Izìiaja: 10., 20. in 30. dan vsakega meseca; ako jeta dan nedelja ali praznik, dan poprej. Dopisi naj se izvolijo fran-kovati. Rokopisi se ne vračajo. Za inserate se plačuje po 10 kr. od garmond-vrste za vsakokrat. $ ’V e 1 j a : za celo leto s prilogo »Domači Prijatelj« 2 goldinarja. — Priloga izhaja 10. in 30. dan v mesecu. Denar naj se pošilja pod napisom: Upravni št v u „Mira44 v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. & Leto XVI. V Celovcu, 28. februarja 1897. Štev. 6. Rojaki! Volilni možje! Volilni možje, kterim so volilci izročili ta častni posel, bodo dné 15. marca 1897 izbirali poslance za državni zbor. Bolj nego kdaj, je važna ta volitev letos. Združeni naši nasprotniki pa tudi bolj kakor prej kdaj delajo z najhujšim pritiskom, da nas premagajo. Dolžnost vsakega krščanskega, slovenskega volilnega moža je, da glasuje le za takega moža, kteri bode naše koristi in pravice krepko in v vsakem oziru odločno zastopal na Dunaju. Naši kandidatje za državni zbor so: I. Za volilni okraj Velikovec-Celovec (kmetske občine v sodnijskih okrajih Velikovec, Pliberk, Dobrlaves, Žel. Kapla, Celovec, Trg): Lambert Einspieler, stolni školastik, kanonik itd. v Celovcu. Ta mož je izšel iz priprostega, kmetskega stanu; vedno se je trudil in žrtvoval za naše ljudstvo. Dobro pozna naše rane v narodnem oziru, dobro mu je znano stanje kmetov. Naš kandidat bode se gotovo najodločneje potegoval za naše pravice in zlasti za korist trpečega kmetskega stanu v državnem zboru. Torej, volilci velikovško-celovškega okraja, jednoglasno volite našega kandidata! II. Za volilni okraj J $ o v o v Ij e-Ji e fj a k (kmetske občine v sodnijskih okrajih Beljak, Rožak, Paternijon, Podklošter, Trbiž, Borovlje): Martin Kovač, c. kr. profesor v začasnem pokoju, inženir itd. na Dunaju. Kandidat za ta okraj je naš rojak iz Kanalske doline in posebno izvrsten izvedenec v gospodarskih, železniških in stavbenih zadevah. On je gotovo najbolj sposoben zastopati ta okraj v državnem zboru. III. Za volilni okraj tšpital-Šmohor : Janez Peitler, posestnik itd. v Kenmvegu. Peitler je ta okraj že dosedaj zastopal v državnem zboru. Slovenci šmohorskega okraja, volite ga tudi sedaj zopet! IV. V volilnem okraju Volsbevk' - St. Vid naj se slovenski volilni možje ne udeležijo volitve. v. Za F. (splošno) kurijo, v kteri voli vsa Koroška jednega poslanca: o. Odilo Frankl, gimn. profesor in benediktinec v Št. Pavlu. Vsi slovenski volilni možje V. kurije naj dajo dné 9. marca t. 1. svoj glas krščanskemu kandidatu, ki se bode gotovo vneto potegoval za delavske stanove. Imenovane vrle može Vam, Slovenci, priporočamo po najboljši vesti, ker prepričani smete biti, da bodo oni najboljše zastopali Vaše koristi. Zato volite jih soglasno, vsi brez izjeme! Ravno sedaj delujejo vse nasprotne sile združeno zoper nas in nasprotniki se poslužujejo najpodlejših in najnesramnejših pripo-močkov-, da bi nas podjarmili. A Vi, Slovenci, pokažite se zavedne, sveti katoliški cerkvi in slovenskemu narodu zveste može! Ne udajmo se! Vse za vero, dom, cesarja! Katoliško-politiciio in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem. Prvotne volitve Naši nasprotniki, združeni bauernbundarji, nemški nacijonalci itd. delajo ob volitvair-z vsemi silami zoper našo katoliško slovensko stranko. Takega pritiska še ni bilo. Nasprotnikom so na razpolago velike svòte denarja, to se vidi povsod. Učitelji rogovilijo, kar le morejo. Navadno orožje nasprotnikom je nesramna in ostudna laž. Z lažmi, ktere so bile že sto in stokrat ovržene, begajo ljudi; obrekovanje, in kjer. vse to ne pomaga, kruta sila, goljufija in nazadnje kamenje, vse to jim je orožje, s kterim se vojskujejo zoper nas! Pojasnili bodemo te nesramne pripomočke naših nasprotnikov že še obširneje v prihodnjih številkah našega lista. Vsi nasprotniki naši, „bauernbundarji“, nemški nacijonalci in socijaldemokratje so izdali skupno parolo, po kteri enoglasno kričijo: Ne volite duhovnikov, ne zaupajte jim! Ta nasprotna .nakana je jasna. Združeni nasprotniki hočejo s takim krikom razdvojiti naše vrste, vzeti ljudstvu voditelje in tako begati volilce. Ali volilci ne dajte se zapeljati takim nesramnim, lažujivim besedam, ne verujte krivim prerokom, marveč povsod se oklenite katoliške in slovenske stranke. Jako značilno je, kako na mnogih krajih pro- katoliško stranko, se ž njimi vežejo tudi nemški nacijonalci. Kmetje! Ali vam to ne bode odprlo očij, ko se družijo najhujši vaši nasprotniki? V naslednjem objavljamo nam doslej došla poročila o prvotnih volitvah. * x. * * fiilobasmca. Pri volitvi dné 18. febr. so bili ob prav dobri udeležbi jednoglasno izvoljeni našinci, namreč v V. kuriji gg. : J. Smerečnik, P. Huter, F. Krajger; v IV. kuriji gg.: J. Jeki, J. Konrad in F. Kandut. Živeli volilci in izvoljenci ! Šmihel nad Pliherltom. (Občina Bistrica.) V obeh volilnih kurijah slavna zmaga kat. narodne stranke. Iz V. kurije se je volitve udeležilo 49, iz IV. kurije pa 66 volilcev, ki so enoglasno volili zanesljive ' kat. narodnjake. Nasprotniki se niso prikazali na volišču! Živeli vrli volilci občine bistriške ! V liibueah smo dné 20. febr. zmagali v obeh- kurijah. Naši volilni možje so dobili v V. kuriji 118, nasprotniki 21 ; v IV. kuriji naši 67, nasprotniki 7 glasov. Slava! Šmarjeta v Išožu. Naznanjam, da je pri volitvi volilnih mož v občini „Vesica“ dné 20. febr. t. 1. v peti in četrti kuriji sijajno zmagala slovenska katoliška stranka. Slava volilcem ! Spodnji Dravberg-. Dné 19. febr. smo imeli volitev. Prišlo je veliko volilcev in glede na živahno agitacijo nasprotnikov, zlasti učiteljev, moramo z izidom jako zadovoljni biti. V V. kuriji so od 5 volilnih mož 4 naši in 1 nasprotnik ; v IV. kuriji vsi 4 volilni možje naši. Dobro.! Togrče. (Občina Blato pri Pli-berku.) Pri volitvi volilnih mež dné 22. t. m. pri Holm-čarju bili so v IV. in V. kuriji izvoljeni slovenski katoliški možje, in sicer v V. kuriji gg. : Blaž ‘Sre-brotnik, mizar iz Švabeka; Val. Kac, posestnik v Dobu ; Val. Podgornik, posestnik v Vidrevesi ; Gašper Lubas, posestnik v Vogrčah. V IV. kuriji skoraj enoglasno: Gašper Kumer, Blaški župan; Val. Kac, posestnik; Jak. Šercer, posestnik na Blatu; Pavel Miklavič, posestnik v Vogrčah. Prišlo je 60 volilcev ; nasprotniki se volitve niso udeležili. Ubve. Pri prvotnih volitvah smo v tej občini žal propadli, pa propadli častno. Zbralo se je nas pri volitvi precejšnje število mož katoliškega mišljenja, pa spletkam in silnemu pritisku nasprotnikov se je posrečilo, nas premagati, ker našlo se je nekaj izdajalcev, ki so zatajili dobro stvar in potegnili rajši z našimi nesramnimi nasprotniki, kakor z nami ! Med nasprotniki se je po svojem obnašanju odlikoval tudi učitelj Kovač, kterega je zbodel v oči zlasti zadnji naš shod v Oberwalderjevi gostilni. Trpeti so morali zató celo nedolžni otroci. dirajo s o ci j al n od e mo k ra tj e. Kjer gre zoper gpfJP’ Opominjajte Oii-il-Metodove e! "“im jv ' Svojo „omiko“ so pokazali naši „gospodje“ po vo-litvi, ko so se obnašali proti nekemu duhovniku tako, kakor se ne obnaša zadnji pastir na planini. Za nasprotno stran so se posebno potegovale županove ženske in so delale pravo „babjo politiko". Upamo pa, da si bodo besede, ktere so pri tem slišale, dobro zapomnile. Ko smo se zvečer zbrali v svoji gostilni ter se mirno pomenkovali med seboj, hodili so nas liberalci dražit, da bi napravili nemir, da smo bili prisiljeni jih odpravit. Svojo omiko in svobodo so liberalci, kakor prej po drugih krajih, sedaj tudi pri nas pokazali s kamenjem ! Okoli 10. ure je namreč skozi okno v sobo, kjer smo bili zbrani, priletel kamen in razbil dve šipi. Neka ženska je bila nekoliko ranjena na licu. Kdo je vrgel kamen, to se ni še zvedelo; upamo, da se še spravi na dan. Kamen smo shranili kot dokaz liberalne olike in kulture. Sram mora biti nasprotnike, da iščejo pomoč za svojo slabo stvar pri kamenju! To mora ljudem vendar enkrat odpreti oči, kaj so liberalci in da stvar, za ktero delajo s kamenjem, ne more biti dobra! Slovenska nàrodna stranka je dalje zmagala v sledečih občinah: Velikovec (okolica), Jezersko, Bela, Št. Peter nad Velikovcem, Ovbre (jednoglasno), Št. Jakobu v Kožu, Šteben ob Žili, Goriče, Hodiše, Švabek, Libeliče, Črna, Go z dan j e. Nasprotnikom se je po hudi borbi z mnogimi, ne ravno častnimi pripomočki in s silnim pritiskom posrečilo pridobiti Važenberg in Rudo. Zmagali so tudi v Pontablju, Žabnicah, Trbižu, Podkloštrom, Vernbergu, Rožeci (!), Vrbi, Žihpoljah, Blačah. S o c ij al d e m o k r atj e so si pridobili v V. kuriji precej glasov. Prav s silo se je ta stranka pokazala pri sedanjih volitvah in stopila dobro or-ganizovana na volilno boj šče. K starim smo torej dobili še novega nasprotnika, zoper kterega se bodemo morali vojskovati z vsemi silami, da se ohranimo. Jako značilno je to, da so se s socialdemokrati zvezali nemškonacijonalci, kjer gré zoper „klerikalce“, to je zoper slovensko in katoliško stranko! Socijaldemokratje so zmagali pri volitvah za V. kurijo v Pontablju, Naborjetu, Trbižu, Nemškem Plajbergu, Št. Vidu, Borovljah (!), Hiittenbergu (1 tudi v kmečkih občinah). V mnogih občinah se še ni volilo. Storite, Slovenci, tam svojo dolžnost, pridite vsi in volite soglasno naše može! Važen in morebiti odločilen je vsaki glas, zatč ne smemo odnehati, marveč napeti vse moči, da pridemo do zaželjenega cilja. Ne udajmo se! Naši shodi. Pri Diiriivvirtu ol» Št. Petru, dné 7. febr. Velika sobana prijazne Diirawirtove gostilne je bila natlačeno polna poslušalcev, zbranih na shodu našega katoliško-političnega in gospodarskega društva. Ta shod, ki se je vseskozi dobro obnesel, je bil nekak odgovor zadnjemu „bauern-tag“-u na Rudi. Predsednik g. Legat je s prisrčnimi besedami pozdravil navzoče in poudarjal, kako važne so baš sedanje volitve. Vč. g. župnik Treiber je na to poročal o bauerntagu na Rudi in krepko zavračal besede tamošnjih govornikov, ktere so bili govorili zoper našo stranko. Pokazalo se je, kako lahkomiselno zavijajo nasprotniki resnico in kako mečejo ljudem prav pesek v oči. Žalostno pri tem je le to, da ljudje verujejo takim krivim prerokom. G. Rozman je nam obrisal liberalno gospodarstvo. Liberalizem je hudo škodoval delavskim stanovom in zlasti kmetski stan spravil že na kant. Kako delajo liberalci, ali kakor so se sedaj začeli imenovati: nemški nacijonalci, z nami, pokazal je njih sklep v celovškem deželnem zboru, da Slovenec ne sme biti vodja višji dekliški šoli. Da se reši ter si zboljša svoje stanje, se mora kmet odpovedati liberalcem, ne sme hoditi za bauernbundarji, marveč se mora trdno okleniti krščanske, slovenske stranke, ki hoče priboriti vsakemu svoje. Zató naj se pri volitvah združijo vsi naši možje ter volijo samo zanesljive krščanske in nàrodne može. — Na to je g. Legat spregovoril še o našem šolskem vprašanju ter z živio-klici pre-svitlemu cesarju zaključil zborovanje. T Št. Vidu v podjunski doliuf, dné 14. febr. Zelo hvaležni smo našemu kat.-politič-nemu društvu, da je tudi tu napravilo shod in nas lepo poučilo o važnih političnih zadevah. Po dopoldanski službi božji se nas je zbralo blizu 100 mož-volilcev v farovžu, kjer sta nam gg. govornika Štih in Rozman v navdušenih in zelo poučnih govorih razložila veliko važnost volitev ter pokazala, za kaj se gré v naših borbah. Da se bolj postavimo na noge, kakor do sedaj, in poskrbimo za dobre volitve, to od nas zahteva naša korist, ker kakor sta govornika s številkami in mnogimi izgledi pokazala, je liberalno gospodarstvo bilo največja nesreča za kmetski stan. „Bauern-bundarji" se nam zdaj zelo ponujajo, pa oni so vedno vlekli z liberalci, grobokopi kmetskega stanu, zató tudi nikakor ne zaslužijo našega zaupanja. — Domači g. župnik v prisrčnih besedah razložijo, kaj je največkrat krivo slabih volitev. Uzrokov je več. Poglavitni so : mlačnost volilcev, omahljivost in strahopetnost, liberalni duh in napuh posameznikov. Naj bi se ti uzroki povsod odstranili, vo-lilci povsod zavedali se svoje dolžnosti ter ravnali se po navodilih in krasnih naukih svojih višjih pastirjev. Potem bode gotovo zmagala dobra krščanska stvar. V Prevaljah. Dné 14. febr. je imelo kat.-pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem svoj javen shod pri Steklu v Parni vasi. Zadnji dogodki v tem okraju so jasno pokazali, da je bilo to zborovanje silno potrebno. Že dné 8. febr. so imeli socijalui demokratje svoj shod pri Parherju na Liši, pri kterem je govoril cele 3 ure soc. dem. kandidat za V. skupino, črevljar Eich iz Beljaka. Dobro mu je konečuo posvetil č. g. vikar Podgorc iz Celovca. Najžalostuejše pri tem, a jako značilno je, da so celo učitelji(!) glasovali za socijalde-mokratično kandidaturo in da je bil izvaljen učitelj Kainig iz Lieš zapisnikarjem pri onem zborovanju. Kmetje so bili preplašeni po surovih naukih, ki so se razglasili tam, in zato so mnosroštevilnejši, kakor kedaj poprej, prišli k našemu shodu. Bilo jih je nad 500 pričujočih, med njimi tudi kakih 50 so-cijaldemokratov. G. podpredsednik društva V. Legat, otvori zborovanje, pozdravi s prisrčnimi besedami v tolikem številu došle zborovalce in poda v kratkih potezah sliko liberalnega gospodarstva. G. Kandut pravi, da ne mara več govoriti o liberalizmu ; ta spada že k ,,stari šari". A lepega „sina“ ima, t. j. nemški nacijonalizem, ki se sam ošabno imenuje: stranko prihodnjosti, seveda po krivem, ker nima prihodnjosti, kar govornik dokaže. Nemški nacijonalci so ravno tako brezverni, kakor stari liberalci. To dokaže Steimvenderjev izrek na Dunaju 1. 1888. : „Starega verskega liberalizma se moramo na vsak način držati.“ Tudi vestni Avstrijanci niso, vsaj je znano, da škilijo črez meje. Oni pravijo, da smo mi hujskači. To je ravno tako, kakor v pravljici, ko je volk ovco pri potoku zagledal, je tudi rekel, da mu vodo kali, in jo je — požrl. Tudi ne marajo za nas, čeravno se nam sedaj lepe delajo. Kje je torej pomoč? Pri nas in v naši zvezi s kristijani cele države. Z združenimi močmi ! — tako si bomo pomagali, in dal Bog, da bi ob petdesetletnici vladanja našega presvitlega cesarja vsi — z združenimi močmi stali pod znamenjem sv. križa zbrani in delali: vse za vero, dom, cesarja. (Burno odobravanje.) Potem govori č. g. dr. J. Krek. Poudarja, kako važne so volitve in v imenitnih, krepkih besedah opisuje čas liberalne vsemogočnosti, oziràje se na različne politične stranke. Ce koga srečamo, ga vprašamo: „od kod si, in kam greš?" če ne gre z nami, potem se pač ločimo. — Vprašajmo nemške nacijonalce: „Od kod ste, od kod je nemški narod?“ V puščavah in gozdih so živeli, dokler niso prišli katoliški menihi, ki so jih učili svoje polje obdelovati, ki so jim prinesli omiko, in so spremenili divjake v verne kristijane. Potem še le so bili Nemci olikani. Toraj veri se imajo zahvaliti za omiko. Če bi sama nemška nàrodnost ljudi omikane in srečne storila, bi ne bili stari Nemci divjaki, temveč najodličnejši nàrod. Veri se imajo zahvaliti za vse, a sedaj jo preganjajo. Druga stranka so socijalni demokratje. „Odkodste?“ Nimajo krstnega lista. Pri njih zibelki so stali judje : Marks, Engels in Lassale. (Klic: „hoch Lassale!") Preljubi moji — ti so morali nezadovoljce vseh dežel združiti, zakaj drugače bi se reveži proti njim vzdignili. Človeka nezadovoljnega storiti je prav lahko. Vse nezadovoljne so združili na podlagi brez-verstva. Pravijo nekteri, da katoliška cerkev nič ni storila za delavce. Kautsky, eden voditeljev soc. demokratov sam priznava, da je bilo v srednjem veku dobro skrbljeno za rokodelce. Delavcev v današnjem pomenu pa prej nismo imeli, zato ker prej ni bilo strojev in tovarn. Že 1.1848. se je škof Ket-teler na Nemškem potegoval za delavce. „Kaj mislite, da so menihi, ki so prišli prvi v zdivjane naše kraje, skrbeli za svoj dobiček ? Ali skrbijo misijonarji, ki gredo med afrikanske ljudojede, ali na potoke gobovih, kjer dobijo gotovo nalezljivo bolezen, za svoj žep? Kdaj je bil kak judovski soci-jalno-demokratski voditelj tam — ljudi osrečevat? Kam gre denar, ki ga tukaj med delavci za soci-jaliste pobirajo ? Za „čifutskeu časopise, za „slavno-znaui“ volilni oklic, za plačo glavnih voditeljev na Dunaju, ki si po tisoče zaslužijo itd. Zdaj pa nas še naša stranka sreča ? Od kod si in kam greš ? Oh, skrb za bedo ljudstva me je rodila, odgovori kat stranka, in jaz ne bom mirovala, dokler nimam zagotovila, da bodo moji Pre vajen je. Času primerno premišljevanje. Spisal Dr. ***. Slično Nitzsche-jevemu preobratu pojmov pripravlja in pojavlja se v naših dneh počasen prevrat v rabi neke važne vsakdanje jestvine. Ne samo od zdravniške strani, tudi iz omikanih nezdravniških krogov se čuje vedno glasneji klic, naj popustimo novodobno hrano in naj se povrnemo k stari pripro-stosti in prirodnosti jestvin, da se ubranimo bolehnosti in bomo spet krepki in zdravi. Ta klic najde vedno več odmeva. Higijena, ta važni del zdravniške delavnosti, ki ima nalogo, bolezni zabranjevati, se je vedno borila zoper obžalovanja vredno razvado, da ljudje v podobi škodljivih jestvin počasne stru-povine v svoje telo sprejemajo. Ta vojska velja v prvi vrsti alkoholu in tobaka, v novejšem času pa tudi bobovi kavi, odkar se je v njem našel strupeni kofejin. Znano je, da splošno uživanje teh strupovin, kterim se mora prištevati tudi opij, hašiš itd., ne samo posamičnemu človeku zdravje spodkoplje, temveč cele nàrode telesno in moralno oslabi in ugonobi. Po znanstvenih preiskavah slovečih zdravnikov*) in kemikov je bobova kava posebno v dveh *) Med drugimi prof. Virchow vBerolinu, dr. Mendel v Es^enu, zdrav. svet. dr. Lutze, dr. E. Almquist, dr. Bardell v Novem Jorku, prof. Silv. Graham v Londonu, prof. Brillat-Savarin v Parizu, prof. C. Binz v Bonnu, ozirih škodljiva. Po eni strani ovira namreč pre-bavljame, po drugi strani pa slabo upliva na živce, kteri se po njej najprej razburijo, potem pa otrpnejo. Tiščanje v želodcu, težaven stol, zgaga, omotica, glavobol, tresoče se roke, bojazljivost in bolehna razdražljivost so navadne posledice stanovitnega uživanja bobove kave. Naravno je, da se pod takimi pogoji telo slabo redi in da ghie tudi delavna moč. Kdor opazuje slabotne otroke, razdražljive, upadene može, bledične dekleta, kterim je bobova kava neozdravljivo bolehnost douesla, urine se mu želja, naj bi se vendar bobova kava nadomestila s kako drugo, kar mogoče enakovredno pijačo. Tej želji, ki je postala že nujna potreba, ustregla je nova, vedno bolj razvijajoča se obrtnija, namreč izdelovanje sladne kave, in v tej stroki si je, kakor smemo s ponosom reči, ravno neka avstrijska tvrdka posebnih zaslug pridobila. Surova tvarina tega izdelka je ječmen, ki stoji pšenici, tej najvažnejši človeški jedilni tvarini, najbližje. S tem, da se ječmen v slad spremeni (poslajenje, žganje itd.), pridobi mnogo na svoji vrednosti. Njegova redilna moč se pomnoži, ker se s poslajenjem škrob ali krfka (štirka), ki je prej težko prebavljiva, v dekstrin in sladkor spremeni, toraj v lahko prebavljive tvarine. Tudi dobi bolj prijeten okus. Znani kemik dr. M. Mansfeld, vodja pre-iskovaluice za jestvine in pijače na Dunaju, je sladim kavo preiskal in potrdil, da ima v sebi vse dobre lastnosti slada in mnogo redilnih suo vij. Posebna prednost je še to, da je sladna kava prosta prof. dr. Fr. G. Faye v Kristijaniji, prof. Buli ar d, Eloy Stayter, Sidnay-Ringer, Aub ert, Freriehs, Zeh-mann, Haring, Peter sen, Schroff itd. tistih ničvrednih tvarin (poseuno celuloz), ki jih sicer z močnatimi jedmi v želodec prejemamo. Ža-voljo tega pa sladno kavo še lahko prebav Ijaj o otroci in na želodcu bolehni ljudje, ko jim že nobena druga hrana ne diši. Koliko redilne moči ima pa bobova kava? Dr. Šmita, asistent dvor. svet. prof. Lud-wiga na Dunaju, jo je lani preiskal in se preveril, da nema v sebi uobeue redilne snovi. Ce se bobovi kavi vendar še nekolika redilna vrednost pripisuje, pride od mleka, ki se jej navadno primeša. Ta zmota pride tudi od tod, ker ljudje še ne poznajo učinkov bobove kave. Ona je za živce kakor bič, jih razburi in poživi, in človeku se zdi, kakor da bi bil na svoji moči kaj pridobil; to je le za malo časa, potem pa kite spet upadejo in so sla-bejše ko prej. Boboma kava le živce prijetno razburja, da je človek za nekaj časa bolj živ in vesel, ne da bi na svoji moči kaj pridobil. Ravno to razburjenje živcev je škodljivo, ker jih oslabi, tako da nazadnje čisto otrpnejo. Sladna kava pa obuja ravno tako prijetne počutke dobre volje, ne da bi živce razburjala in vznemirjala. Ona ima posebno prednost v svojem milem, prijetnem okusu in poživi človeško truplo brez vseh nezdravih posledic. Posebno prednost pred bobovo ima sladna kava z ozirom na želodec in čreva. Ona želodca ne še-gače, kakor bobova kava, in ne nareja preveč kisline v želodcu, ktera nareja zgago in podobne težave. Sladna kava nareja kri ter je lahko prebavljiva ; v pogledu na zdravje je toraj boljša mimo bobove kave. Toliko znamenitih prednostij sladne kave obu- |pgp Zalite vaj te po vseli gostilnali ir6t! otroci časno in večno srečni. — Tudi mi hočemo, da bi ljudje tukaj na svetu vsaj pomanjkanja prosti bili iu da bi svoje pravice zadobili ; a mi tudi ne pozabimo, da imamo Gospoda nad seboj. Izvolite tedaj, s kom hočete hoditi. (Burno odobravanje iu ploskanje.) Za besedo se oglasi med drugimi socijalis-tični voditelj, črevljar Wogerer, ki hoče nemški govoriti. Kmetje : Slovensko govorite, mi smo Slovenci ! Drug klic: Vsaj ima svojega „ministra". Naj ta govori. Na to se oglasi „sodrug“ Supanc, delavec in muzikant na Liešah, in modruje: „Vi ste rekli, di nimamo krstnega lista. To ni res. Vsak od jas ga zna pokazati. Mi hočemo pravico. Noben se še ni za nas potegoval. Vi nas hočete »fer-nihtat«. Vi pravite, da nimamo Boga. Mi ga — imamo." (Klici: Ja, mi ga imamo. Hocli Adler! Hoch Lassale!) Cerkev na Prevaljah so sami delavci zidali. Prof. dr. Krek razloži, da jih je veliko med socijalnimi demokrati, ki ne vedo za kom gredó. Poglejmo voditelje! Jaz nisem rekel, da Vi niste krščeni, ampak Vaša stranka je „brez krstnega lista“ ; judje so ji voditelji. Krščeni ste, a Vaša stranka je krstni list raztrgala ! Vi pravite, da ni nihče za Vas kaj storil! Trijerski škof so se pritoževali, daje od 300 njihovih duhovnov bilo kaznovanih polovica, ker so se potegovali za pravice krščanskega ljudstva. Sami sebi nismo mogli pomagati, za druge smo se pa vendar potegovali. C. g. kaplan Križaj se obrne do socijaluih demokratov: „Vi pravite, da imate vero. Pri Far-herju tega niste pokazali, ker se potegujete za to, da se odpravi verski poduk iz šole. Ali ne?“ — (Klic : Ne, to ni res !) — „Tako ? To ni res ? Zakaj pa v volilnem oklicu stoji? No, ali je res?" — (Nobenega odgovora ! Na to ploskanje.) Vi ste proti veri, to nam dokažejo izreki Vaših voditeljev. — Bebel je v nemškem državnem zboru rekel: Nebesa pripuščamo angeljcem in vrabcem ! — Vaša voditeljica gospa Dvofak-Popp pravi sama, da sicer trdijo socijalni demokratje, da naj vsak veruje , kar hoče, da je vera zasebna reč, ali v resnici noben tega ne verjame, ampak le za sedaj pridržimo to v vsporedu. — Toraj pesek v oči! — Ali se to pravi, da niste proti veri?" Č. g. župnik A. Keznar: rZa cerkev so res delavci veliko storili. Tem žalostneje je, če jo sedaj pomagajo razdirat." — V resnično očetovski ljubezni opominja in svari č. g. župnik potem delavce, da naj se odvrnejo od svojih zapeljivcev. Tudi naša želja je vsakemu, kolikor mogoče, pomagati. Ali mi imamo gospoda nad nami, kteremu moramo tudi vsi služiti. — Glejte pri Farherju ste se smijali, ko se je o Bogu govorilo. (Klici: Nismo se! — Drugi klici: Gotovo ste se!) Ali imate pravico eno njegovih zapovedi izpodriniti? G. župnik še prisrčno kličejo svoje delavce nazaj k skupnemu delovanju v duhu sv. cerkve in sklenejo: Le-to vam konečno povem: V škornjicah, ktere Vam bota ta dva ,Šuštarja1 napravila, ne bote dobro hodili.“ (Občni smeh in ploskanje.) Wogerer: „Ich bitte ums Wort. Das ist ja eine Beleidigung." (Klici: Slovensko govorite!) d ilo je seveda tudi zanimanje zdravnikov, tembolj, ker se je pokazalo, da deluje včasih celò kakor pravo zdravilo, zlasti pri pomanjkanju krvi, pri splošni slabosti in živčni dražljivosti, posebno še pri težavnem prebavljanju. Dostikrat so se dolgoletne težkoče te vrste po uživanju sladne kave v kratkem času olajšale ali pa čisto odstranile. Toda navada je železna srajca, zato se ni čuditi, da se bobova kava ne dà tako hitro odpraviti, čeravno je njena škodljivost znanstveno dokazana, kakor tudi velike prednosti sladne kave. To je le počasi mogoče in le tako, da se sladni kavi utisne podobna vonjava in podoben prijeten okus, kakor ima oboje bobova kava, ker tega vona in okusa je človeški rod že skozi stoletja vajen. Pred nekterimi leti se je ta težka uganjka rešila. Znani kemik Tri Ilich, bivši asistent slovečega profesorja in tajnega svetovalca Pettenkoferja v Mona-kovem, je z izvlečkom iz kavinega drevesa vonjavo in okus bobove kave srečno prenesel na ječmenov slad. Tvrdka Kathreiner pa ima zaslugo, da je važnost te iznajdbe spoznala, da je g. Trillicha, ki je zdaj tehnični vodja Kathreinerjevih tovaren, v svojo službo vzela, in izdelovanje sladne kave po tem novem načinu na debelo pričela. S tovarniškim izdelovanjem tako imenovane »Kneipove kave« iz slada in z okusom bobove kave ustanovila je ta tvrdka novo obrtnijo, ki stoga svoje veje že daleč preko mej Nemčije in Avstro-Ogerske. Po raznih delih svetà se izdeluje zdaj ta kava v devetih velikih tovarnah. Ta nepričakovani, nedoseženi uspeh dobre stvari mora vsacega človekoljubja z veseljem in priznanjem napolniti. Oas ni več daleč, ko se bo okusna G. Legat: Tukaj ne moremo izjeme delati, ker je slovensko zborovanje. (Klic: „Minister naj govori!") Supanc: „Kristus pravi, ljubi svojega bližnjega — (vpije:) ali je jud en pes?" Prof. dr. Krek: Te besede v ustih socijalnih demokratov pomenijo: Ljubi juda in sovraži Kristusa. (Odobravanje!) Toliko pomenijo, kakor: ljubi juda in daj mu svoje grlo. Kristus je tudi dostavil: ljubi bližnjega, kakor samega sebe, toraj ni treba sebe ugonobiti iz same ljubezni, do — juda. Ljubezen je cvetlica, ki mora vzrasti na njivi krščanske vere in upanja, drugače vsahne. Brez vere ni prave ljubezni! (Burno odobravanje!) G. Legat zaključi debato, in dokaže v jedrnatih besedah, kako neznosno je današnje stanje našega šolskega vprašanja. Potem zaključi zborovanje z „Živijo“-klici na našega presvitlega cesarja. Vse dvorane so še dolgo ostale napolnjene in pogovarjali smo se o našem stanju in o prihodnjih volitvah. Tako sijajnega shoda pri nas še ni bilo, to se obče sliši. Hvala kat.-pol. društvu, hvala govornikom, posebno g. dr. Kreku, za njihov veliki trud. Slava pa tudi našim kmetom in delavcem, ki se niso ustrašili dolgih potov, da so prišli tako mnogoštevilno na zborovanje. Dal Bog, da bi navdušenje tudi vstrajni in obili sad prineslo. Korajža velja! Bog živi:v„fante iz fare!" —/. V Povečali ob Šmavjetf, dné 14. febr. Med najburnejše shode, kar jih je doslej imelo naše politično društvo, gré shod pri Butarju v Porečah. Nemškutarji so temu shodu nasprotovali, kar se je le dalo, in „bauernbundu je proti njemu napravil svoj „kmečki zbor“ pri Baku na Buštatu. Tam so se zbrali nasprotniki iz celega okraja, posebno mnogo je bilo navzočih učiteljev ter trgovcev iz Velikovca. Na naš shod so prišli kmetje pa tudi okrog 50 velikovških socijaldemokratov, ki so motili shod s kričanjem in drznim ugovarjanjem. Nastop socijalnih demokratov na našem shodu je zelo značilen. „Bauernbunda“ pri Baku niso šli motit, ker vedo, da se ^bauernbund-* ravno tako vojskuje zoper vero in Slovence, kakor oni. Otroci, t.j. socijaldemokratje ne motijo očeta—liberalizma! Ali so nastopili zoper nas po dogovoru z nasprotniki, tega mi sicer ne vemo, ali lahko mogoče je! — Govorili so od naše strani gg. Treiber, Štih, Bozman in Podgorc, ter v daljših govorih razvijali katoliško-slovenski program, ter pokazali, kako se naša stranka poteguje za kmetski stan. Govornike so večkrat motili demokratje z divjim upitjem in ugovarjanjem. Dala se je beseda tudi socijalnim demokratom in so od njih strani nastopili Starmuš, Mat. Zartl, Pluder, ki so privlekli na dan znane socijaldemokratične fraze, mlatili prazno slamo ter prav nesramno napadali duhovnike. Le z uajvečjo nevoljo so poslušali kmetje tako govorjenje in le težko se je ohranil mir. Oglasil se je tudi kmetski sin Dobernik iz Grabštanja, in poskusil ugovarjati našim govornikom. To mu je šlo pa tako slabo, da so se mu kmetje le na glas smejali ter ga zavrnili z nekterimi opazkami ! — Dala se je beseda tudi nasprotnikom, ker se na naših shodih postopa drugače, kakor n. pr. pri bauernbundarjih, ki branijo našincem vstop in besedo, da bi ne povedali resnice. Oni se resnice boje, zato jo pa skušajo zatreti s silo! Nastop socijalnih demokratov mora našim ljudem odpreti in zdrava Kathreinerjeva sladua kava uživala v vsaki hiši, vsaki družini. Kdor le parkrat poskusi, da zmanjša škodljivost bobove kave s primesjo Ka-threinerjeve sladne kave, se bo kmalo prepričal o prijetnih in dobrodejnih učinkih te primesi, in sčasoma, kakor se je že zgodilo, postane mu primes ljubša mimo prave kave, tako da bo začel uživati samo in čisto sladno kavo. Tako se bo dala polagoma odstraniti škodljiva bobova kava v blagor človeštva, v prospeh splošnega zdravja in v prid našega kmetijstva. K temu naj bi vsak po svojih močeh kaj pripomogel v krogu svojih znancev, zlasti pa častite gospodinje in matere. Raznoterosti. Kmetijske zadruge so se na Bavarskem v zadnih letih zelo razvile. Opirajo se skoraj povsod na Beifeisenove posojilnice. Vseh zadrug je okoli 1500, ki so združene v deželno zvezo. Skupno naročevanje blaga se je v zadnjih 2 letih popetorilo. Za svoje pridelke imajo 9 velikih skladišč, kjer imajo na prodaj : žito, klavno živino, krompir, drva in hmelj. In pri nas? — Nič! — Mi čakamo, da se gospodarsko še bolj pogreznemo, potem bomo pa pričakovali odrešenika. Kako kmetijski stan propada, nam jasno dokazujejo številke. L. 1894 je bilo v Avstriji 13.089 kmetij prisilno na dražbi prodanih. Sodnijsko so bile cenjene 30,150.840 gld.; dolgà na njih pa je bilo 37,990.058 gld. ; prodane pa so bile za 22,500.627 gld.; tako da je bilo nad 15 milijonov zgubljenih. Ne potrebuje li kmetijski stan nujne potrebe? Združimo ga tedaj v kmetijskih zadrugah ! L.“ oči; kam pridemo, če dobijo ti ljudje veljavo in moč. Besnica pa je, da se bauernbundarji in liberalci sploh ne vojskujejo zoper socijaldemokrate, marveč jih posredno le podpirajo. Zató mora biti geslo vsem krščanskim možem : Proč od teh ljudij ! V Hovčali pri Domaealah. To je bil vrisk in vpitje od naših ljubih nasprotnikov, da kaj takega nismo pričakovali. Prišli so „in corpore", to je po slovensko: vsi, kar jih leze in gre od učitelja Beša in tistega Wernberškega „Johana“, ki kaj rad po slovensko svoje blago prodaja in slovenske krajcarje sprejema dol do zadnjega hlapca, ker so ti slovenski „hecerji“, župnik Gabron in drugi se upali napraviti v Hovčah dné 14. t. m. enkrat „en tabor"; ja v slovenskih Hovčah, ki so že bile „nemška posest". Prizadevali so si mnogo in nas preganjali, ali pregnali nas niso. In naš shod, na kterem je bilo vse natlačeno polno, gotovo nad 300 ljudij, se je vršil, dasiravno je bilo le malo govornikov, lepo, dostojno in sijajno; sijajno pa zategadelj, ker se nameravani naskok nasprotnikom ni posrečil. G. župnik Gabron pozdravil je navzoči nàrod z lepimi besedami. Na to je nastopil g. Weiss, mestni kaplan iz Beljaka, in v navdušenem in lahko razumljivem govoru govoril o šolstvu ter povedal, kakšnih šol nam je treba in kako si jih moremo pridobiti. Drugi govornik govoril je o važnosti volitev, kterih naj bi se vsak Slovenec volilec udeležil in pošteno katoliško-slovensko volil. Ker sta dva govornika bila zadržana, vrstila sta se imenovana govornika in poučevala nàrod. Njima se je pridružil g. župnik F rie iz Dvora, ki je v jako šaljivem govoru govoril o imenitni nalogi, ktero zavzema ženska ob času volitev in kako mora ona uplivati na moža in ga, če je treba, tudi s palico, kakor včasi iz gostilne, na volišče poditi. Po zborovanju, kterega je g. predsednik z navdušenimi živio-klici na presvitlega cesarja zaključil, in tudi že prej kratkočasili so nas naši vrli pevci — pravi slavčeki — iz Malošč, Štebna in Bač ter s svojim res prelepim, do srca segajočim petjem našim nasprotnikom jezo in besnost krotili. Badi smo ostali skupaj, dasiravno so nam nasprotniki večkrat pokazali svojo „nemško olikanost" ! Da bomo na našem shodu tudi nasprotnike imeli, smo že prej vedeli, ali da se bodo tako slabo in neotesano obnašali, nismo mislili. „Gospodje !" Vprašamo vas, ali je tako obnašanje lepo in se spodobi človeku, ki nosi na jeziku vedno svoj „deutsche Sitte" in „deutsche Bildung"? Obsojal je vaše početje vsak pošten človek, ja, vsak odrasli otrok, ki ima še količkaj zdrave pameti v glavi. Ce človek ne more se drugače braniti, kakor le z razbijanjem in vpitjem, je že slabo! Stranka, ki tako počenja, ni veliko vredna, nima bodočnosti in sama sebe obsoja. Ne smemo pa ravno zamolčati, da se je eden naših nasprotnikov g. L. Sch. še koj dostojno obnašal ter se večinoma z našimi zabaval. Javno zahvalo izrekamo vsem, ki so nas počastili s svojo navzočnostjo — zlasti gg. pevcem za prelepo petje in g. Hanžiču, ki je lepo okinčal svoje prostore in nam ljubeznjivo postregel z dobro pijačo in jedjo. Ne udajmo se! —h. V Ukvali. Shod, kteri je napravilo katol.- pol. društvo za Slovence na Koroškem dné 14. t. m., bil je prav dobro obiskan. Prišlo je kakih 80 volilcev, kteri so pazljivo poslušali govornike: gosp. prof. Kovača, našega rojaka in kandidata krščansko-socijalne stranke, kteri je z izvrstnim govorom pojasnil, zakaj propada kmetski stan, zakaj tako naraščajo davki iu dolgovi in kako je mogoče spraviti državno gospodarstvo zopet v red. Vsi zborovalci so pritrdili besedam g. govornika in trditi morem, da ni bilo nikogar, ki bi bil mogel ali hotel le en stavek prof. Kovačevega govora stvarno zavrniti. Drugi govornik gosp. Lučovnik iz Celovca je tudi prav dobro povedal, kaj nam je prinesel liberalizem, kako se je začela na eni strani nezmernost (veliki trebuhi), na drugi strani pa glad iu uboštvo (suhe noge). Tretji govornik g. dež. poslanec Grafenauer razložil je neke stvari iz deželnega zbora, opominjal kmete k edinosti in k izvolitvi krščansko mislečih, neodvisnih, hrabrih poslancev in da se more zboljšanje naših razmer le od tam pričakovati, kjer se je naše zlo začelo, namreč pri postavah. Zbor se je po zahvali nekega kmeta od predsednika zborovanju gospoda Erratha zaključil. v , —r. V Zabnicali dné 15. februarja vršeči se shod kat.-pol. društva za Slovence na Koroškem bil je, dasi je bil delavnik, nad vse pričakovanje dobro obiskan. Govorili so gg. prof. Kovač, vikar Podgorc, deželna poslanca Grafenauer in Einspieler. Govorniki dokazovali so, zakaj se kmetom tako slabo godi, koliko ima država dolgov in kolibo judi denarja nakupičujejo. Povedali in dokazali so, da se država in sploh vse človeštvo more vzdržati samo na podlagi krščanstva in krščanske vere. Liberalizem pokvaril je vse ljudstvo in spravil kmeta na kant. Sinovi liberalizma pa so nemški nacijonalci, kteri so v deželnem zboru že pokazali, koliko zobov imajo in kako znajo skrbeti za kmeta; Pristopite «ailoveix^kemii ls.at.-pol in g'ot-sp. Mat. Pavlič 1 gld. Fr. Torkar 50 kr, N. Studeny 1 gW-, F- Renasi 50 kr, Iv. Korošec 1 gld, M. Mediča 1 gld.; Iv. Spilar 1 gld, M. Kalan 50 kr, g. dr. V. Gregorič, primarij v Ljubljani, 5 gld. in g. drž. posl. Ant. Koblar 5 gld. — Izjavljajoč iskreno zahvalo požrtvovalnim darovateljem, našemu vrlemu časopisju, delavnim podružnicam in slavnim posojilnicam izrekamo nado, da se bo v novem letu 1897 veliko navdušenje občinstva do naše družbe povekšalo, darovitost pa pomnožila. Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. Iz Griž ob Savinji. Seme „Kmerijsko-bralnega društva11, ki je bilo pred tremi leti pri nas vsejauo, je letos dné 14. svečana v dobro zastopani veselici lepo vzcvetelo. Precejšnje število udov ie pristopilo, ko se je med zborovarnem zvedelo, da imam zagotovljen potrebni društveni sadjerejski vrt, Z velikim zanimanjem poslušali smo potovalnega učitelja g. Beléta, ki je poljudno poučeval o sadie-in trtoreji. Potomci bodo pač hvaležni takim korakom. In odboru slava ne povene po besedah • »Poslopja se razrušijo, hiše se podirajo, sadna drevesca pa, na prazen prostorček zasajena se blagonosuo razvijajo od roda do roda11 L—n. Koroški deželni zbor. 10. seja dné 10. febr. Dež. odbor poroča da se je pri prodaji živin-ke soli doseglo nekoliko olajšav. Več predlogov dež. odbora o uravnavi hudournikov in potokov se je odkazalo odsekom. Daljša razprava je bila o uravnavi oseliškega in blaškega hudournika v Ziljski dolini. O tej stvari se je govorilo že lani. Stroški so proračunjeni na 200.000 gld- Od tega bi imela država plačati polovico, dežela 250/0 in mejaši tudi 25iyo. Govorili so o tem Plaveč, Steiinvender, Kotz in Grafenauer, ki je prav dobro zavračeval Plavec-a in poudarjal veliko potrebo, da se uravnajo hudourniki, ker drugače tudi uravnava Žile nič ne pomaga. Konečno se vsa zadeva izroči zopet deželnemu odboru, da on nadalje ukrene. 11. seja dné 11. febr. Nekaj manj važnih poročil in predlogov se odobri, oziroma izroči odsekom. Deželni odbor poroča, da se proti žgan j e-pitju ni moglo dosti kaj storiti. Nacijonalni poslanci so porabili tudi to priliko, da napadajo duhovščino prav odurno in grdo. Odgovoril jim je mil. g. knezoškof. — Izmed raznih poročil še omenimo, da je dežela 1. 1895. plačala za ljudske šole 478.061 gld. 7'/3 kr.! 12. seja dné 12. febr. Več poročil se zopet izroči odsekom, oziroma potrdi. Prošnja celovškega mesta, naj dežela plačuje obresti za novo ljudsko šolo v Celovcu, se odkloni. — Posl. Hub er Janez je stavil in utemeljeval predlog, naj deželni odbor prosi vlado, da odpravi sitno pregledovanje (kontrolo) živine na planinskih pašnikih ob državni meji proti Laški. 13. seja dné 13. febr. Na dnevnem redu je zopet več poročil o vodnih in cestnih zadevah. — Občina Vetrinj je prosila, naj dežela plačuje 4% obresti za dolg nove šolske hiše v Vetrinji. Posl. Einspieler je predlagal, naj se ta prošnja še enkrat izroči deželnemu odboru, da o nji natančneje poizveduje. 67 posestnikov je namreč ugovarjalo temu, da se zida tako velika palača za 25.000 gld., ker bi se tudi za manjšo svoto mogla postaviti primerna šola. Za Einspielerjev predlog govorita tudi poslanec Grafenauer in knezoškof, ugovarjata pa Luggin in Kiršner. Einspielerjev predlog pade in Vetrinjčani bodo torej morali plačevati neprimerno višje stroške, dasi bi se lahko moglo izhajati tudi z mnogo manjšimi. 14. seja dné 16. febr. Več poročil se izroči odsekom. Deželni zbor sklene, da se posl. Stein-wender, kterega je bil tožil stolni vikar g. G. Weiss radi razžaljenja časti, n e izroči sodišču. Za to so govorili Ghou, Cernik, Plaveč in knezoškof. — Deželna doklada za leto 1895. je iznašala čistih 135.931 gld. 2472 kr. Za 1. 1897. so proračunjeni dohodki te doklade na 164.854 gld., stroški na 24.995 gld., ostanek 139.859 gld. — Posl. Franc Huber predlaga, naj se razdeli občina Sokovo (Himelberg), dr. A Lemiš razdelitev občine Pfau-hof blizu Št. Vida. — Kiršuer predlaga, naj se strogo ravna z živino, ki se k nam uvaža iz drugih krajev. 15. seja dné 17. febr. Dež. odbor poroča o uravnavi duhovske službe v novi bolnišnici. Med drugimi podporami se dovoli tudi sirotišnici Vin-cencijeve družbe v Celovca 50 gld. podpore. Občini Vernberg se dovoli za povekšanje šole 300 gld. podpore. 16. seja dné 18. febr. Za nadaljevanje lavantinske železnice se dovoli 150.000 gld. podpore. — Občini Ruda se dovoli 1000 gld. za napravo nove ceste k lipiškemu mostu. — Občini Važen-berg se dovoli 40 gld. za ohranitev cest. 17. seja dné 19. febr. Posl. Ghon je predlagal, naj se upeljejo tajne volitve za občine. Ta predlog se izroči dež. odboru, da poizveduje, kako o tem mislijo občinski odbori. Posl. Oraš pri tej priliki izreče željo, naj se župani volijo za 6 let namesto za 3. — Dalje_ se sklepa o ozkotirni železnici Sinča ves-Železna Kapla. Dežela plača za njo 60.000 gld. Cela železnica bode stala 595 tisoč gld. Grof Thurn dà 70 tisoč gld., tovarnar Englander 10.000 gld. itd. 18. seja dné 20. febr. Sprejmejo se predlogi finančnega odseka o uravnavi belskega potoka in o uravnavi Gline. Učiteljicam so se povišale plače na 360, oziroma na 400 gld. Politični preg’Ied. Avstro-Otrerska. Po vseh deželah je sedaj volilno gibanje v najživahnejšem tiru in razne stranke se na vse moči trudijo, da proderejo s svojimi možmi. V peti kuriji se največ trudijo soci-jaldemokratjo, ki so po vseh krouovinah postavili svje kandidate. Po nekterih krajih bodo gotovo dosegli precej uspeha. — V Trstu so Slovenci postavili za kandidata v V. kuriji poslanca Ivana Nabergoja. Na slov. Štajerskem se kot kandidata za to kurijo imenujeta g. tiskar Drag Hribar in č. g. župnik J. Žičkar. — Na Češkem je hud volilni boj med raznimi strankami. Mladočehi, katoliška stranka, nemški nacijonalci, stari liberalci, krščanski socijalisti in tudi Štaročehi poskušajo svojo srečo. — Na Nižje-avstrijskem skušajo krščanski socijalisti v zvezi z nemškimi nacijonalci iztrebiti zadnje ostanke židovskega liberalizma. Oh jednem se stavijo, kolikor le morejo, v bran židovski soeijalui demokraciji. — Avstrijska država se je zadolžila zopet za 117 milijonov kron. To bi še samo na Sf*bi ne bilo nič posebnega, a pomenljivo je_ gotovo to, da je napravila večino tega dolga pri — Židih in le jVdno tretjino pri državni poštni hranilnici. — Nemški poslanec Sehlesinger je v češkem deželnem zboru v imenu Nemcev terjal nàrodne kurije, da se ločijo poslanci na nemške in češke poslance, kedar je glasovati za to ali ono nà-rodno zahtevo. Prav dobro; toda take kurije se naj uvedejo tudi povsod ondi, kjer so Slovani v manjšini, ali mi vemo, kako se jih povsod tam odločno branijo ravno nemški poslanci! — Umrl je v Gradcu bivši deželni in državni poslanec Karl Morré, ki je bil vedno hud nasprotnik Slovencev. Svoje sovraštvo zoper nas je posebno pokazal, ko je šlo za slovensko gimnazijo v Celji. Zavolj te gimnazije je tudi hudo preganjal vrlega kons. poslanca Kalteneggerja. Druge države. Največ se sedaj po svetu govori in po časnikih piše o vojski na Kreti. Tam so bile že lani praske med Turki in kristijani. Letos pa se je vnel splošni boj, požiganje in ropanje. Največ so pod tem trpeli kristijani. Od turške vlade kajpak ni bilo ničesar pričakovati. Krščanski prebivalci so se torej obrnili do Grkov, ki so na veliko začudenje evropejskih vlad neustrašeno posegli vmes in napovedali Turčiji na Kreti vojsko. Kraljev sin Jurij je odšel z brodovjem na Kreto. Ko je odhajal, je bilo veliko navdušenje med ljudstvom, ki je pripravljeno pomagati svojim krvnim bratom. Druge vlade so Grkom sicer branile, storiti ta korak, pa zastonj. Grki se niso dali pregovoriti, ter niso odstopili od svoje namere. Čudno je, da so velevlasti, ktere so pred otok odposlale svoje ladije, stopile na stran Turkov in da delajo zoper Grke. Na otoku se je že začela prava vojska. Evropejske vlade niso jedine o tem, kako naj postopajo gledé dogodkov na Kreti. Zato zna priti še do večjih homatij in do velike vojske. Bržčas se namreč vname boj med Grško in Turčijo tudi na Balkanu in tam posežejo gotovo tudi druge države vmes. V Macedoniji noče bruhniti na dan upor. Sultan je poslal tja 30 tisoč vojakov. ]¥ © v ! c a r. Na Koroškem. Volilno gibanje je še vedno zelo živahno. Razne politične stranke pridno prirejajo shode. Nasprotniki delajo z vsem mogočnim pritiskom in s prav nesramnimi pripomočki, da bi premagali pravično stvar. Več poročamo na drugem mestu. — Precej močen potres so čutili dné 16. februarja okrog nemškega Št. Vida in po več drugih krajih Koroške. Tudi iz drugih dežel se poroča o potresu. — Dné 15. februarja po noči je pogorelo Hilejevo posestvo v Rički vasi pri Mostiču. Živino so rešili, vse drugo, žito, krma itd. je zgorelo. Škoda je velika. — Deželna komisija za pregledovanje davčnega katastra je, kakor povzamemo poslanemu nam poročilu, v seji dné 15. febr. končala svoje delo. Mnogo uspeha za naše kmetovalce bržkone ne bode imelo. — Ministerstvo je prepovedalo krošnjarenje (prodajanje po hišah) v Celovcu. Dotična prepoved postane veljavna dné 1. jun. 1.1. — Volitev za V. kurijo v Celovcu se je vršila dné 22. febr. Nacijonalci so napeli vse moči in kakor ni bilo drugače pričakovati, prodrli z vsemi svojimi 35 volilnimi možmi. Oddanih je bilo 1110 glasov, in sicer 809 nemško-nacijonalnih, 152 so-cijaldemokratičnih in 149 katoliških. Na Kranjskem. V Kropi na Gorenjskem se je ustanovilo katoliško-delavsko društvo ki šteje že nad 50 udov. — Telefon je v Ljubljani zagotovljen, ker se je oglasilo zadostno število naročnikov. — Novo posojilnico snujmo v Gor. Tubinji pri Kamniku. — KatoliSko-nàrodna stranka kandiduje v V. kuriji prof. dr. J. Kreka, na Gorenjskem J. Pogačnika,, na Notranjskem dr. Žitnika, v ljubljanski okolici dr. Šušteršiča, v kočevsko-trebanjskem okraju Fr. Povšeta in na Dolenjskem V. Pfeiferja. Nàrodna liberalna stranka kandiduje pa za V. kurijo g. Mat. Kunca; za notranjska in gorenjska mesta g. dr. A. F e r j a n č i č a in za trebanjski okraj g. deželno-sodnega svètnika Fran Višnikarja. Na svojo roko kandidujeta še gg.: kurat Anton Koblar proti dr. Ferjančiču in vodja Tomo Zupan proti Pogačniku. — „Gasilec“ je naslov listu, ki ga je začela izdajati zveza kranjskih gasilnih društev. Prva številka je že izšla. Na Štajerskem. Pri dopolnilni volitvi v ptujski okrajni zastop so veleposestniki enoglasno izvolili slovenskega kandidata. — „S1. G.u prinaša sledeči izgled nemškega gospodarstva : V Oberhofu in Bahavi na gornjem Štajerskem se je pred leti ustanovilo deželno gospodarstvo za umno mlekarstvo in živinorejo in sicer za 84 tisoč gld. To je velikanska s vota; tudi slovenski goldinarji so zraven! Pa še več!^ Vsako leto mora dežela doplačati 12 tisoč gld. Škandal! — Novo bralno društvo ustanovijo na Rečici v Zg. Savinjski dolini. — Dné 16. febr. zjutraj je v Mariboru 17 letna dekla M. Plahta hotela v peč zakuriti. Ker se drva dolgo niso unela, šla je po petrolej, da jih ž njim polije. Petrolej pa se vname, posodo raznese in dekla je bila v enem plamenu. Hitela je v sobo, kjer so se vžgali tepihi, in ondi je vsa opaljena izdihnila svojo dušo. Na Primorskem. Vlada hoče premestiti več okrajnih sodišč. Vprašala je o tem dež. zbor, ki pa ni odgovoril, ker tako premeščenje ne ugaja lahonom. — Slovenski poslanci so v Goriškem deželnem zboru stavili predlog, naj se voli poseben in o j to it*66! stalni upravni odsek, ki bode rešil razne, večinoma gospodarske stvari, ki so zaostale. Italijani so temu predlogu nasprotovali, ker bi odsek imel največ pečati se s stvarmi, ki bi bile slovenskemu delu dežele v korist in o kterih Italijani želč, da ostanejo nerešene. Ko je deželni zbor ta predlog odklonil, so slovenski poslanci zapustili deželni zbor. — Nedavno sta bila v Trstu pred okrajnim sodiščem dvanajstletni Viljem in jednajstletni Alfred Mangachi, kriva umora stare metere. Ustrelila sta jo z revolverjem, ker je stara mati sovražila vso rodbino. Alfred je bil obsojen v pet, Viljem v štirimesečni zapor. Njiju oče, ki je tudi udeležen pri tem umoru, pride pred porotnike. Po drugih deželah. Iz Temešvara poročajo, da je župnik Sztraky v Mehadiji, vračaje se iz cerkve, padel poleg cerkvenih vrat na tla in ostal takoj mrtev. — Koncem januarja meseca je bilo v prometu še 733.567 papirnatih goldinarjev. Do konca januarja jih je bilo uničenih 57,883.361. — V Požegi na Hrvatskem so zaprli Simona Zupančiča, ki je ubil svojo ženo, svojega očeta in svojo mačeho. Malo poprej je prišel iz ječe, v kateri je presedel osemnajst let zaradi umora. — Dné 12. febr. popoldne ob 5. uri so čutili v Vranju v Srbiji 15 sekund trajajoč potres, ki se je ponovil čez četrt ure iu drugi dan dopoldne. Povzročena škoda znaša blizu 300.000 frankov. Duhovniške zadeve v Krški škofiji. Birma in škofova vizitacija bode letos: Meseca maja: dné 2. v Št. Lipšu, 3. v Št. Urhu nad Mostičem, 4. v Št. Ožboltu, 5. v Hiittenbergu, 6. v Silberegu, 7. v Gunzenbergu, 9. v Hohenfeldu, 10. v Št. Jakobu ob Krki, 11. v Svinici, 12. v Zamels-bergu, 13. v Dobriču, 15. v Badvegu, 16. v Saten-dorfu, 17. v Dobrijah, 18. v Liseregu, 19. v Ljubnem, 20. v Lesu, 22. v Rublandu, 23. pri sv. Duhu nad Beljakom, 29. v Št. Janžu v Kožu, 30. v Ljubelju (Št. Lenartu), 31. Zavrhom. — Meseca junija: dné 1. v Št. Jakobu v Kožu, 2. v Pečnici, 3. v Logivesi, 20. v Št. Pavlu v labudski dolini. — V nedeljo dné 13. junija bodo mil. knezoškof blagoslovili novi oltar farne cerkve v Velikovcu in potem tam delili zakrament sv. birme. Č. g. Jan. Er o de k, provizor v Ingolsthalu, pride za kateheta na meščanski šoli v Beljak. — Premeščen je č. g. Jos. Sv ato n, kaplan v Šmo-horu, za provizorja v Ukve. Na njegovo mesto pride č. g. A. Gaggi, kaplan v Marija-Kojah v Šmohor. 4 Slovenci, zahtevajte povsod ter rabite P J samo vžigalice in svinčnike družbe sv. ^ g Cirila in Metoda! b V Celovcu dobijo se vžigalice in svinčniki „družbe 5[ fj sv. Cirila in Metoda' v trafiki gospé Izop, kosarnske P g ulice številka 7. Pijančljivost se dà ozdraviti z antiheliiioiii,* kakor seje že mnogokrat s sijajnim uspehom pokazalo. Mnogoštevilna zahvalna pisma ozdravljenih se na željo brezplačno na ogled pošljejo. — Ker zdravilo nema nobenega okusa, zamore se pijancu dajati tudi brez njegove vednosti. — Ena škatlja velja 2 gld. 20 kr. Dvojna škatlja za bolj zastarane bolezni t gld. 40 kr. Ako se denar naprej pošlje, dobi naročnik zdravilo brez stroškov na pošti. Naslov prodajalca: Adler-Apotheke, En gos, Banat Nr. 721. * Ime zavarovano. V najem se dà novo sezidana fužina (kovačnica) z malim stanovanjem v Drobolah. Ponudbe sprejema M. Gabrijel, posestnica v Drobolah, pošta Beljak (Villach) na Koroškem. V najem bi rad dobil krčmo pri kaki večji fari ali na kakem dobro obiskanem kraju. Krčma mora imeti dovoljenje, da se sme točiti vino, žganje iu pivo. Naznanila naj se pošiljajo pod naslovom M. It., poste restante Presen, Štajersko. Vinarsko in sadjarsko društvo za Brda (Gorica) naznanja, da je otvorilo IfflP društveno zalogo briških vin v ulioi Barzellini v Gforici. V zalogi se dobivajo poleg pristne rebule tudi razna domača črna vina. Za pristnost se jamči. VSI STROJI ZA POLJEDELSTVO» Lito zeleno, surovo ali prirejeno, za vsakovrstne stroje, Bogato Uastrovanl 192 strani obsežni cenik! v slovenskem in nemškem Jezlko na zahtevanje takoj zastonj. IG. HELLER, DUNAJ % PItATEKSTRASSE JK 49. ^ Preprodajalci se iščejo. Vabila. — Občni zbor Hranilnega in posojilnega društva za Celovec bode v četrtek 11. marca od 10. uri v posojilničnih prostorih po sledečem dnevnem redu: 1. Letno poročilo. 2. Volitev novega odbora. 3. Slučajni nasveti. K obilni udeležbi vabi odbor. — Hranilnica in posojilnica za St. Štefan na Žili iu okolico imela bo dné 28. febr, 1.1. ob 3. uri popoludne pri .,Pečniku" v Šmolčičah svoj letni občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Poročilo o delovanju posojilnice leta 1890. in odobrenje letnega računa. 2. Sklep o čistem dobičku. 3. Volitev novega odbora. 4. Razni nasveti. Vse družnike uljudno vabi odbor. — Hranilnica in posojilnica v Ziljski Bistrici imela bo v nedeljo 28. februarja t. 1. ob tretji uri popoludne v faro vžu v Ziljski Bistrici s voj letni občni zbor s sledečim dnevnim redom : 1. Poročilo o delovanju hranilnice in posojilnice leta 1896. 2. Potrdilo letnega računa. 3. Sklep o čistem dobičku. 4. Volitev odbora. 5. Razni nasveti. V obilo udeležbo vabi vse družnike odbor. — Hranilnica in posojilnica v dinjah imela bode svoj letni občni zbor dné 7. marca 1897 ob 3. uri popoludne v hiši Lovro Zablačana na Trati pri Glinjah s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o posojilničnem delovanju in odobrenje računa za leto 1896. 2. Razdelitev či- stega dobička. 3. Volitev odbora in računskih pregledovalcev. 4. Razni nasveti in predlogi. — V obilo udeležbo najuljud- neje vabi vse zadružnike odbor. 1111 S.otei'Ijslse sreelce od 20. februarja. Gradec 11 76 50 31 82 Dunaj 74 25 16 40 82 Sej mo vi meseca marca. Dné 1. v Št. Vidu in Blatogradu; — 3. v Beljaku; — 10. v Beljaku; — 12. v Labudu; — 20. v Spod. Dravbergu; — 24. v Beljaku; —29. v Pliberku. Današnja številka obsega šest strani] -^3$ ter ima priloženo 4. štev. ..Domačega Prijatelja11. Nedavno odlikovano na higijenski razstavi v Londonu s prvim darilom, z zlato kolajno. Med vsemi do sedaj naznanjenimi sredstvi proti skrnini, trganju po udih, čutniški bolezni v zobeli in glavobolu se od prvih zdravniških veljakov kot najboljši pripomoček priporoča ki gotovo pomaga in je najboljše zdravil 1 proti tem boleznim Cena jedni steklenici je 1 gld., po pošti poštnine prosto 1 gld. 20 kr. — Dobiva se v lekarni S > we 1 is*po< 11 elie, Baruch Syuia, Miskolcz št !88 na Ogerskem. Vaše blagorodje ! Pošljite mi takoj dve steklenici Vašega izvrstnega zdravila, kterega ne morem pogrešati. Spoštovanjem Chalzel N. Budimpešta, 24. maja 1896. Ker se mi je Vaš „Mira-kulin“ dobro prilegel, pošljite ______________________ mi takoj dve steklenici. Spoštovanjem tam Tue v Leviču, 8. junija 1896. Pošljite mi še eno steklenico ,,Mirakulina<<, ker mi pomaga za protin v nogah. Ter. Jahoda v Pragi, 16. jun. 1896. «gsgP Pristno le z zgornjo znamko. "SSEI ISfi Živinska sol'^M (oranimi cena soli 100 klg. j>o 5 gld. od c. k. soline) oskrbuje proti zmerni odškodnini za nabasanje, vreče iu odpošiljanje, tvrdka Andrej «Fud, trgovina za sol v Ebensee, Zgor. Avstrijsko. Pošilja se na vse postaje v velikih in malih množinah s stalnimi cenami, franko do zadnje postaje. Vezano kazalo zaloge oskrbi se komad za 50 kr. Zastopnik : I,. Baueriifeiud v Celovcu. Glavna zaloga v Celovcu je pri A. Prosen-u. DomoIJ ulme osebe — povsod — ktere trajni denarni zaslužek iščejo, naj pismeno povprašajo pod gc~,.Zukunflsvorsorge‘* (Jradec, poste restante. Pivovarna kneza Adolf Jožef Sclnvarzen-berg v Proti vinu (Češko) priporoča izvozno pivo in ležak. Je v zalogi i ii Loči se v restavraciji «Koki11 ,,k prvemu krajcu11 kolodvorske ulice štev. 7. v Celovcu. Skrbi se tudi za izvrstno kuhinjo, dobra vina in točno postrežbo. Spoštovanjem R. Koki. GES. DEP. SCHUTZMARKE. Iz Ljubljane. Vsa ta priporočana domača zdravila dobijo se naj-ceueje po pošti; so mnogo let izkušena, z dobrim vspe-j hom rabljena, narejena po originalnem navodilu doktor I pl. Trnkóczy-ja, oblastnijsko potrjena. Vsako zdravilo I ima postavno varstveno znamko, je najboljše kakovosti in vedno sveže. Na tisoče zahvalnih pisem je vsakemu na razpolaganje. Posebno so doktor Trnkóczy-ja kapljice za želodec, krepčujoče, sliz raztvarjajoče, odpenjajoče, čistujočein slast vzbujajoče. 1 steklenica 20kr., 6 steklenic 1 gld., 3 turate 4 gld. 80 kr. Doktor pl. Trnkóczy-ja odvajalne (čistilne) krogljice. 1 škatljica 21 kr., 1 zavitek 1 gld. 5 kr., 5 zavitkov 4 gld. 75 kr. Sok za prsi in zoper kašelj ali doktor pl. Trnkóczy-ja planinski zeliščni sirup, prirejan iz lahko pretvarijivega vapnikovega železa, pomirja kašelj, raztaplja sliz, polajšuje bolečine, boljša draženje pri kašljanju, pomnožuje slast do jedi, pospešuje kri, krepi in poživlja. 1 steklenica 56 kr., 1I2 tucata 2 gld. 50 kr. Zoper trganje in revmatične bolečine priporoča se doktor pl. Trnkóczy-ja cvet kot mazilo proti bolečinam v križi, v rokah in nogah itd. ter je izvrstno sredstvo za utrjenje in okrepčavanje kit in mišic človeškega telesa. Tudi dobro godi v okrepljenje in novopoživljenje po dolgi hoji, težkem delu itd. t steklenica 50 kr., 1 tucat 4 gld. 50 kr. Vse te, kakor tudi vsa druga zdravila razpošilja na vse kraje vsak dan po pošti lekarna Trnkóczy zraven rotovža Ljubljana, Kranjsko. VE e «1, garantiran pitanec, za čebelarje v plehastih škatljicali po 5 kil franko za 3 gld. 50 kr. ; v škafih po 20 in 40 kil, kilo po 56 kr. gf fini pristni brinjevec^ liter po 1 gld. 50 kr., tri litre franko za 5 gld., pošilja proti poštnemu povzetju Egi d i j Jeglič, trgovec na Selu, pošta Lesce-Bied na Kranjskem. -tt- |p C. in k. dvorna tovarna za orgije bratov Rieger v Krnovem (Jàgerndorf) avstr. Šlezija, podružnica v Budimpešti VIL, Garay-utcza št. 48 v lastni hiši. Dobre cerkvene orgije po ceni z zelo ugodnimi pogoji. Ceniki zastonj. Šmoncevo posestvo v Podsinji vesi je na prodaj. Zemljišča ima 8 hektarov, 73 arov in 45 kvadratnih metrov. Več pove posojilnica v Št. Janžu v Rožni dolini, pošta Podgoro na Koroškem. Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Ivan Teršelič. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.