PORTRET PLANINCA TONE PURG, PODPREDSEDNIK PD PTUJ IN PREDSEDNIK KOORDINACIJSKEGA OD- BORA PLANINSKIH DRUŠTEV V PTUJSKI OBČINI »MOČNI SAMO V SKUPNI NAVEZI!« »TUDI V PLANINSTVU VELJA TISTI ZNANI PREGOVOR O JANEZKU IN JANEZU — TEGA SE TUDI V PLANINSKEM DRUŠTVU PTUJ MOČNO ZAVEDAMO, ZATO VSAKO LETO PRIREJAMO RAZLIČNE IZOBRAŽEVALNE DEJAVNOSTI.« Tone Purg: »Preveč optimizma ali tudi preveč pesimizma nam lahko škoduje.« 550 »Še seda) vidim pred seboj bratran­ ca in strica Jožeta iz Postojne in sebe kot velikega zmago­ valca na vrhu Na­ nosa, še bolj otrok kot mladenič sem se na višini več kot tisoč metrov poču­ til prvič kot pravi planinec, saj je bil to moj prvi vzpon v lepi in skrivnost­ ni gorski svet. Si­ cer pa sem uradno postal član Planin­ skega društva v Ptuju leta 1958 kot di­ jak prvega letnika takratne nižje gimnazije. V mladinski odsek pri PD Ptuj me je vklju­ čil profesor zgodovine Dani Hriberšek. Od tedaj posvečam planinstvu večino razpo­ ložljivega prostega časa, ki pa ga je — žal — na voljo čedalje manj,« je pričel naš pogovor Tone Purg, 43-letni inženir gradbeništva, vodja komunalne dejavnosti pri samoupravni interesni skupnosti ma­ terialne proizvodnje v Ptuju. V dveh pre­ teklih mandatih je bil predsednik PD Ptuj, zdaj je njegov podpredsednik in predsed­ nik koordinacijskega odbora planinskih društev v ptujski občini. Planinski vodnik, inštruktor, dobitnik častnega srebrnega znaka Planinske zveze Slovenije in dru­ gih priznanj. — Koliko planincev je v ptujski občini in kako ste organizirani? »V ptujski občini nas je blizu 1500 pla­ nincev. Organizacijsko smo povezani v najmočnejše društvo — v Planinsko dru­ štvo Ptuj, na haloškem območju pa de­ lujeta še planinski društvi v Majšperku in Stopercah. Po zaslugi planinskih skupin v osnovnih šolah in Srednješolskem cen­ tru v Ptuju kakor tudi skupin v petih or­ ganizacijah združenega dela imamo raz­ veseljivo število planinskega podmladka. Mentorji teh planinskih skupin so drago­ ceni učitelji bodočega planinskega rodu. Ne trdimo zaman, da gora krepi človeko- vega duha in telo. Zlasti pri mladih je to zelo pomembno, saj zna biti življenje v gorah tudi v vlogi pomembnega učitelja. Gorski svet ti lahko daje mnogo, in če si nepreviden, ti lahko tudi mnogo ali vse vzame. Naj spremenim rek o nori gori: Gora ni nora in tudi tisti ni nor, ki leze gor...« NAKLJUČNI IZLETNIKI PREMALO SPO­ ŠTUJEJO GORSKI SVET — Planinec mora torej spoštovati svet, ki ga osvaja? »Brez tega spoštovanja ne gre. Naključni izletniki, pa med njimi žal tudi organizi­ rani planinci, se tega premalo zavedajo. Skrb za lastno varnost in skrb za ne- oskrunjanje planinskega sveta morata stopati z roko v roki. Vsaka neodgovorno odvržena pločevinka ali plastična vreč­ ka, steklenica ali kaj drugega je v našem vsakdanjem življenju in še zlasti v gor­ skem svetu zaušnica najprej samemu se­ bi, zatem pa okolju, ki te obdaja. Z nara­ vo, zlasti planinsko, moraš znati živeti in se ji prilagoditi. Še bolj kot prisluhniti ti­ šini in žuborenju gorskega potoka se je treba znati zavarovati pred neurjem, snež­ nim metežem, padci in drugimi tovrstnimi sopotniki.« — Kateri je vaš najvišji vzpon? »Kot otrok sem na domačem travniku osvajal krtove hribčke, se potem vzpenjal više in više vse do leta 1979, ko sem se s skupino planincev povzpel na blizu pet tisoč metrov visoki Mont Blanc. To je po­ sebno doživetje, še bolj pa sem bil vesel, ko smo leta 1983 ob 30-letnici PD Ptuj odprli domačo Haloško planinsko pot, ki terja od Borla do Donačke gore blizu 22 ur pešačenja med vinogradi in drugimi krajinskimi lepotami na tej trasi. Ta pot ima enajst kontrolnih točk in je priljub­ ljena tako med planinci kakor tudi med ljudmi, mimo katerih domačij poteka nje­ na trasa. Med Borlom in Donačko goro je blizu 30 kilometrov zračne črte, pot prek hribov in dolin je seveda precej daljša. Veseli nas, da je Haloška planin­ ska pot lepo zaživela. Doslej je bilo na Družinski posnetek z Velikega vrha: ata Tone In mama Kristina po planinsko krščujeta svojega naraščajnika 551 njej že blizu tri tisoč ljudi. V celoti jo je prehodilo blizu 400 planincev, drugi pa so, kot pravimo, še na poti, o kateri smo izdali tudi ustrezen vodnik.« PLANINSTVO IN ZLASTI ALPINIZEM ZAH­ TEVATA VERIGO PREPLETAJOČIH SE ZNANJ — Pravimo, da jabolka ne padajo daleč od drevesa. Kako je z vašim domačim planinskim naraščajem? »Smo planinska družina. Najstarejši sin Miran je že mladinski planinski vodnik, mlajša Matej in Maja pa se kot cicibana tudi že vključujeta v planinske aktivnosti. Z ženo ju večkrat vzameva na ustrezne planinske postojanke. Tudi v planinstvu velja tisti znani pregovor o Janezku in Janezu, pa tudi tisti, ki pravi, da je mlaj­ šega konja laže naučiti voziti kot starega. Nasploh moramo v planinstvu posvetiti še precej več skrbi podmladku. Teoretične in praktične vzgoje ni nikoli preveč. Tega se zavedamo tudi pri našem društvu, kjer vsako leto organiziramo različne izobra­ ževalne aktivnosti in usmerjamo naj­ uspešnejše in najperspektivnejše absol­ vente v višje oblike izobraževanja pri Planinski zvezi Slovenije. Vsako delo in vsaka aktivnost terja določeno mero zna­ nja. Enako tudi planinstvo — ali pa še bolj, saj zlasti alpinistične aktivnosti v višjih gorah zahtevajo verigo prepletajo­ čih se znanj, da se živ in zdrav povzpneš do cilja in takšen tudi vrneš v dolino.« — Kako bi ocenili Planinski vestnik in drugo planinsko čtivo? »Urednik Milan Cilenšek se je zelo za­ vzeto in kakovostno lotil preobrazbe Pla­ ninskega vestnika. Zal je bržčas ostal v svojih prizadevanjih preveč osamljen in je najbrž tudi to posledica njegovega na­ povedanega odstopa s te funkcije. Pla­ ninskega čtiva je kar precej, vendar se mi zdi, da ne samo planinci, marveč tudi vsi drugi premalo čitamo. Izgovori, da za to ni časa, so največkrat za lase privle­ čeni. Gorski svet je bil med narodno­ osvobodilnim bojem izjemno pomembna partizanska baza in ostaja tudi danes in jutri vsestransko zanimiva sestavina v krepitvi splošne ljudske obrambe in druž­ bene samozaščite. Zlasti v razmerah tako imenovanega partizanskega načina boje­ vanja. Seveda si vsi želimo, da bi bile na­ še gore ter z njimi vred celotna domovina svobodne, toda zavedati se moramo in tudi pripravljeni moramo biti braniti jih ob vsakem času.« — Smo na pragu novega leta 1987. Kakš­ ne želje vas spremljajo? »Časi so pač takšni, da moramo biti tudi pri željah realisti, pa vendar dovolj vztraj­ ni, da jih uresničimo. Preveč optimizma ali pa tudi pesimizma nam lahko škoduje. Zlata sredina obojega in še zdravje po­ vrh, pa bomo že nekako osvajali družin­ ske in družbene .vrhove'. Delo, pošteno delo je ,cepin', ki nam lahko pomaga na poti navzgor. Vsi, v vseh naših republi­ kah in obeh pokrajinah, se moramo najti v skupni .navezi', sicer — če se izrazim po planinsko — ne bomo dosegli želene­ ga vrha. Vendar ga želimo in moramo do­ seči. Ni drugega izhoda. Vsaka pot v .do­ lino' in vnovični zalet navzgor terjata še več moči,« je sklenil pogovor Tone Purg. Jože Slodnjak SICER GOSTOLJUBNA IN LEPA DEŽELA NORVEŠKA UTEGNE TUDI SREDI POLETJA POKAZATI (NAVIDEZNO) TEMNO PLAT GALDHOPIGGEN, 2469 m NAJVIŠJI VRH NORVEŠKE SEM OSVOJILA V SNEGU IN MEGLI, TAKO DA O ČUDO­ VITEM RAZGLEDU NI BILO NE DUHA NE SLUHA ANDREJA ERDLEN Počitniško »prakso AIESEC« so mi odo­ brili tako na hitro, da takrat, ko sem sed­ la v letalo, še sama nisem mogla verjeti, da nisem več med kravami, ovcami in seveda brigadirji na planini Zaprikraj, tem­ več letim proti Norveški, neznanim dogo­ divščinam naproti. Norveško sem vzljubila že prvi dan, to je bilo 13. julija. Na poti iz Osla v Bergen sem imela z letala čudovit pogled na ju­ gozahodni del dežele, zlasti so me oča­ rali mnogi fjordi. Prijetno me je prese- 552 netila tudi prijaznost ljudi, ki so mi po­ magali najti pot do študentskega doma. Nekaj dni po prihodu v Bergen sem do­ bila program za enotedenski izlet po ju­ gozahodnem delu Norveške. Seveda mi je najprej padla v oči visoka cena (sploh je trajalo nekaj časa, da sem se navadila na njihovo raven cen). Naslednja stvar, ki je močno povečala moje zanimanje, pa je bil predviden vzpon na Galdhopig- gen, najvišji vrh Norveške. Seveda to ni bil edini razlog, da sem se odločila za izlet — celoten program je bil zanimiv in pozneje nas je večina ugotovila, da bi lahko bila cena — pač glede na to, kaj vse smo videli in doživeli — precej višja.