Razne stvariIz domačih krajev. Kmetijske zadruge. Vlada priporoča s posebnimi dopisi na župne urade in okrajna glavarstva snovanje kmetijskih zadrug. Mogoče, da torej le ni tako neosnovana novica, da hoče vlada spremeniti ustavo in sestaviti državni zbor iz stanovskih organizacij. Ti pa, ti! Bračko iz orehovske vasi pri Sv. Petru blizu Radgone čuti v sebi željo in sposobnost, da bi postal državni poslanec proti dr. Ploju. Na tega konja bi rad splezal po Stajarcu, ki nabira zanj tudi volilni sklad. Toda če še se Bračko nikdar ni pri plezanju na konja ponesrečil, sedaj se bo gotovo. BraCkova kandidatura vzbuja povsodi velikansko veselost. Mi vsled tega, ker naznaniamo njegovo kandidaturo, danes ne priobčujemo več kot samo eno smešnico. — Drugi originalen kandidat in sicer proti Robiču na Spodnjem Štajarskem je Ludovik Kresnik iz Crešnovca pri Slovenski Bistrici. On je socialni demokrat, torej pristaš one stranke, ki hoče popolno uničenje kmetskega stanu, da se tem prej poruši sedanji družabni red. In Kresnik si upa s tem programom stopiti pred kmetske volilce? Naj bo zagotovljen, da kakor se pri zadnjih občinskih volitvah ni mogel vspeti niti na prestol občinskega župana, še mnogo manj bo mogel na stolec državnega poslanca. Slovenski kmetje ne bodo volili socialdemokrata, ampak prof. Robiča, ki se je vedno zvesto poganjal za kmetske koristi. — V peti kuriji proti Zičkarju pa kandidira, čujte in strmite, Johann Vissenjak. Mi vsak dan pričakujemo, da bo dal v naSi tiskarni ponatisniti nedavno v našem listu objavljena članka >Kdor drugim jamo koplje, sam v iamo pade«. Ta Clanka, razposlana po Sp. Stajarskem, bosta najboljše priporočilo za Vissenjaka. Gornja savinjska dolina. Kako sodijo zunaj Avstrije o nas na Štajarskem, pričajo nam iz pisma znanega Slovenca na Ruskem besede, ki jih je med drugimi pisal prijatelju našega lista in se glase: . . . »Čudno, da je štajarske Slovence tudi precej začela glavica boleti, t. j. lomi Vas sloga, strašno Vas lomi, da so Vaše kosti začele pod nio Skripati . . . A rezultat bo kak ? Seveda tak, kakoršen \e na Kraniskem, katero jaz vsaj poslednje čase smatram za deželo ... Mislite si, kakor hočete, pa Vaša dolžnost je upljivati na razumnike, da bi se jim voz vsaj za vsem ne zvrnil... Pri vas smrdi«. Tako naš rojak živeč na Ruskem o naSih razmerah in mi samo eno vprašamo domačine kdo, »lomi slogo« in kdo je povzročil »smrad na Štajarskem?« Kdor ni slep vidi, in kdor trezno misli, kakor hladni Rusi — mu je jasen na Štajarskem — celi manever! Iz Pobrež pri Rečici. Zadrečani kokarske občine so nas spravili pod žago. Toda žagarjev je nas tukaj več kakor v Kokariih ali pa v Lačavi vesi in se ne damo od kakega goSnega žagarja komandirati. Tistemu pridigarju v Goveku, ki pa Se ni župan, če se je tudi na tisti papir, kar je goriški Žagar napisal, za župana podpisal, kakor je bilo v >Domovini«, pa neki katoliSki duhovniki in cerkveni ključarji sila smrdč. Mu ni zameriti, mi pa le volimo, 6e treba tudi »cehmeštre«, saj taki so vendar možje, in ne Sviga švage. Kaj ne, Urbinov Franc? Zadrečka dolina. Mi ne moremo imeti nobenega zaupanja v Hribarja, ker se pri nas zanj najbolj trudijo jungovci učitelji, torej oni učitelji, ki se računijo k mejnarodni in brezverski socialdemokraciji. Tako dela po Gornjemgradu par nobile fratrum jungovec Šijanec in »zlata duša« Kocpek ter kot tretji v zvezi notarski uradnik R. Pustoslemšek, ki so v petek v tem smislu obdelovali nekega gosta pri »Zvezdi«. Kaj so vse čvekali o neprostosti duhovnikov in nekem ogrskem Skofu, si lahko razlaga Šijanec, ki je rekel — farje potrebujemo pri »Planinskem društvu, da plačajo, in njegov soci, kadar kaj »fehta« za to društvo. Kocpek je tudi »fehtal« za glasove, da je prišel v okrajni Solski svet, hočete še zdaj moledovati za Hribarja, ker Vam je spodletela pri okrajnem zastopu? In ravno za njega je Zičkar največ storil in zato bi bila od Zadrečanov, ki imajo gornjegrajski okrajni zastop v rokah, največja nehvaležnost, da bi take ljudi poslušali. Kdor v Zadretji in v Gornji savinjski dolini ni za Žičkarja, ta nima zdravih oči, da bi videl svojega prijatelja. Pozor, volilni možje! Hribarjevi pristaši razpošiljajo naslednjo prošnjo: Velecenjeni gospod! Prosimo vljudno, bodite toliko prijazni in naznanite imena izvoljenih volilnih mož za V. kurijo v okraju . . . in dostavite, kateri so odločno za našega kandidata Dragotina Hribarja in kateri za župnika Zičkarja. Ako mogoče, preskrbite tudi izjavo in podpis dotičnih volilnih mož. — Pozor torej volilni možje, ne dajte se ujeti! Volilni shod v Šmarju pri Jelšah se bo vršil v gostilni g. Karla Jagodiča. Volitev volilnih mož. V ljutomers k e m okraju se začnejo volitve volilnih mož dne 15. novembra, v slovenjegaSkem dne 12. novembra,^v maribors|kem okraju pa dne 22. novembra. Na občinskih razglasih je razvidno, kdaj voli katera občina. P o g 1 e j t e, vprašajte I Vbrežiškem okraju so se dne 11. t. m. razpoložili volilni imeniki. Treba jih je pregledati in ako potrebno, reklamirati! Nepoštena agitacija proti Žičkarju. Okoli Št. Jurja na južni železnici agitirajo proti kandidatu za peto skupino g. Zičkarju s tem, da se mu podtikajo besede: »Kmetom se nikdar ne godi hudo, dokler se ob nedeljah vozijo na koleselnih«. Trdi se, da je gosp. Žičkar tako govoril v državnem zboru in na shodih. To je grda laž. Pameten človek ne more verovati teh lažnjivih besedi, kajti ravno nasprotno je resnica: Ibrezštevilnekrati je g. Zičkar javno omiloval žalostni stan kmeta ter vsikdar z največjim veseljem stavil in podpiral predloge, ki so merili na to, da se kmetu zboljša njegovo težko breme. Nedavno smo obsirno omenjali, kaj je storil Žičkar za kmetski stan, zato se nam ne zdi umestno obširneje zavračati take budalosti. — Okoli Ljutomera pa širijo Hribarjevi pristaši grozovito vest, da Zičkar ni odločen poslanec, ker ni pomagal, ko so Nemci obstruirali in se kavsali, ampak brevir moli). To je že preneumno! Morda Se kdo ve, da je Zičkar enkrat v državni zbornici gledal naprej, ko bi moral nazaj, ali da je kihnil, ko bi ne smel? \z šole. PreskuSnje za učiteljsko usposobljenost za splošne ljudske in meSčanske Sole so v Ljubljani dovršili sledeči kandidatje ozir. kandidatinje: Matilda Bernard, prov. učiteljica v Št. Petru pri Radgoni. Gizela Burgarell, prov. učiteljica v Dobrni. Ida Gherbaz, prov. učiteljica pri Sv. Duhu v Ločah. Anastazija Kopitar, učiteljica na vadnici v Mariboru. Katarina Pirc, prov. učiteljica pri Sv. Duhu pri Radgoni. Ljudmila Poljanec, prov. učiteljica v Kapelah, Helene Raunicher, prov. učiteljica pri Sv. Ilju v Slov. gor. Miroslav Bernard, prov. učitelj v Kapelah. Karol Korošec, pom. učitelj v Št. Volbenku v Slov. gor. Božidar Mahorčič, prov. učitelj v Vojniku, Ljudovik Šijanec, prov. učitelj v Šmar- jeti pri Ptuju. Olga Burgarell, prov. učiteljica na Zid. mostu. Gornjegrajsko jungovstvo ima čudne patrone med seboj. Zato brusi iz sebe enega za drugim. Pred letom dni je šel »nemškutar», in zdaj kakor poroča »Domovina« »vohun« in kmalu — pst! Cuješ — ali trava raste iz praprotnega semena, ali se pa slaba vest oglaša? Iz Rajhenburga nam pišejo: V noči od 11. do 12. t. m. je razbil nek tat v župnijski cerkvi v Rajhenburgu cerkveno pušiko in jo oropal njene vsebine. Nameraval je vlomiti tudi v tabernakelj in v dve drugi puSici, a se mu ni posrečilo. Škode je cerkvi povzročil do 60 K. V Slov. Bistrici so bile v soboto občinske volitve. Nemci niso dobili nasprotovanja ter so bili njihovi možje soglasno izvoljeni v odbor. Za železnico Grobelno-Slatina do deležne meje je dovolil celjski okrajni zastop 20.000 gld. ter }e zato že dobil dovoljenje dež. odbora. Sežiganje mrličev v Gradcu. Krematorij za sežiganje mrličev v Gradcu bode zgradila neka židovska tvrdka. Tako bodo židje še po smrti drli kristijane. Linhart-Končnik. Informacije za naš zadnji članek »Nove spletke« smo dobili iz veleuglednih šolskih krogov, ki so nam vkljub naSim dvomom zatrjevali istinitost informacij. Slovenska šola v Ormožn stoji na mnogo boljših nogah nego ondotna nemSka. Ze do danes jo obiskuje 175 otrok. Otroci izstopajo iz nemške Sole ter prestopajo v slovensko. Zlata poroka. Prav lepo in redko svečanost obhajali smo mi apački Slovenci, ki smo že ob nemški meji, dne 13. t. m. Letos je namreč 50 let, kar sta se poročila Ana in Florijan Kurnik iz Nasave. Iz tega vzroka sta prišla zaročenca v spremstvu svojih otrok, vnukov in cele občine v cerkev, kjer je g. župnik v slovenskem govoru razložil pomen današnje slavnosti. Pri slovesni sv. maši so Sli zaročenca in svati k sv. obhajilu in so se peljali po cerkveni slovesnosti hitro na dom, kjer se je pričelo veselo živlienje. Vrli Nasovski Slovenci bodo vedno ohranili svoj jezik, kateri je varh prave vere. V Hočah je umrl dne 10. t. m. vpokojeni nadučitelj gsp. Jernej Marko. Dosegel je starost 78 let. N. v tn. p.! 251etnico poroke je praznoval v nedeljo c. kr. notar v Celju gsp. Lovro Baš s svojo gospo Ido Baš, roj. Mihelič. Gostinčarjeva zadeva pride dne 16. novembra pred najvišje sodišče. Previdno v klet! V dobrih vinskih letinah se ie že mnogokrat zgodilo, da je človek, vstopivSi v klet, padel na tla in bil pri priči mrtev. Od kod to? Pri vretju vinskega mošta se razkraja grozdni sladkor v alkohol in oglienčevo kislino. In ta-le zadnja je tista, ki lahko povzroči naglo smrt. — Ogljenčeva kislina izhaja pri vretju iz soda in se, ker je težja od zraka, spušča nizdolu. Kadar je mnogo sladkorja v grozdju, se v kleti lahko nabere toliko ogljenčeve kisline, da celo stoiečemu človeku seže čez glavo. Ce človek v tako klet stopi, se zaduSi. V ogljenčevi kislini pa tudi luč ugasne. Če hočeS varno stopiti v klet, nesi torej pred seboj luč. Ce ti ugasne, ne hodi naprej, ampak odpri okna, da prepih ogljenčevo kislino izžene; dobro ie imeti okna vedno odprta. Ce hočeS biti posebno oprezen, deni Se luč na tla, da vidiš, ali je spodaj ogljenčeva kislina, sicer se ti lahko zgodi, da te, priklonivšega se, zaduši. Volilni shod kat. polit. društva za okraj sv. Lenart v Slov. gor. se je častno obnesel zadnji pondeljek, častno za okraj, pa tudi za naSa kandidata dekana ŽiCkar-ja in dr. Ploja, ki sta bila navzoča na shodu. Za- četkom shoda se je izrekla presrčna zahvala prejšniemu poslancu kmečke skupine dr. L. Gregorecu za njegovo požrtvovalno delovanje v drž. zboru. Kandidat za kmečke občine, dr. Miroslav Ploj, si je takoj se svojim nastopom pridobil srca vseh navzočih. Omenjal je s ponosom, da je slov. sin, da je kot sodnik neodvisen, da si je nabral v raznih uradih mnogo znanja in skušnje, da je v dotiki z najvišjimi osebami na Dunaju, da je pa tudi v vedni dotiki z domovino slovensko, da so mu razmere prav dobro poznane, da stanuje v počitnicah doma, da je sam posestnik v Gornjeradgonskem in Ptujskem okraju. Povdarjal je dalje, da bo v zvezi z drugimi poslanei delal na to, da bo državni zbor začel delovati, da se hoče okleniti Čehov. Kotkatoličan se bo vedno potegoval za pravice sv. cerkve. Kot priiatelj učitelj. stanu°bo skrbel, da tudi ta v narodnem oziru tako merodajen stan dobi svoje pravice. Zlasti pa se bom potegoval za kmečki stan, pravi govornik. V prvi vrsti se bom potegoval za kmečke zadruge; potegoval za to, da se polajša breme, katero mora kmet nositi z ozirom na državne, deželne in občinske potrebe. Obstoječa, našim vinogradnikom škodujoča vinska klavzula se mora odpraviti. Država naj skrbi za zgradbo šolskih poslopij; država naj skrbi, da se obnovijo vničeni vinogradi. Obrtnike in trgovce bom branil škodljive konkurenee ter deloval za zboljšanie delavskih razmer. Verno in povsodi pa se bom držal gesla: Vse za vero, dom, cesarja! Umevno je, da je govoru sledilo sploSno odobravanje in da se je g. dr. Ploju izrekla enoglasno zaupnica. Kandidat pete volilne skupine, 6. g. Zičkar, nam je izborno razjasnil razmere državnega zbora zadnjih treh let. Natančno nam je popisal delovanje in vspehe svoga triletnega bivanja v državnem zboru. Zarisal nam je natančno tudi načrt, po katerem se hoče tudi v bodoče ravnati. Omenjal je vse stanove, katerim hoče povsetiti vse svoje duševne in telesne moči! Zavrnil je srečno vse napade od nasprotne stranke ter se navdušeno strinjal z geslom dr. M. Ploja: Vse za vero, dom, cesarja! Sedaj se začnejo oglaSati volilci, kmetje. Tu nastopi vrli kmet, češ, naj se poslanci potegujejo za znižanje cene pri soli. G. Zičkar mu odgovarja, da so slovenski poslanci že stavili tak predlog. Sedaj se oglasi najveIjavnejši kmet šentlenartskega okraja, veleposestnik Vogrin, ter opisuje želje kmetov zaradi šole. Zopet drug kmet se oglasi, ter prav živo opisuje žalostne, škodljive razmere zastran lovske postave. In g. podpredsednik še omenja kričeče krivice, ki se godijo kmetu zastran vojaščine. Gospoda poslanca sta slovesno obljubila, da bosta zastavila vse svoje moči v zboljšanje zlasti kmečkega stanu. Shod je trajal blizu tri ure. Vsi smo obljubili, delovati nato, da se v šentlenarškem okraju enoglasno izvolita Žičkar in Ploj nažim poslancem. Iz drugih krajev. Glavni nrednik »Slovenca" je postal <Ir. Evgen Lampe. Dosedanji urednik kanonik Kalan je imenovan za vodjo deSkega zavetišča Marijanišče v Ljubljani. Nadvojvoda Peter Ferdinand se je poročil z Marijo Kristino, princezinjo burbonsko-sicilsko. Močna bnrja je že pričela razsajati po Trstu. K smrti na vislice obsojen je bil pred porotniki v Piseku žid Hilsner, ker je sokriv umora dveh krščanskih deklic Klime in Hruze. Sumi se, da se je njuna kri uporabila v židovske obredne svrhe. Črnagora. Dn6 9. t. m. sta praznovala črnogorski knez in kneginja 40-letnico svoje poroke ob najboljši volji in zdravju. Ruski car je obolel za influenco. Nevarnosti ni nobene, ker se bolezen razvija popolnoma navadnim potom; tudi se ne bodo izdajala obiCajna dnevna obvestila. Buri na otoku sv. Helene. Pariski »Journal« opisuje življenje ujetih Burov na otoku sv. Helene. Buri nirnajo denarja; iz lesa delaio pipe in ladjice ter jih prodajajo. Hrana je slaba. Ker nimajo dosti drv, morajo jesti na pol surove jedi. Odkar jih je nekaj pobegnilo, pridejo le malo na zrak. Dalje trpe veliko žejo. Burov je do 2000, a vode dobivajo le za 1000 oseb. Buri pret6 straži, da raje v boju poginejo, nego od žeje. V kratkem pošljejo Angleži zopet večje število Burov na otok. Nove čevlje za vojake poskušajo sedaj upeljati na Angleškem. Novi čevlji imajo pod podplati napravo, ki olajšuje hojo. Človek, ki hodi v takih čevljih, čuti baje tako, kakor bi hodil po blazinah. Grozna nesreča na železnici. Iz Offenbacha javljajo, da sta ondi trčila dva osobna vlaka. O tem se je vnel kotel za plin, razpočil in zažgal oba zadnja vozova. Potniki v drugih vozovih so bili le neznatno poškodovani, v zadnjem vozu pa so zgoreli bržkone vsi potniki, katerih je bilo, soditi po ostankih nesrečnih žrtev ognja, kakih šest ali osem. Tudi blizo Waterlo-a je trčil neki osebni vlak s tovornim vlakom; o tem je bil porušen prvi voz osebnega vlaka ter stroj in več voz tovornega vlaka. Glasom Doročil sta kurjač in strojevodja tovornega vlaka mrtva, 11 potnikov, izvečine delavci, namenjeni v Bruselj, pa je teško ranjenih. Shod mest. Prihodnji mesec se bo vršil na Dunaju shod mest, ki imajo najmanj 10.000 prebivalcev. Na tem shodu se bo razpravlialo o novih bremenih gledč na novi domovinski zakon, ter o zahtevi, da vlada da odškodnino za dela v prenešenem delokrogu. Obesil se je v Ljubljani 9. novembra 531etni Franc Frisch iz Sp. Vogala na Štajarskem, ki je sedel zaradi tatvine v zaporu in bi bil te dni izročen prisilni delavnici. Narodnosti v avstrijski armadi. Nedavno je izšla Statistika, po kateri je v avstroogerski armadi 430.000 Slovanov, 227.230 Nemcev, 122.234 Mažarov, 47.286 Rumunov in 13.669 Italijanov. Od Slovanov je 178.268 Cehov in Slovakov, 75.672 Poljakov, 74.675 Rusinov, 74.514 Hrvatov in Srbov in 27.513 Slovencev. Kdo tore, brani državo? »Jednakost, bratstvo, prostost« so zopet pokazali socijalni demokratje v Revimu na Francoskem, kjer so dobili občinski zastop v roke. Iz občinske šole so spodili redovnice, ki so doslej ondi poučevale. Redovnice so ustanovile zasebno šolo, v katero se je od 300 učenk takoj vpisalo nad 200 učenk. Sociialni demokratje so izdali prepoved na vse količkaj od občinske uprave odvisne ljudi, da sedaj ne smejo pošiljati svojih otrok v redovško šolo, ako ne hot6 izgubiti kruha. Pač lepa »prostost«! Japonska gledališča niso kar si bodi. V Tokio je jednajst gledaliSč, ki so skoro najlepSe stavbe v mestu in pred vsakim vise podobe živih barv, ki predstavljaio glavne reči iz igre, katere se predstavljajo. V igrah vedno zmaga dobro nad slabim. Jedna igra se ponavlja navadno šest tednov. Začetek predstave je zjutraj ob 10. uri, konec pa ob 9. ali 10. uri zvečer in ves čas sede poslušalci potrpežljivo na svojih prostorih, izvzemši čas, da si privoščijo v gledališki gostilni, nalaSč za to določeni, kaj okrepčila. Na japonskih gledaliSčih ne igrajo nikjer možki in ženske skupaj, ampak igrajo večinoma samo možki, le semtertje so tudi gledaliSča z ženskimi močmi. Možki igrajo tndi ženske uloge. Društvene zadeve. Ł3 V nedeljo v Št. Ilj! V nedeljo dne 18. t. m. priredi bralno druStvo v Št. Ilju v ISlov. gor. SlomSekovo slavnost v prostorih gospoda Celcerja. Začetek ob 4. uri. Slavnostni govor ima čast. gosp. dr. A. Medved. K obilni udeležbi vabi odbor. nSlovensko drnštvo" v Mariboru ie pri svojem občnem zboru dne 11. novembra soglasno sprejelo sledeči resoluciji: I. Občni zbor »Slovenskega društva« se nadeja, da bodo 'se v prihodnjem državnem zboru vsi jugoslovanski in maloruski poslanci združili v enem klubu. II. Občni zbor »Slovenskega drustva« je mnenja, da bi samo uvedenje sploSne, enake in neposredne volilne pravice s tajnim glasovanjem utegnilo razvozljati sedajne zamotane politične razmere v naši državi, in priCakuje, da bodo se novi slovenski poslanci pri vsaki primerni priložnosti potegovali za splošno, enako in neposredno volilno pravico. Podružnica sv. Cirila in Metoda za Trbovlje in okolico vabi k zborovanju dne 18. novembra t. 1. ob 4. uri popoldan, v gostilni g. Matija Dolničar v Trbovljah. Vspored: 1. Pozdrav načelnika. 2. Pobiranje udnine. 3. Zapisovanje novih udov. 4. Volitev načelstva. 5. Nasveti. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor.