•*“* ? ,lfet>6 MIZARSTVO IN NEPREMIČNINE Dominik KUGLER s.p. Pondor 24a,3304 TABOR teL: (03) 70 00 940, fax: (03) 70 00 941 Mobitel: (OSO) 620 270 Gsm: (041) 620 270, (031) 620 270 E-mail: mizantvo.kugler@netsi.net PROJEKTIRAMO • IZDELI JEMO • MONTIRAMO JUTEKS Ložnica 53 a 3310 Žalec tel.: 03/ 712 07 00 faks: 03/ 712 07 55 Leto V! • številka 1 • cena 350 SiT • 28. januar 2004 Podjetništvo Savinjska ostaja Osrednje teme Brez napotnice za pediatra str. 11 str. 8 TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS, d.o.o. GOTOVLJE 31, 3310 ŽALEC - Trgovina tel.: 03/713 34 50 03/713 34 52 - faks: 03/713 34 54 - Kmetijska preskrba Šempeter: 03/703 84 70 MESTNI PLINOVODI DISTRIBUCIJA PLINA d.o.o. PE Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 1 tel: 7132 320 fax: 7132 321 Uradne ure: Ponedeljek in petek: 11:00-12:00 Sreda: 11:00-12:00 in 16:00-17:00 Tildi na Celjskem že gripa V prvih dneh januarja je v Sloveniji pričelo naraščati število akutnih prehladnih obolenj, pa tudi primerov gripe. Kot so sporočili z Zavoda za zdravstveno varstvo Celje, so do prejšnjega tedna s preiskavo brisov žrela potrdili več kot 20 primerov gripe tipa A. V teh dneh so predvsem zaradi pregladnih obolenj tudi v žalskem zdravstvenem domu in zdravstvenih postajah na Polzeli, Vranskem in Preboldu čakalnice polne. Med obolelimi prevladujejo otroci in najstniki. Vodja službe za epidemiologijo pri Zavodu za zdravstveno varstvo Celje dr. Alenka Skaza, specialistka epidemiologinja, svetuje določene preventivne ukrepe, da bi se izognili okužbi. Priporočljivo se je izogibati majhnih in natrpanih prostorov, potrebno je pogosto zračenje prostorov, da umivanja rok posebej sploh ne omenjamo. Priporočljiva je uporaba robčkov za enkratno uporabo, oboleli pa naj počivajo, pijejo tople napitke in s znanimi sredstvi znižujejo telesno temperaturo. Še vedno se je mogoče tudi cepiti proti gripi, vendar pa zdravniki opozarjajo, da zaščita nastopi šele dva tedna po cepljenju in da lahko človek v tem čas še vedno oboli, če pride v stik z virusom. Zaradi povečanja števila prehladnih obolenj in gripe so tudi v celjski bolnišnici začasno omejili obiske. Bolnike lahko obiskujejo le svojci. K.R. Mladinski svet ustanovljen Minuli petek je bila v Žalcu Mladinski klub Kasaze-Liboje in Društvo ustanovna seja Mladinskega sveta mladih Šempeter. Za predsednika so izvolili občine Žalec. ¥ občinski sejni sobi Boruta Cinka (MLD), za podpredsednika so se zbrale vse povabljene Miha Sakača (ŠKŽalec), za člane nad-mladinske organizacije. Pobudnika zornega odbora pa Primoža Salesina (MK ustanovitve Mladinskega sveta sta Kasaze-Liboje), Klemna Nagliča (MK bila v začetni fazi MLD in Mladi Petrovče) in Aljo Pečarič (Mlada forum. Slovenija). Člani mladinskega sveta so: Mladinski Vse mladinske organizacije so na ta klub Petrovče, MLD Žalec, Mladi forum način pokazale pripravljenost za medsebo- /.oj v. v., fiiutui i’iu»v_"i|a , vUuuv-iiuiim IHV*"! klub Žalec, Mladinski klub Gotovlje, H , ', 40?' llflfi Trgovina in montaža za Mm Sh vodovod in ogrevanje _ . - vodovod ® ° n n * „s0 JP ' ' kanalizacija GSM: 041 667 180 Šempeter, Rimska cesta 105 ’ pfjp J TRGOVINA: 03/ 700 05 55 KOMPLETNA GSM:M1,nM2 401 KOPALBIK «ormi KOTniK H tC y GRRDNJÉ IN SUKOPICSKRRSTVO Telefon 21» o Igor KOTNIK, s.P. 03/710 ^ R^^T^IIìÈ Nikolo Teslo 6, 33J0 Žolec jgor.kotnik@siol.net SUKOP16SKRRSKR IN ZIDRRSKR D€LR KOMPL6TN6 FINRUZRCU6 OBJEKTOV TOPLOTN6 IN KLRSIČN6 FRSRD€ &e od /eùi 4365 i Latkova vas 212, Prebold, 5701 953 jno sodelovanje in skupen nastop pri oblikovanju mladinske politike v žalski občini. 0 konkretnih oblikah sodelovanja se bodo dogovorili na prvi seji izvršnega odbora, ki bo predvidoma čez tri tedne. K.R. Bučno v novo leto Skok v leto 2004 je tudi po Savinjski dolini spremljalo pokanje petard in raket. Silvestrovanje na prostem so ponovno pripravili v Žalcu, in sicer na avtobusni postaji, kjer se je kljub padavinam zbralo veliko meščank in meščanov, pa tudi obiskovalcev od drugod. Zabaval jih je ansambel T’pravi muzikanti, sreče in zdravja jim je zaželel župan Lojze Posedel, po polnoči pa je sicer megleno nebo razsvetlil ognjemet. Silvestorvanje na prostem je bilo tudi v Grižah, večina ljudi pa je novo leto pričakala kar doma. K. R. KNJIGOVODSKI SERVIS “VIR” Martina Križnik, s. p. Ojstriška vas 36/c, 3304 Tabor Tel.: 03/705 70 20, GSM: 040 755 197 VODENJE POSLOVNIH KNJIG ZA SAMOSTOJNE PODJETNIKE IN DRUŽBE Leto 2004 se je pričelo. Decembrski noriji je sledil januar, ki tradicionalno ne ponuja kakšnih pomembnejših dogodkov in prireditev. A je kljub temu minil hitro, le še nekaj kratkih dni gaje ostalo. Da se življenje po bučnem vstopu v novo leto ni čisto ustavilo, se lahko prepričate tudi v novem Utripu, v katerem povzemamo še nekaj decembrskih dogodkov in seveda januarske. Februar bo letos daljši kot običajno, saj je letošnje leto prestopno. Prinesel bo veliko kulturnih prireditev in šolske počitnice. Tudi snega bi bili veseli, zlasti otroci, ki jim starši ne morejo privoščiti smučanja v uglednih smučarskih centrih. Sicer pa smo vsaj odrasli z letošnjo zimo kar zadovoljni. Res so temperature nizke, a po nižinah ni težav s snegom na cestah. Smo pač večinoma bolj praktične narave, za romantiko snežne beline pa se ob obilici vsakodnevnih opravkov ne zmenimo. Starejši nam radi pripovedujejo o debeli snežni odeji, ki sojih prinašale zime pred desetletji. Pravijo, daje bilo zelo lepo. Le kako bi se dandanes spopadli z dvema metroma snega? Krajevni urad na Polzeli in v Braslovčah Upravna enota Žalec je 16. januarja letos pridobila soglasje za ustanovitev informatiziranih krajevnih uradov Braslovče in Polzela v okviru žalske upravne enote. Vlogo za to je na ministrstvo za notranje zadeve vložila lani decembra. Osnovni cilj odpiranja krajevnih uradov je povečati učinkovitost in čim bolj približati delovanje javne uprave državljanom. V obeh krajevnih uradih bodo državljanom omogočili urejanje večino svojih upravnih zadev. T. T. \.»0 Pl Žalec, Savinjska cesta 87 3/713 26 60 26 66 Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic 1. Ivan Gostečnik, Rakovlje 52, Braslovče 2. Stana Ralšel, Cinkamiška 9, Celje 3. Elica Henčič, Podlog 20/a, Šempeter SKG SPLOŠNO & KLEPARSTVO - KROVSTVO I CREATON r/ Igor GOMINŠEK, s.p. I NARAVNO .VODILNO' '^__i Ložnica pri Žalcu 11 b, 3310 ŽALEC |- BRAMACI tel./faks: 03/ 571 76 36 mobitel: 041 646 091 ESAL anhovo Ugoden ECO kredit TOM + 1 Branko ZOTTEL, s.p. Cesta žalskega tabora 19,3310 ŽALEC tel.: 710 13 70, faks: 710 13 71 PROIZVODNI PROGRAM: • INOX •odi za vino • INOX mlini za grozdja • INOX mlini za Jabolka mobitel: 041 635 868 januar2004 Občina Žalec Žalec pred evropskim ogledalom Na lanski zaključni prireditvi ocenjevanja najbolj urejene in ocvetličene hiše, kmetije in naselja, ki ga je izvedla Zveza turističnih društev občine Žalec skupaj z Zavodom za kulturo, šport in turizem, je župan Lojze Posedel napovedal, da se bo Žalec letos vključil v evropsko tekmovanje Entente florale. Pred dnevi se je delegacija občine že sestala s Projektnim svetom za sodelovanje slovenskih krajev na mednarodnih tekmovanjih s področja okolja in turizma. Kot je povedala strokovna direktorica za turizem v Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec Sabina Kladnik, je Entente florale evropsko tekmovanje v merjenju kvalitete bivanja in urejenosti okolja s poudarkom na zelenicah, parkovnih in cvetličnih nasadih. Sodelujoči kraji si vse od začetka tekmovanja v lem 1975 prizadevajo za vse oblike trajnostnega razvoja. V ugledno družbo 12. evropskih držav je Slovenija vstopila v lem 1998 s pristopno izjavo takratnega ministra za turizem Janka Razgorška. V Bruslju so nas enakovredno sprejeli. Nacionalno tekmovanje Tliristične zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna je bilo osnova za vključitev. Organiziranost in vodenje je bilo zaupano Projektnemu svem za sodelovanje slovenskih krajev na mednarodnih tekmovanjih s področja okolja in turizma, s sedežem v Slovenskih Konjicah, s katerim se je pred dnevi sestala tudi delegacija Občine Žalec. Namen obiska je bila formalna vključitev Občine Žalec v tekmovanje Entente florale 2004. Župan Občine Žalec Lojze Posedel je projektnemu svem že predstavil nekaj osnovnih idej pristopa k omenjenemu tekmovanju. Prepričan je, da se bo v Občini Žalec trdo delalo za Entente florale 2004 in da se bo zanj znalo prepričati in navdušiti tiste, ki so pripravljeni živeti v lepšem, kvalitetnejšem okolju, tako da uspeh ne more izostati. Vendar pa je bolj kot uspeh na tekmovanju pomembno dejstvo, da bo mesto Žalec tako še lepše in bolj urejeno, je poudaril župan. K. R. 1U/HUIMU manj imaiiuiiii skrbi za šest štipedistov Pogodbo o štipendiranju je podpisala tudi Damijana Žagar, desno ob njej podžupanja Zlatka Masnec, levo vodja oddelka Nataša Gaber Sivka. Na pobudo svetnice in podžupanje občine Žalec Zlatke Masnec je žalski Zavod za kulturo, šport in turizem ŽALEC, Aškerčeva 9a tel: 03/712 12 50; faks: 03/712 12 62 e-pošta: zkšt.zalec@siol.net V skladu s sprejetim pravilnikom o organizaciji in sistemizaciji delovnih mest ter kadrovskim načrtom zavod razpisuje prosto delovno mesto VODJE TURISTIČNOINEORMACUSKEGA CENTRA -TIC. Za razpisano delovno mesto se lahko prijavi kandidat/kandidatka, ki izpolnjuje z zakonom določene pogoje in posebne pogoje: • najmanj višješolska izobrazba ekonomsko-turistične smeri ali druge ustrezne smeri • tri leta delovnih izkušenj, od tega vsaj eno leto na področju turizma • vodstvene in organizacijske sposobnosti • znanje najmanj enega uradnega jezika EU na drugi stopnji (aktivno) Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas po uspešno opravljenem poskusnem delu, ki traja pet mesecev. Pričetek dela 1. 3- 2004 oziroma po dogovoru. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev, življenjepisom in opisom lastne vloge pri organizaciji TlC-a Žalec pošljite v zaprti ovojnici v 8 dneh po objavi tega razpisa na naslov Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Aškerčeva 9 a , 3310 ŽALEC, s pripisom RAZPIS - NE ODPIRAJ. Kandidati/kandidatke bodo o izboru obveščeni v 8 dneh po obravnavi vlog. Zlati maturanti pri županu Župan občine Žalec Lojze Posedel je skupaj s podžupanoma Jankom Kosom in Zlatko Masnec ter drugimi sodelavci občine v občinski sejni sobi sprejel zlate maturante iz V lanskem letu so bili žalski zlati maturantje Tanja Bekič iz Žalca, dijakinja Poslovno-komercialne šole v Celju, Saša Hažič s Studenc, dijakinja Gimnazije center Celje, in Luka Strahovnik iz Žalca, dijak Srednje mladim, ki so na področju izobraževanja dosegli odlične uspehe. Vsem trem je zaželel, da bi tudi v bodoče uspešno nabirali znanje in se potem kar najbolje uveljavili na poklicni poti. Izrekel je tudi čestitke staršem Saša Hažič ob prejemu knjižnega darila, ob njej Luka Strahovnik občine Žalec v letu 2003 in njihove starše. Sprejema sta se udeležila tudi bivši ravnatelj I. osnovne šole Žalec Adi Vidmajer in sedanja ravnateljica Tatjana Žgank Meža. lesarske šole v Ljubljani. Župan Lojze Posedel je povedal, da med njegove delovne obveznosti sodijo tudi različni sprejemi. Najbolj ponosen pa je takrat, kadar lahko svoje priznanje s sprejemom pokaže zlatih maturantov in ravnateljema šole, kjer so nabirali osnovnošolsko znanje. Zlati maturantje so prejeli tudi knjižno darilo. T. Tavčar občinski svet lani sprejel pravilnik o štipendiranju. Na osnovi pravilnika je bil objavljen razpis za podelitev štipendij. Od 32 prejetih vlog je komisija izbrala šest štipendistov, s katerimi je podžupanja v imenu občine prejšnji teden podpisala pogodbe o štipendiranju. Komisija je podelila tudi dve enkratni štipendiji. Od 32 vlog se ni nobena nanašala na šolanje oziroma študij za deficitarne poklice. Vse vloge prosilcev iz socialno šibkejših družin so presegale določen cenzus. Komisija, v kateri so bili sekretar Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec Danilo Basle, direktorica Razvojne agencije Savinja Žalec Danica Jezovšek Korent, direk- tor občinske uprave Stojan Praprotnik in vodja oddelka za gospodarstvo in negospodarstvo Nataša Gaber Sivka, je izbrala šest štipendistov. To so: dijakinja 3- letnika I. gimnazije Celje Kristina Suhadolnik iz Šempetra, dijakinja 3-letnika Splošne in strokovne gimnazije Velenje Katja Pešec iz Petrovč, študentka 2. letnika muzikologije na FF Ljubljana Damijana Žagar iz Žalca, študentka 3. letnika FF Ljubljana - smer etnologija in kulturna antropologija Aleksandra Zidar iz Petrovč, študentka 3- letnika FDV Ljubljana - program politologija, smer analiza politik in javna uprava, Barbara Virant iz Žalca in študent 3. letnika Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Luka Žuža iz Žalca. Dve dijakinji bosta prejemali po 30 tisoč mesečne štipendije, štirje študenti pa po 40 tisoč tolarjev. Podeljeni sta bili tudi dve enkratni štipendiji. K. R. Odloka o prometu in parkiranju Tudi vodstvo občine Žalec je začelo razmišljati, kako urediti cestni in mirujoči promet v občini, predvsem v mestu Žalec. Svetniki so na decembrski seji dali v 45-dnevno javno razpravo predlog odloka o ureditvi cestnega prometa in odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe urejanja javnih parkirnih površin v občini. Kot sta poudarila župan Lojze Posedel in vodja oddelka za urejanje prostora in varstvo okolja Aleksander Žolnir občina s sprejemanjem odlokov ne bo hitela, s prvim predlogom pa želi tako prebivalce kot Mestno skupnost Žalec opozoriti, da bo potrebno zlasti v mestu urediti parkiranje in določiti prometno ureditev. Odloka sta sicer pripravljena za območje celotne občine. Pri tem bodo upoštevali zlasti mnenja tistih, ki jih bo ureditev parkiranja najbolj zadevala. Za izvajanje gospodarske javne službe urejanja javnih parkirnih površin naj bi po predlogu odloka podelili koncesijo, na javnih parkirnih površinah pa uvedli modre cone, kjer bi bilo dovoljeno parkiranje do dveh ur. To ne pomeni, da bo že v kratkem potrebno za parkiranje v Žalcu plačevati, v prihodnosti pa bo najbrž tako urejeno na parkiriščih pred občinsko stavbo, ob Juteksu, v Pečnikovi ulici, ob Šlandrovem trgu in na tržnici. Potrebno bo urediti tudi parkiranje pri zdravstvenem domu. Občina bo poskrbela za brezplačno parkiranje na parkiriščih na obrobju Žalca. K. R. VPIS V 1. RAZRED 9-LETNE OSNOVNE ŠOLE Občina Žalec, Oddelek za negospodarske in gospodarske dejavnosti, obvešča vse starše otrok, rojene v letu 1998, da morajo vpisati svojega otroka v 1. razred 9-letne osnovne šole za šolsko leto 2004/2005 v šolskem okolišu, kjer imajo stalno prebivališče. Osnovne šole GRIŽE, PETROVČE, ŠEMPETER in I. OSNOVNA ŠOLA ŽALEC bodo otroke v 1. razred vpisovale vsak šolski dan v mesecu februarju 2004 (dopoldan). Starše obveščamo, da bodo otroci dobili vabilo za vpis po pošti. V kolikor vabila ne boste preje li, se oglasite na matični osnovni šoli, ki pokriva šolski okoliš, kjer imate stalno prebivališče. PREGLED ŠOLSKIH OKOLIŠEV PO NASELJIH V OBČINI ŽALEC OSNOVNA ŠOLA GRIŽE (tel.: 03/713 21 58, svetovalna delavka Breda Rovan) 1. matična šola Griže 2. Podružnična osnovna šola Liboje OSNOVNA SOLA PETROVCE (tel.: 03/713 22 38, svetovalna delavka Feja Krajnc) Griže, Migojnice, Pongrac (razen hišnih številk od 155 do 170/a), Zabukovica (razen hišnih številk od 138 do 160/a in hišne številke 169). Bmica (razen hišnih številk 1,1 a, 1 b, 2,3,4,5), Kasaze (razen hišnih številk 1,1 a, 2,4, 5, 5 a, 6,6 a, 7,8,8 a, 8 b, 8 c, 9, 10,11,12,12 a, 13,14,66,66 a, 66 b, 66 c, 66 d, 67,68,68 a, 68 b, 69, 69 a, 69 b, 69 c, 69 e, 70,70 a, 70 b, 70 c, 70 d, 70 e, 70 f, 70 g, 70 h, 701, 70 j, 70 k, 701,71,71 a, 72,72 a, 72 b, 73,74,74 a, 75,77,77 a, 76, 78,79,81,84,86,87,88,88 a, 89,93,93 a), Liboje, Pongrac (od hišne številke 155 do 170/a), Zabukovica (od hišne številke 138 do 160/a in hišne številke 169).______________________ 1. matična šola Petrovče Arja vas, del naselja Bmica (hišne številke 1,1 a, I b, 2, 3, 4, 5), Dobriš; vas, Drešinja vas, del naselja Kasaze (hišne številke 1,1 a, 2,4, 5, 5 a, 6, 6 a, 7,8, 8 a, 8 b, 8 c, 9,10,11,12,12 a, 13,14,66,66 a, 66 b, 66 c, 66 d, 67,68,68 a, 68 b, 69,69 a, 69 b, 69 c, 69 e, 70,70 a, 70 b, 70 c, 70 d, 70e, 70 f, 70 g, 70 h, 70 i, 70 j, 70 k, 701,71,71 a, 72,72 a, 72b,73, 74, 74 a, 75, 77,77 a, 76, 78,79,81,84,86,87,88,88 a, 89,93, 93 a),Levec, Mala Pirešica, Petrovče, Ruše, Zaloška Gorica, Novo Celje. 2. Podružnična osnovna šola Trje OSNOVNA ŠOLA ŠEMPETER (tel.: 03/703 20 6l, svetovalna delavka Petra Stepišnik) 1. matična šola Šempeter I. OSNOVNA ŠOLA ŽALEC Kale, Podlog v Savinjski dolini, Spodnje Grušovlje, Spodnje Roje, Šempe ter v Savinjski dolini, Zalog pri Šempetru, Zgornje Grušovlje, Zgornje Roje. (tel.: 03/713 24 27, svetovalna delavka Monika Korbar) 1. matična šola Žalec Ložnica pri Žalcu, Podvin, Žalec, Vrbje. 2. Podružnična osnovna šola Gotovlje Gotovlje. 3. Podružnična osnovna šola Ponikva Podkraj, Ponikva pri Žalcu, Studence. Občina Žalec januar2004 Župan z duhovniki Žalsko dekanijo, ki ima sedem župnij in enajst duhovnikov, v tem obdobju vodi pol- mlinarju v Gotovljah za duhovnike pripravil novoletno srečanje. menju prijateljskega razgovora, izmenjavi mnenj in stališč, predvsem pa v zelo prijetnem vzdušju. Ob Duhovniki z županom so si v Gotovljah ogledali pred časom obnovljeno vaško kapelo. zelski župnik, dekan Jože Kovačec. Že kar nekaj let se duhovniki dekanije v prvih dneh novega leta srečajo z žalskim županom in te tradicije se drži tudi sedanji župan Lojze Posedel, ki je v začetku januarja na izletniški kmetiji Pri Po pozdravnih besedah je župan poudaril pomembnost poslanstva duhovnikov, ki delujejo na skoraj vseh področjih javnega življenja, posebno pri vzgoji otrok. Na kratko je predstavil delovanje občine v preteklem letu, uspehe in načrte v prihodnje. Srečanje je potekalo v zna- koncu se je dekan Jože Kovačec županu zahvalil za izrečena priznanja, za pomoč in izkazano pozornost in izrazil željo, da bi se tudi v bodoče srečevali, obenem pa je izrazil zaskrbljenost nad tem, da je duhovnikov vedno manj. T. Tavčar zbrali predstavniki Zveze društev upokojencev in predsedniki 10. upokojenskih društev občine Žalec, predsednica Univerze za III. življenjsko obdobje občine Žalec, župan Lojze Posedel in drugi gostje. Srečanje tokrat ni bilo namenjeno velikim razpravam, kljub temu pa je bilo izrečenih precej besed, mnenj in predlogov za nadaljnje delo zveze in društev. Posebno pozornost so predsednik Zveze DU občine Žalec Anton Gros, župan Lojze Posedel in ostali namenih letošnjim državnim prvakinjam v streljanju z zračno puško Karolini Ferme, Romani Jurhar, Matildi Breznik in Pavlini Glušič. Zmagovalkam je najprej izrekel čestitke in podelil darila župan Lojze Posedel, Anton Gros pa je državnim prvakinjam v imenu zveze izročil novo zračno puško, ki bo strelkam omogočala dosegati nove dobre rezultate. D. N. Zaključno srečanje upokojencev Anton Gros med podelitvijo nove puške strelkam iz Vrbja V gostišču Rimljan v Šempe- tru so se pred novim letom Luč miru tudi v Žalcu Katoliški skavti, taborniki in druge mladinske organizacije so konec lanskega decembra tudi v Sloveniji izpeljale akcijo Luč miru iz Betlehema. Ogenj, ki so ga prižgali v Betlehemu in nato preneseli v velik del sveta, skupaj s poslanico poziva vse k skrbi za mir na svetu in strpnost med ljudmi, geslo letošnje akcije pa je bilo Ustvari družino. Luč miru so na žalsko občino tudi tokrat prinesli taborniki rodu Bistra Savinja iz Šempetra z vodnicama Boženo in Mileno Svet, ki so županu ter njegovim sodelavcem prebrali poslanico in dodah nekaj misli, kot so: Upanja ne smemo izpbiti; Sreča je imeti svoje prijatelje; Tophna doma naj vabi v svoje zavetje vso družino; Radost naj nam bodo že majhne pozornosti; Iskrenost je pomembna pri odnosih s starši, prijatelji in z vsemi ljudmi; Otroci bogatijo družine in družbe. K. R. Akcija Mladi mlajšim staršem. Skupaj z odboroma iz Dobrne in Celja smo zbrali okrog 750 kosov igrač, ki smo jih ob zaključku akcije 21.12. 2003 predah demokrati smo si zadah nalogo, da Centru za socialno delo v Celju. Igra- m Mesec december je mesec radosti, veselja, družinske toplote in mnogih drugih manjših pozornosti. Trije dobri sivi možje, ki poskrbijo zato, da je zadnji mesec v letu še posebej dobro zapisan pri najmlajših članih naše družbe, poskrbijo tudi za veselje otrok z darili, ki jih prinesejo tistim, ki so bili pridni vse leto. Na žalost pa ti možje ne najdejo poti v vsa stanovanja in hiše, kjer živijo pridni otroci. V Mladi liberalni demokraciji smo se spomnili vseh tistih otrok, ki so prikrajšani za mnogokateri nasmeh na račun daril, zato smo v začetku meseca grudna začeli z akcijo Mladi mlajšim, katere glavni cilj je bil zbrati čimveč igrač. Akcija je potekala na nacionalni ravni, na področju celjske regije pa smo skupaj sodelovali 00 MLD Dobrna, OO MLD Celje in 00 MLD Žalec. Žalski hberalni Zbrane igrače v Žalcu zberemo največ igrač v državi in to nam je tudi uspelo. Zbrali smo kar 500 različnih kosov igrač. Ob tem bi se posebej zahvalili otrokom 1. osnovne šole v Žalcu in njihovim če so razdelili otrokom pediatričnega oddelka celjske bolnišnice, vami hiši, socialno ogroženim družinam ter drugim pomoči potrebnim otrokom. Akcija je bila tudi medijsko zelo odmevna. Objave v Večeru, Celjske tedniku, Celjanu, Utripu ter na radiu Fantasy in Rogla kažejo, da sta bila namen in izvedba akcije dobra. Ob tej priložnosti bi se v imenu 00 MLD Žalec zahvalil vsem, ki so nam akcijo pomagali izpeljati, še posebej pa gospodu županu Lojzetu Posedelu, gospe ravnateljici 1. osnovne šole v Žalcu Tatjani Žgank - Meža in gospodu Ernestu Ramšaku, predsedniku mestne skupnosti občine Žalec. Uspeh pri letošnjem zbiranju nam je dal še dodatno motivacijo, da akcijo v naslednjem letu ponovimo in skušamo zbrati še več igrač. Žalske MID-jevke pred kombijem, polnim igrač. Borut Cink Ravnatelji na prvem sestanku V Grižah, na tamkajšnji osnovni šoli, so se na prvem sestanku v letu 2004 zbrali člani aktiva ravnateljev občine Žalec, ki ga v tem šolskem letu vodi Franci Žagar. Na dnevnem redu so imeli obravnavo proračuna občine Žalec, še posebno pa so poudarek dali postavkam, ki zadevajo šolstvo, otroško varstvo in izobraževanje v občini. Poleg tega so precej časa nameniti tudi predvidenim kulturnim prire- ditvam v februarju - mesecu kulture in usklajevanju le-teh. Razpravljati so tudi o vstopu Slovenije v EU in o našem šolstvu v EU. Pod točko razno so govorih o otroških igriščih, ki so pomemben del vzgoje, a so precej izpostavljena vandalizmu. Beseda pa je tekla tudi o razpisu Sveta za preventivo v cestnem prometu. Na temi Varne poti v šolo in Varnost na cesti naj bi učenci z likovnimi deti prispe- vati k boljši osveščenosti in varnosti v cestnem prometu. D. N. Udeleženke sestanka aktiva ravnateljev z vodjem in gostiteljem Francijem Žagarjem Prejemniki S a vinovih odličij znani Ob 8. februarju, slovenskem kulturnem prazniku, bodo v večini krajev pripravili proslave. V občini Žalec bo osrednja občinska proslava 6. februarja ob 19. uri v Domu II. slovenskega tabora. Slavnostni govornik bo pisatelj in častni občan Miloš Mikeln, kot vsako leto ob tej priložnosti pa bo župan Lojze Posedel podelil tudi Savinova odličja za dejavnost na kulturnem področju. Komisija je na razpis, objavljen v Utripu, prejela 10 predlogov. Priznanja bodo prejeti Alojz Podvršnik, Tanja Predan Knez in Polona Kuder, Savinovi plaketi solistka Andreja Zakonjšek in pianistka Magdalena Navodnik, najvišje odličje, Savinovo plaketo z nagrado, pa bo prejela amaterska igralka in režiserka iz Griž Olga Markovič. V kulturnem programu bodo nastopiti: Andreja Zakonjšek, Magdalena Navodnik, Dekliški PZ KD Galicija, Otroški PZ POŠ Trje in plesalka Sanja Rehar pod mentorstvom Ane Vovk Pezdir. Prireditev režira Breda Šip, za sceno pa je poskrbela Nuša Božiček. K. R. januar2004 Občine Obal s kmeti v Taboru Vilko Jazbinšek med pozdravnim nagovorom Taborski župan Vilko stranka sta začetek novega Jazbinšek in Slovenska ljudska leta, ki je za Slovenijo vstopno leto v Evropsko unijo, izkoristila za povabilo državnega sekretarja za kmetijstvo Ivana Obala na razgovor s taborskimi kmeti. V tej občini se namreč več kot 50 kmetij preživlja izključno s kmetovanjem. Ob vseh nič kaj rožnatih napovedih za kmetijstvo v okviru EU kmete tare mnogo vprašanj, na katere jim je skušal odgovoriti državni sekretar za kmetijstvo. Župan Jazbinšek je najprej predstavil delo in načrte občine. Sekretar Ivan Obal pa je najprej predstavil pogoje, v katerih bodo kmetje poslovali po vstopu v EU, program subvencij, ki jih kmetje dobivajo za pokritje izpada dohodka in za okoljska plačila, ter način, kako lahko posamezni upravičenci pridejo do teh sredstev. Odgovarjal je tudi na številna vprašanja kmetov. T. Tavčar Naš dom raste lani novembra so na Vranskem ob gospodarskem poslopju starega župnišča slovesno položili temeljni kamen za gradnjo doma za starejše, ki so ga poimenovali Naš dom. Takoj nato so stekla dela, ki jih Gradnja doma za starejše izvaja podjetje Ceste mostovi Celje. V tem času dom že kaže svojo osnovno podobo in razsežnost. V domu bo 40 ležišč v 20 enoposteljnih sobah, 16 dvoposteljnih, 4 ležišča pa bodo v dveh apartmajih. Velika prednost za bodoče stanovalce je tudi lokacija doma, ki je le 100 m oddaljen od cerkve, 130 m od trgovine, 200 m od zdravstvenega in kulturnega doma ter 250 m od avto- Pravzaprav še niso povsod sneli novoletnega okrasja, naše misli pa so že v predpustnem in pustnem času. V Savinjski dolini pripravijo po navadi kar nekaj karnevalov, največji pa je prav gotovo karneval na Vranskem. Tudi letos so priprave nanj že v polnem teku. Predsednik Turističnega društva in podžupan občine Vlado Rančigaj je povedal, da se bo veseli predpustni čas na Vranskem pričel že v nedeljo, 15. februarja, ob 10. uri dopoldne, ko bodo občinsko oblast prevzeli vranski pustni generali, bušne postaje. Investitor, Župnija Vransko, in pobudnica gradnje Župnijska Karitas sta z napredovanjem gradnje zelo zadovoljna, na roko pa gre graditeljem tudi letošnja mila zima. Konec lanskega leta so bdi znani rezultati javnega natečaja za podelitev novih koncesij za opravljanje dejavnosti institucionalnega varstva v domovih za starejše. Z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve so sporočili, da je koncesijo pridobilo deset ponudnikov, pri katerih bo v dveh letih za starejše na voljo skupaj 906 mest. Med njimi je tudi Zavod svetega Rafaela Vransko, ki je dobil koncesijo za 40 mest v domu starejših občanov Vransko. sledila bosta slavnostni koncert Pil harmonije in objava pustnih zakonov. V petek, 20. februarja, bo v velikem šotoru, postavljenem v samem trgu, ples v maskah, v soboto ob 15. uri pa pustni karneval. Pričakujejo tudi skupine iz drugih krajev, sodelovali bodo pustni kurenti, godbe na pihala, mažoretke in drugi, na začetku povorke bodo korakali tudi našemljeni učenci osnovne šole in malčki iz vrtca. Za najboljše maske in skupine imajo pripravljene lepe nagrade. Vodja karnevala je lastnik znane pekarne Roman Brglez. Glede na to, da je na lanskem Za skupno občinsko upravo V prihodnjih dneh naj bi svetniki občin Vransko, Tabor in Prebold na sejah občinskih svetov sprejeli in potrdili predlagano besedilo Odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave. Novi organ treh občin s sedežem v Taboru naj bi opravljal predvsem računovodske naloge. Skupna uprava bo delovala po predpisih občin ustanoviteljic, pri izvrševanju upravnih nalog pa bo ravnala po usmeritvah župana in tajnika občine ustanoviteljice. Splošna vprašanja organiziranja in delovanja uprave bodo skupaj usmerjali vsi trije župani: za občino Vransko Franc Sušnik, za občino Tabor Vilko Jazbinšek in za občino Prebold Vinko Debelak. Predstojnika skupne uprave, ki bo zastopal upravo, organiziral opravljanje nalog uprave in skrbel za izdelavo ter realizacijo programa dela, bodo imenovah župani občin, po predlaganem odloku pa bodo sredstva za delovanje uprave občine ustanoviteljice zagotovile v svojih proračunih. Župani občin bodo kasneje sklenili še sporazum, s katerim bodo podrobneje določili svoje pravice in obveznosti do uprave, način poročanja, programiranje dela, način financiranja in še nekatere druge podrobnosti. Če bodo vse tri občine pravočasno sprejele odloke in sporazume, naj bi povezana uprava treh občin začela delovati 1. aprila letos. Kot so zapisah župani občin Vransko, Tabor in Prebold, bodo tudi druge občine ob izraženem interesu lahko pristopile k skupni upravi. T. T. karnevalu sodelovalo okrog tisoč mask, karneval pa si je ogledalo več kot šest tisoč ljudi, tudi letos pričakujejo mnogoštevilno, pestro in izvirno udeležbo mask in seveda veliko gledalcev. T. Tavčar T. T. Karneval na Vranskem tudi letos Novi prostori knjižnice V Braslovčah obnavljajo prostore v pritličju stare osnovne šole, kjer je bil do nedavnega otroški vrtec, ki ima sedaj mnogo primernejše mesto v prizidku nove osnovne šole. V obnovljeno pritličje se bo preselila knjižnica, ki ima svoje prostore v prvem nadstropju tega objekta. V knjižnici bo čitalnica z računalniškim delom. Na razpolago bo veliko več prostora, ki bo primerno opremljen. Braslovški župan Marko Balant je povedal, da ima stara osnovna šola v trgu vitalni pomen za občino. Po preselitvi knjižnice, kar naj bi opravili do kulturnega praznika 8. februarja, predvidevajo tudi uradno odprtje, nato pa bodo pričeli z obnovo zgornje etaže, kjer bo prostor za informacijsko pisarno Upravne enote Žalec, KO Braslovče in društva. T. T. Veliko dela s proračunom Kot je znano, so svetniki občine Braslovče na zadnji seji občinskega sveta lani zavrnili predlog proračuna za letošnje leto. V teh dneh intenzivno potekajo dogovori za sestavo novega predloga proračuna. Župan Marko Balant je že večkrat sklical vodje poslanskih skupin z namenom, da bi pridobili kar največ koristnih predlogov za sestavo proračuna, ki naj bi prišel na klop bra-slovških svetnikov na prvi letošnji seji občinskega sveta sredi prihodnjega meseca. stavili. Sledil je poseben obred blagoslovitve, ki so ga opravili domači župnik Martin Cirer, andraški župnik Niko Kranjc in kaplan Matjaž Roter. Na Gomilskem oživljata to staro navado Konjeniško društvo Mustang in Turistično društvo Gomilsko. Na Polzeli pa je tokrat drugič blagoslovitev konj pripravilo mlado društvo Malteška konjenica Polzela, ki združuje 48 ljubiteljev konj. Rejci s konji so se zbrali na parkirišču pod cerkvijo. Po maši v čast svetemu Štefanu je polzelski dekan Jože Kovačec najprej opravil blagoslov soh in kruha, ki so ga razdelili konjem. Polzelski malteški vitez in podžupan Stanko Novak je v kratkem nagovoru poudaril pomen blagoslova, ki so se ga kmetje radi udeleževali, saj je bil konj včasih nepo- T.T. Konje priporočili sv. Štefanu S slovesnosti na Gomilskem Sv. Štefana Slovenci častimo tudi kot zaščitnika živali, posebno konj. Blagoslov konj na njegov god je starodavna navada. V zadnjih letih je ta običaj spet vse bolj priljubljen. Na Gomilskem, kjer je sv. Štefan tudi župnijski zavetnik, so z blagoslavljanjem ponovno pričeli pred nekaj leti. Navada je, da se lastniki s konji zberejo po drugi maši. Tokrat se jih je na Gomilskem zbralo več kot petdeset. V sprevodu so šh skozi vas do Doma krajanov, kjer je vsak konjerejec prejel posebno medaljo, lastniki pa so svoje Živah tudi pred- grešljiv pri obdelovanju polj in je pomenil za vsakega lastnika pravo bogastvo. Obenem je poudaril tudi pomen dneva osamosvojitve, ki ga praznujemo na god svetega Štefana in pomeni eno najpomembnejših odločitev Slovencev v naši večstoletni zgodovini. T. Tavčar S slovesnosti na Pobeli Občine januar 2004 Zapornico popraviti Ker že vrsto let ni bilo opravljenih nobenih vzdrževalnih posegov v podvinsko-žalskem kanalu Struga, prav tako pa je v zelo slabem stanju zapornica na podvinskem jezu, je župan občine Polzela Ljubo Žnidar sklical sestanek s predstavniki vodnega gospodarstva kot lastnika in upravljalca tega objekta ter uporabniki kanala Struga. Krajani so že večkrat opozorili, da je zapornica na jezu v Podvinu v slabem stanju in da se lahko ob visokem vodostaju reke Savinje poruši, kar bi lahko povzročilo razlitje Struge. Posledica tega bi bile poplave v zgornjem delu Polzele. Sprejet je bil sklep, da bo občina opozorila pristojnega inšpektorja, naj ukrepa pri upravljalcu. Inšpektorica za okolje si je zapornico ogledala in upravljalca o vsem tem pisno obvestila. T.T. Nova prometna ureditev Na pobudo predstavnikov osnovne šole Polzela se je sestal Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Polzela in potrdil novo ureditev prometa v neposredni okolici šole. Za preprečitev gneče pred glavnim vhodom šole je staršem omogočeno parkiranje na urejenem parkirišču za šolo. Z otroki lahko do glavnega vhoda prihajajo po urejeni pešpoti. Šola naproša vse starše in druge obiskovalce šole, naj upoštevajo novo ureditev prometa in tako prispevajo k večji varnosti otrok. Otroci in starši so izrazili tudi željo po ustreznih ukrepih za umirjanje prometa na regionalni cesti. Šola in občina sta že posredovali pri ministrstvu za promet oziroma Direkciji Republike Slovenije za ceste. Pričakujejo, da bodo odgovorni čimprej prisluhnili njihovi skrbi za varnost v prometu. T. T. Med govorom župana Vinka Debelaka Uspešno zaključeno leto V gostišču Zmet v Sv Lovrencu so se pred zaključ kom leta še enkrat sešli svetni ki občine Prebold, predstavni' ki strank in nekateri drugi akterji javnega življenja in neformalno spregovorili o iztekajočem letu, realizaciji zastavljenih nalog in problemih, s katerimi so se sooča- Z novim letom višje cene vrtca Polzelski svetniki so na zadnji seji občinskega sveta obravnavali le šest točk dnevnega reda. Med drugim so potrdili nove cene v vrtcu, povprečno gradbeno ceno, novo ceno za zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov, v prvi obravnavi pa so obravnavali predlog odloka proračuna za letošnje leto. Svetniki so po krajši razpravi sprejeli 5-odstotno povišanje povprečne gradbene cene in povprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini. Po novem stane kvadratni meter v občini nekaj več kot 190 tisoč tolarjev, prispevek za I60 kvadratnih metrov veliko stanovanjsko hišo pa znaša 543 tisoč tolarjev. Po besedah župana Ljuba Žnidarja je ta cena v primerjavi s sosednjimi občinami zelo nizka in bi jo bilo potrebno še zvišati. 0 tem naj bi svetniki razpravljali na eni od naslednjih sej. Po krajši razpravi so svetniki sprejeli tudi nove cene vrtca. S 1. januar- jem se je ekonomski program v vrtcu podražil za celodnevni program za 5 odstotkov, poldnevni pa za 10 odstotkov. Za dnevni program od 6 do 9 ur za otroke do 3 let znaša cena nekaj manj kot 78 tisoč tolarjev, za otroke nad 3 leti pa 68 tisoč tolarjev. Poldnevi program z zajtrkom in kosilom za otroke do treh let stane po novem nekaj več kot 66 tisoč tolarjev, za otroke nad 3 leti 63 tisoč, poldnevni program samo z malico pa za otroke do 3 let 55 tisoč tolarjev. Povišanje cen je bilo nujno, saj so bile med poldnevnim in celodnevnim programom prevelike razlike. Najcenejši program v vrtcu Polzela je program do štirih ur, ki stane nekaj manj kot 41 tisoč tolarjev. Seveda je plačilo stroškov vrtca odvisno od prihodkov staršev. Skoraj brez razprave so svetniki v javno enomesečno obravnavo dali predlog proračuna občine za letošnje leto. Prihodkov naj bi bilo 665 milijonov tolarjev, od tega bodo samo za izobraževanje porabili okrog 370 milijonov in kar 200 mili- jonov za izgradnjo podružnične šole v Andražu. Za gospodarske dejavnosti bodo namenili 90 milijonov, za varstvo okolja 63, za stanovanjsko dejavnost in prostorski razvoj 34, za rekreacijo, kulturo in dejavnost neprofitnih organizacij 38 in za upravo občine 87 milijonov. Seveda je še več drugih manjših stroškov in pričakovati je kar 37 milijonov primanjkljaja, za kar bodo najeli kredit. Po predlogu proračuna bodo manj denarja namenih društvom in komunah. Sklepah so tudi o spremembi veljavnih cen zbiranja in odvoza odpadkov ter ravnanja z njimi. Vzroke za podražitev je obrazložil Ivan Čerič z Javnih naprav Celje. Po krajši razpravi so svetniki sprejeh sklep, da se cena zbiranja in odvoza odpadkov poveča za 4,9 odstotka. Uporabniki bodo na mesec za štirikratni odvoz odpadkov za 120-litrsko posodo plačah 155 tolarjev več. Nove cene bodo začele veljati, ko jih bo potrdilo ministrstvo za okolje in prostor RS. T. Tavčar V novo leto s proračunom Zadnji ponedeljek lanskega leta so se svetniki občine Prebold sestali še enkrat in opravili zadnjo obravnavo predloga občinskega proračuna za leto 2004. Tako so v novo leto vstopili z novim proračunom. Po sprejetem proračunu bo imela občina Prebold letos pre- dvidoma 512.727.000 SIT prihodkov, vseh planiranih odhodkov pa je 544.323.000 SIT. Kot je v obrazložitvi zapisal župan Vinko Debelak, je predlog proračuna pripravljen v okviru proračunskih možnosti, večinoma tako, da so pokrite potrebe stalnih proračunskih porabnikov, predvsem pa je bila upoštevana že prej sprejeta dinami- ka izvajanja razvojnih načrtov občine. Nedorečeno je še področje zaključka investicijskega razvojnega ciklusa na področju izobraževanja. Potrebno se bo odločiti o načinu in dinamiki realizacije projekta šolske knjižnice in zunanjih športnih igrišč. Prav tako je pred preboldsko občino odločitev o načinu financiranja izgradnje kanalizacije in čistilne naprave. Potrebna sredstva so veliko višja kot možnosti proračuna, še zlati zaradi omejitev ministrstva za finance o dovoljenem zadolževanju obči- ne. K. R. li v preteklem letu. Na srečanju je župan Vinko Debelak izrazil zadovoljstvo nad opravljenim dosedanjim delom, hkrati pa dejal, da bo tudi v prihodnje potrebno močno zavihati rokave, da bodo dokončam že začeti projekti in da se bodo začeh izvajati tisti, ki so še predvideni. Investicija v šolo in telovadnico, ki je bila za občino največja v tem obdobju, je uspešno zaključena. Temu naj bi sledila še ureditev knjižnice, s čimer bo zaokrožena obnova vseh objektov, potrebnih za udejstvovanje občanov na kulturnem področju. V teku je izgradnja kanalizacije, ki bi jo naj dokončah do leta 2007, precej težav je z izgradnjo plinifikacije. Zelo slab gospodarski položaj v Preboldu, ki se zelo kruto odraža tudi v socialnem in materialnem položaju večine občanov, pa vse investicije še otežuje. Občina vzdržuje in pomaga ostarelim občanom po številnih domovih za ostarele kakor tudi tistim, ki so ostali na svojih domovih in so pomoči potrebni, pomaga otrokom v rejništvu, socialno ogroženim občanov vseh starosti, nudi osnovno zavarova- nje brezposelnim osebam, sofinancira bivanje otrok v vrtcih, odhode otrok v šolo v naravi, sofinancira najemnine za stanovanja, omogoča poletno letovanje otrok preko župnije Griže, Gasilske zveze Prebold, Društva prijateljev mladine in letovanje v planinskem domu v Marija Reki v organizaciji Šole Prebold, kakor tudi počitniške aktivnosti na bazenu in športnih igriščih ob njem, kar zahteva izdatna proračunska sredstva. Če bi bila občina gospodarsko močnejša, teh sredstev ne bi bilo potrebno zagotavljati v tolikšni meri, denar pa bi se lahko kanaliziral v druge projekte. Tokratno zadnje srečanje občinskega sveta v letu 2003 je bilo ob analizi opravljenega dela namenjeno tudi dobrim željam, zdravju in zadovoljstvu v letu 2004. D. N. V občinski upravi Prebold so bili v novembru lani štirje zaposleni za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Župan Vinko Debelak je namreč neprofesionalni župan. V letošnjem letu ah prihodnjem letu namerava občina zaposliti še dva delavca. Tako je zapisano v kadrovskem načrtu za obdobje 2004-2005, ki mora biti usklajen z občinskim proračunom, sprejema pa ga župan. K. R. Izgradnja kanalizacije se nadaljuje Dokaj ugodne vremenske razmere omogočajo nadaljevanje izgradnje kanalizacije v Dolenji vasi, s katero so začeli že predlansko leto. Z deli so nato prekinili za kar nekaj mesecev, saj so predviden denar porabili, investitorja, ki bi naj prevzel koncesijo, pa tudi niso našli. Občinski svet je zato sklenil investicijo dokončati s svojimi proračunskimi Ugodne vremenske razmere omogočajo izgradnjo kanalizacije tudi v tem času. Razvojni programi za leto 2004 Ob sprejemu letošnjega proračuna so preboldski svetniki potrdili tudi investicije, ki jih predvideva finančni načrt razvojnih programov za letošnje leto. Na področju cestnega prometa bodo letos obnovili avtobusne postaje v Svetem Lovrencu, sanirah most čez Savinjo v Šeščah, obnovili škarpe in postavili odbojnike ob Kolji v Šeščah, uredih pešpot na pokopališče Prebold, asfaltirali odsek javne poti Lesjak - Brvar, zgradili pločnika Čmak - Strgar in Hotel - Kmet, pripravili javno pot Žohar - Godec v Svetem Lovrencu, sanirah most čez Bolsko v Kaplji vasi, obnovili asfalt na lokalni cesti v Dolenji vasi po izgradnji kanalizacije in zgradili pločnik Latkova vas -Dolenja vas. Nadaljevala se bo gradnja kanalizacije v Dolenji vasi. Na področju oskrbe z vodo bodo obnovih vodovod skozi Dolenjo in Kapljo vas, povezah vodovoda Matke in Sveti Lovrenc ter zgradih vodovod v naselju pod Žvajgo. Prav tako je predvidena ureditev javne razsvetljave v Soseski Prebold in Nad tovarno. Na področju kulture bo največji zalogaj občinska knjižnica. Knjižnico bodo uredih skupaj z adaptacijo' stare telovadnice pri osnovni šoh. Po predlogu finančnega načrta razvojnih planov za proračun 2004/2005 naj bi z deh pričeli 1. marca letos, knjižnico pa predah namenu junija prihodnje leto. Iz državnega proračuna naj bi za to investicijo pridobili dobrih 1,6 milijona tolarjev, občinskem proračunu pa bo potrebno zagotoviti 39 milijonov, od tega letos 25,9 milijona. K. R. sredstvi. Minulo jesen so stroji znova zabrneli in hkrati s polaganjem kanalizacijskih cevi in jaškov so zraven starega vodovodnega omrežja pričeli izgrajevati nov vodovod, ob cesti pa bodo zgradih tudi dolgo pričakovani pločnik. Le-ta je doslej zgrajen v dolžini četrtine predvidene trase, saj so v začetku decembra z deli zaključili. Z nadaljnjo izgradnjo pločnika naj bi nadaljevali spomladi, ko bo možno tudi asfaltiranje. Dela opravlja podjetje VOC Celje, kanalizacijo pa gradi podjetje Nivo Celje, ki se je po novoletnih praznikih lotilo glavnega kanalizacijskega voda ob reki Bolski. V kanalizacijski vod se bo stekala vsa kanalizacija iz vasi, ki se bo nato prečiščevala v čistilni napravi, ki pa jo bo potrebno še zgraditi. Predvidoma naj bi bila dela izgradnje kanalizacije v Dolenji vasi končana v tem letu, na ostalih področjih občine pa do leta 2007. Župan Vinko Debelak je dejal, da se bodo preko triprekatnih greznic uporabniki lahko priključili na zgrajeno kanalizacijo že letos. Nekateri pa šele potem, ko bodo zagotovljeni vsi pogoji in zgrajena čistilna naprava. D. N. januar2004 Po DOLINI Strokovno usposabljanje gasilcev Med podpisom pogodbe Vedno pripravljeni pomagati Občni zbori gasilcev V Gasilski zvezi Žalec posvečamo veliko pozornost izobraževanju gasilcev, saj lahko samo strokovno usposobljeni gasilci kvalitetno in hitro izvajajo različne intervencije. Intervencije postajajo čedalje zahtevnejše in nevarnejše, zato jih lahko premagujejo le gasilci, ki prepoznajo nevarnosti in vedo, kako pravilno ukrepati. Tudi gasilska tehnika postaja modernejša in zahteva vedno več znanja o pravilni uporabi, ne nazadnje pa je potrebno poskrbeti tudi za ustrezen nivo znanja vodstvenega kadra, da bo vodenje intervencij pravilno in učinkovito. Gasilke in gasilci naše gasilske zveze so se v lanskem letu redno udeleževali različnih vrst tečajev tako na nivoju sektorjev, gasilske zveze in Gasilske zveze Slovenije. Tečajev za pridobitev raznih specialnosti (tečaj za člane višjih poveljstev, uporabnik dihalnega aparata, usposabljanje za gašenje notranjih požarov, tečaj za poveljnike gasilskih društev ...) v Izobraževalnem centru za zaščito in Pri Gasilski zvezi Žalec, ki vključuje pet občinskih poveljstev, so z opravljenim delom v preteklem letu zadovoljni. V skladu s programom dela, tripartitnimi pogodbami o izvajanju javne gasilske službe, ki so bile sklenjene med občinskimi poveljstvi, občinami in gasilsko zvezo, in planom aktivnosti prostovoljnih gasilskih društev so opravili veliko dela. V preteklem letu so intervenirali 118-krat, v letu 2002 pa 117-krat, medtem ko je bila nastala škoda kar za dve tretjini manjša in je znašala okrog 63 milijonov tolarjev, stroški intervencij pa so znašali 9,6 milijona tolarjev. Največ intervencij je bilo na območju Gasilskega poveljstva Žalec, in sicer 76,15 je bilo intervencij na območju Gasilskih poveljstev Polzela in Vransko, 8 v braslovškem in 4 v taborskem gasilskem poveljstvu. Pri intervencijah je sodelovalo 1206 gasilcev. Med vzroki požarov in drugih nezgod je bil še vedno na prvem mestu človeški faktor, zlasti nepazljivost, nekaj je bilo tehničnih napak in udarov strele. Ocenjujejo, da so bile intervencije hitre in strokovno opravljene, kar se je še posebej izkazalo ob požaru v tunelu Ločica na avtocesti Arja vas - Trojane. reševanje na Igu, ki jih organizira Gasilska zveza Slovenije, se je udeležilo več kot 80 tečajnikov. V Gasilski zvezi Žalec je bil na nivoju sektorja 1 OP Žalec organiziran osnovni tečaj za gasilce, dva tečaja za vodjo skupine in trije tečaji za strojnike. Omenjene tečaje je uspešno zaključilo več kot 120 tečajnikov. 20. decembra lani smo za vse, ki so se udeležili tečajev v organizaciji naše gasilske zveze, organizirah tudi strokovno ekskurzijo na Primorsko in jo združili s strokovno ekskurzijo članov predsedstva in poveljstva GZ Žalec. Ekskurzije se je udeležilo okoli 100 gasilk in gasilcev, obiskali pa smo Gasilsko brigado v Kopru in poklicne gasilce v Luki Koper. Povsod so nas prijazno sprejeli ter nam podrobno predstavih svoje delo in tehniko. Ob vrnitvi je v Kulturnem domu na Gomilskem sledila podelitev diplom in spričeval vsem novim vodjem skupine in strojnikom. V lanskem letu smo na področju izobraževanja opravili veliko dela. Tildi letos ne bomo počivah, saj imamo pripravljen program za leto 2004, ki smo ga že pričeli izvajati. Sabina Sorčan, foto. F. Č. članov na tekmovalnem področju, kjer posebej izstopajo olimpijske mladinske prvakinje PGD Andraž nad Polzelo in 6. mesto mladincev PGD Gomilsko. Tekmovanj v Gasilski zvezi Žalec se je udeležilo kar 1200 članov, 300 je bilo udeležencev na regijskem in 80 na državnem tekmovanju. Posebne pozornosti je bilo deležno tudi izobraževanje članstva. Usposabljali so se v specialnostih, Občina Polzela je za izvajanje opravljanja lokalne gasilske javne službe tudi letos pooblastila prostovoljna gasilska društva Ločica ob Savinji, Polzela in Andraž. Slovesen podpis pogodbe so opravili v sejni sobi Občine Polzela, pogodbo pa so podpisali župan Ljubo Žnidar, predsedniki vseh treh prostovoljnih gasilskih društev in predsednik Gasilske zveze Žalec Franc Skok. S pogodbo podpisniki urejajo vsebino, obseg, način opravljanja gasilske službe, financiranje in druge ravnanje z nevarnimi snovmi, tehničnem reševanju ter predavatelji in inštruktorji. Pripravili so osnovni in nadaljevalni tečaj za nove člane in tečaj za vodje skupin, izvedb praktične vaje in sodelovali na državni vaji Požar 2003 v Cinkarni Celje. T. Tavčar pogoje za delovanje javne službe. Gasilska služba obsega gašenje in reševanje ob požarih, preventivne naloge varstva pred požarom, naloge zaščite in reševanje ob poplavah ter ob drugih nesrečah v skladu z načrti zaščite in reševanja občine. Pred podpisom se je župan Ljubo Žnidar gasilcem zahvalil za opravljeno delo v preteklem letu, jim čestital za dosežene uspehe na operativnem in tekmovalnem področju, obenem pa jih vzpodbudil, da bi bili Uidi v prihodnjem letu tako požrtvovalni in zagnani pri svoji dejavnosti. Predsednik občinskega poveljstva Lado Košec pa je med drugim povedal, da so lani gasilci v občini Polzela posredovah 15-krat, med drugim so iz Struge potegnili utopljenca. Delo gasilcev v občini Polzela sta pohvalila predsednik Gasilske zveze Žalec Franc Skok in poveljnik Franci Naraks. Med lanske velike uspehe prav gotovo sodi prvo mesto mladink iz Andraža na gasilski olimpiadi. Med pomembnimi letošnjimi prireditvami pri gasilskih društvih pa je treba omeniti stoletnico Prostovoljnega gasilskega društva Polzela. T. Tavčar Ob stoletnici tudi brošura Prostovoljno gasilsko društvo Arja vas je lani slavilo 100-letnico svojega obstoja. Jubilej so proslavili s slovesno prireditvijo in gasilsko parado v septembru, obnovili so gasilski dom z okolico, v decembru Meseca januar in februar sta čas občnih zborov društev. Tudi prostovoljna gasilska društva, združena v Gasilski zvezi Žalec, bodo v tem času opravila z občnimi zbori. Doslej so zborovala PGD Ojstriška vas - Tabor in Arja vas, ki sta lani praznovala 100-letnico obstoja, Ločica pri Vranskem, ki je praznovalo 70-letnico, Ložnica pri Žalcu, Tešova, Trnava, Zavrh pri Galiciji, Andraž, Levec, Prekopa - Čeplje -Stopnik, Velika Pirešica, Loke, Dobrovlje in PGD Polzela, ki bo letos prav tako praznovalo 100-letnico. Povsod so ocenili delo v minulem lem, ki je bilo v večini primerov uspešno, in si zastavili naloge za letošnje leto. Poleg opravljanja gasilske službe je bilo najpomembnejše sprotno izobraževanje članstva. Najzaslužnejšim so podelili tudi priznanja. To soboto pa bodo zborovala društva Kasaze - Liboje, Kapla -Pondor, Braslovče (to bo njihov 104. občni zbor), Gotovlje, ki so lani prav tako beležili 100-letnico, in IPGD Garant Polzela. T. T. Petrovče, kjer je dovolj prostora za organizacijo raznih večjih prireditev. Eno tovrstnih prireditev so pripravili tudi ob koncu leta in s plesom, glasbo ter prijetnim druženjem zaključili uspešno delovno leto 2003. Društvo trenutno vodi mag. Ivan Glušič. D. N. Letos več za gasilsko zvezo Za financiranje delovanja Gasilske zveze Prebold je občina Prebold iv lanskem proračunu namenila 2 milijona tolarjev. Letos bodo zvezi namenili 380 tisoč tolarjev več. Za materialne in operativne stroške je predvidenih 1.750.000 tolarjev, za usposabljanje pripadnikv operativnih gasilskih enot pa 630.000 tolarjev. Sedem prostovoljnih gasilskih društev, vključenih v preboldsko gasilsko zvezo, bo neposredno iz občinskega proračuna dobilo še skupaj 4.770.000 tolarjev, od tega osrednje PGF Prebold-Dolenja vas-Marija Reka 600 tisoč, PGD Matke 420 tisoč, ostala društva pa po 350 tisoč tolarjev. k. r. IVA d.O.0. PRODAJA REZERIMH DELOV 'LA AÌTOMOBILE, AOMBf/f. ÌIOTOHIE ZV KOLESA. A V T O D E L I Delovni čas: Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel: 03/700 16 11 od 8. do 12 ure, od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12 ure. ^~~T" kGeopr OJEKTj) —I—— dio. o7^ GEODETSKE STORITVE - PROJEKTIRANJE INŽENIRING - NEPREMIČNINE ŠLANDROV TRG 11,3310 ŽALEC TeL/Faks.: (03) 710 38 10,710 38 11 GSM: (031) 305 814 Ste pred odločitvijo o NAKUPU ZEM1JIŠČA, GRADITE, bi želeh zgolj POSTAVITEV MEJNIKOV na vaši parceli? Potrebovali boste STORITEV GEODETOV. • URFJ\!\JF MEJ • DELITVE PARCEL • OBNOVA MEJ • IZDELAVA GEODETSKIH POSNETKOV • ODMERA STAVBIŠČ • ZAKOLIČBE OBJEKTOV • GEODETSKI NAČRTI PO KONČANI GRADNJI • IZDELAVA ELABORATOV ZA VPIS STAVBE IN DELOV STAVBE V KATASTER STAVB • TEHNIČNE IZMERE • S prireditve ob zaključku leta Društvo upokojencev Petrovče sodi s svojo razvejano društveno dejavnostjo med zelo delovna upokojenska društva v občini Žalec. Člani društva so ponosni na svoj društveni športno-rekreativni prostor PERAGO v Rušah, kjer stoji tudi društvena brunarica. V zimskem času se odvijajo razne aktivnosti v društvenih prostorih v Petrovčah in drugih lokacijah v kraju, med drugim tudi v dvorani KZ pa izdali tudi brošuro o stoletnici društva. Franci Domitrovič je povedal, da so na proslavi ob stoletnici prevzeli novo gasilsko vozilo in najzaslužnejšim podelili priznanja. Organizacijski odbor, imenovan za pripravo praznovanja jubileja, pa je takrat tudi obljubil, da bo do konca leta izdal brošuro, v kateri bo predstavljeno delovanje društva v letih 1903 - 2003. Brošuro, ki je bila predstavljena v začetku decembra v gasilskem domu v Arji vasi ima 20 strani, so izdelali domačini Jože Delakorda, Franci Domitrovič, Darka Domitrovič Uranjek in Damjan Gril, njeno izdajo pa je podprlo več podjetij. Kot darilo so jo gasilci ob novoletnih obiskih krajanov podariti vsem gospodinjstvom v vasi oziroma naseljih, ki jih pokriva društvo, in sicer v Arja vasi, Mali Pirešici, Rušah in Zaloški Gorici. K. R. fìlHitCT" kopju* ». flimsta cesto 35. 3311 Š€MP€TČR, t»U 03/ 700 06 30 pregledi vida zn očala in kontaknte leče ZD PRESOLD, SRCDR 28. 2. 2004 OPTIKA SIMONA ŠEMPETER, TOREK 17. 2. 2004 ZD PREBOLD, SREDA 25. 2. 2004. N or očite sell PRI NAS ŽE NOVA KOIEKCUA SONČNIH OČALIH Delovni čas: pon - pet od 8. do 18. ure, soboto od 8. do 12. ure. VobljanlR ■ OH1HO Lani manjša škoda Posebno veseh so uspehov svojih kot so nošenje dihalnih aparatov in S tekmovanja Gasilske zveze Žalec, kjer je v vseh kategorijah nastopilo 120 enot. Po DOLINI januar2004 OVO V ŽALCU www. fotozoom, info " ' * .. " M5 razvijanje filmov in izdelava fotografij do 30x45 cm ‘izdelava fotografa iz vseh digitalnih medijev * fotografiram za dokumente czrmro a cric * preslikave in obdelave starih fotografij ZAWFMSTF ‘fotografirane porok DOKUMENTOV TAKOJ ! ■"***’***»*» Ksi iw Ui ntli iruflm Éif z« W fÉpf mài! email: foto.zoom.zalec@siol.net Tokrat kolesa in računalniki Praznični december na Gomilskem Mladi gledališčniki z Gomilskega Kulturno društvo Gomilsko je skušalo kar najbolje poskrbeti za praznično vzdušje v mesecu decembru. Mladi gledališčniki so pod režijskim vodstvom Karmen Pokomy v domačem kraju in po krajih občine Braslovče uprizarjali igrico V kraljestvu bonbonov. Ženski pevski zbor pod vodstvom Andraža Slakana je navdušil z božično-novoletnim koncertom, prav tako pa sta dogajanje v kraju popestrila gostujoči mešani pevski zbor iz Tabora pod vodstvom Milana Kasesnika in godalni kvartet, ki ga sestavljajo mladi glasbeniki, študentje Akademije za glasbo. M. R. december nekaj posebnega. Bil je čas spoznanja, da živijo v njihovem okolju ljudje, ki ob svoji sreči in uspešnosti ne pozabljajo na težave in želje drugih. Še zlasti si bodo to zapomnili otroci, ki so za božično-novoletno darilo prejeli kolesa oziroma računalnike. Zvone Petek, direktor gradbenega podjetja Pluton iz Šempetra, je že lani preko Območne organizacije Rdečega križa Žalec osrečil in izpolnil želje 25 otrokom. Vrednost daril je takrat presegla 2 milijona tolarjev. Približno tolikšno vsoto je za srečo otrok podjetnik Zvone Petek namenil tudi tokrat. Sedemnajst osnovnošolcev je prejelo kolesa z varnostno čelado, trije srednješolci pa so bili obdarjeni z računalnikom in računalniško opremo. Tokratna akcija obdaritve je potekala preko Območne zveze društev prijateljev mladine, ki jo vodi Danijela Puncer, akcijo pa je izpeljal socialni delavec Bojan Jereb. Slovesna obdaritev, na kateri ni manjkalo solza sreče, je bila pred poslovno zgradbo podjetja Pluton v Šempetru. D. Naraglav ki naše šole prejeli največje slovensko priznanje Unesco glasnik. To priznanje pa ima ob dejstvu, da je v Sloveniji samo 20 Unesco glasnikov, še toliko večjo težo. Vsi ostali glasniki so srednješolci, medtem ko sta Petra in Maša edini osnovnošolki. Lahko rečem, da sem Breda Veber zelo ponosna nanju, saj sem bila skupaj z njima vseh pet let. Delo z njima in ostalimi učenci, ki so sodelovali v Unesco krožku, mi je bilo v veliko veselje in upam, da bo tako tudi v prihodnje. Vsekakor pa je priznanje, ki sta ga prejeli naši učenki, priznanje tudi šoli, ki je omogočala vse dejavnosti, pogoje za uspešno delo, udeležbo na raznih Unesco taborih in drugih srečanjih. Za Petro in Mašo, ki bosta jeseni postali gimnazijki, je naziv Unesco glasnik pomembna spodbuda za nadaljnje delo. Prav zato sta se odločili tudi za nadaljnje šolanje na Gimnaziji center Celje, ki je vključena v mrežo Unesco šol. Kot dobitnici naziva bosta imeli možnost sodelovati na mednarodnih taborih, pisati raziskovalne naloge ob pomo- Prijaznost dobrega dejanja ustvarja ljubezen. Tako je tedaj je bilo izgovorjenih brez števila prijaznih besed, zapisa- dejanja so se upodobila v ljubezni, v ljubezni do soljudi in Zvone Petek je 20 otrokom iz občine Žalec polepšal praznične dni. pomoči tistim, ki so jo potreb- ni. razmišljal znani kitajski mislec nih veliko prijaznih misli in Za 20 otrok in njihove starše v že pred našim štetjem. Od premnoga prijazna dobra občini Žalec je bil tokratni praznični Maša in Petra najmlajši Unesco glasnici v Sloveniji či priznanih mentorjev ali pridobiti kakšno štipendijo. Želim jima vse najboljše in veselila se bom vsakega njunega uspeha,” je povedala Breda Veber. In kaj na vse to pravita Petra in Maša? “Pravzaprav kar težko verjameva, da se je to res zgodilo. Bili sva presenečeni in izjemno veseli, saj kaj takšnega nisva pričakovali, čeravno sva v delovanje Unesca vložili res veliko svojega prostega časa, raznih idej in se udeleževali vse mogočih Unesco srečanj, taborov, delav- nic, naravoslovnih dni in drugih prireditev. Za laskav naslov se morava v prvi vrsti zahvaliti Petra Hlačar najini mentorici in učiteljici Bredi Veber, ki naju je vseskozi spodbujala, nama pomagala in bila nasploh enkratna mentorica. Bilo nama je v veselje hoditi v šolo, ki je vključena v mrežo Unesco šol Slovenije. Ker sva nekako zasvojeni z najinim sodelovanjem v Unesco projektu, upava, da bova lahko z najinim delom nadaljevali tudi na srednji šoli.” Ob lanskoletnem dnevu človekovih pravic je v Ljubljani v Koloseju potekalo srečanje vseh Unescovih šol. Tokratno srečanje je bilo posvečeno 10. obletnici ASPnet Unesco šol Slovenije, 50. obletnici Unesca in svetovnemu letu voda. Slavnostni govornik je bil dr. Darko Štrajn, predsednik Slovenske nacionalne komisije za Unesco, na srečanju pa sta spregovorila tudi županja mesta Ljubljana Danica Simšič in varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek. Ob tej priložnosti so prvič razglasili Unesco glasnike. Ta laskav naslov sta med 20 podeljenimi nazivi prejeli tudi učenki Unesco ASPnet osnovne šole Griže Petra Hlačar in Maša Dravec in tako postali najmlajši in hkrati tudi edini osnovnošolki s tovrstnim nazivom v Sloveniji. Kriteriji za pridobitev naziva Unesco gla- snik so zahtevni. Kandidati morajo najmanj 5 let aktivno delati v Unescu, na šoli morajo biti med najaktivnejšimi, pisati morajo raziskovalne naloge na državnem nivoju in jih tudi predstaviti, sodelovati morajo na državnih in mednarodnih taborih, opraviti najmanj 50 ur prostovoljnega dela in promovirati cilje in naloge Unesca z javnimi nastopi. Vsega tega sta se lotili tudi Petra in Maša in zasluženo postali najmlajši dobitnici laskavega naziva in priznanja, ki je veliko pri-Maša Dravec znanje tudi osnovni šoli Griže in njuni mentorici Bredi Veber. “Izjemno sem vesela, da sta kar dve učen- RDECI KRIZ SLOVENIJE, OBMOČNO ZDRI ŽENJE ŽALEC, organizira krvodajalski akciji, in sicer • na Vranskem, v prostorih Zdravstvenega doma, v četrtek, 29. januarja 2004, med 7. in 12. uro in • na Polzeli, v prostorih Kulturnega doma Polzela, v petek, 30. januarja 2004, med 7. in 13. uro. Paketi RK za tekstilce Območno združenje RK Žalec je v dveh delih, ob pomoči Občinske organizacije RK Prebold, izpeljalo še eno akcijo pomoči v obliki živilskih paketov za delavke in delavce TT Prebold, ki so zaradi slabih in nerednih plač v precej nezavidljivem socialnem položaju. Obeti za prihodnost pa prav tako niso najbolj spodbudni, saj se bo glede na program prestrukturiranja število zaposlenih še zmanjševalo. Živilske pakete in pralni prašek so v Preboldu že večkrat delili, saj sta tako TT Prebold kot MIK Prebold zaradi prisilne poravnave oziroma stečaja odpustila približno 300 delavcev. V težkem socialnem položaju so se kmalu znašli tudi zaposleni, saj po več kot dva meseca niso prejeli plače. Še zlasti v težkem položaju so družine, v katerih sta oba partnerja zaposlena v TT Prebold, in tiste družine, v katerih je družinski proračun odvisen le od enega partnerja. Živilske pakete so tokrat podelili 220 zaposlenim. Prva polovica je pakete prejela konec decembra, druga polovica pa pred dnevi, saj pri Območni organizaciji RK niso bdi seznanjeni s podatkom, koliko paketov bodo uspeh zagotoviti iz Republiškega Rdečega križa, od kadrovske službe TT Prebold pa niso uspeh pravočasno dobiti preostalega seznama upravičencev. Tako so morah akcijo izpeljati v dveh delih. Sekretarka Območnega združenja RK Žalec Majda Pilih je dejala, da so ti paketi mnogo premalo, da bi lahko bistveno izboljšali socialno stanje družin. Če bi jih bilo mogoče podeljevati vsak mesec, bi bilo to seveda precej drugače, vendar za to na voljo ni dovolj sredstev. Hkrati pa se število tistih, ki bi bik upravičeni do tovrstne pomoči, iz dneva v dan povečuje. D. M. Tildi menedžerji darovali Društvo menedžerjev in strokovnjakov Golding klub Žalec je konec lanskega leta sodelovalo v akciji odkupa slik, ki je bila organizirana na očesni kliniki v Ljubljani. Z odkupom dveh slik v vrednosti sto tisoč tolarjev so pripomogli k nakupu tipkovnice z Braillovo pisavo za slepo, a glasbeno zelo nadarjeno Petro Rom iz Liboj. Poleg tega sta predsednica kluba Golding Irena Mužič in član kluba župan občine Žalec Lojze Posedel Petri in njenim staršem izročila 60 tisoč tolarjev. Klub menedžerjev in strokovnjakov je ob koncu leta 200 tisoč tolarjev podaril tudi H. osnovni šoh Žalec, ki jo obiskujejo otroci s posebnimi potrebami. Otroci so ob tej priložnosti skupaj z učiteljicami pripravili lep program, obiskal pa jih je tudi dedek Mraz. K. R. januar2004 Osrednje teme X Savinjski naj bi zadrževali poplavne vode Do pediatra tudi v prihodnje brez napotnice Ministrstvo za okolje, prostor in energijo je oktobra lani podalo predlog za pričetek postopka izdelave državnega lokacijskega načrta za zagotavljanje poplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini. V novembru je bil v zvezi s tem sklican koordinacijski sestanek, katerega so se poleg predstavnikov ministrstev in izdelovalca - Inštituta za vode Republike Slovenije udeležili župani ali predstavniki občin Celje, Žalec, Prebold, Braslovče, Polzela in laško. Sledila je prva prostorska konferenca o tem dokumentu, z načrtovano ureditvijo dela porečja Savinje in Bolske pa so se na zadnji lanski seji seznanili tudi žalski svetniki. Spodnja Savinjska dolina je poplavno zelo ogroženo območje. V letih 1990 in 1998 so poplave prizadele celotno dobno ter mesti Celje in Laško. Bolska in Savinja sta poplavib 15,49 kvadratnih kilometrov površin, od tega 2,09 kvadratnih kilometrov urbanih površin, od Ložnice do Voglajne pa je bilo v Celju poplavlje- nih 2,77 kvadratnih kilometrov površin. Kot je v imenu izdelovalca načrta povedal Rok Fazarinc, je cilj predvidene ureditve zadrževalnikov ob Savinji in Bolski zmanjšanje poplavne nevarnosti v naseljih, zlasti v Celju in Laškem. S kontroliranim zadrževanjem visokih voda v porečju Savinje in Bolske naj bi se pretok poplavnih voda v Celju zmanjšal na 1.000 kubičnih metrov na sekundo. Od Levca do mostu čez Savinjo v Ločici je predvidenih osem lokacij: Levec (940.000 m3 prostornine), Petrovče (1.975.000 m3), Dobriša vas (1.010.000 m3), Vrbje 1.400.000 m3), Roje (1.145.000 m3), Šempeter (1.140.000 m3), Dobrteša vas (49O.OOO m3) in Latkova vas (1.245.000 m3). Na povodju Bolske nad Dolenjo vasjo sta zadrževalnika predvidena v Kaplji vasi (2.500.000 m3) in Trnavi (2.620.000 m3). Izdelovalci načrta so v gradivu zapisati, da bodo na podlagi predlaganih ureditev iz poplav izločene vse povezane urbane površine, kot so Kaplja vas, Dolenja vas in Prebold, Zgornje in Spodnje Roje, Vrbje, Žalec, Dobriša vas, Petrovče in Levec. Znotraj poplavnih površin bodo ostali le nekateri objekti, ki naj bi jih bilo mogoče z dodatnimi ureditvami zavarovati pred poplavami. Raba zemljišč znotraj zadrževalnikov bo ostala nespremenjena. Predstavniki občin so imeli-na predlagane ureditve kar nekaj pripomb, med drugim so zahtevati, da se v državni lokacijski načrt vključi tudi ureditev ob vodotoku Ložnica. Več vprašanj se je nanašalo na odškodnine. Protipoplavne ukrepe so zahtevati tudi ob Savinji navzgor do Letuša. Rok Fazarinec je pojasnil, da so možnosti zadrževanja voda v Zgornji Savinjski dolini minimalne, zlasti zaradi večjih padcev in ker ni poplavnih ravnic. Vse poplavne ravnice od Letuša do Šempetra pa so zazidane. Občina Žalec je podala tudi pripombo, da bodo na ta način pred poplavami zavarovati le mesti Celje in Laško, medtem ko bodo so vsa ostala naselja, razen ob zadrževalnikih, še vedno brez ustreznega varstva pred poplavami. Problem je tudi v tem, da so zadrževalniki predvideni na območjih, ki so velik potencial za zagotavljanje pitne vode za občini Žalec in Celje. V območju predvidenih zadrževalnikov je tudi naravni rezervat Ribnik Vrbje. V kolikšni meri bo izdelovalec državnega lokacijskega načrta oziroma investitor (ministrstvo za okolje) upošteval pripombe občin, je težko napovedati. Prav tako ni mogoče napovedati, kdaj bo dokument v končni verziji sprejet. Zadnjo besedo pri tem ima vlada, ki potrjuje državne lokacijske načrte. K. R. Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje so ob osnutku zdravstvene reforme, predstavljene v “Beli knjigi”, opozorili na aktualno razpravo o prihodnosti zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov. Ni jasno, kdo bo v naslednjih desetletjih skrbel za zdravje otrok in mladih: bodo to še naprej pediatri in šolski zdravniki ali morda družinski zdravniki. “Bela knjiga” namreč podpira na osnovni zdravstveni ravni postopno uvajanje družinske medicine za vse populacije - tudi za otroke in mladostnike. Če se bo zdravstvena reforma razpleda na ta način, potem bi otroke v prihodnosti zdravih družinski zdravniki, specialisti pediatrije pa bi se z otrokom in mladostnikom lahko srečah šele v bolnišnicah in specialističnih ambulantah, torej na sekundami zdravstveni ravni. Slovenski pediatri so mnenja, da osnutek zdravstvene reforme napoveduje zmanjševanje pravic otrok in mladostnikov in jim krati dostop do kakovostnega zdravljenja. Tudi pediatri in šolski zdravniki na Celjskem odločno nasprotujejo, da bi v prihodnosti skrb za otroke prešla v domeno družinskih zdravnikov. “Pediatri nasprotujemo zdravstveni reformi, ki bo otrokom in mladostnikom odvzela pravico do najboljšega možnega zdravljenja. Primamo zdravstveno varstvo otrok in mladostnikov se je v Sloveniji gradilo 80 let in doseglo takšno raven, ki si jo v nekaterih evropskih državah šele prizadevajo doseči,” meni Lucija Gobov, dr.med., specialistka pediatrije iz Otroškega dispanzerja Celje in koordinatorica za preventivno zdravstveno varstvo otrok v celjski regiji. “Če bo predlog zdravstvene reforme uspel, se pediatri bojimo, da bo nekaj več otrok v Sloveniji postalo težkih kroničnih bolnikov zaradi prepozno prepoznanih in zdravljenih bolezni ah da bo po nepotrebnem ugasnilo kakšno otroško življenje, preden bo ponovno možno vzpostaviti otroško zdravstveno varstvo na takšno raven, kakršno imamo sedaj.” V Sloveniji so odprli prvo ambulanto za otroke že leta I906. Dolgoletna tradicija zdravstvenega varstva otrok in mladostnikov v osnovnem zdravstvu daje odlične rezultate na področju preprečevanja, zgodnjega prepoznavanja, vodenja in zdravljenja bolezni. Po mnenju zagovornikov pediatrije družinski zdravniki ne bodo mogli doseči enakovredne strokovne ravni zdravstvenega varstva za otroke, kot jim jo lahko nudi le specialist pediater. Možno je predvideti negativne posledice za zdravje otrok in mladostnikov. “Zdravnik, ki vsakodnevno zdravi otroke in se na tem področju nenehno dodatno izobražuje, zagotovo uspešneje, varneje in nenazadnje ceneje zdravi bolnega otroka. Mladostnika popelje v odraslo dobo z najmanjšimi možnimi rizičnimi tveganji, ki bi lahko vodila v obolenja v odrasti dobi (debelost, povečan krvni pritisk, obvladovanje stresa...). Pediater, šolski zdravnik zasleduje preko sistematskih pregledov rast in razvoj otrok in mladostnikov in ima dovolj znanja, da ob majhnih spremembah pravočasno in ustrezno ukrepa. Če preventivnih pregledov ne bi dovolj dobro izvajati, bo med odraslo populacijo poraslo število pljučnih in ledvičnih obolenj, neodkritih hipe-rtenzij, debelosti. Zdravljenje teh obolenj bo zagotovo dražje, kot pa če otroke in njihove starše pravočasno opozorimo, poučimo in vodimo,” meni Ksenija Goste, dr.med., specialistka šolske medicine, predstojnica Šolskega dispanzerja Celje. Po njenem mnenju bi se ukinitev pediatra in šolskega zdravnika v osnovnem zdravstvu izrazila v najmanj štirih posledicah: v slabši precepljenosti, v povečanem številu napotitev k specialistu pediatrije v bolnišnico in v ukinitvi preventivnih pregledov otrok in mladostnikov. “V današnjem času, ko medicina tako zelo hitro napreduje, pa naj bi družinski zdravnik po ne vem kakšnem čudežu obvladal vso medicino, vse zdravil, čim bolj varčeval in čim manj ljudi pošiljal na nadaljnje obravnave. To ni mogoče,” še poudarja Ksenija Goste. Zdravstvena reforma odpira predvsem dilemo o usposobljenosti splošnih oziroma družinskih zdravnikov za zdravljenje otrok in mladostnikov. (nadaljevanje na naslednji strani) ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETAANKETA • ANKETA* ANKETA S taksijem je varneje Že nekaj časa je v veljavi znameniti Kebrov zakon, ki omejuje pitje in prodajo alkohola v zakonsko določenem času in osebam, mlajšim od 18 let. IVa vprašanje, ali se je pitje alkohola zaradi tega kaj zmanjšalo, bo odgovorila statistika. Zaenkrat še vedno sodimo med “dobre” potrošnike alkoholnih pijač v Evropi. Alkohol in z njim povezana zagretost, nerazsodnost in pretirana hrabrost nas uvršča med dežele, kjer zaradi alkohola in z njim povezanimi simptomi ne manjka prometnih nesreč. Teh bi bilo lahko bistveno manj, če bi opiti vozniki namesto v svoj avto raje sedli v taksi in se tako varno pripeljali domov. Koliko se ljudje poslužujejo uslug taksistov in kakšne izkušnje imajo taksisti, smo skušali zvedeti v tokratni anketi. Franci Magister: “Taksist sem že dve leti. Izkušnje so pretežno pozitivne, vmes pa je tudi kakšna negativna. Slednjim običajno botruje alkohol, saj se zgodi, da je kakšen občan, zlasti mlajši, malo bolj glasen, a se nekako ujamemo in je potem vse v redu. Praviloma z neplačevanjem uslug nimamo problemov, se pa je že zgodilo, da je kdo ostal dolžan in je dolg poravnal ob kakšni drugi priložnosti. Alkoholni zakon nam je nekoliko dvignil promet v nočnih urah, vendar pa bi na splošno lahko rekel, da ljudem še ni prišlo v zavest, da bi v stanju alkoholiziranosti poklicali taksi, avto pa pustili na parkirišču in šli ponj naslednji dan. Pohvaliti velja nekatere izjeme, ki so spoznale, da je bolje odšteti nekaj denarja in se domov vrniti brezskrbno, predvsem pa varno. S tem so naredile največ zase in za druge udeležence v prometu, izognile pa so se tudi morebitni policijski kontroli in alkotestu, ki ob pre- koračitvi dovoljenega alkohola v krvi boleče udari po žepu.” Vitomir Penezič: “belo taksista redno opravljam tri leta, dve leti pa sem to delo opravljal tudi honorarno. Glede na to, da vozim pretežno podnevi, zlasti od ponedeljka do petka, ko ni toliko povpraševanja po naših uslugah, nimam negativnih izkušenj. Z nami se vozijo večinoma mladi in starejši ljudje, ki sami ne vozijo, oziroma mladi, ki še nimajo vozniškega izpita in svojega avtomobila. Največ voženj je seveda na relacijah, kjer ni avtobusnih zvez, ali so zelo redke. Tako rekoč vsi večji avtobusni prevozniki, vključno s celjskim Izletnikom, ki pokriva s prevozi celjsko regijo, so zmanjšali ali celo ukinili nekatere proge in tako se morajo ljudje, bolj kot bi se morda sicer, posluževati drugih prometnih povezav. O poveča- nju koriščenja uslug s strani vinjenih voznikov glede na alkoholni zakon in precej visoke kazni s strani policije bi dejal, da se je v začetku, ko je zakon stopil v vel- javo, promet res malo povečal, sedaj pa je stanje podobno tistemu pred začetkom veljavnosti zakona. Če je to posledica manj vinjenih, potem je seveda to zelo razveseljivo, vendar mislim, da temu ni tako. Žal.” Janko Vodovnik: “Naših uslug se poslužujejo predvsem starejši ljudje, ki morajo na primer k zdravniku, v mesto po kakšnih nakupih in drugih opravkih. Zelo veliko se naših uslug poslužujejo mladi, ki še nimajo svojih avtomobilov. Bistveno premalo pa se naših uslug poslužujejo občani, ki so šli na kakšno zabavo s svojim avtomobilom in so potem preveč popili. Največkrat se opiti odpeljejo tudi domov, kamor po navadi srečno prispejo. Zelo nerodno pa je lahko, če jih ustavi policijska kontrola, ali če se zgodi prometna nesreča. Če bi svoj avto pustil na parkirišču pred lokalom ali ga prepustil kateremu našemu taksistu, ki bi mu ga varno pripeljal domov, bi se vsemu temu lahko izognil. Namesto treh tisočakov za našo uslugo pa ga lahko čaka visoka kazen, plačilo škode, odvzem vozniškega dovoljenja ali še kaj hujšega. Taksist sem že šest let, vendar nekih posebnih težav s strankami doslej še nisem imel.” Mirjana Medenjak: “Doma sem v Libojah, kjer je za javni prevoz zelo slabo poskrbljeno, zato se moram kar pogosto peljati s taksijem. V šolo grem z avtobusom, domov pa običajno s kakšnim drugim prevozom. Če ni ničesar drugega in imam denar, je taksi zelo dobrodošel. Še posebno to velja konec tedna, ob sobotah in nedeljah. Od doma še nekako pridem, saj je osebnega prometa kar precej in me kdo pelje, problem pa je včasih za nazaj in takrat je taksi edina prava rešitev. S taksisti iz Žalca se že dobro poznam in se rada peljem z njimi. So prijetni sogovorniki, včasih tudi zabavni, tako da vožnja kar prehitro mine.” Emanuela Zupanc: “Uslug taksistov se večkrat poslužujem, predvsem takrat, kadar ni nobenih avtobusov. Živim v Zabukovici, kjer je javni prevoz precej redek in zato se večkrat znajdem v situaciji, ko mi ne preostane drugega, kot da štopam ali najamem taksi. Če gremo s prijateljicami in prijatelji ob koncu tedna na kakšno zabavo v Celje, Žalec ali kam drugam, je bolj pozno zvečer najprimerneje poklicati taksi in se brezskrbno pripeljati domov. Iridi sicer mislim, da je za tiste voznike, ki kaj preveč popijejo, mnogo bolje nekaj plačati in se varno pripeljati domov, kot pa imeti potem opravka s policijo. Z vsemi žalskimi taksisti se poznam in rečem lahko, da so zelo prijazni.” Alenka Podgoršek: “Med tednom je še nekaj avtobusnih zvez, ob sobotah in nedeljah pa se je potrebno drugače organizirati, če se želiš kam odpraviti. Od doma še nekako prideš, saj te ljudje poznajo, težje pa se je vrniti, še zlasti, če je zunaj že tema. V zimskih mesecih, ko je dan bolj kratek, pa se to kar hitro zgodi. V takšnih primerih si je najbolje privoščiti taksi. Glede na to, da je za to seveda potrebno imeti tudi denar, tega pa mi, ki smo odvisni od žepnine, nimamo ravno na pretek, se jaz tovrstnih uslug poslužujem le izjemoma. Sicer pa mislim, da so vožnje s taksijem sedaj sorazmerno poceni in se jih tudi zato radi poslužujejo tako moji vrstniki kot tudi upokojenci.” Darko Juršič: “Odkrito rečeno, doslej se uslug taksistov še nisem posluževal. Večino se vozim s svojim avtom, kdaj pa kdaj, tako kot danes, pa z avtobusom ali s kakšnim znancem, sosedom, prijateljem ... Če bi bil na kakšni zabavi in če bi preveč popil, bi morda poklical taksi, česar doslej še nisem storil, čeprav bi ob morebitnem alkotestu najbrž pokazalo, da imam v krvi preveč alkohola. Zase lahko rečem, da sem ob takšni situaciji še bolj previden in vozim počasi. Iridi sicer mislim, da alkohol sam ni tolikšen povzročitelj nesreč, ampak hitrost. Res pa je, da nekateri, še zlasti mladi, takrat, ko kaj več popijejo, radi pritisnejo na plin in tako še hitreje pride do nesreče. Žal tudi do najhujše, ko ugasne marsikatero mlado življenje.” D. Naraglav Po DOLINI januar 2004 ... NADALJEVANJE S PREJŠNJE STRANI Da zdravnik postane specialist pediatrije ali šolske medicine, se mora po končam fakulteti izobraževati pet let na področju obolenj otrok in mladostnikov. “Sedanja usposobljenost specialistov splošne medicine vsekakor ni zadostna za kompetentno in celostno obravnavo otrok v osnovnem zdravstvu, vsaj ne v sedanjem obsegu. Prav tako pediatri niso usposobljeni za obravnavo odrasle populacije. S tem problemom se srečujemo predvsem v skupni dežurni službi. Popolnoma nemogoče je pričakovati, da bosta splošni oziroma družinski zdravnik in pediater lahko zadovoljivo sledila novostim in smernicam enakovredno pri odraslih in pri otrocih,” meni prim. Andrej Žmavc, dr.med., specialist splošne medicine, predstojnik urgentne dežurne službe in osnovne zdravstvene dejavnosti v Zdravstvenem domu Celje. “Predlog zdravstvene reforme je odprl večplasten problem, ki je povezan z organizacijo zdravstvene službe, s financami in z usposobljenostjo zdravnikov”. Doslej so bile izkušnje in znanje pediatra in šolskega zdravnika v osnovni zdravstveni mreži - v otroških in šolskih dispanzerjih, zdravstvenih domovih - dosegljive v enaki meri vsem otrokom in mladostnikom ne glede na socialno ekonomski status staršev. Z reformo se lahko ta dostopnost bistveno poslabša. Prednost sedanjega primarnega zdravstvenega varstva je bila, da so otroci in mladostniki prišli do specialista pediatrije ah specialista šolske medicine brez napotnice. V Sloveniji je danes zdravstveno varstvo otrok in mladostnikov organizirano v 59 zdravstvenih domovih in zdravstvenih postajah ter v 47 zasebnih pediatričnih ordinacijah. Na Celjskem imajo otroci, mladostniki in njihovi starši dostop do pediatra ah šolskega zdravnika v 11 zdravstvenih domovih in postajah ter 3 zasebnih pediatričnih ordinacijah. Na Celjskem je več kot 67.000 predšolskih otrok in šolarjev, ki potrebujejo znanje pediatra ah šolskega zdravnika. K.R. SERVIS BELE TEHNIKE ter ^ * SERVIS V IN MONTAŽA OLJNIH GORILCEV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 03/ 570 20 70 GSM: 041 709 186 POPRAVILA: • PRALNIH STROJEV, • ŠTEDILNIKOV - plin, elektrika, • BOJLERJEV, • SUŠILCEV, • MALIH GOSP. APARATOV, • OSTALA ELEKT. POPRAVILA SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILCEV Zloženka z nasveti Policijska postaja Žalec je konec lanskega leta izdala zloženko z naslovom Varnost kot vrednota in način življenja. To je prva zloženka, ki so jo izdali, v njej pa sta komandir PP Beno Balažič in njegov pomočnik Boris Verdnik na kratko opisala vzroke in način preprečevanja prometnih nesreč, kaznivih dejanjin kršenja javnega reda ter splošne varnosti. Za popestritev so v zloženki karikature priznanega celjskega karikaturista Milana Alaševiča. Zloženke lahko občani dobijo pri vodji okohša in seveda na policijski postaji. K. R. CENITVE nepremičnin in premičnin za vse namene. Hql, d. o. o., Parižlje 15 705 03 20, 041 649 234 Poklic slovenski vojak Slovenija je ukinila naborniški sistem in obvezno služenje vojaškega roka, namesto teh sil pa je ustanovila poklicno vojsko. Mlade zdaj vabi, da si izberejo poklic vojaka slovenske vojske, predstavniki Generalštaba Slovenije pa novosti predstavljajo tudi vodstvom vseh občin. Občine na območju Uprave za obrambo Celje - teh je 43 - obiskujeta poročnik Bojan Završnik in štabni vodnik Jože Romih iz Generalštaba Slovenije - skupine za pridobivanje kadra Celje. Županom in njihovim sodelavcem predstavljata poklic vojak slovenske vojske, prostovoljno služenje vojaškega roka in pogodbeno rezervo. K. R. MjV® föliA VDJSLA SKUPINA ZA PRIDOBIVANJE KADRA »jašnica Celje, Mariborska 29, 3000 CEUE tel. 03/548-59-62, 03/544-35-30 int.286 Varnost prometa na cestah Savinjske doline v letu 2003 zročiteljev nesreč pod vplivom alkohola manj, in sicer od 871 povzročiteljev je bilo 101 (ah 11.59 % vseh) povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola, njihova povprečna stopnja alkoholiziranosti pa je znašala 1.57 g/kg alkohola v organizmu. Največ prometnih nesreč se je zgodilo na glavni cesti med Levcem in Velenjem, in sicer 159 (v letu 2002 jih je bilo 191), na regionalni cesti med Petrovčami, Žalcem, Šempetrom in Vranskim se je zgodilo 99 prometnih nesreč (v letu 2002 90), na regionalni cesti med Šentrupertom in Letušem 39 prometnih nesreč (v letu 2002 43), na regionalni cesti med Latkovo vasjo in Trbovljami 23 prometnih nesreč (v letu 2002 18), na regionalni cesti med Andražem nad Polzelo in Šempetrom 28 prometnih nesreč (v letu 2002 19) in na avtocesti med Lopato in Trojanami 99 prometnih nesreč (v letu 2002 105). Vsi ti podatki kažejo, da se največ prometnih nesreč zgodi prav na najbolj frekventnih cestah. Predvsem vozniki bi morah upoštevati in spoštovati te okoliščine, saj bomo le na ta način skupaj zagotovili večjo varnost vsem udeležencem v prometu. Policisti Pohcijske postaje Žalec bomo na področju zagotavljanja varnosti ljudi in premoženja tudi v letu 2004 štorih vse, da bo negativnih dejanj čim manj in s tem čim manj najhujših posledic. Naša želja je, da bi skupaj z vsemi prebivalci in drugimi subjekti na območju odpravili vzroke in preprečili nastanek negativnih dejanj. Zagotavljanje lastne varnosti na bo način vsakdanjega življenja, s tem pa bomo zagotovili tudi varnost soljudi. Beno BALAŽIČ, KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE ŽALEC Ena od pomembnejših nalog policistov je zagotavljanje varnosti vsem udeležencem v cestnem prometu. Preprečevanje prometne delinkvence in s tem preprečevanje prometnih nesreč in najhujših posledic pa zagotovo ni tako preprosto opravilo, kot si marsikdo predstavlja. Vsi smo tako ali drugače udeleženci v cestnem prometu, do varnosti v cestnem prometu pa ima vsak posameznik svoj pristop in razmišljanje. Varnost na cestah je v največji meri odvisna od spoštovanja cestnoprometnih pravil in pravil vožnje. Na območju Pohcijske postaje skoraj prepolovilo. Na območju Pohcijske uprave Celje se kljub temu še vedno največ prometnih nesreč s smrtnim izidom zgodi na območju Pohcijske postaje Žalec. Prometne nesreče so v večini posledica nepravilnega ravnanja udeležencev v prometu oziroma opuščanja dolžnega ravnanja. Tako se je kar 271 prometnih nesreč zgodilo zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo (v letu 2002 je bilo tovrstnih nesreč 267), 134 prometnih nesreč se je zgodilo zaradi izsiljevanja prednosti (v letu 2002 je bilo tovrstnih nesreč 124), 117 prometnih nesreč se je zgodilo zaradi nepravilnih premikov z vozili (v letu 2002 kar 141), 111 prometnih nesreč pa se je zgodilo zaradi Nesreča pri griškem mostu (foto: D. N.) Žalec smo v letu 2003 opraviti oglede 811 prometnih nesreč, v katerih je 9 udeležencev izgubilo življenje, 31 udeležencev je bilo hudo, 263 pa lahko telesno poškodovanih. Stanje prometee varnosti je bilo v letu 2003 precej boljše kot leta 2002, ko smo na našem območju opraviti oglede 839 prometnih nesreč, v katerih je kar 17 udeležencev izgubilo življenje, 37 udeležencev je bilo hudo, 252 pa lahko telesno poškodovanih. Torej se je število mrtvih nepravilne strani in smeri vožnje (v letu 2002 pa je bilo tovrstnih nesreč 106). Poleg najpogostejših vzrokov prometnih nesreč moramo dodati tudi podatke o voznikih, ki so prometne nesreče povzročiti pod vplivom alkohola. V letu 2003 je bilo od 833 povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola 105 (ah 12.60 % vseh) povzročiteljev, povprečna vrednost alkoholiziranosti pa je znašala 1.48 g/kg alkohola v organizmu. Leta 2002 je bilo pov- ZEMELJSKI PLIN VAS VEDNO GREJE CENEJE! Preverite! MESTNI PLINOVODI I) I S 1 R I B U C I I A P I I N A d o o . I to • ■ hla termotehnika toplotne črpalke hladilni sistemi Smo vodilno slovensko podjetje na področju razvoja in proizvodnje toplotnih črpalk hladilnih sistemov ter naprav za potrebe enologije, gostinstva, industrije in obrti. Zaposlimo VODJO RAZVOJA IN TEHNOLOGIJE. Od kandidatov pričakujemo: • Vil. stopnjo izobrazbe strojne smeri (energetik), • najmanj 3 leta delovnih izkušenj po možnosti na področju hladilne in ogrevalne tehnike, • aktivno znanje angleškega in pasivno znanje nemškega jezika, • sposobnost poslovnega komuniciranja in timskega dela, • poznavanje grafičnih orodij (Corel draw). Ponujamo: • redno zaposlitev za nedoločen čas s poskusno dobo do 6 mesecev, • stimulativno nagrajevanje in možnost dodatnega izobraževanja in napredovanja, • prijetno delovno okolje in korektne odnose. Prosimo, da ponudbe z življenjepisom, opisom delovnih izkušenj in dok azilu o izobrazbi pošljete najkasneje 15 dni po objavi razpisa na naslov: Termo-tehnika, d. o. o., Orla vas 27/a, 3314 Braslovče. Juteks zanesljivo podjetje V začetku tega leta sta slovenska bonitetna družba I in največja bonitetna hiša na svetu Dun&Bradstreet podelila priznanja rating leta - Rating Al. Eden od treh dobitnikov je podetje Juteks z Ložnice. Priznanje pomeni, da imajo podjetja Juteks, Iskra Avtoelektrika in Špica International najugodnejši faktor tveganja, svoje obveznosti plačujejo v roku, prav tako pa si ne privoščijo drznih poslovnih kapitalskih potez, ki bi jih ogrozile. Namen podeljevanja tega priznanja, ki je bilo letos že osmič, je vzpodbujati varno poslovanje z zgledno disciplino plačevanja finančnih obveznosti. Nagrajena podjetja so zaradi najvišje bonitete deležna ugodnejših pogojev pri dobaviteljih, bankah in zavarovalnicah, ki jih bodo preverjali. Da so sploh prišla v konkurenco nekaj tisoč družb za priznanje, je pogoj, da je sploh kdo preverjal njihovo boniteto. Izbrane so bile nato tiste družbe, ki po dostopnih podatkih poravnavajo svoje obveznosti v roku, ki so po višini kapitala v najvišjem razredu in imajo hkrati najnižji faktor tveganja - 1. Pogoj je tudi, da še niso bile nagrajene, v izbor pa tudi niso prišla podjetja, ki kljub odličnim rezultatom zaradi razmer na trgu ali zaradi okoljskih razlogov nimajo zagotovljene vame dolgoročne perspektive. Višina dobička je bila upoštevana, vendar ni bil odločujoč dejavnik. K.R. Podoba tovarne se spreminja V TT Prebold se po zaključeni prisilni poravnavi še vedno ubadajo z velikimi problemi in po govoricah sodeč se obeta še vrsta sprememb, med drugim na najboljše, drugi pa pravijo, da ni več prave perspektive za prihodnost in obstoj tovarne, ki je več kot 160 let dajala kruh mnogim prebivalcem Nekdanjo skladiščno halo za bombaž štor podjetja D-J Dom iz Celja, ki bo hrano. tudi zmanjšanje delovne sile. Kako se bo zgodba iztekla, je za enkrat uganka. Nekateri upajo v tem času preurejajo v skladiščni protu menda pakiralo in skladiščilo pasjo Savinjske doline. Tekstilna tovarna Prebold je velik kompleks s številnimi objekti. V Ustanovili zadrugo Mirosan V Sadjarstvu Mirosan so Trgovine z gradbenimi materiali sam J ISO 9002 LUCAS PRODAJNI CENTER LATKOVA VAS Tel.: 03 570 22 50, 03 570 22 53 Faks: 03 570 22 51 TRGOVINA NAZARJE Tel.: 03 839 41 90, 03 839 41 91 Faks: 03 839 47 72 VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO Barve, laki, keramika in kopalniška oprema, stavbno pohištvo, električno in ročno orodje, elektro in vodovodni instalacijski material, vrtičkarski in kmetijski program, tehnični in gospodinjski plini, stavbno pohištvo STORITVE GRADBENEGA INŽENIRINGA Izvedba fasad, strojnih ometov, keramičnih del, mavčnih sistemov, obnova kopalnic, polaganje tlakovcev, izvedba klasične gradnje objektov, dobava in montaža SCHIEDEL dimnikov NOVO - NOVO - NOVO INDUSTRIJSKA PRODAJALNA SCHIEDEL DIMNIKOV UGODNE CENE keramike in kopalniške opreme, barv in zidakov, akcijske cene strešnih kritin Mešanje barv, svetovanje, dostava na dom, gotovinski popusti, ugodni krediti. v SAM-u NISI NIKOLI SAM! ustanovili organizacijo pridelovalcev z imenom Zadruga Mirosan z omejeno odgovornostjo. Zadruga združuje 40 pridelovalcev sadja s površino 230 hektarjev in pridelavo okoli sedem tisoč ton jabolk. Namen ustanovitve je povezovanje pridelovalcev za lažji in uspešnejši nastop na vedno bolj koncentriranem trgu. Ustanovitev zadruge, katere predsednik je Vlado Korber, je v skladu z evropsko uredbo in bo priznana tudi s strani Evropske unije. T.T. tovarni je bilo nekoč zaposlenih 1300 ljudi, danes jih je vsega skupaj le še okrog 300. Že v času prisilne poravnave so nekatere objekte dali v najem ah pa so jih prodah, s čimer nadaljujejo tudi sedaj. V tovarni je že nekaj najemnikov oziroma lastnikov, ki so zasedli proste prostorske kapacitete, še več pa naj bi jih bilo v prihodnje. V teh objektih se že odvija določena proizvodnja ah pa so namenjeni skladiščenju. Ob zmanjševanju tekstilne dejavnosti in s tem nekoriščenje in propadanje objektov je ponovno oživljanje prostih prostorov še kako pomembno za sam izgled industrijskega kompleksa. Ne nazadnje pa bo kakšen dosedanji delavec TT Prebold našel novo zaposhtev pri novem delodajalcu. D. Naragjav NEPREMIČNINE prodamo, kupimo, posredujemo in svetujemo. Hql, d. o. o., Parižlje 15 BIRO ZA CENITVE TER MENEDŽMENT NEPREMIČNIN Šlandrov trg 40/11, Žalec 041649234, 710 03 60 (od 8.30 do 9.30) m UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC Sala, jnijuftid ljudi VPIS V TEČAIE ***1EZ1KQVNQ IZOBRAŽEVANJE; • INTENZIVNI TEČAJI ZA ODRASLE (ang., nem., ital., fran., ruščina) • KRATKI OSVEŽITVE M TEČAJI SLOVNICE & BESEDIŠČA - VIKEND TEČAJI • TEČAJI POSLOVNEGA JEZIKA • INTENZIVNE PRIPRAVE NA MATURO • VERIFICIRANI IZPITI IZ TUJIH JEZIKOV ZA ODRASLE (DIC) • SLOVENŠČINA KOT TUJ JEZIK (tečaj, priprave na izpite, izpiti) • NON-STOP-FIT IN ENGUSH/DEUTSCH KONVERZACp « “Novost: BERIMO... V ANGLEŠČINI!” ***SPLOŠNO IZOBRAŽEVANIE • RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE, ŠOLA ZA ECDL IN IZPITI • TEČAJ ZA VODITEIJA ČOLNA, PRIPRAVE ZA POSLOVODJE • TEČAJ VODENJA POSLOVNIH KNJIG • RETORIKA, DRUŽABNI PLESI, AEROBIKA • ŠTUDIJSKI KROŽEK IZVIR MLADOSTI AVDICnA ZA PLESNO SKUPINO (od 11. do IS. let) 19. 2. 2004 Novosti: GLASBENA ŠOLA ZA ODRASLE ŠOLA UČINKOVITEGA OBVLADOVANJA STRESA MOČ POZITIVNEGA MIŠLJENJA IN MOTIVACIJE Vpis, informacije: - osebno vsak delavnik od 8. do 16. ure; - telefon: 03 713 35 50; - lu-zalec@upi.si: www.upi.si ROK ZA PRIIAVE IE 6. 2. 2004. / Jr ' •' ? j GARANT, d. d., POLZELA Industrijska prodajalna POLZELA tel.: 03/703 71 30,703 71 31 UGODNO V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI PROGRAM ADRIA NEW LINE * SPALNICE, MLADINSKE IN OTROŠKE SOBE, PROGRAM ZA TURIZEM -sestavljiv program, nove barve, moderen design Nudimo pohištvo za opremo spalnic, dnevnih sob, otroških in mladinskih sob, predsob, omare v različnih barvah, kosovno pohištvo, kuhinje, računalniške in pisalne mize. Ugodni plačilni pogoji Delovni čas prodajalne: od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Informacije po tel.: 03/703 71 30, 703 71 31, E-mail: info@garantsi Internet: www.garant.si ruma i vv uriur i - runionu u VAS DOM! HHi emMeb Podjetništvo januar2004 11 Savinjske doline IZOBRAŽEVANJE ZA PODJETNIKE Vabilo na 40-umo delavnico Program poslovne in osebne odločnosti Ugodnosti: možnost do 50 % sofinanciranja za člane Obrtne zbornice ter ob vključitvi v vavčerski sistem svetovanja Inf, in prijave zbiramo do 13. 2. 2004 na sedežu RA Savinja, Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec, tel.: 03/713 68 62. Nepremičninski posredniki z licenco Savinjska ostaja Atrij - Stanovanjska zadruga, z. o. o., je prejšnji teden v Žalcu odprla svojo novo poslovno enoto, v kateri svojim strankam ponujajo vse storitve s področja posredovanja v prometu nepremičnin. Atrij je bila ena prvih slovenskih agencij, ki se je odločila certi-ficirati poslovanje na področju posredovanja v prometu nepremičnih in tako so že sedmo leto lastniki certifikata kakovosti ISO 9001. Direktor Atrija Radovan Cink trenutno stanje na področju posredovanja v prometu nepremičnin ocenjuje takole: “Posredovanje v prometu nepremičnin je dejavnost, ki v zadnjem času dviguje veliko prahu. Po osamosvojitvi Slovenije so se tega posla lotili tudi hitrega zaslužka željni špekulanti, ki so celomi dejavnosti povzročili veliko škode, pri strankah pa vzbudili nezaupanje v vse nepremičninske posrednike. Škodo smo začeli odpravljati nepremičninski posredniki sami, najprej znotraj naših cehovskih organizacij z izobraževanjem in s postavljanjem pravil poslovanja in kodeksov. Mejnik pa predstavlja lani sprejeti zakon o nepremičninskem poslovanju, ki med drugim uvaja obvezno usposabljanje in licenciranje ter zavarovanje odgovornosti nepremičninskih posrednikov in družb za škodo, ki bi jo povzročili tretjim osebam, to je strankam. Lahko rečem, da smo v Atriju že pred sprejetjem zakona v celoti izpolnjevali vse zahteve, ki jih je pred nepremičninske družbe postavil nov zakon.” Stanovanjska zadruga Atrij je tudi članica največjega mednarodnega združenja nepremičninskih strokovnjakov FIABCI, s sedežem v Parizu, tako da se vstopa v Evropsko unijo ne bojijo. ATRIJ stanovanjska zadruga letos zaokroža 25 let svojega delovanja. V prvi fazi je podjetje delovalo na področju gradnje objektov, kasneje se je uveljavilo kot upravitelj večsta- Lani je SM Savinjsko trgovsko družbo s sedežem v Žalcu kupilo podjetje Gamil. Novi lastnik, ki je pridobil kar 80-odstotni delež tega žalskega podjetja, je na skupščini konec leta imenoval novo upravo in nadzorni svet družbe. Novi predsednik uprave (prejšnji direktor Danijel Petek je odšel v TT Prebold) je dr. Aleš Musar, ki vodi tudi podjetje Gamil. Z njim smo se pogovarjali o razlogih za nakup žalske družbe in seveda o poslovnih načrtih. novanjskih objektov, danes pa je eno izmed treh stebrov dejavnosti podjetja tudi posredovanje v prometu nepremičnin. V tem času se je iz pisarne s petimi zaposlenimi razvilo sodobno podjetje s sedemindvajset zaposlenimi, ki delujejo na petih lokacijah (Celje, Šentjur, Rogaška Slatina, Ljubljana in Žalec). Trenutno upravljajo približno 7000 stanovanj znotraj občin Celje, Šentjur, Vitanje, Slovenske Konjice, Zreče, Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Kozje, Podčetrtek, Rogatec in Bistrica ob Sodi ter stanovanja večjih lastnikov, kot so Slovenske železnice, SSRS ipd., kar jih postavlja na 4. mesto med upravniki v Sloveniji. Doslej so za trg izgradili 43 stanovanjskih hiš, v lastnih večstanovanjskih objektih, zgrajenih v obdobju 1998-2001 v Slovenskih Konjicah, Vitanju in Gornjem Gradu, pa so v najem ponudili 42 neprofitnih stanovanj. K. R. ATRIJ ATRIJ Stanovanjska zadruga z. o. o. POSLOVNA ENOTA ŽALEC, Ulica talcev 1 /a, 3310 ŽALEC Tel.: 03/713 32 10, GSM: 051 352 603 E-mail: sz-atrij@siol.net, www.sz-atrij.si PRODAJAMO: • 2-sobno stanovanje v (c)empetru, preurejeno v 2,5-sobno, 58 m2,1. 78, 4. nad./4, adaptirano, cena 10 MIO SIT; • parcele na Ljubnem, sončna lokacija, cena 15 EUR/m2 + DDV; • hišo v Libojah, nedokončana, 277 m2 bivalne površine, 110.000 EUR. NAJAMEMO: • dvosobno stanovanje v Žalcu, oz. cca 1 km od centra Žalca, obvezna prijava prebivališča. PRODAMO: • lokal v Petrovčah, cca 70 m2, letnik 1999. Registrirana dejavnost picerija oz. slaščičarna. Cena po dogovoru. POSREDOVANJE NEPREMIČNIN: nakup, prodaja, oddaja, najem Za naše stranke iščemo stanovanja in hiše za nakup oziroma najem. AVTO HIŠA 4.0.0. Migojnice 140, 3302 GRIŽE tel.: 03 / 571 82 22 GSM: 041 629 093 www.daca.si • PRODAJA VOZIL • PRENOS LASTNIŠTVA • ODKUP VOZIL Delovni čas: od 8. do 17. ure od ponedeljka do petka UGODNI BANČNI KREDITI, KREDIT NA POLOŽNICE, ■ LEASING DO 6 LET • MENJAVA RABLJENO ZA RABLJENO VOZILO ____________ • VAŠE VOZILO VZAMEMO V KOMISIJSKO PRODAJO IN GA PRODAMO PO VAŠI CENI • PRODAJA PNEVMATIK: TOYO, PIRELLI, MICHELIN, KORMORAN • KOVINSKA IN ALU PLATIŠČA ______________Za obisk se priporočamo in se vam zahvaljujemo. STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO JOZE-LILJANA STROŽER, s.P. £ vamj KASAZE 69/E, 3301 PETROVČE Tel^03/714 01 00, Faks: 03/714 01 01, GSM: 041/690 023, 041/608 312 20 le SANACIJA STREH, IZDELAVA IN MONTAŽA ŽLEBOV. Pokrivanje CREATONA in ostalih kritin ter tesarska dela. Kdo je lastnik podjetja Gamil, ste tudi vi med lastniki? “Lastnik podjetja Gamil je podjetje Nilson, ki je v lasti fizičnih oseb. Mene ni med njimi. Dva člana novega nadzornega sveta Savinjske trgovske družbe sta gospod Dušan Pogačnik in gospod Marko Brezovšek.” Se je Gamil dalj časa zanimal dr. Aleš Musar za nakup Savinjske trgovske družbe ali šele potem, ko so prejšnji lastniki objavili ponudbo za prodajo svojega deleža? “Kot mi je znano, se je za prodajo svojega deleža začel zares zanimati prejšnji večinski lastnik družba Emona Blagovni center Ljubljana. Tej ponudbi so se nato pridružili trije skladi, tako da je bil naprodaj 80-odstotni paket delnic. Gamil se je pričel iz poslovnih razlogov zanimati za nakup v drugi polovici lanskega leta, ko je bilo v obveščenih krogih znano, da je podjetje oziroma da so njegove delnice naprodaj.” Kak« razlagate govorice, da se je dejansko za nakup zanimal Mercator? “Če bi se Mercator zanimal za nakup, bi Savinjsko trgovsko družbo tudi kupil. Je pa res, da je šel Gamil v nakup z dvema bistvenima razmislekoma. Eden je bil ta, da je Gamil sam po sebi kot podjetje, ki se ukvarja z maloprodajo, v zadnjem lem precej zrasel. Povečalo se je število trgovin in kioskov, infrastruktura podjetja pa ne. Zato je bilo zelo ugodno za Gamil, da je lastniško vstopil v podjetje, ki takšno infrastrukturo že ima postavljeno. Posledica tega dejstva je, da so prvim januarjem letos vse Gamilove trgovine postale del mreže Savinjske trgovske družbe. Drugi razmislek je bil v zvezi s povezovanjem trgovskih družb v Sloveniji. Naša ocena je, da družba velikosti Savinjske trgovske družbe ali manjša, pa mislim da tudi še nekaj večja, nima možnosti samostojnega razvoja, zato je bila povezava s strateškim partnerjem na področju nabave absolutno nujna, ne glede na to, kdo bi bil lastnik Savinjske trgovske družbe. Ob tem, ko so potekala pogajanja o nakupu delnic, je bil vzpostavljen tudi kontakt s potencialnimi strateškimi partnerji. Med njimi je bila prva izbira Mercator, glede na to, da je največji in izjemno dobro organiziran. Ta povezava je bila dejansko vzpostavljena zelo kmalu po prevzemu.” Koliko trgovin je zdaj v vaši trgovski mreži, koliko je zaposlenih? “Skupaj s Savinjsko trgovsko družbo in sedaj 17 trgovin oziroma poslovnih enot. Skupno število zaposlenih je trenutno nekaj čez sto, zraven pa je potrebno prišteti še zaposlene v hčerinski družbi Pekama Savinjski kruhek.” Blagovnice Savinjke v Šempetru, Preboldu in na Polzeli ste prodali Mercatorju. Zakaj? “Te blagovnice so bile prodane in so vstopile neposredno v Poslovni sistem Mercator, kar je pričelo učinkovati 1. januarja letošnjega leta. Savinjska trgovska družba ni več mogla dolgoročno zagotoviti konkurenčnosti teh lokacij. Na eni od njih je konkurenca praktično čez cesto in zadosti dobro smo poznali načrte, da vemo, da bi se to v naslednjih dveh do treh letih zgodilo tudi na ostalih dveh lokacijah. Pri tej velikosti družbe se s tako velikimi konkurenti ne moremo boriti. V povezavi z Mercatorjem se je odprla možnost po eni strani za navezavo na nabavne poti, na drugi strani pa smo s tem zagotovili ohranitev teh lokacij, čeprav v okviru Mercatorja. Posebej bi rad poudaril, da so bila ohranjena vsa delovna mesta v teh blagovnicah, kar je seveda tudi zasluga Mercatorja, da je bil pripravljen prevzeti te blagovnice.” Kaj bo z žalsko blagovnico? “V Žalcu kot veste je konkurenca trgovcev velika in se bo kot kaže še povečevala. Zagotovo bomo blagovnico obdržali. O tem, ali v njej natančno tak program kot dosedaj ah pa ga bomo spreminjali, se bomo še odločili. Zaenkrat ostaja tako, kot je - živila spodaj, v prvi etaži pa neži-vilski oziroma tekstilni del.” Kaj pa ostale manjše trgovine, kot je na primer na Vranskem? “Te trgovine ohranjamo, saj so hrbtenica Savinjske trgovske službe. Pravzaprav se nameravamo razvijati prav v to smer. Manjših poslovnih enot imamo na živilskem področju skupaj devet, ko je v sistem s prvim januarjem vstopilo še pet Gamilovih trgovin. Na območju Savinjske doline imamo trgovine na Vranskem, v Taboru, Libojah in v decembru smo odprli še poslovno enoto v Štorah. Te poslovne enote so tiste, s katerimi se bomo največ ukvarjali, in take vrste poslovnih enot želimo še odpirati. V letošnjem letu načrtujemo odprtje vsaj dveh ali treh v tej regiji. Prav v teh poslovnih enotah bo posebna akcija za naše kupce.” Torej je vaša poslovna strategija popolnoma drugačna od strategije gradnje velikih trgovskih centrov? “Tako je, mi ocenjujemo, da je to tržna niša, ki se odpira. To so lokalne trgovine, v katerih ne gre pričakovati velikih dobičkov, se pa da s tako trgovino normalno poslovati s prometom, ki zagotavlja normalno pokrivanje trgovine. S tem je zagotovljena ponudba tudi v manjših zaokroženih okoljih - v regionalnih oziroma vaških okoljih ah stanovanjskih naseljih v mestih.” Kaj pa prihodnost družbe Pekarna Savinjski kruhek? “Hčerinska družba Pekarna Savinjski kruhek je v stoodstotni lasti Savinjske trgovske družbe. Pekama ostaja dobavitelj trgovin naše celome mreže, ki se sedaj povečuje. Dosegli smo še določene komercialne pogodbe z zunanjimi kupci, tako da računamo, da bomo letos v tej dražbi povečali prodajo.” Se bo zaradi tega povečalo tudi število zaposlenih v pekarni? “Lahko se zgodi, v tem trenutku pa tega še ni videti. Obstaja možnost, odvisno od tega, kakšno prodajo bomo lahko dosegli.” Lahko povzamete vaše osnovne cilje v zvezi s poslovanjem Savinjske trgovske družbe? “Širiti maloprodajno mrežo, tako da pridemo na nabavni strani do tistih volumnov, ki nam zagotavljajo ugodne nabavne pogoje. Po drugi strani bomo širili maloprodajno mrežo v tako smer, da bomo pokrivali določena zaključena območja, kjer je konkurenca manjša kot blizu hipermarketov in kjer so investicije v take trgovine manjše. Naš cilj je tudi imeti solidne oziroma odlične nabavne partnerje, da se nam zmanjša stroškovna in cenovna obremenitev, pa tudi čim več naših notranjih dobav iz pekarne v našo trgovsko mrežo.” K. R. Se želite vpisati v srednješolske, višješolske, visokošolske ali univerzitetne izobraževalne programe? Zakaj bi čakali na september? Razpis za višješolsko in visokošolsko strokovno izobraževanje v študijskem letu 2004/05 je že izšel. Izkoristite prvi prijavni rok od 15. januarja do 8. marca 2004, ko je zadnji rok za oddajo prve prijave za vpis v 1. letnik. Izbirajte sami in ne čakajte na tisto, kar vam pustijo drugi. Vse informacije so vam na voljo v SVETOVALNEM SREDIŠČU ŽALEC. ki vam nudi BREZPLAČNE informacije o vseh izobraževalnih oblikah v lokalnem in širšem okolju ter vam svetuje pri njihovi izbiri. Pokličite na tel. številko: 03/713 35 65, pišite na e-naslov: isio@upi.si ali nas obiščite v prostorih UPI-Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec. januar2004 Podjetništvo TURISTIČNI KOTIČEK • TURISTIČNI KOTIČEK »TURISTIČNI KOTIČEK PUSTNI KARNEVAL Žalec 2004 Torek, 24. februar 2004, ob 16. uri Osrednje dogajanje: Šlandrov trg in Ul. Savinjske čete (pred občinsko zgradbo). Vse, ki želijo sodelovati na pustnem karnevalu z izvirno skupinsko masko, obveščamo in vabimo, da se prijavijo na tel. št. 03/712 12 69 (Sabina Kladnik). Prijave sprejemamo do 17. februarja 2004. Najizvirnejše skupinske maske bodo nagrajene. JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d.0.0. Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/ 713 67 50, faks: 03/ 713 67 70 Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko: 041/ 612 731. Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASJI $0: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure. Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE. SIPRO o STANOVANJSKO PODJETJE 3310 ŽALEC, Pečnikova 1 CERTIFIKAT tl. 129 ISO 9001 tel.: 03/ 712-13-60, faks: 03/ 712-13-62, e-mail: sipro.doo@siol.net NAJEMNINE ZA STANOVANJA se bodo v mesecu januarju 2004 povečale za 0,18 %, zaradi tečaja Evra in 6,42 zaradi Metodologije o postopnem uveljavljanju neprofitnih najemnin, ki predvideva za leto 2004 povečanje od 3,58 na 3-81 % neprofitne najemnine. Povprečna najemnina za stanovanje v občini Žalec znaša v mesecu januarju 2004 23.421,75 SIT in je 821,32 SIT/m2. V občini Prebold je povprečna najemnina za stanovanje 18.545,68, na Polzeli pa 18.401,41 SIT. Najemnine v neprofitnih stanovanjih se bodo v mesecu januarju 2004 obbkovale v skladu z Odlokom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Ur.l.RS, št. 23/2000) in se bodo povečale ali zmanjšale v skladu z odlokom. Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se oblikujejo v skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 23/2000. Najemniki z nizkimi dohodki lahko v skladu z veljavno zakonodajo uveljavljajo pravico do znižanja neprofitne najemnine. Januarska akontacija ogrevanja za kurilno sezono 2003/2004 za centralno kotlovnico v Žalcu bo po sklepu kurilnega odbora v povprečju znašala 155,77 SIT za m2 ogrevalne površine in se ne bo povečala v primerjavi s predhodnim mesecem. Stroške lahko plačate na naši blagajni, in to vsak dan od 7. do IS. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13. ure. Vsak dan lahko dobite tudi informacije o poslovanju za vaš stanovanjski objekt. Informacije dajemo po telefonu, pisno ali ustno. OPOZORILO VSEM STANOVALCEM! Prepovedano je odlagati kosovni material (hladilnike, štedilnike in drugo odsluženo stanovanjsko opremo) ob kontejnerjih. Za kosovni material je dolžnost lastnikov, da ga odpeljejo na Surovino, kjer so za to določena mesta odlaganja - brezplačno za občane občine Žalec. V primeru, da bo v prihodnje prihajalo še do odlaganja kosovnega materiala ob kontejnerjih in storilec ne bo znan, bo odvoz opravilo naše podjetje na stroške stanovalcev. Obveščamo uporabnike toplotne energije, da je kurilni odbor obravnaval pritožbe posameznih odjemnikov v zvezi s povišanjem vhodnih temperatur in sprejel sklep: Na osnovi sklepa zbora stanovalcev o povišanju vhodnih temperatur v času kurjenja nad 22 C temperature, mora SIPRO upoštevati zahtevo s tem, da se za vsako povečano stopnjo nad 22 C temperature v stanovanju, poviša strošek ogrevanja za 15 %. Sklep o povišanju vhodne temperature je potrebno na SIPRO poslati v pisni obliki. aktualno . aktualno . aktualno . aktualno . aktualno . aktualno . aktualno AKTUALNE INFORMACIJE - JANUAR 2004 ^^^JlAZV(2[NAj\GENC£ASAHIijjAva^^ JAVNE RAZPISE EVROPSKE UNIJE Javni razpisi v 6. okvirnem programu EU, drugi in tretji poziv. Roki prispetja vlog so od 15. 3. 2004 do 28. 9. 2004 (http://lp6.cordis.lu/fp6/cafis.dffl). Razpis v okviru programa Phare za izgradnjo ceste, Bolgarija. Razpisovalec: Ministry of Regional Development and Public Works. Rok za oddajo prijave je 5- 4. 2004 do 17. ure. Podrobnejše informacije na: (ga. Tsvetomira Latcheva). Razpis v okviru programa Phare za dobavo IT, pisarniške in telekomunikacijske opreme, Litva. Razpisovalec: Central Project Management Agency. Rok za oddajo je 23.2. 2004 do 9. ure. Spletna stran: en.htm Razpis v okviru programa ISPA za tehnično pomoč pri izvedbi gradbenih del, Latvija. Razpisovalec: Ministry of the environment of the Republic of Latvia. Rok za oddajo je 12.2.2004 do 16. ure. Razpisna dokumentacija na spletnem naslovu: Razpis v okviru programa CARDS za dobavo IT opreme, Bosna in Hercegovina. Razpisovalec: Delagation of European Commission to Bosnia and Herzegovina. Rok za oddajo je 1. 3. 2004 do 10. ure. Podrobnejše informacije: http://europa.eu.int/comm/europeaid/indeks en.htm OSTALI JAVNI RAZPISI Javni razpis za sofinanciranje projektov za leto 2004, Uradni list RS 16.1. 2004, št. 2-3. Rok za oddajo prijav je 13.2.2004 do 15.ure. Podrobnosti razpisa na spletni strani Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo: http://ffww.pcmg.si/page2/ stran razpi-si.php?lD=537&all=127#1271 Javni razpis za izbor kulturnih projektov iz programa sanacije najbolj ogroženih in najkvalitetnejših objektov kulturne dediščine, ki jih bo v letih 2004-200$ financirala Republika Slovenija iz proračuna, namenjenega za izvajanje zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi (ZSNNPK -UPB1, uradni list RS, št. 14/03). Rok za oddajo vloge je 20.2.2004 do 12. ure Razpisnik: Ministrstvo za kulturo, spletna stran: Javni razpis za sofinanciranje izvajanja dejavnosti informiranja in svetovanja za mlade v letu 2004. Rok za oddajo prijave je 30.1. 2004. Razpisnik: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Urad RS za mladino Celoten razpis: na spletni strani Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo (PCMG) all=1244#1244 Javni razpis za prijavo za ocenjevanje in podelitev znakov kakovosti v graditeljstvu 2004. Razpisovalec: Gradbeni institut ZRMK, d. o. o. Rok za oddajo prijave je 31.11.2004. Dodatne informacije na spletni strani: Javni poziv k oddaji vlog za svetovalce specialiste, ki bodo izvajali svetovanje na specialističnih področjih v programu vavčerskega svetovanja. Rok za oddajo prijave: 12. februar 2004 do 15. ure, 8. april 2004 do 15. ure, 10. junij 2004 do 15. ure, 9. september 2004 do 15. ure, tl. november 2004 do 15. ure. Podrobnosti razpisa na spletni strani Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo: http://www.pcmg.si/page2/ stran razpisi.php?lD=546&all=1267#1267 Javni poziv k oddaji vlog za splošne podjetniške svetovalce - generaliste v programu vavčerskega svetovanja. Rok za oddajo prijave: 5. februar 2004 do 15. ure, april 2004 do 15. ure, junij 2004 do 15. ure, september 2004 do 15. ure, november 2004 do 15. ure Podrobnosti razpisa na spletni strani Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo: http://www.pcmg.si/page2/ stran razpi- si.php?ID=546&all=1269#1269 OSTALE INFORMACIJE BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANI Na sedežu naše agencije lahko dobite informacije o mednarodnih ponudbah in povpraševanjih po storitvah in blagu. POSLOVNI PROSTORI Na sedežu naše agencije imate možnost ponudbe in povpraševanja po poslovnih prostorih in obrtnih conah na območju naše doline in širše okolice. IDEINIPROIEKTI Vabimo vse, ki imate ah načrtujete razvojno-investicijske načrte za odpiranje novih delovnih mest, dviga kvalitete okolja, izenačevanja življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam le-te zaupate in skupaj jih bomo vgradili v skupne razvojne dokumente naše doline. VAVČERSKI SISTEM SVETOVAN1A Podjetniki, potencialni podjetniki in kmetje, vključitev v vavčerski sistem svetovanja vam omogoča nepovratno sofinanciranje splošnega in specialističnega podjetniškega svetovanja ter izobraževanja in usposabljanja v višini 50 % vrednosti za delujoča podjetja in kmetije, svetovanje potencialnim podjetnikom se subvencionira v celoti. PO VE/,OVANTE PODIETH V LOKALNE PODIETNIŠKE GROZDE Mala in srednja podjetja, ki ugotavljate, da boste povezani zmogli svoje cilje doseči v večjem obsegu, hitreje in ceneje, oglasite se na našem naslovu. POKLICNO UVEIJAVUANIE ŽENSK je projekt, s katerim poskušamo pomagati ženskam vstopati in hoditi po poti podjetništva, predvsem pa premagovati ovire, zaradi katerih se za samostojno pokbcno pot pogosto sploh ne odločijo. REFERENČNI CENTER ZA E-POSLOVAip Z mesecem oktobrom 2003 je začel delovati Referenčni center za e-poslovanje na sedežu Razvojne agencije Savinja. Izvajamo promocijo elektronskega poslovanja in uvajanja novih oblik dela, zagotavljamo strokovno pomoč pri uvajanju e-poslovanja in novih oblik dela ter izvajamo usposabljanja s pomočjo e-učenja. CENTER ZA INFORMIRANJE IN POKLICNO SVETOVAhjlE (ČIPS) je namenjen vsem, ki iščete odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposhtve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje: v ponedeljek od 10. do 14, ure, v torek od 13. do 17. ure, v sredo in petek od 8. do 12. ure in v četrtek od 12. do 16. ure. Nahajamo se v prostorih UPI - Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec. Telefon: 03 713 35 65, e-pošta: cips@upi.si. Vljudno vabljeni! ISIO SVETOVALNO SREDIŠČE ŽALEC (UPI-LU Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6) Odrasbm brezplačno pomagamo pri odločitvah za izobraževanje, med njegovim potekom ah ob dokončanju. Na voljo so informacije o izobraževalnih, jezikovnih, računalniških ter drugih izobraževalnih programih (avtošole, glasbene šole idr.), informacije o izobraževalnih programih za brezposelne, o izobraževalnih programih obrtnih in gospodarskih zbornic, socialnih in zdravstvenih ustanov, knjižnic in muzejev... Pomagamo pri pridobitvi štipendij in posojil ter pri odpravljanju učnih težav, svetujemo Uidi glede možnosti zaposlovanja. Telefon: 03 713 35 65; e-pošta: isio@upi.si. SKLAD DELA SAVINISKE REGIIE Podjetja, ki imate težave in ugotavljate presežke delavcev, in podjetja, ki morate svoje zaposlene prekvalificirati ali dodatno izobraziti zaradi spremenjenih potreb trga, sodelujte z našim Skladom dela. VABIJEM! Razvojna agencija Savinja, Ulica heroja Staneta 3,3310 Žalec, tel.: 03 713 68 60, faks: 03 713 68 70, (Danica Jezovšek - Korent, Alenka Doler, Mirjana Bevanda, Ksenja Kovačič, Miran Palir) ah preko naših partnerjev: UPI-Ljudska univerza Žalec (03 713 35 63, Franja Centrih), Roman Virant, s. p. (041 726 546), IZVIR, d. o. o., Žalec (03 71331 00, Janko Kač). RCcP ■ ANIMACIJSKA DELAVNICA Razvojna agencija Savinja, m Razvojna agencija Savinja - Regijski referenčni center za e-poslovanje bo v letu 2004 organizirala animacijske delavnice iz e-poslovanja v smislu širjenja elektronskega poslovanja v malih in srednjih podjetjih. V sklopu širjenja e-poslovanja bo v mesecu februarju organizirana prva delavnica na temo uvajanja e-trgovine. Namenjena je vsem, ki se ukvarjajo s prodajo raznovrstnih izdelkov in bi želeli svoje izdelke ponuditi ludi preko spletne trgovine najširšemu krogu kupcev. Na delavnici bodo predstavljene naslednje teme: • predstavitev vavčerskega sistema svetovanja • osnove spletnih predstavitev s poudarkom na spletni trgovini • praktičen prikaz delovanja spletne trgovine Delavnica, ki bo potekala v dopoldanskem času v Žalcu, če bo prijavljenih najmanj 10 slušateljev, je brezplačna. Prijave do 10. februarja 2004 sprejema Razvojna agencija Savinja, gdč. Ksenja Kovačič, tel.: 713 68 62, e-pošta: ksenja.kovacic@zalec.si Politične stranke januar2004 LDS Liberalna demokracija Slovenije Občinski odbor LDS Žalec Spoštovane članice in člani, vabimo vas na REDNI LETNI ZBOR, ki bo v četrtek, 19. februarja 2004, ob 19.uri v dvorani KS Galicija. Program: 1. Kulturni program v organizaciji KS Galicija 2. Predstavitev KS (Vlado Majer, predsednik KS Galicija) 3. Pregled aktivnosti LDS 00 Žalec v preteklem obdobju in načrti za letošnje leto (Vasja Knapič, predsednik LDS 00 Žalec) 3. Predstavitev kandidata LDS za volitve v državni zbor (Lojze Posedel, župan občine Žalec) 4. Volitve v evropski parlament in volitve v državni zbor RS (Peter Jamnikar, generalni sekretar LDS) 5. Finančno poročilo (Gregor Vovk Petrovski, sekretar LDS 00 Žalec) 6. Razno (družabno srečanje s pogostitvijo) Veselimo se snidenja z vami! Prisrčno vabljeni! Vasja Knapič presednik LDS 00 Žalec P. S. Svojo udeležbo prosim potrdite do ponedeljka, 16. 2. 2004, na telefon: 571 60 61 ali 571 60 60. SDS Vroča politična jesen, ki so jo sicer napovedovali se nadaljuje v še volj vročo zimo. Temperaturo dvigajo “izbrisani”, džamija, odnosi s Hrvaško, volitve v El-parlament, imenovanje direktorjev (KC, policija...), kriminal in sodstvo, nazadnje pa še pobuda za ukinitev odlikovanja Zlati znak svobode RS. Dovolj, da sneg ne more obležati. Pa pojdimo po vrsti: v primeru “izbrisanih" je nastal vrhunski zaplet. Aktualna oblast se izogiba, da ljudstvo ponovno po 13-tih letih pove, čigava je ta država. Prav tako si mestna ljubljanska oblast dovoljuje uzurpirati pravico dovolitve gradnje džamije, zato naj tudi o tem odloča ljudstvo. Bistveno vprašanje tega problema je v nepoznavanju islama, ki ni le religija, ampak izključno način življenja. Džamija ni isto kot mošeja, zato gre prav tu za zavajanje Slovenk in Slovencev z vpitjem o ksenofobiji in nestrpnosti. V odnosih s Hrvaško se vprašanje morske meje ne premakne nikamor, kljub napovedim, da bo z novo oblastjo drugače. Vprašam se, kje mora priti druga oblast. Prav tako ni smiselna menjava direktorjev v KC, policiji in še kje, leto dni pred volitvami, saj gre za pet-letne mandate. Črna kronika, umori, neučinkovito sodstvo so teme stalnih polemik, nazadnje pa še pobuda za ukinitev Zlatega znaka svobode RS. Manjka samo še uvedba plakete Zaslug za bratstvo in enotnost Balkana, in vse bo skoraj tako, kot je nekoč bilo. Grozljivi zapleti in peripetije v deželi kranjski, pravim sam pri sebi. Skrb vzbuja predvsem misel na naše potomce, ki se jim vsiljuje nekakšen panbalkanizem, ob tem pa vsi vemo, da je Evropa na globusu levo od Balkana. Iz domačih logov pa zadnji čas bode predvolilna propaganda našega župana. Poudarja, da regija potrebuje kvalitetnega poslanca, zato se je tudi odločil kandidirati na državnozborskih volitvah. Istočasno se je politično obarval. Tako, pa bo!: red v parlamentu, v državi in sploh v sferah vsakodnevnih dogajanj. Regija bo segala od Okrešlja do Sode, RAZLOG ZA SKRB Novoletni prazniki in voščila, ki smo si jih izrekli ob težko pričakovanem nastopu novega leta, gredo prehitro v pozabo. Težko je razumeti hinavščino, ki veje iz vseh teh lepih in v celofan zavitih želja. Nihče ne pričakuje, da nam bodo želje izpolnili dobri duhovi, mi pa bomo kot izvoljeno ljudstvo nemo in tiho opazovali ter skrivah svojo zadnjico pred prehladom. Odločnost in optimizem, ki sta spremljala slovensko osamosvojitev, in doumevanje, da postajamo narod s samostojno državno identiteto, so za mnoge samo blodnja in prikazen in ti tudi ne morejo razumeti, da je bila za to, kar imamo, potrebna odločna beseda in ne zadnjica. Takšno stanje lahko razlagamo z očitki, da smo nezreli, nevredni izpolnitve želja premnogih rodov naših prednikov. Vsi ti so od karantanskih knezov naprej preko vzpostavljanja narodne zavesti verjeli, da je z vladavino ljudstva, demokracijo torej, mogoče bolje poskrbeti za enakopravnost različnih pogledov in želja. Že po razpadu monarhije smo imeli Slovenci prvikrat možnost oblikovanja lastne državne skupnosti, pa smo svojo zadnjico raje dah na toplo. Enako tudi pa koncu druge vojne. Šele ko nam je globoko v zavest prodrlo reklo, da sodbo slovenskemu narodu lahko piše le sam Slovenec, smo na zemljevid Evrope vrisali novo polnopravno državo. Kaže pa, da je SDS prečkala jo bo le avtocesta Dunaj - Trst. Mi, regionalci bomo sprejemali turiste in vse tiste, ki bodo v regiji pustih kaj denarja. taisti se bodo rekreirah v športnem parku, si ogledovali atletske in druge športne mitinge, večere pa preživljali v hramu kulture ob zvokih Zarjavelih trobent, Spominčic ah kakšnega miniaturnega dramskega projekta. Th in tam bo za popestritev poskrbel “rdeči škof’, da bi kdo ne izkrivil že šesto desetletje ustaljene zgodovine. Dejavnost je pokrita z delovanjem javnega zavoda in ni vrag, da bi bogastvo idej ne obrodilo vsaj gomoljev, če že sadov ne bo. Nehote mi misel zaide k ameriškemu znanstveniku in fiziku Heinzu R. Pagelsu, ki pravi, da je resničnost stvar izbire in trditev povzame z naslednjim: Hiša Boga, ki kocka, ima mnogo prostorov. V določenem trenutku lahko živimo le v enem, toda resničnost je cela hiša. Da, resničnost je pojem, ki se pogostokrat pomeša z iluzijami, s tem pa nastanejo blodnje. 12. januarja je minilo leto dni od smrti dr. Jožeta Pučnika, disidenta, demokrata, velikega Slovena in humanista. Ta datum je usodno povezan tudi z odločnim “ne” žalskega župana, za namestitev spominske table ob 10-oble-tnici ustanovitve DEMOS-a v preddverju žalskega gasilskega doma. Tesnobno bol bom izrazil z besedami našega dr. Franceta Prešerna, katerega 155-letnice smrti se bomo spominjali 8. februarja: Znabiti, da kdor zdaj vesel prepeva, v mrtvaškem prtu nam pred koncem dneva molčč trobental bo: “Memento mòri!”. Ob koncu naj povabim vse bralce tega kotička, naj svoje predloge in pobude v pisni obliki oddajo na naslov: SDS Žalec, p. p.2, 3310 Žalec ah na E-naslov: sds.zalec@bass.si Za 00 SDS Žalec Januš Rasievricz med nami tudi nekaj takih, ki jim gre to malo v nos in žehjo restavrirati idejo nečesa že preživetega in že pokazano zmotnega. Slovenci smo si sami ustvarili državo, ki je svobodna in odprta za vse ljudi, in nam ni do tega, da bi našo identiteto krojih Restavratorji. Kdor hoče biti član naše skupnosti, se mora tudi podrediti in sprejeti naša pravila. Tistih, ki tega nočejo, pa v našo druščino tudi nihče ne sili. Če pogledamo v zgodovino, lahko vendarle rečemo, da so Slovence spremljali dobri duhovi, da imamo zavetnike nekje v usodi. Upamo, da nam bodo še naprej stali ob strani in bomo vsaj z njihovo pomočjo premagali ovire, če je politična pot za to očitno slepa uhca. V tako pomembnem letu za Slovenijo, ko vstopamo v Evropsko unijo, bi se prav gotovo morah ukvarjati s pomembnejšimi stvarmi, kot pa da porabljamo energijo in čas s stvarmi, ki bi morale biti rešene že ob plebiscitu leta 1990. Energija ni poceni in zato se sprašujemo, kdo bo plačal račune. Tisti Slovenci, ki se ne bojijo prehlada zadnjice prav gotovo ne in upamo, da ima SLS še kaj članstva, ki hoče sederi na svoji zadnjici, pa čeprav je mrzla. Ivan Jošt Pa je le prišlo težko pričakovano leto 2004. To bo leto, ki bo zaznamovalo življenje prebivalcev Republike Slovenije, pa tudi Savinjske doline in seveda občine Žalec. Zakaj? To je leto, ko bo naša mlada država postala članica Evropske unije, pa tudi v zveze Nato. Mladi to pričakujemo z mešanimi občutki in se sprašujemo, kaj nam bo to prineslo. Vemo, da nas vsi ne bodo sprejeli z odprtimi rokami. Prav dobro se bomo morali potruditi, da se bomo lahko postavili ob bok “razvitemu Zahodu”, čeprav nam obljubljajo lepo prihodnost kot najbolje pripravljeni kandidatki držav pristopnic v to veliko “nacijo". Obljubljajo nam blaginjo in lažje življenje, pa boljšo prepoznavnost v svetu, kar bo vsem nam ponudilo nove možnosti in priložnosti za razvoj in preboj med najbolj razvite države na svetu. Vendar je potrebno pričakovati prihod velikanskih korporacij, ki nam bodo, pa čeprav se še ne zavedamo, neposredno in posredno krojile življenja. Konkurenca gospodarskih gigantov, z nam nepredstavljivo velikim kapitalom, bo iskala v naših ljudeh cenejšo delovno silo, pokupili bodo dobrostoječa in inovativna slovenska podjetja, prav tako pa bo naš trg napadla ponudba izdelkov drugih navad in običajev. In ravno v tem so naše priložnosti, če jih bomo le zagrabili pravilno in premišljeno. Vsekakor pa bomo morali odločno zavarovati naš način življenja, naše vrednote, običaje in prav tako prehrambene navade. In mladi smo tisti, ki se moramo zavedati, kaj pomeni slovenski jezik, čista in lepa narava in slovenski kruh. Pa ne pozabimo na kakšno dobro Avsenikovo skladbo ob poplavi različnih kultur, kot so rave in rap. Seveda podobno velja za Savinjsko dolino in občino Žalec. Še posebej, ker smo v rahlem zaostanku za mesti, kot so Ljubljana, Maribor in Celje. Veliko truda bo potrebnega, da bo Savinjska dolina in z njo občina Žalec postala, če ne najbolj, pa vsaj med najbolj razvitimi pokrajinami v strankamladihslovenije sm www.^ns.si Sloveniji. Potrebno bo izkoristiti vse priložnosti, ki nam jih bo prinesla Evropska unija, in jih pretočiti v zelo potreben razvoj Savinjske doline in občine Žalec. Vsekakor bo k temu pripomogla dolgo pričakovana avtocestna povezava z Ljubljano, saj nas bo končno pripeljala k prestolnici ter povečala možnosti investicij v naše kraje, da o turizmu sploh ne govorimo. In naj poudarimo, da je glavna naloga mladih izkoristiti vse priložnosti in obdržati vrednote, ki jih gojijo naši starši, ki so jih gojili naši stari starši in njihovi starši. Mladi pa imamo tudi veliko prednost. Živimo v času, ki ga zaznamuje hiter razvoj, svetovni splet - medmrežje in elektronska pošta ter mobilna telefonija in smo na takšno življenje že prilagojeni. Zato je potrebno le izkoristiti svoje znanje in prilagojenost in uspehi bodo prihajali en za drugim. Seveda pa je to možno le, če gremo naprej z roko v roki s starejšo generacijo, ki ne sme zavirati hitrega življenja mladih, prav tako pa moramo mladi razumeti in se prilagoditi drugačnemu načinu starejše generacije. Potrebno se je namreč zavedati, da bomo le skupaj kos prihajajočemu “razvitemu Zahodu”. Torej drage Slovenke in Slovenci, Savinjčanke in Savinjčani, občanke in občani, potrebno bo pošteno zavihati rokave. Bliža se čas, ko bomo morali znati izkoristiti dane priložnosti in jih pretopiti v razvoj in promocijo naše doline in občine. Pa še parlamentarne volitve se bližajo. Torej, precej obetavno leto, kajne? Za 10 SMS Žalec Robert Smodej DeSUS V krajevnem odboru DeSUS Šempeter je prišlo v preteklem letu do kadrovskih sprememb. Predsednik odbora je postal Ivan Šuler, izvoljena pa sta bila nova člana odbora, in sicer Franc Cokan in Anica Brečko. Danes ima KO DeSUS Šempeter 102 člana. Do zamenjave vodstva stranke je prišlo tudi v občinskem odboru DeSUS-a Žalec. Smrt nam je vzela predsednika Rada Rotarja in poslanca Toneta Delaka. Tone Delak je bil aktiven poslanec v Državnem zboru in v občinskem odboru stranke DeSUS Žalec. Izredno prizadeven je bil tudi Rado Rotar, ki je bil kljub bolezni vedno polno idej za prihodnost naše stranke. Z izvolitvijo novega predsednika občinskega in medobčinskega odbora je oživelo delo naše stranke. Novi predsednik občinskega odbora je postal Ivan Jelen, medobčinskega odbora pa Ervin Janežič. Za članico nadzornega odbora občine Žalec je bila imenovana Helena Žnidarčič. V novembru lanskega leta je naša stranka za člane in upokojence organizirala razpravo o Beli knjigi. Razpravo je vodil Ervin Janežič, razlagalec nove zdravstvene reforme pa je bil mag. Franc Žnidarčič, ki je vrsto let služboval kot zdravnik na deželi in spoznal vse pomanjkljivosti organizacije zdravstvenih ustanov. Ker smo upokojenci “rizična” skupina v zdravstveni reformi, nam ni vseeno, kako bo le-ta obremenila naše pokojnine in kakšne izboljšave lahko pričakujemo v pogledu zdravstvene nege in sociale. KO DeSUS Šempeter je ob koncu leta Izbrisani -Prebrisani -IMabrisani Slovenci smo, kot že tolikokrat v zadnjem stoletju, ki se je šele prav začelo, znova na preizkušnji in bilo bi tragikomično, če ne bi bili sposobni, tako kot vselej doslej, dojeti, da se nekdo prav nesramno igra z nami in našimi čustvi. Kdo, zakaj in čemu? Toda mi smo pameten narod in mislim, da bomo tokrat še pravočasno našli vse odgovore in si na ta način prihranili nepotrebne stroške, hkrati pa svoje sile usmerili na področja, na katerih nas pokvarjeni del politikov najmanj pričakuje. Odgovori na vsa vprašanja so po mojem preprosti. Kot državljan, ki že več kot pol stoletja poslušam politike, vam zagotavljam, da je večini glasnogovornikov popolnoma vseeno za ljudi, ki se jim je morda zgodila krivica. Politiki potrebujejo publiko, potrebujejo glas ljudstva in znova ga poizkušajo dobiti tako, kot so to počeli do sedaj, po preizkušenem receptu večino ščuvajo proti manjšini in pri tem jim pridejo prav vse aktualne teme, ne glede na to, ali gre za veroizpoved, nacionalnost ali morda spolno usmerjenost. V Združeni listi socialnih demokratov smo se tokrat popolnoma brez potrebe odzvali na prvo žogo in se z vso vnemo lotili obrambe nesrečnikov, ki so menda po krivici izbrisani. Z nečloveškimi napori in ob tveganju, da se zamerimo vsem, ki poslušajo tudi drugače govoreče, kar pa ne pomeni, da gre tudi za drugače misleče, se zavzemamo za popravo krivic, ki jih nismo povzročili mi, in želimo za vsako ceno izstaviti račun za nesmotrno ravnanje cele plejade politikov nič krivim državljanom davkoplačevalcem. Kdo nas je poklical za razsodnike in kdo nam daje pravico deliti odpustke krivim tako, da obremenjujemo nedolžne, čeprav se strinjamo, da je krivico tistim, ki jim je bila storjena, potrebno popraviti? Vendar naj jo popravijo TISTI, ki so jo prizadejali, in to samo tistim, ki jim je bila le-ta resnično prizadejana. Kot član ZLSD ne prevzemam kolektivne krivde, še manj pa kot davkoplačevalec in državljan DeSUS svoje člane povabil tudi na prednovoletno srečanje. Prisotni so bili seznanjeni o delu občinskega in medobčinskega odbora. Razpravljali pa so tudi o nalogah stranke za prihodnje leto. Upokojenci se še premalo zavedamo, da je DeSUS politična stranka, ki ima v parlamentu poslance, ki zastopajo predvsem interese upokojencev. Doslej nam je uspelo doseči vsakoletno povišanje regresa (naš cilj je doseči 75-odstotni regres zaposlenih), podaljšala se je veljavnost vozniškega dovoljenja do 80. leta starosti, z zakonom smo določili pokojnine ob vdovstvu; prizadevamo si, da bi vsak živeči partner dobil minimalno 50 % pokojnine po umrlem zakoncu. Vem, da so pričakovanja upokojencev večja, vendar le z večjim številom naših poslancev se bo v Državnem zboru slišal glas naših potreb in pravic. Leto 2004 je volilno leto za nov Državni zbor. Člani naše stranke in ostali upokojenci, ki predstavljajo več kot četrtino državljanov v državi, lahko le z izbiro pravih poslancev, ki nas bodo zastopali v parlamentu, dosežemo boljše pogoje za naše življenje. Postati moramo bolj prepoznavni in osveščati upokojence in simpatizerje, da bi z našimi kandidati uspeli na volitvah za nov parlament. Helena Žnidarčič ZDRUŽENA USTA socialnih demokratov dodeljene mi kolektivne obveznosti za poravnavo materialne škode. Imamo imena in naslove prizadetih in imamo imena in naslove tistih, ki so jih prizadeli. Zakaj potem skuša manjšina prebrisanih v imenu nekaj stotin izbrisanih, nabrisati vse slovenske davkoplačevalce, njihove otroke in morda celo vnuke? Edina logična razlaga je, da želijo našo pozornost speljati drugam. Stran od dejstva, da je Evropa raj za birokrate in politike in pekel za slabo plačane delavce. Želijo, da ne bi spregledali dejstva, da so predlagane spremembe davčne zakonodaje naravnane v smeri, da si turbokapita-listi sedaj, ko so pokradli tovarne, s pomočjo davčnega primeža, ki je naravnan proti delavcu in kmetu, prilastijo še tisti del osebnega premoženja, ki so ga delavni in pridni posamezniki z odrekanjem in znojem pridobili v bolj prijaznih časih. Dodatno visoko obdavčena stanovanja in hiše bodo številnim brezposelnim in slabo plačanim namreč postala ogromno breme in oderuške davčne obresti bodo že v nekaj letih spremenile lastniško strukturo v korist prebrisanih, ki bodo izkoristili izbrisane, da se bomo spremenili v nabrisane. Toda, kdo danes, razen redkih posameznikov, o tem razmišlja, ko pa imamo vendar problem izbrisanih, gradnjo džamije in poroko istospolno usmerjenih? Od nas, ki bomo že v tem letu delili glasove, je odvisno, ali se bo ta prozorna igra, v katero smo bili po nemarnem vključeni, ker pač imamo ministra za notranje zadeve, obrnila nam v prid ali škodo. Odločno in nedvoumno moramo povedati, da se je megla razkadila in da se metodologija prevračanja krivde ne bo obnesla, kar pomeni, da ne pristajamo na hvaljenje cesarjeve nove obleke niti ne sprejemamo vloge dežurnega krivca, ki so nam jo je namenili politiki, ki danes najbolj glasno oznanjajo skrb za slovenski narod. Za ZLSD Žalec Srečko Čater Prispevki političnih strank niso lektorirani v uredništvu. januar2004 Po DOLINI Prva je svetim trem kraljem odprla vrata Terezija Mastnak. Sveti trije kralji v Grčah V zaselku Grče v občini Žalec, ki )e pred nedavnim dobil tudi uradno ime, živijo zelo družabni ljudje. Poleg domačinov je tu precej priseljencev, ki so si zgradili počitniške hišice, pozneje pa se tam kar za stalno naselili. V božično-novoletnem času so tokrat prvič sklenili obuditi nekoč zelo živ običaj trikra-Ijevsko koledovanje. Obhodi svetih treh kraljev imajo svoj začetek v 16. ali 17. stoletju, izhajajo pa iz tedanjih mestnih šol, ko so šolarji in njihovi učitelji kot tri-kraljevski koledniki hodili pet in voščit bogatim meščanom, duhovščini in samostanskim predstojnikom. Z zbranimi darovi so se lahko nekaj časa preživljali. Na podeželje pa so ta običaj, ki se je zelo hitro razširil, prinesli dijaki jezuitskih šol. Pri trikra-ljevskem koledovanju so se razvili številni obrobni običaji, ki jih je obvezno spremljalo petje. V pesmih koledniki voščijo srečo v novem letu in zaželijo zdravja za ljudi in živino, častijo Marijo, mater božjo, opisujejo krutega Heroda, opominjajo gospodarje, da jih je treba obdariti, in drugo. Prva upodobitev trikraljev-skih kolednikov je iz konca 17. stoletja. Svete tri kralje v Grčah, Francija Uratnika, Vinka Kolenca in Grega Majerja, je s harmoniko spremljal pastir Tone Kovač. Najprej so obiskali najstarejšo Grčanko Terezijo Mastnak, ki se je kolednikov zelo razveselila in jih, po starem običaju, obdarila z jabolki. Po zapisu letnice in začetnic svojih imen, 20+G+M+B+04, na podboj hišnih vrat so obiskali še druge hiše v domači vasi in sosednjih Kalah in Lokah. T. Tavčar Božična zgodba prvič na Homu Prizadevne članice podeželskih žena občine Prebold pod vodstvom Danice Hplaznik, oskrbnik doma Ivan Pinter, MePZ Kulturnega društva Šešče pod vodstvom Januša Rasiewitza, preboldski župnik Franc Serec in drugi so na Homu, kjer stojita cerkev Sv. Magdalene in planinski dom PD Zabukovica, na božični večer poskrbeli za nadvse zanimivo uprizoritev božične zgodbe. Božična zgodba se je pričela pri zadnji domačiji pod vrhom Homa, s katerega je čudovit pogled na celotno Savinjsko dolino. Iddi ob tej jasni, a precej mrzli noči, se je ponujal svojstven pogled na tisoče lučk po dobni. Dodaten čar so prispevale migetajoče luči številnih obiskoval- V "staici" po rojstvu Jezusa V štirih urah 3000 obiskovalcev Turistično društvo Šempeter je turistično sezono tudi v letu 2003 sklenilo s prireditvijo Božična skrivnost v jami Pekel. Prvi dve leti se je božična zgodba odvijala na posebnem prireditvenem odru v jami, tokrat pa so zgodbo Kristusovega rojstva v podobi živih jaslic prenesli v spodnje prostore jame. Prvič so dogajanje obogatili s pravljičnimi bitji, predvsem pa poskrbeli za vključitev zgornjega dela jame in izhod iz nje, tako da so se obiskovalci lahko skozi jamo neovirano sprehodili, iz nje pa se po gozdni poti vrnili nazaj pred vhod. Tokratno Božično zgodbo je Thristično društvo Šempeter pripravilo v sodelovanju z Osnovno šolo Šempeter in Zavodom za kulturo, šport in turizem Žalec. Obiskovalci so s Škrab, vilami in drugimi pravljič- Žive jaslice v jami Pekel so letos popestrila tudi pravljična bitja. nimi bitji v jami odkrivah jasbce in druge božične skrivnosb. Spremljala jih je pesem Moškega pevskega zbora Savinjski zvon Šempeter, vokalne skupine Margareta iz župnije Polzela, pesem vokalne skupine Nika iz župnije Žalec, seksteta Gabrški cvet iz Gabrk, Mešanega pevskega zbora Cebs Celje in vokalne skupine Cvet Celje. Za še bolj pestro dogajanje so poskrbeb cvedičama Boža Šempeter, cvetličarna Flora Šempeter, Pekama Fijavž Šempeter, Kultumo-umetniško društvo Grifon Šempeter in Kamini Kočevar Šempeter. Za idejno zasnovo prireditve je poskrbela Simona Kučer. V dveh dveumih prireditvah je bilo prodanih pribhžno 1500 vstopnic, pribhžno toliko pa si je prireditev ogledalo predšolskih in osnovnošolskih otrok do 14 leta, ki so imeh prost vstop. To pomeni, da je bilo v minulem božičnem času v jami pribhžno 3000 obiskovalcev. D. N. Likovne delavnice in Božiček V Kaplji vasi v občini Prebold so doslej pripravili že več likovnih delavnic, katerih namen je seznaniti mlade z različnimi likovnimi tehnikami in spodbuditi njihovo kreativnost. Hkrati pa je to tudi zanimiv in prijeten dogodek za otroke, ki popestri življenje na vasi. Prvo likovno delavnico so izpeljali že pred dvema letoma ob prazniku žena in mater. Otroci, ki so se delavnice udeležili, so risah in barvah z akvarelnimi in tudi drugimi barvami. Pozneje so se ukvarjali še z raznimi drugimi tehnikami. Doslej so se med dragim lotih tudi izdelovanja izdelkov iz gline. Še posebno zanimive so delavnice, ki jih organizirajo v mesecu decembru, v katerih izdelujejo predvsem božično-novoletne okraske in pri tem pokažejo vehko mero domišljije in spretnosb. Na zadnji delavnici so izdelovali novoletne česbtke in krasili novoletno jelko. Izdelke so predstavih na priložnostni razstavi ob prihodu Božička, ki je obdaril otroke, med njimi tudi najmlajšo 8-mesečno Niko Turecki. Akcijo obdaritve otrok že nekaj let vodi Komisija za delo z ženami pri PGD Kaplja vas. Prihod Božička vsako leto organizira Komisija za delo z ženami pri PGD Kaplja vas. Z likovnimi delavnicami, ki jih vodita Tonči Grenko in Gordana Dobriha, bodo v Kaplji vasi pod okriljem tamkajšnjega gasilskega druš- tva, ki je v domu že uredilo tudi nove prostore za delovanje mladih, nadaljevali tudi v prihodnje. D. N. cev, ki so od vsepovsod prihajali na ogled božične zgodbe. Pasbrji z živimi ovcami, pastirske staje s kozami, prasketajoč pasbrski ogenj, Jožefovo in Marijino iskanje prenočišča, rojstvo Jezusa v hlevu. Vse skupaj je zaokrožila božična maša - polnočnica, ki jo je opravil preboldski župnik Franc Serec. Božični večer na Homu je bil za mnoge res prijetno doživetje, spro-sbtev, rekreacija in zabava. Na tej priljubljeni planinski postojanki doslej v nočnem času še ni bilo tohko ljudi kot tokrat. Organizatorji pa že razmišljajo, da bi prireditev postala tradicionalna. D. Naraglav ercator NAJBOLJŠI NAKUPI PRI NAJBOLJŠEM SOSEDU V SUPERMARKETIH V TC LEVEC, BLAGOVNICA ŽANA TER SAMOPOSTREŽNIH PRODAJALNAH V BLAGOVNICI PREBOLD, POLZELA IN ŠEMPETER ALPSKO MLEKO 3,5 % m. m. 1 1 139,00 SIT KRAČE PREKAJENE VP 1 kg 669,00 SIT PŠENIČNA MOKA TIP 500 1 kg 89,00 SIT PAPIRNATE SERVIETE 33 x 33, KUHINJSKE PAPIRNATE BRISAČE 50 kosov 159,00 SIT 2 kosa 139,00 SIT PIVO ZLATOROG, ploč. 0,5 I 165,00 SIT Akcija traja od 22. 1. do 5. 2. 2004 oz. do prodaje zalog. OBIŠČITE NAS, VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA. Turistična sekcija društva Drešinja vas je v tam- Prostovoljnega gasilskega kajšnjent gasilskem domu konec lanskega leta že tretjič pripravila razstavo družinskih jaslic. Po besedah predsednika društva Franceta Zavašnika je posebnost te razstave v tem, da je vanjo vložene veliko domiselnosti vsake posamezne družine. Družinske jashce namreč postavljajo družine iz vasi, tokrat jih je sodelovalo pribhžno 15. Vošnjakovi so jashce naredili iz testa, iz svoje zbirke je p. Ivan Arzenšek prispeval bebehemske jashce iz lesa oljke, p. Manes Zdolšek pa lesene bralske jashce. Videh smo tudi jashce v snegu. Razstava je bila odprta tri dni. Na ogled je bila že v petek, predvsem zato, da bi si jo lahko ogledah otroci iz vrtca in šol. Vabilu se niso odzvali, čeprav so lani sodelovali na razstavi. Uradno odprtje razstave s kratkim kulturnim programom je bila na soboto pred božičem. O zgodovini in pomenu postavljanja jashc je spregovoril rektor petrovške bazilike p. Manes Zdolšek. Pohvalil je vse sodelujoče in predlagal, da se tradicija, s katero je pričela Olga Zavašnik, nadaljuje. Jashce si je ogledal tudi žalski župan, na nedeljo pa jih je obiskal Božiček ter obdaril najmlajše. France Zavašnik se zahvaljuje vsem, ki so razstavo podprli materialno, denarno ah s svojim delom. Na naslednji razstavi organizatorji pričakujejo še večjo podporo, žehjo pa si predvsem več mlajših sodelavcev. Namen razstave je prav ohranjab zgodovino in kulturno dediščino za mlajše rodove. K. R. Po DOLINI januar2004 Prikaz zimske rezi Sekcija sadjarjev in vinogradnikov Društva upokojencev Petrovče, ki je po tovrstni organiziranosti nekaj posebnega tudi v slovenskem prostoru, je organizirala prikaz zimske rezi jablan. Ta se opravlja v času mirovanja, in sicer od decembra do začetka marca oz. začetka brstenja. Prikaz so pripravili v sadovnjaku Marije in Ivana Glušiča v Arji vasi. Slednji je tudi vodja sadjarske in vinogradniške sekcije in hkrati tudi predsednik DU Petrovče, ki velja za zelo dejavno upokojensko društvo. Prikaza zimske rezi jablan, glede na starost sadnega drevja, se je udeležilo več kot dvajset članov sekcije, ki so bili poleg prikaza seznanjeni še z vrsto drugimi informacijami, saj je mag. Ivan Glušič pravi strokovnjak na področju sadjarstva in vinogradništva. Udeleženci so se seznanib tudi z ukrepi zoper preprečevanje hruševega ožiga. Za preprečitev razvoja bakterije (Erwinia amylovora), ki povzroča razvoj te zelo nevarne bolezni, je potrebno opraviti škropljenje, ko z drevja odpade listje. Šropljenje breskev, jablan in hrušk se opravi z bakrenimi pripravki. Magister Glušič je povedal, da je v tem času priporočljivo tudi gnojenje sadnega drevja in vinske trte s sadjarsko-vinogradni-škimi mineralnimi gnojili. Sekcija sadjarjev in vinogradnikov se sestaja enkrat mesečno. Na svojih srečanjih se seznanijo s trenutnimi aktivnostmi v sadovnjakih in vinogradih, preventivnimi ukrepi in raznimi novostmi na tem področju. D. N. Magister Ivan Glušič in nekaj članov sekcije med prikazom zimske rezi Z občnega zbora braslovških čebelarjev Zaradi suše tudi manj medu V avli braslovške osnovne šole so se na rednem občnem zboru sestali člani Čebelarskega društva Braslovče in drugi gostje. Predsednik ČD Braslovče Stanko Rizmal je v poročilu o delu med drugim dejal, da so bili z doseženim v lanskem letu braslovški čebelarji le delno zadovoljni. Bera medu je bila povprečna. Suša v poletnih mesecih je pustila posledice tudi pri čebelah, ki so se pokazale v zmanjšanju donosa medu in slabši zasnovi čebeljih družin za zimovanje. Uidi lani so se čebelarji srečevali z nepojasnjenimi padci čebeljih družin zlasti v jesenskih mesecih. Ta pojav se že nekaj let ponavlja v raznih krajih Slovenije, vendar še vedno niso odkrili pravega vzroka zanj. V juniju so pripravili izlet na Primorsko, kjer so se srečali s tamkajšnjimi čebelarji in si ogledali kulturne in naravne znamenitosti. Veliko časa in dela pa so namenili izobraževanju. S predstavitvijo svojih pridelkov in čebelarstva so se udeležili dveh prireditev v občini, in sicer trškega sejma in prireditve ob krasitvi novoletne jelke pri Osnovni šoli Braslovče. Sprejeli so tudi program dela za letošnje leto. Na prvo mesto so zopet postavili izobraževanje, zato bodo organizirali več predavanj, nabavili bodo nekaj zdravil za čebele, pripravili dneve odprtih vrat v čebelnjaku, na prireditvi Dan hmeljarjev in občinskem prazniku bodo predstavili čebelje pridelke in njihov pomen v zdravi prehrani in ohranjanju zdravja ljudi, pripravili bodo srečanje čebelarjev in sodelovali na drugih prireditvah. Vzdrževali bodo opazovalni panj za potrebe pouka biologije in za seznanjanje učencev s čebelami in njihovimi pridelki pri Osnovni šoli Braslovče. Pomagali bodo svojim članom pri vključitvi v izobraževanje za poklic čebelar in pri udeležbi na razstavah čebeljih pridelkov. T. Tavčar Društvo sadjarjev celjske regije povezuje 70 sadjarjev, ki imajo približno 80 hektarjev zemljišč, zasajenih z jablanami. V januarju so se člani društva zbrali v gostišču Rimljan v Šempetru, kjer je potekala tudi redna skupščina društva, pred tem pa predavanje Iris Škerbot na temo Predatorji v nasadu jablan. O delu v lanskem lem je poročal predsednik društva Andrej Aškerc in poudaril, da so največ pozornosti posvetili izobraževanju članov, zato so pripravili več predavanj in prikazov nege sadnih nasadov, ki se jih je udeležilo od 20 do 35 sadjarjev. Seznanili so se s primemo osvetlitvi- jo in prehrano v intenzivnih nasadih jablan, o varstvu sadnega drevja, o HACCP sistemu, z zakonom o varnosti in zdravju pri delu in si ogledali zimsko rez na kmetiji Rojnik v Podvrhu pri Braslovčah. Predavanja so vodili mag. Zlatka Gutman Kobal, mag. Milan Žolnir, Igor Škerbot in Marko Tevž. Organizirah so tudi poučno ekskurzijo na postajo Gačnik, kjer jim je Peter Zadravec predaval o sistemih namakanja, oro-ševanja in obrambe pred točo ter protitočnih mrežah. Poleti so si ogledah cvetlični sejem v Velenju, na katerem so člani društva prodajah jabolka, kis in jabolčni sok. Tudi v letošnjem lem načrtujejo podoben program dela. Letos bodo govorih o predatorjih v nasadu jablan in varstvu sadnega drevja, seznanili se bodo s kemičnim redče- njem plodičev, zimsko rezjo jablan in si ogledah predelavo sadja na kmetiji Petra Čvana v Podvinu pri Polzeli. Načrtujejo ekskurzije na Brdo pri Lukovici, v Volčji potok in na kmetijo Kugovnik. Za novega člana upravnega odbora so imenovah Boruta Hrustlja, draženje pa so zaključili s ponovoletnim srečanjem. T. Tavčar Sadjarji zborovali in se izobraževali j|i I'felli :] " ** * i 4 -J I§ Med poročanjem Andreja Aškerca, predsednika društva Ohraniti kranjsko čebelo Člani Čebelarskega društva so se sestali na prvem občnem zboru v letošnjem letu. Društvo, ki šteje 28 članov z 230 čebeljimi družinami, je največje v Spodnji Savinjski dolini. Poročilo o opravljenem delu in načrtih za letošnje leto je podal predsednik Radivoj Verbnjak. Poudaril je, da je lani skozi vse leto čebelarjem in čebelam nagajala suša, pa so kljub temu čebele na nekaterih območjih nabrale zadovoljive količine medu. Čebelarji so V OŠ Prebold sedmošolci vsako leto pred zaključkom koledarskega leta pripravijo kulturno prireditev in družabno srečanje za svoje starše. skrbno bedeh nad svojimi panji, vestno zatirali zajedavce in bolezni. Skoraj brez moči pa so čebelarji pred povečano uporabo pesticidov, ki se že kažejo v odmiranju čebel, predvsem na Gorenjskem. Kljub prošnjam, opozorilom in zahtevam Čebelarske zveze Slovenije Ministrstvo za kmetijstvo še ni prepo- dobrot. Poskrbeli pa so tudi za ustrezno pijačo in kavo in tako zagotovili vse pogoje za prijetno druženje in še boljše medsebojno spoznavanje. D. N. vedalo uporabe pesticidov. Čebelarji so med drugim poskrbeli tudi za izo- braževanje in sodelovali z drugimi društvi, na sejmu kmečkih dobrot in božičnem sejmu, ki ju je pripravilo Turistično društvo Polzela, na regijskem posvetu v Celju, na državnem seminarju in razstavi v Celju. Nekaj čebelarjev se je udeležilo tudi Prvega maja tri zastave Sedmošolci za starše Z občnega zbora polzelskih čebelarjev Na prireditvi so se učenci staršem predstavili z najrazličnejšimi točkami. Prve dni letošnjega januarja je potekala na planinski postojanki Hom razširjena seja upravnega odbora Planinskega društva Zabukovica. Na seji so še posebej poudarili delovno zmago, saj so lani odprli nov bivak na Gozdniku, simbolu Savinjske pod. V društvu so presenečeni nad negativnim odnosom do Savinjske poti. Planinsko društvo Zabukovica je v imenu društev izdalo Vodnik po Savinjski poh. Izdajo bi naj podprla vsa društva oziroma občine, v katerih poteka pot, kar se kljub celoletnim prošnjam ni uresničilo. Vse breme je svetovnega čebelarskega kongresa na Brdu pri Lukovici. Odpravili so se tudi na strokovni izlet v Goriška Brda, kjer so obiskali znana čebelarja Frana Šivica in Ivana Kristančiča. Lansko leto sta zaznamovali dve obletnici, in sicer 55-letnica čebelarskega društva Polzela in 30-letnica dograditve čebelarskega doma. V tem lem so Marjan Pogorelc, Feliks Vidovič in Radivoj Verbnjak opravili tudi preverjanje in potrjevanje poklicne kvalifikacije čebelar. V letošnjem lem bodo dejavnosti podobne lanskim, posebna naloga pa bo z vstopom v Evropo zaščititi in ohraniti plemensko kranjsko čebelo. V ta namen so vsi člani društva podpisali izjavo o rejskem programu za kranjsko čebelo. Delo društva je v imenu občine pohvalil podžupan in vnet čebelar Stanko Novak. T. Tavčar obležalo na PD Zabukovica in občini Žalec. Pot je do sedaj prehodilo 2.258 pohodnikov. Žalostno je, da med pohodniki ni članov domačih društev. Iz polzelskega društva je pot prehodil le en član, iz PD Vransko pa se na to pot ni odpravil še nihče. Na seji so se dogovorih, da bodo planinci svečano obeležili vstop v Evropsko unijo. Na Malem Kamniku, ki je lepa razgledna točka po Savinjski dolini, bodo 1. maja svečano razvili državno, planinsko in zastavo Evropske skupnosti, namenu pa bodo svečano predali tudi bivak na Kamniku, ki ga je lani obnovil Florijan Šon, in na planinski postojanki bodo zavihrale vse tri zastave. J. Ježovnik Tudi letos so učenci staršem pripravili pester in zanimiv program. Peh so in plešah, igrah na razne instrumente in poskrbeli za lepo besedo. Ob tem pa seveda ni manjkalo humorja. Srečanje so nadaljevali v jedilnici šole, kjer so učenci skupaj s svojimi razredničarkami pripravili vrsto PICERIJA /^ ^ 42 PICERIJA Ko veste, da je odločitev dobra. Pice iz krušne peči Vsak dan 6 vrst malic (od 9. do 14. ure) Svetovno znane specialitete 14. februarja VALENTINOVE PICE. Odprt vsak dan. Šempeter, Petrov trg 7, 03/570 15 21 januar2004 Po DOLINI Festival športnih filmov sem si ogledala štiri filme, najbolj všeč pa mi je bil tisti o smučanju in deskanju. Tovrstnih filmov doslej še nisem videla, zato so mi bili še toliko bolj zanimivi. Sama se s športom sicer ne ukvarjam, drugače pa mi je zelo pri srcu odbojka.” Nežka Zagoričnik: “Sem učenka devetega razreda in prvič sem si imela priložnost ogledati tovrstne filme. Pogledali smo si štiri, najbolj všeč pa mi je bil film o hitrostnem smučanju. Sama igram odbojko, rada pa tudi plavam, ko gremo na dopust na morje.” Igor Gorenšelu “S sošolci smo bili zelo veseli, da smo si lahko ogle- dali nekaj športnih filmov, še posebej zato, ker jih drugače nimamo kje videti, razen m pa tam na televiziji. Posebno všeč so nam bili tisti o ekstremnih športih, kot je bil ta zadnji o hitrostnem smučanju.” Matjaž Vrenko: “Filme sem si za veseljem ogledal in bili so mi všeč. Sicer pa se s športom ne ukvarjam prav veliko, raje ga gledam, aktivno pa samo sankam. Letos na žalost bolj malo, ker ni snega, pa saj zime še ni konec. Ob gledanju teh filmov pa te, posebno pri ekstemnih športih, kar zamika, da bi sam kdaj poskusil kaj podobnega.” Nejc Šular: “Ker sam rad smu- čam, mi je bil zadnji film o hitrostnem smučanju najbolj všeč. Uidi drugi ekstremni športi so mi všeč, ker so zelo adrenalinski. Od športnikov zahtevajo veliko znanja in poguma. Marsikdo od nas si želi kdaj poskusiti kaj takega, vemo pa, da brez treningov ne gre.” T. Tavčar V soorganizaciji Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec ter Zavoda šport medija iz Ljubljane je potekal tridnevni festival športnega filma. V dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu, Šempetru, Petrovčah in Grižah so tri dni vrteli filme s športno tematiko, ki jih je izbral znani slovenski športni režiser Beno Hvala. Dopoldanske predstave so bile namenjene učencem osnovnih šol, večerne pa ostalim. 14 filmov si je ogledalo kakih 1300 ljubiteljev športa, med njimi so bili tudi znani slovenski športniki. Med drugim so si ogledali filme Planica 25 let, Življenje v globini in ekstremni surfing, Pot do mita - film o Faustu Cappiju, X 2 K - ekstremni športi itd. Nerdjana Fazliv : “V Šempetru Bolezen je motnja energijskega pretoka mema masaža vzdolž meridianov, kjer je kjer je je premalo, in odvzema, kjer je je prikazan energijski primanjkljaj. preveč. Tako telo poskrbi za samozdrav- Terapevtka Tanja Valjavec med svojim delom v APM centru v Šempetru “Vsak organizem dobi pri delitvi celic v maternici svojo individualno energijsko osnovo s svojo potjo. To življenjsko energijo ohranjamo skozi prehrano, zrak, svetlobo in srečna pozitivna doživetja. Stari Kitajci so razdelili to življenjsko energijo na dve komponenti, in sicer na YIN in YANG. Obe kvalitetni energiji sta enako pomembni in jih najdemo pri zdravem človeku v harmonično-dinamičnem dihanju. Da lahko ta energija kroži po telesu je, potreben določen namakalni sistem, meridiani. Ločimo YIN in YANG meridiane. YIN meridiani se pričnejo pri stopalu, tečejo preko notranje strani nog do prsi, preko sprednje strani ramen, čez komolec do dlani. Na konicah prstov predajajo YIN meridiani svojo energijo v YANG meridiane, ki tečejo od konic prstov po hrbtni strani preko komolca čez ramena zadaj do glave. Nato tečejo preko hrbta, nog zadaj po zunanji strani do prstov na nogah, kjer se energijsko kroženje zaključi. Istočasno sredino telesa oskrbujeta z energijo dve nadrejeni “žili”, in sicer Žila spočetja in Glavna žila.” Tako nam je energijsko kroženje opisala Tanja Valjavec, terapevtka akupunkturne masaže po Penzel-u v APM centru v Šempetru, ki je svoja vrata odprl pred dvema mesecema v stavbi na koncu Šempetra, v kateri je še več drugih lokalov in Tbristična agencija Dober dan. Z odprtjem Akupunkturnega masažnega centra na Rimski cesti 35 je Šempeter postal zanimiv tudi za tiste, ki si želijo izboljšati svoje zdravje, omiliti ali celo odpraviti težave, zaživeti manj stresno in postati aktivnejši. V Sloveniji sta GET POWER APM Centra Uidi v Ljubljani in Celju. V vseh treh deluje 16 terapevtov APM po Penzel-u, ki so združeni v društvu za integralno nego D,ENERGETIC s sedežem v Slovenskih Konjicah. Za ustrezne prostore za odprtje akupunkturnega masažnega centra v Savinjski dolini je poskrbela domačinka Albina Sedminek. Akupunkturna masaža (APM) po Penzel-u je najstarejša evropska metoda terapije meridianov s koreninami v tradicionalni kitajski medicini in klasični vedi o akupunkturi. V 50. in 60. letih prejšnjega stoletja jo je v Nemčiji razvil maser Willy Penzel. V lem 1971 je nastal edinstveni inštitut za akupunkturno masažo po Penzel-u v Heyenu v Weserberglandu s podružnicama v Avstriji in Švici. Sedaj pa nastaja podružnica akupunkturne masaže po Penzel-u tudi v Sloveniji. “Ljudje mislijo, da je akupunktura v prvi vrsti terapija z iglo in vbodi, dejstvo pa je, da je to veda o brezžičnem prenosu energijskih impulzov. Je veda o nevidnem oskrbovalnem sistemu, ki zahteva, da je vodilno nadrejen vsem organskim funkcijam. Pri akupunkturni masaži po Penzel-u gre za krepitev praznih meridianov. Deluje kot regulacijska terapija na podlagi kitajske vede o energiji in je pri- Sekundamo pa stimulira tudi akupunkturne točke. Sestava serije terapij je poleg terapije meridianov tudi specialna nega brazgotin in energijsko statično zdravljenje hrbtenice. Pri terapiji se ob masaži meridianov energija prenaša tja, ljenje. Cilj terapije je poiskati vzrok in ga potem tudi odpraviti, kar pripelje do zmanjšanja težav ah do popolne odprave le-teh,” pravi terapevtka Tanja Valjavec ter dodaja, da so te masaže namenjene tudi preventivi. Prav tako so v veliko pomoč športnikom, ljudem, ki so dnevno izpostavljeni stresnim situacijam, tež- jim fizičnim in psihičnim naporom, in vsem, ki si želijo boljšega počutja. Akupunkturni masažni center po Penzel-u v Šempetru deluje vsako sredo in četrtek. Naročila sprejemajo vse dni v tednu na telefonsko številko (03) 57012 70. Ep-dn podružnični osnovni šob Trje in z baklami ogo iz svojega letnega načrta. peš krenili k polnočnici v cerkev v Galiciji. V leto 2004 želijo v svoje vrste pridobiti Aktivni v turističnem društvu Galicija Turistično društvo Galicija, ki deluje že drugo leto, šteje 68 članov in je vključeno v Zvezo turističnih društev občine Žalec. V letu 2003 so med svoje člane sprejeli tudi konjenike, ki delujejo v svoji sekciji. V preteklem letu so sodelovali na pustnem karnevalu v Žalcu. V okviru akcije Za vsako hiško ena rož’ca so v pomladanskem času v sodelovanju z Vrtnarstvom Žolnir priredili dve cvetlični tržnici. Prav tako so bili aktivni v čistilni akciji v KS Galicija. V okviru tradicionalne prireditve Gališki dnevi v mesecu juniju, na kateri sodelujejo društva iz Krajevne skupnosti Galicija, so organizirah družinsko kolesarjenje po stranskih poteh v občini Žalec ter s kolesi obkrožili Šmartinsko jezero. Udeleževali so se tudi prireditev v okviru Zveze turističnih društev občine Žalec. V letni plan za leto 2003 so vključili tudi pohod z baklami. 24. decembra 2003 so se ob 23. uri zbrali pri novi Med potjo so se jim pridruževali krajani iz raznih zaselkov krajevne skupnosti Galicija. Kljub mrazu so z dobro voljo zaključili srečanje oz. izpolnili zadnjo nal- čimveč aktivnih članov, saj bodo številčnejši še močnejši in uspešnejši. Najdonosnejši slovenski posebni vzajemni sklad v zadnjih treh letih > 136% (v SIT) 1.000.000 SIT 2.360.200 SIT (31.12.2000) (31.12.2003) Informacije, svetovanje in pristop k vzajemnim skladom KD v Velenju, Šaleška 18 in v Žalcu, Šlandrov trg 40 KD investments d.o.o., Celovška 206,1000 Ljubljana, upravlja posebne vzajemne sklade Galileo (uravnotežen), Rastko (delniški) in KD Bond (obvezniški). Prospekti posebnih vzajemnih skladov v upravljanju KD Investments so med delovnim časom brezplačno na voljo na sedežu družbe, na vpisnin mestih in pri vseh pogodbenih partnerjih, ki sprejemajo pristopne izjave. Vpisna mesta in pogodbeni partnerji so objavljeni na spletnih straneh www.kd-group.si, kjer so v elektronski obliki dostopni tudi polletno in letno poročilo ter prospekti vzajemnih skladov KD. Vlagatelj ima poleg prospekta pravico tudi do brezplačnega izvoda letnega ter polletnega poročila. Realizirani pretekli donosi niso zagotovilo za donose v prihodnosti. Gibanje vrednosti točke posameznega sklada je v veliki meri odvisno od stanja na trgu vrednostnih papirjev. Vrednost točke lahko raste ali pada, zato so tudi prihodnji donosi lahko višji ali nižji kot v preteklosti. Tekoči podatki so dnevno objavljeni v časnikih Delo, Dnevnik, Finance in Večer. Vstopna provizija znaša za posebna vzajemna sklada Galileo in Rastko 3%, za posebni vzajemni sklad KD Bond pa 2%, zato se objavljena donosnost na sredstva zmanjša za vstopno provizijo. 080 12081 IM ORAN/NI TELEFONI www.kd-group.si IFi termotehnikd toplotne črpalke hladilni sistemi V marcu se pričakuje razpis subvencije za toplotne črpalke. ZAKAJ> • Zaradi majhnih stroškov priprave tople Vode. • Zaradi možnega hlajenja manjših kleti ali shramb. • Zaradi možne poVezaVe s kotlom. • Zaradi dolge življenjske dobe. Informacije: Termo-tehnika d. o. o. Orla Vas 27 A, 331 h Braslovče Tel.: 03/700 16 20, Ohi 605 951 utu/iV. termotehnika.si NOVOST Od sedaj tudi toplotne črpalke za aretje stanovanjskih in poslovnih objektov. Izkoristite to ugodno priložnost! Napovednik januar2004 OBČINA POLZELA Nedelja, 1. februar, ob 7. uri pohod na Ramšakov vrh; odhod izpred občinske stavbe; (Zoran Štok, 04l 754 778). Nedelja, 1. februar, ob 15. uri ponovitev dram. dela KD Andraž Našli so se; Dom krajanov v Andražu; (Anton Satler, 572 22 80). Petek, 6. februar, ob 18. uri proslava ob slovenskem kult. prazniku; Dom kulture na Polzeli; (Marko Slokar, 041 381 472, Eva Lenko, 703 32 00); odprtje občinske knjižnice na Polzeli. Nedelja, 8. februar, ob 7. uri pohod Solčava - Sv. Duh -Podolševa - Rogar; odhod avtobusa bo izpred občinske stavbe; (Stane Štorman, 572 01 20). Nedelja, 8. februar, ob 9-15 proslava ob kulturnem prazniku; Dom krajanov v Andražu; (Martina Ograjenšek, 705 05 00). Sreda, 18. februar, ob 15. uri pohod po občini Polzela; odhod izpred bifeja Društva upokojencev; (Stane Štorman, 572 01 20). Sobota, 21. februar, ob 7. uri pohod po Rokovnjaški poti (drugi del); odhod izpred občinske stavbe; (Zoran Štok, 041 754 778). Nedelja, 22. februar, ob 14. uri otroška maškarada; telovadnica v osnovni šoli Polzela; (Alenka Žnidar, 031 795 685). OBČINA PREBOLD Ponedeljek, 2. februar, ob 18. uri ustanovni občni zbor zgodovinskega in narodopisnega društva Prebold ter predavanje mag. Toneta Kregarja in mag. Branka Goropevška z naslovom Pisma Slavka Šlandra; dvorana Prebold; Občina Prebold; (Vlado Skok, 572 46 17). Petek, 6. februar, ob 19. uri osrednja občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku; dvorana Prebold; Občina Prebold; (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Nedelja, 8. februar, ob 8. uri zimski pohod na Mrzlico (odhod izpred OŠ Prebold) ; Mrzlica; PD Prebold; (Marko Natek, 041 783 345). Nedelja, 8. februar, ob 11.30 proslava ob dnevu kulturnega praznika; dom pod Reško planino; KD Marija Reka; (Cita Galič, 041 650 712). Petek, 13. februar, ob 19.30 gledališki abonma: Komaj do srednjih, Amatersko gledal. Vrba iz Vrbja; Dvorana Prebold; Občina Prebold; (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Sobota, 21. februar, ob 14. uri otroška maškarada v Preboldu; parkirišče pred OŠ Prebold; (OŠ Prebold, 703 64 20). Petek, 27. februar, ob 18. uri predstavitev knjige dr. Ivana Dolinarja Latkova vas; Gasilski dom Latkova vas; Občina Prebold; (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Petek, 30. januar, ob 20. uri 3. koncert za glasbeni abonma in izven - trobilni TRIO BUM; Dom D. slovenskega tabora Žalec; ZKŠT Žalec. Sobota, 31. januar Gradovi kralja Matjaža; Podpeca; PD Zabukovica; (Ivan Privora, 031 860 188). Četrtek, 5. februar, ob 18. uri PROSUVA OB KULTURNEM PRAZNIKU; Hmeljarski dom Šempeter; KUD Grifon Šempeter. Petek, 6. februar, ob 19. uri OBČINSKA PROSUVA SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRAZNIKA S PODELITVIJO SAVINOVIH ODLIČIJ; Dom II. slovenskega tabora Žalec. Sobota, 7. februar, ob 19. uri predstava KOMAJ DO SREDNJIH VEJ (AG Vrba) - premiera; Dom krajanov Vrbje; KD Vrbje; (Lea Meh, 051 249 219). Sobota, 7. februar, ob 19. uri S PESMIJO ZA PRAZNIK (Moški pevski zbor Ponikva in Ljudske pevke Ponikva); Zadružni dom Ponikva. Sobota, 7. februar, ob 19. uri predstava ob kulturnem prazniku TAT, KI NE MORE (KD Galicija); Kulturni dom Svoboda Liboje; KD Svoboda Liboje. Sobota, 7. februar, ob 17. uri PROSUVA OB KULTURNEM PRAZNIKU; Zadružni dom Gotovlje; KD Gotovlje. Nedelja, 8. februar, ob 18. uri PROSUVA OB KULTURNEM PRAZNIKU; Hmeljarski dom Petrovče; KD Petrovče. Nedelja, 8. februar 5. pohod Liboje-Šmohor-Malič-Bmica; (lahka zimska tura) zbirno mesto - FRECE Liboje; PD Liboje; (Dušan Čretnik, 570 75 92,031 881 725). Nedelja, 8. februar pohod na Jeruzalem; Slovenske gorice; PD Zabukovica; (Ivan Privora, 031 860 188). Četrtek, 12. februar, od 10. ure dalje (razstava bo na ogled do 19. februarja) razstava del likovne sekcije KUD Žalec; avla Doma II. slovenskega tabora Žalec; KUD Žalec. Četrtek, 12. februar, ob 17. uri predstava za cicibanov abonma in izven - CIRKUS PRIHAJA (Lutkovno gledališče Maribor); Dom II. slovenskega tabora Žalec; ZKŠT Žalec. Četrtek, 12. februar, ob 18. uri odprtje razstave likovnih del FRANCETA SLANE; Savinov likovni salon Žalec; ZKŠT Žalec. Petek, 13. februar, ob 19. uri predstava za izven - OD LJUBEZNI SE ZVRTI (KD Petrovče); Dom H. slovenskega tabora Žalec; ZKŠT Žalec. Sobota, 14. februar, ob 9.30 uri predstava KOMAJ DO SREDNJIH VEJ (AG Vrba) - ponovitev; Dom krajanov Vrbje; KD Vrbje; (Lea Meh, 051 249 219). Sobota, 14. februar, ob 20. uri koncert tolkalne skupine STOP z gostjo - violinistko Anjo Bukovec; Dom II. slovenskega tabora Žalec; ZKŠT Žalec. Torek, 17. februar, ob 18. uri koncert BLAŽA PENTKA; Krajevna knjižnica Petrovče; KD Petrovče. Petek, 20. februar, ob 20. uri 4. koncert za glasbeni abonma in izven - pianist LOVRO POGORELIČ; Dom II. slovenskega tabora Žalec; ZKŠT Žalec. Petek, 20. februar, ob 17. uri občini zbor PD Zabukovica; dvorana društva upokojencev Griže; PD Zabukovica; (Jože Jančič, 041 200 196). Nedelja, 22. februar po Cerkniškem hribovju; Cerkno; PD Zabukovica; (Ivan Privora, 031 860 188). Nedelja, 22. februar, ob 18. uri Koncert Celjskih 5 -najpopularnejših v letu 2003; Hmeljarski dom Šempeter; KUD Grifon Šempeter. Petek, 27. februar, ob 20. uri predstava za izven - BURKA O JEZIČNEM DOHTARJU (Špas teater Mengeš); Dom H. slovenskega tabora Žalec; Sobota, 28. februar, ob 19. uri predstava ARZENIK IN STARE ČIPKE (KUD Savlje - Kleče); Dom krajanov Vrbje; KD Vrbje; (Lea Meh, 051 249 219). Sobota, 28. februar po Šišemikovi poti; Cerkno; PD Zabukovica; (Ivan Privora, 031 860 188). ŠPORTNE PRIREDITVE 1. 2. Pohod na Ramšakov vrh; Žalec; PD Žalec; (Srečko Podpečan, 031244 771). 7. 2. Pohod z bakljami na Goro; Žalec; PD Žalec; (Milan Ašenberger;, 031 244 771). 8. 2. Prvenstvo Griž-tek na smučeh; Griže; Društvo Partizan Griže; (Sašo Veligošek, 041 727 217). 8. 2. 5. planinski pohod: Šmohor -Malič Šmohor; Liboje; PD Liboje; (Čretnik Dušan, 570 75 92). 8. 2. Mednarodni Grand Prix Žalec 2004; Žalec; Karate klub Žalec; (Silvo Marič, 041 743 022). 22. 2. Planinski pohod Hom; Liboje; PD Liboje; (Čretnik Franci, 714 04 53). 24. 2. Hokej v maskah z metlami; Griže; Društvo Partizan Griže; (Sašo Veligošek, 041 727 217). 25. 2. Zimski pokal SPRINTKO; 4/5.razred; Žalec; Atletski klub Žalec; (Gašparič Aleš, 031 322 749). 27. 2. Proslava 20 let PD; Šempeter; PD Šempeter; (Silvo Črepinšek, 031 501 244). 28. 2. Turini smuk Mrzlica-Gozdnik; Griže; Društvo Partizan Griže; (Sašo Veligošek, 041 727 217). 10. 2. 2004 ob 18. uri Prireditev: ŠPORT V OBČINI ŽALEC V LETU 2003 z gostom ALJAŽEM PEGANOM Kraj: Dom II. slovenskega tabora Žalec Info: ZKŠT ŽALEC 712 12 67 KINO ŽALEC NEDELJA, 1. 2., ob 18.00 : REŠEVANJE MALEGA NEMA ob 20.00: SKRIVNOSTNA REKA PONEDELJEK, 2. 2., ob 10.00 : REŠEVANJE MALEGA NEMA (šolska), vstopnina samo 400,00 SIT! SOBOTA, 7. 2., ART PROGRAM ob 20.00: romatnična komedija GIN IN ČOKOLADA Režija: John McKay Producent: Lee Thomas, Hanno Huth, Julia Chasman Scenarij: John McKay Igrajo: .Andie MacDowell, Imelda Staunton, Anna Chancellor, Kenny Doughty, Bill Paterson NEDELJA, 8. 2., ob 18.00 in 20.00: BILO JE NEKOČ V MEHIKI NEDELJA, 15. 2., ób 18.00: GOSPODAR PRSTANOV: KRALJEVA VRNITEV ob 20.00: PODZEMLJE NEDELJA, 22. 2., ob 18.00: SCARY MOVIE 3 - FILM, DA TE KAP 3 ob 20.00: MAU SVET Počitniški program : TOREK, 24. 2., ob 10.00: ODŠTEKANI PETEK SREDA, 25. 2., ob 10.00: MAU VOHUNI 3-D:KONEC IGRE ČETRTEK, 26. 2., ob 10.00: MEDVEDEK PU Vstopnina samo 400,00 SIT !!! NEDELJA, 29. 2., ob 18.00 in 20.00: POD NJENIM OKNOM MEDOBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA ŽALEC Torek, 10. februar, ob 18. uri leta) Spomin na Meto Rainer Ponedeljek, 23. februar, ob 18. uri Četrtek, 19. februar, Odprtje razstave knjižnih ilustracij ob 17. uri poezije Mete Rainer (Marjan Literarna delavnica Ljudmile Conradi (za otroke od 9- do 12. Manček) Napovednik prireditev je samo okvirna informacija o prireditvah. Datum in uro lahko organizatorji spremenijo tudi po objavi v Utripu, za kar v uredništvu nismo odgovorni. telefon: 03/712 12 80 telefaks: 03/71212 76, e-pošta: zkst.utrip@siol.net CASINO RUBIN Hotel Žalec d.o.o., Mestni trg 3, Žalec, tel.: 03/ 71317 03, www.hotel-zalec.si VSAK PETEK NAGRADNO ŽREBANJE ( 100 in 200 eurov ) V PETEK, 13.2.2004 VELIKO NAGRADNO ŽREI 1. nagrada: vikend paket - Terme Dobrna 2. nagrada: 200 eurov 3. nagrada 100 eurov v Nastopil bo ALEKSANDER JEZ, promocija Radgonske penine in podjetja Plod d.o.o. SOBOTA, 14.2.2004 (Hotel Casino), Nastopila bosta DAVOR BORNO in BRINA januar2004 Kultura Pogled v sanje Evropsko leto invalidov 2003 smo v Društvu paraplegikov jugozahodne Štajerske počastili predvsem z izdajo pesniškega prvenca z naslovom Pogled v sanje avtorice Gordane ki tak. Knjiga je delo treh članov društva. Poleg avtorice, ki je članica našega društva, sta sodelovala še Branko Rupnik z ilustracijo ter Alojz Strniša, ki je knjigo oblikoval in vodil celoten projekt od ideje do promocije knjige v Zdravilišču Laško. Tisk in pomoč pri računalniški pripravi knjige sta delo Tiskarne Golc. Kdor želi pomagati društvu pri pokritju stroškov izdaje knjige, lahko vsak ponedeljek ali četrtek v času uradnih ur (od 13- do 16. ure) kupi knjigo. Prostori društva so na Podjavorškovi ulici 1 v Celju (nasproti avtohiš SELMAR in A2S). Enostavneje lahko knjigo naročite prek medmrežja na elektronskem naslovu: dce.paraplegik@gust.ames.si. Knjigo po ceni dva tisoč tolarjev (plačah je potrebno tudi poštnino) boste prej eh po pošti. Ogrej mojo dlan Vedno bolj hladne so zunaj noči. V srcu črepinje, ostanki življenja. Samota prihaja iz teme na plan. Želim samo eno. Stisni mi roko. Ogrej mojo dlan. V temi in vetru, ki je zavel, si lučka, ki kaže mi pot na križiščih življenja. Pogrešam te vedno. Tudi ta dan. Stisni mi roko. Ogrej mojo dlan. Življenje Nekoč je bilo mnogo radosti v lesketajočih laseh, veliko sreče v temnih očeh, veliko sonca na gladkem licu. Danes je veliko srebra v pustih laseh, ranjena duša v ugaslih očeh, utrujenost na zgubavem licu. foto: Janez Hudej Alojz Strniša Zdaj tudi društvo V preboldski graščini je že dalj časa na ogled zgodovinsko etnografska zbirka Prebold skozi čas. Zanjo skrbi odbor, ki ga je imenoval občinski svet, zdaj pa so se v Preboldu odločili, da ustanovijo društvo. Ustanovni občni zbor zgodovinskega in narodopisnega društva bo v ponedeljek, 2. februarja v pre- boldski dvorani. Ob tej priložnosti pripravljajo tudi predavanje z naslovom Pisma Slavka Šlandra. 0 tem bosta govorila mag. Tone Kregar iz celjskega Muzeja novejše zgodovine in mag. Branko Goropevšek, direktor Osrednje knjižnice Celje, sicer pa preboldski rojak. K.R. Godbeniki s koncerti dali slovo staremu letu Minuli december je bil bogat s številnimi prireditvami, ki so polepšale božično-novoletni čas. Zvesti tradiciji božično-novoletnih koncertov so ostali vsi trije savinjski pihalni orkestri, ki delujejo v Preboldu, Libojah in Grižah. Z najdaljšo tradicijo božično-novoletnih koncertov se lahko pohvalijo preboldski godbeniki, ki jih vodi Milan Posavec, saj so s tovrstnimi koncerti pričeli že pred 17 leti. Koncert že vrsto let pripravljajo na sam božič. Tokrat so imeli v gosteh priljubljen narodno-zabavni ansambel Modrijani. Obiskovalci koncerta, ki ga je povezovala Jožica Ocvirk, so do zadnjega kotička napolnili dvora- no in tudi avlo, saj je bila dvorana premajhna za vse obiskovalce. Ob tej priložnosti je spregovoril župan občine Prebold Vinko Debelak in zbranim čestital ob dnevu samostojnosti, hkrati pa vsem obiskovalcem zaželel vse najboljše v lem 2004. Na koncertu so počastili tudi 50-letnico dedka Mraza, ki mu je dal svoj neizbrisen pečat Avgust Dobriha. Nadvse prijetno in veselo je bilo tudi v dvorani Doma Svobode v Grižah. Občinstvu so se predstavih godbeniki Godbe Zabukovica pod vodstvom Aleša Ulage. Koncert je povezovala Sabina Vybihal. Predzadnji novoletni koncert so v dvorani Doma C. slovenskega tabora v Žalcu pripravili godbeniki godbe Liboje, ki leto in pol delujejo pod umetniškim vodstvom Andreja Žganka iz Maribora, sicer hbojskega rojaka. Njihov glasbeni gost je bil vokalni sohst Edvin Fhser, ki je skupaj z godbeniki zapel nekaj znanih Godba TT Prebold je letos na koncert povabila Modrijane. Godba Zabukovica na domačem odru slovenskih popevk, ob koncu pa tudi Silvestrski poljub Alfija Nipiča. Koncert je povezovala Greta Kokot -Rajkovič. Libojski godbeniki so naslednji dan zaigrah tudi pred domačim občinstvom v dvorani KD Svoboda Liboje v Libojah. D. Naraglav Libojski godbeniki so se predstavili tudi v Žalcu. Nastop Cekinčkov Trikraljevski koncert na Polzeli sicer tenorist Sebastjan Podbregar, ki avtorjev, kot so Schumann, Liszt, sta ga spremljala na klavirju Primož Vremšak, Rodgers, Kropivšek, Adam, Primož Mavrič in brata Sebastjan in dejan Podbregar Večer o Rudolfu Maistru V prostorih OŠ Petrovče je pred dnevi kulturno društvo Petrovče ponovno pripravilo lep kulturni večer, ki je bil posvečen življenju in delu generala Rudolfa Maistra. Letos namreč poteka praznovanje 130-letnice njegovega rojstva. Življenje in delo generala Rudolfa Maistra je predstavila gospa Breda Šip. Maistrovo življenje je bilo na prvi pogled povezano samo z vojaščino in strogim vojaškim pravilnikom. Vedno bolj spoznavamo in priznavamo njegove zasluge, da je Maribor z okolico del slovenske države in da poteka meja Slovenije po Muri in ne po Dravi. Življenje generala Maistra pa je bilo že od rane mladosti povezano tudi s književnostjo, glasbo in slikarstvom. Rad se je gibal med umetniki in ne samo to, umetnost je ustvarjal tudi sam. Že leta 1929 je izdal pesniško zbirko z naslovom Kitica mojih. Pisal je ljubezenske in domovinske pesmi ter balade in romance. V kulturnem programu je nastopil Moški pevski zbor Petrovče pod vodstvom gospe Metke Berg in zapel pesem Završki fantje, ki jo je napisal Rudolf Maister. KD Petrovče V nedeljo pred praznikom sv. treh kraljev so v polzelski župnijski cerkvi pripravili koncert božičnih pesmi. Na njem je nastopilo več polzel-skih zborov in vokalnih skupin. Prepevali so Mešani pevski zbor Oljka, ki ga vodi Marko Slokar, Moški pevski zbor, Župnijski mešani pevski zbor in mladinski zbor OŠ Polzela pod vodstvom Mije Novak, Vokalni kvintet Lastovka pod vodstvom Franca Ogrisa, Vokalno-in-strumentalna skupina Margareta pod vodstvom Sabine Florjane, Dekliška vokalna skupina Polzela in Cerkveni otroški zbor Cekinčki, ki ju vodi Tina Novaij, igral pa je tudi tamburaški orkester KUD Polzela pod vodstvom Mije Novak. Vsi nastopajoči so s svojim petjem in igranjem navdušili poslušalce, ki so napolnili domačo cerkev. Ob koncu se je vsem nastopajočim zahvalil domači dekan Jože Kovačec, koncert pa so zaključili s pesmijo Sveta noč, ki so jo zapeh ob spremljavi orgel in trobente. Tako so se še enkrat potrdile besede škofa Antona Martina Slomška, ki je zapisal: “Veliko sonc je od mladostne dobe potonilo, a me še mladostno petje vedno veseli. Teža let me k zmelji vleče, glava se beh od skrbi, pa me še vselej glas nekdanjih pesmi pomladi.” T. Tavčar Nastopili domači umetniki Kristalna dvorana v graščini Šenek na Polzeli je bila zvečer na dan samostojnosti do zadnjega kotička zasedena. Občina Polzela in Kulturno glasbeno društvo Cecilija sta namreč pripravila koncert. Pred občinstvom so nastopih trije domači uveljavljeni umetniki, in Kulturno prosvetno društvo Šešče je sredi tega meseca v dvorani Doma kulture v Šeščah pripravilo zanimivo prireditev z naslovom Z ljudsko pesmijo in glasbo v novo leto. Korenine te prireditve segajo v prve januarske dni leta 2002, ko so v Kulturno prosvetnem društvu Šešče, skupaj z DPD Svoboda Prebold, organizirali kulturno prireditev z naslovom Odsev novoletnih praznikov. Namenjena je bila zbiranju denarja za obleke Mešanega pevskega zbora KPD Šešče, hkrati pa je popestrila s kulturo bolj zaspani januar. Ker je prireditev dobro uspela, so se v Šeškem kulturnem društvu, ki mu predseduje Silvo Ramšak, odlo- Mavrič in s trobento Dejan Podbregar. Izvajali so dela priznanih čili z njo nadaljevati. Že lani je na prireditvi nastopilo kar nekaj izvajalcev, letos pa se je njihov krog še razširil. Letošnji program so pričele pevke in pevci domačega zbora, ki ga vodi pevovodja Januš Rasiewicz, nato pa so se občinstvu predstavili še narodni ansambel A je to, skupina ljudskih pevk in pevcev Prijatelji 6 še in harmonikar Vasja Goropevšek. Domačim izvajalcem so sledile gostujoče skupine. Iz Vrbja so se občinstvu predstavih nastopajoči, ki delujejo v skupini Ajmarček, v skupini Prvci iz Vrbja in člani harmonikarskega ansambla DU Vrbje. Iz Zadrečke doline so nastopili Fantje iz treh vasi ter iz Nazarij skupina Pušeljc. S Koroško pesmijo je prišla v Šešče družina Miklavž, iz Celja pa je občinstvu zape- Schubert, Privšek, De Curtis in Gruber. T. Tavčar la skupina Grmada. Svoj delež k pestremu dveumemu programu petja in glasbe so prispevale tudi Pevke treh vasi iz občine Žalec, harmonikar Franci Uplaznik ml. iz Matk in skupina Stari znanci. Prireditev je povezovala in vodila domačinka Sabina Muratovič, sicer radijska napovedovalka na Radiu Slovenija, ki je z raznimi šalami poskrbela tudi za smeh. K uspešnemu vodenju je svoje prispeval tudi podpredsednik KPD Šešče Tomaž Cink, ki je poskrbel za uvodni pozdrav in za podelitev spominskih priznanj po nastopu vsake skupine oziroma posameznika. Prireditev so vsi nastopajoči sklenili s pesmijo Prav luštno je res na deželi. Nastopajoči in drugi gostje so bili ob koncu prireditve v dvorani gasilskega doma Šešče deležni dobrot članic Društva podeželskih žena občine Prebold. D. Naraglav V Šeščah so peli in godli Kultura januar2004 Svoboda Prebold z novim vodstvom Pred dnevi so se v preboldski dvorani na rednem občnem zboru zbrali članice in člani kulturno prosvetnega društva Svoboda Prebold. Občnega zbora so se kot gostje udeležili tudi predstavniki KUD Šešče in Marija Reka, predstavniki kulturne sekcije PGD Sv. Lovrenc, predstavnica knjižnice Prebold Nuša Dvoršek, predstavnica JSKD, Območne izpostave Žalec, Jožica Ocvirk, predsednik občinskega odbora za negospodarstvo Franc Škrabe in župan občine Prebold Vinko Debelak. Tokratni občni zbor je bil sklican predvsem zaradi odstopa dosedanje predsednice Anice Trivan in treh članov izvršnega odbora ter dveh članov nadzornega odbora društva, ki so se za ta korak odločili že v drugi polovici lanskega leta. Ne glede na svojo odločitev so sklenili v društvenih organih delovati do rednega občnega zbora in tako zaključiti svoj mandat eno leto pred iztekom. 0 razlogih za odstop je Trivanova občnemu zboru podala obširno pisno poročilo. Le-tega je v njeni odsotnosti prebral delovni predsednik občnega zbora Franc Cigler. Trivanova je v svojem poročilo zapisala, da odstopa predvsem zaradi nekaterih ljudi v občini, ki imajo do njihovega kulturnega poslanstva in nje same podcenjevalen odnos. Že dalj časa je za nekatere moteč element in zato je izvršnemu odboru društva že pred dobrim letom predlagala, da jo razrešijo, a ta njene pobude ni sprejel. Kot pravi, zaradi slabšega zdravja in neizboljšanega stanja odnosov nima več volje in moči, da bi še delovala v takšni sredini. Upa pa, da bo s svojim umikom DPD Svobodi zagotovila v prihodnje boljše čase. V nadaljevanju so podah poročila tudi blagajničarka, predsednica nadzornega odbora in vodje posameznih sekcij. V DPD Svoboda Prebold delujejo Moški pevski zbor, gledališka sekcija, plesna skupina AXIS, plesna skupina BAMS, mladinska rock skupina Bananas in občinska noša. Po poročilih je sledila razrešnica članov v odstopu, sledile pa so nadomestne volitve. Do zaključka štiriletnega mandata, eno leto do rednih volitev, bo vodenje društva v rokah Milene Sedminek. Novi člani izvršnega in nadzornega odbora so: Nuša Dvoršek, Martina Kumer, Marjan Golavšek, Andrej Uplaznik in Jože Jerman. Slednji so dosedanje člane Marijo Zmrzlak, Jadranko Mladenovič, Anico Ropotar, Marjanco Pirc in Franca Ciglerja. Pred zaključkom občnega zbora so zbranim spregovorili tudi nekate- ri gostje. Župan Vinko Debelak je prevzel na svoja ramena vse domnevne težave in očitke Trivanove, saj se kot župan čuti poklican za reševanje tovrstnih problemov. Vendar, kot so povedali nekateri člani izvršnega odbora, ki so odstopili, se ti očitki niso neposredno nanašali nanj, saj je bil vseskozi naklonjen njihovemu delovanju in jih je po svojih močeh podpiral. Ne nazadnje je to na lanskoletnem občnem zboru javno povedala tudi Trivanova in se županu zahvalila za njegovo pomoč in razumevanje. D. Naraglav Delovno predsedstvo občnega zbora in nova predsednica društva Milem Sedminek Prihajajo trobilci Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je po besedah poslovne direktorice Tanje Razboršek Rehar v lanskem letu deloval zelo uspešno. Na področju kulture je poleg mnogih drugih prireditev in razstav organiziral dva gledališka abonmaja, dobro sta se uveljavila tudi mladinski in otroški abonma, na novo pa so organizirali glasbeni abonma s programom klasične glasbe. V okviru glasbenega abonmaja sta bila izvedena že dva koncerta, kritike pa so bile zelo dobre. Tretji koncert bo 30. januarja. V Žalec namreč prihaja slovenski trobilni trio BUM, ki ga sestavljajo pozavnist Uroš Polanc, trobentač Matej Rihter in rogist Boštjan Lipovšek. Ker glasbeni abonma ni v celoti prodan, se je uprava zavoda odločila, da na koncert z brezplačnimi vstopnicami povabi abonente gledališkega abonmaja. K. R. Avtorici knjige Griže MagdaJežovnik in Breda Veber z moderatorko Nado Mulej S knjigo Griže v mesec kulture Krajevna skupnost Griže se lahko pohvali s pestro, bogato in raznoliko kulturno dejavnostjo. Kulturno društvo Svoboda Griže je organizator najrazličnejših odmevnih prireditev, gledaliških predstav, koncertov ... Zelo veliko h kulturnemu utripu kraja prispevajo šola, godba na pihala in drugi. Pomemben delež v preteklosti ima tudi šport, ki je temeljil na tradiciji Sokolov in Orlov. Kraj se ponaša z vrsto zanimivosti s področja kmečke arhitekture, sakralnih objektov in raznih drugih posebnosti, ki so vtisnile svoj pečat živ- ljenju teh ljudi v preteklosti. Vse to in še veliko več sta v svoji knjigi o Grižah zapisali avtorici Magda Ježovnik in Breda Veber. Za pisanje knjige sta se odločili pred dobrima dvema letoma, ko so v Grižah s posebno prireditvijo slovesno obeležili 760-letnico kraja. Svojo, takrat dano obljubo sta tako tudi izpolnili in izšla je knjiga o Grižah in Grižanih, o njihovi preteklosti in sedanjosti. Kolo zgodovine se je 20. januarja znova zavrtelo pred nabito polno dvorano Doma Svobode, kjer je potekala uradna predstavitev knjige. Ob tej priložnosti so zaigrali godbeniki Godbe Zabukovica, vse prisotne pa je nagovorila Nada Mulej, ki se je z avtoricama tudi pogovarjala in prebirala posamezne zanimivosti iz vsebine 280 strani obsegajoče knjige, ki premore tudi veliko dokumentarnih fotografij in drugih dokumentov. Dogodek so s svojimi nastopi obogatili glasovi Ženskega pevskega zbora Svobode Griže, citrar Božo Tmovšek in kitarist Januš Grobelnik ter flavtistki Jerneja Kolšek in Urška Zahmik. Zbrane je pozdravil tudi župan občine Žalec Lojze Posedel in avtoricama čestital za veliko opravljeno delo. Poseben pozdrav je namenil prof. Milanu Natku, ki je avtoricama pri nastajanju knjige pomagal s strokovnimi nasveti. V spomin na ta dogodek, ob izidu knjige, mu je izročil tudi likovno delo domačina Rudija Španzla in Kogojev pivski vrček. Besede zahvale s šopkom rož sta prof. Milanu Nateku namenili tudi avtorici knjige. Magda in Breda sta nam ob tej priložnosti zaupali, da jima je bil v veliko oporo pri nastajanju knjige tudi Franci Ježovnik, Magdin mož. “Knjiga pa najbrž ne bi zagledala luč sveta, če ne bi bilo Danila Basleta, predsednika naše Svobode, ki je potegnil črto pod napisano in spravil knjigo v tisk,” sta na prireditvi povedali avtorici. Prof. Milan Natek je ob tej priložnosti podal svoje mnenje o knjižnem delu, ki je po njegovem zagotovo celovit prikaz življenjskega utripa nekega kraja. “Predstavitev območja Krajevne skupnosti Griže, kot sta ga zasnovah in izpeljali Magda Ježovnik in Breda Veber, kaže nadvse zanimiv in tehten poskus oživitve mnogih prvin vsakdanjega življenja, ki so bolj ah manj vidno zarisane v današnji pokrajini in njenem vsakdanjem življenjskem utripu. Iz množice pojavov in podatkov sta izluščili, osvetlili in ovrednotili vse Uste gospodarske in socialne poteze, ki so značilne in graditeljsko pomembne za kraj, obenem pa so prepričljivo in razvidno vtisnjene v zunanji podobi nasehj in njihovih domov. Avtorici sta že iz objavljenega gradiva in dostopnih virov, ki jih je pravzaprav bolj malo na voljo, svoje delo zasnovah na pregledu domačih društvenih in drugih arhivov in kronik, predvsem pa sta se naslonih na dragocena pričevanja domačinov iz najrazličnejših socialnih slojev in starostnih skupin. Spominske izpovedi sta skušah kritično ovrednotiti, obenem pa jih verodostojno podpreti in dokumentirah z razpoložljivimi arhivskimi, kro-nografskimi in drugimi viri." Knjiga Griže je sedaj m, natisnjena je v nakladi 1000 izvodov. Knjigo je založilo in izdalo KUD Svoboda Griže, katerega aktivni članici sta obe avtorici. Arhivske fotografije so prispevali različni krajani, novejše pa so posneh Breda, Igor in Zoran Veber. Knjigo so natisnili v tiskarni Šetisk v Žalcu. Nadvse zanimiva je njena zunanja podoba, saj je na naslovnici lep portal z vhodnimi vrati, ki, če jih odpremo, spoznavamo njeno notranjost - vsebino. Vodnjak na zadnji strani simbohzira globino, iz katere sta avtorici morah črpati snov za knjigo. D. Naraglav Govorica barv Pred dobrimi tremi leti je v okviru KUD Žalec pričela delovati skupina devetih avtorjev, ki se je prvič predstavila v Občinski matični knjižnici. Sledil je skoraj dveletni premor. Preteklo leto so ponovno pričeli z delovanjem, v svoje vrste pa želijo privabiti čim več ustvarjalcev iz okolice Žalca. Trenutno deluje v sekciji, ki jo vodi likovnik Janko Melanšek, 18 članov. Vsak med njimi išče svoj lastni likovni izraz v različnih tehnikah. Ker pa žehjo spoznah in pridobiti ustrezna znanja, se izobražujejo na lastnih hkovnih delavnicah. Prvo šestmesečno delavnico za akvarel je vodil likovnik Stane Petrovič - Čonči iz Celja. Člani likovne sekcije pa žehjo svoja dela tudi razstavljati. Prva resna priložnost se jim je ponudila z lanskoletno udeležbo na 13- hkovni koloniji prijateljstva na Polzeh, kjer je sodelovalo 5 članov in od katerih so bik trije izbrani in povabljeni k sodelovanju na medobmočni hkovni razstavi v Laškem. Obiskovalci so z navdušenjem sprejeh tudi razstavo, ki so jo skupinsko postavili na ogled ob dnevu odprtih vrat (Ta veseli dan kulture) od 3. do 8. decembra v avh Doma II. slov. tabora v Žalcu. Razstavo si je ogledalo skoraj hsoč obiskovalcev. Seveda pa se člani udeležujejo tudi podobnih predstavitev drugod, npr. v Celju, Velenju, razstavljajo samostojno, vključili so se tudi v Zvezo likovnikov Slovenije. V prihodnje načrtujejo veliko zanimivega dela. Izobraževali se bodo na internih delavnica in delavnicah, organiziranih drugod po Sloveniji, sodelovali na različnih razstavah in se predstavih predvsem s skupinskimi in samostojnimi razstavami hkovnih del v avh Doma II. slov. tabora v Žalcu, ki jih bodo organizirah v dogovoru in s sodelovanjem Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec. K. R. Foto: Janko Melanšek Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območna izpostava ŽALEC objavlja JAVNE POZIVE ZA SOFINANCIRANJE V LETU 2004 1 JAVNI PROJEKTNI POZIV' 2004 za izbor kulturnih projektov na področjih ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, ki jih bo v letu 2004 sofinanciral Javni sklad Repubhke Slovenije za kulturne dejavnosti (višina sredstev je 93 mio SIT) 1 JAVNI POZIV Prostori/oprema 2004 za zbiranje predlogov za sofinanciranje nujnih posegov pri investicijskem vzdrževanju prostorov in nakupa opreme za potrebe ljubiteljskih kulturnih dejavnosti za leto 2004 (višina sredstev je 34.461 mio SIT) 1 JAVNI POZIV MKC 2004 za zbiranje predlogov za sofinanciranje nujnih posegov pri investicijskem vzdrževanju prostorov in nakupa opreme za potrebe mladinskih kulturnih centrov za leto 2004 (višina sredstev je 15 mio SIT) 1 JAVNI POZIV Specializirana oprema 2004 za zbiranje predlogov za sofinanciranje nakupa specializirane opreme za potrebe pihalnih in tamburaških orkestrov (višina sredstev je 12 mio SIT) Vsi javni pozivi za sofinanciranje se pričnejo 16.1. 2004 in so odprti do 16. 2. 2004, oziroma do porabe sredstev. Izbor bo potekal po vrstnem redu prispetja vlog. OBRAZCE lahko dvignete na Območni izpostavi JSKD Žalec, Aškerčeva 9/a (Dom n. slov. tabora Žalec) oz. na spletni strani www.jskd.si Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Območna izpostava ŽALEC objavlja datume območnih primerjalnih prireditev v letu 2004 REVIJA ODRASLIH PZ 17. 4. REVIJA OTROŠKIH PZ 21. 4. REVIJA ODRASLIH GS REVIJA OTROŠKIH GS REVIJA PIHALNIH ORK. REVIJA TAMBUR. SKUPIN REVIJA ODRASLIH FS REVIJA OTROŠKIH FS SREČANJE MLADIH LITERATOV SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV KIPARSKA KOLONIJA MLADIH febr./marec - indiv. 11.3. 20. 9. 19.9-22. 5. do 15. 4. - indiv. 28. 5. 20. 6. 24. 6. LIKOVNA KOLONIJA PRIJATELJSTVA 24.-26. 9- Izvajalci bodo prejeli razpise vseh prireditev s pogoji sodelovanja, kraj in čas izvedbe, podatke o strokovnem spremljevalcu. Organizator si pridržuje pravico morebitne spremembe datumov. januar2004 Sport Zdravju naproti na Goro Oljko KK Žalec najboljši karate klub Januar je mesec številnih zimskih pohodov, na katerih pa letos ni bilo zaslediti snega. Ihdi 22. tradicionalni pohod Zdravju naproti, ki ga je orga- Oljke so se pohodniki odpravili z različnih smeri, in sicer s Polzele, Šmartnega ob Paki, Velenja, Šoštanja in Andraža. Na cilju je udeležence pohoda čakal topel čaj in tradici- je/ udeležencev, ki so na pohod krenili s Polzele. niziralo Planinsko društvo Polzela, je minil v slabem in nič kaj primernem vremenu za pohod. Gora Oljka z obnovljenim planinskim domom, pridnima oskrbnikoma in cerkvijo sv. Križa je gostila približno 700 pohodnikov iz raznih krajev Slovenije in tudi iz sosednje Hrvaške. Na vrh 734 m visoke Gore onalno trdo kuhano jajce. Predsednik Planinskega društva Polzela Zoran Štok je povedal, da so za 20- in 10-kratno udeležbo na pohodu podelili tudi posebna priznanja. Letos je pohodnike iz Celja do Velenja pripeljal posebni vlak. Organizatorji pohoda pa so poskrbeli tudi za vodeni pohod s Polzele in Velenja. T. Tavčar Uspešni nogometaši Andraža Šport je v Andražu nad Polzelo že od nekdaj zelo priljubljen. Najprej so se navduševali nad tekmovanji v smučarskih skokih in vaškem nogometu, z ustanovitvijo SK Oljka Andraž v začetku sedemdesetih let pa so pričeli z organiziranimi športnimi aktivnostmi v tem kraju pod Goro Oljko. Poleg smučarskih skokov se je razvila sekcija nogometa in ženskega rokometa itd. V zadnjih letih se mladi fantje posvečajo predvsem malemu nogometu. Pred devetimi leti je bil ustanovljen tudi klub malega nogometa Flamengo. V teh letih so si s srcem in borbenostjo pridobili ogromno izkušenj in bili uspešni na različnih tekmovanjih. Lansko leto je bilo zanje še posebej uspešno, kajti uspelo jim je igrati v kar treh ligah hkra- ti. Postali so zmagovalci občinske lige malega nogometa v Šmartnem ob Paki, zmagovalci občinske lige v Škalah pri Velenju in zmagovalci medkrajevne lige, ki poteka po krajih iz bližnje in daljne okolice. Poleg tega so prejeli še dve nagradi za najboljšega vratarja in vse tri nagrade za najboljšega strelca. Poleti so sodelovali na raznih turnirjih in se v finalu kar dvakrat srečali z aktualnim državnim prvakom iz Litije. Trenutno nastopajo v I. zimski ligi v Celju, kjer se v zadnjih letih prav tako lahko pohvalijo z vidnimi uspehi. Poleg rednih treningov skrbijo tudi za podmladek. Kljub obveznostim v službah in šoli si vzamejo čas za igranje nogometa. So še vedno brez sponzorjev in pravijo, da se kakršni koli pomoči ne bi odrekli. T. Tavčar Stojijo (od leve proti desni). Benjamin Mešič, Matic Hleb, Matej Tič, Gorazd Glušič, Silvo Lebar (vodja ekipa), Robert Pižom; čepijo: Dejan Drobež, Marko Glušič, Milan Brunšek, Tone Brunšek in Grega Kokot Karate zveza Slovenije in Karate klub Žalec sta v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu na kulturno zabavni prireditvi razglasila najboljše karateiste v letu 2003. V polurnem videoposnetku Savinjske televizije so obiskovalcem v dvorani prikazali najodmevnejše dogodke na tekmovalnem področju v preteklem letu, nato pa so spregovorili mag. Marjan Hruševar, član olimpijskega komiteja Damjan Pinter in žalski župan Lojze Posedel. Poudarili so uspehe slovenskih kara-teistk in karateistov na mednarodnih in državnih tekmovanjih. Posebne pohvale je bil deležen Karate klub Žalec, ki je zmagal tudi v ekipni konkurenci. Članica žalskega kluba Teja Šavor je postala najšportnica Karate zveze Slovenije za leto 2003. Silvo Marič, sekretar Karate zveze Slovenije in predsednik KK Žalec, je povedal, da so tovrstni izbor letos opravili prvič. Med najpomembnejšimi kriteriji so bili dosežki v mednarodni in domači konkurenci, organizacija tekmovanj in število registriranih tekmovalcev. V seštevku so Žalčani v ospredju, saj so pripravili nekaj državnih prvenstev in mednarodnih turnirjev ter izvedb šolsko bgo, kar je bila lani novost. Poleg Teje Šavor, ki je postala kar-ateistka leta 2003, in KK kluba Žalec, ki je zmagal v ekipni konkurenci, se iz žalskega kluba z dobrimi uvrstitvami lahko pohvalijo tudi Matjaž Končina z osvojenim četrtim mesto, mladinca Luka Marič z drugim in Sašo Džordževič s tretjim mestom. T. Tavčar Visoka zmaga Gomilskega V Savinjski košarkarski ligi se nadaljuje prvenstveno tekmovanje. V 7. kolu je ekipa Gomilskega visoko premagala Parižlje, Velenje pa Werinox iz Celja. Rezultati 7. kroga: St. Pauel : Študenstki klub Žalec 72 : 81, Tweed Žalec : Žvajga Prebold 77 : 52, Velenje : Werinox Cel 122 : 72, Veterani pivovarne Laško : Savinja 2000 67 : 57, Parižlje : Gomilsko United 50 : 113- Lestvica po 7. krogu Gomilsko Unitetd 7 5 Velenje 6 5 Študentski klub Žalec 6 5 St Pauel Prebold 6 5 1\veed Žalec 7 4 Brglez Com Polzela 6 4 Veterani pivovarne Laško 6 4 Savinja 2000 Ločica 7 2 Werinox Celje 6 1 Žvajga Prebold 7 0 Parižlje 6 0 Vrtni red strelcev po 7. kolu: 1. Rizmal (Velenje) 200 točk, 2. Cencelj (St. Paul) 179, 3- Pungartnik (Brglez, com Polzela) 167 točk itd. Vrstni red doseženih metov za tri točke: 1. Rizmal (Velenje) 35, 2. Cencelj 23,3- Govc (oba St. Paul) 22 metov za tri točke. Pari 9- kroga 1. februarja: Tweed : Brglez, com Polzela, Velenje : ŠK Žalec, Veterani PL : Žvajga, Parižlje : Werinox in Gomilsko : Savinja 2000. T. Tavčar 2 546:440 12 + 106 1 608:325 11 +283 1 473:365 11 +108 1 468:375 11 + 93 3 442:492 11 -50 2 446:370 10 +76 2 423:381 10 +42 5 394:479 9 -85 5 339:469 7 -130 7 388:538 7 -150 6 277:570 6 -293 Skupina pohodnikov na Mrzlico Pohod in tek na Mrzlico Več kot 200 pohodnikov in tekačev se je udeležilo 3. tradicionalnega zimskega pohoda in teka na Mrzlico, ki ga je pripravila Avto šola Čadej v sodelovanju s številnimi sponzorji. Start teka in pohoda je bil v Zabukovici pri pekami Uduč, proga s 750 metri višinski razbke pa je bila dolga 8 km. Med tistimi, ki so se pomerili v teku, je zmagal Drago Volavšek iz Žalca, ki je progo pretekel v 49 minutah, drugi je bil prav tako Žalčan Damir Kitak z dveminutnim zaostankom, tretji pa Dare Štoj iz Trbovelj, ki je za zmagovalcem zaostal štiri minute. Planinsko društvo Dobrovlje -Braslovče, ki letos praznuje 20-letni-co obstoja, pa je pripravilo 15. jubilejni pohod na Dobrovlje, ki se ga je udeležbo 80 pohodnikov iz raznih krajev Spodnje Savinjske dobne. T. Tavčar Novoletni turnir Karate klub Žalec je pripravil 8. novoletni karate turnir kadetskih in mladinskih reprezentanc Slovaške, BiH, Češke republike in Slovenije. Turnir je bil, po besedah sekretarja KZ Slovenije Silva Mariča, dober pokazatelj pripravljenosti tekmovalk in tekmovalcev pred nastopom na evropskem prvenstvu od 14. do 16. februarja na Reki. Slovenske tekmovalke in tekmovalci so med 140 nastopajočimi osvojib šest zmag. Med žalskimi karateisti se je najbolje izkazal Luka Marič, ki je v svoji kategoriji, to je do 60 kg, osvojil dmgo mesto. T. T. V skok in strel na gol mimo trde obrambe gostij Kljub zmagi slovo od Evrope V telovadnici žalske šole je bilo 17. januarja peklensko vroče. Rokometašice trenerja Igorja Razgorja so namreč na tekmi lovile zaostanek petih golov, za kolikor so teden dni prej izgubile z Makedonkami ŽR kluba Evrostandard iz Skopja. Žalčanke so izgubljenih pet golov nadoknadile, vendar so gostje dale gol več v gosteh in tako so bili vsi upi za nadaljnje igranje v pokalu EHF za Žalčanke pokopani. V Skopju je bil namreč rezultat 27 : 22, v Žalcu pa 23 : 28. Šestnajstina finala pokala Evropske rokometne zveze tako Žalčankam ni prinesla veselja. Glede na neodločen izid 50: 50 v skupnem seštevku je bbo to skoraj enako, kot če bi vlekb slamico in tisti, ki bi potegnb daljšo, bi bb zmagovalec. Na povratni tekmi v Žalcu je sprva kazalo, da Žalčankam ne bo uspelo premagati tekmic niti na domačem parketu. Potem so se nekako otresle pritiska, izenačtie in tudi povedle. Pri obeh ekipah je bbo veliko nihanja v igri in ob koncu polčasa so z golom prednosti parket veselo zapuščale Makedonke, ki so sicer igrale zelo grobo. V drugem delu tekme so Žalčanke zaigrale kot prerojene in dosegale gol za golom. Razhka je rasla v njihovo korist in v 45 minuti tekme so povedle z 20 : 14, kar bi zadostovalo za napredovanje v osmino finala. Odhčno so igrale Savičeva, Randlova, Čerenjakova, v vratih pa je Ma zelo uspešna Marinčkova. Vse je kazalo, da bo cbj mogoče doseči, a ponovba se je zgodba iz zadnjih minut prvega polčasa in gostje so v nekaj minutah dosegle štiri zaporedne zadetke. Žalčanke so tri minute pred koncem znova vodbe za 6 golov (20:26). Toda nekaj smole pri streljanju na gol Makedonk, saj je bbo kar pet vratnic, izključitev Randlove in zapravljena sedemmetrovka Agafonove v zadnji minuti tekme so žalskim rokometašicam pokopale vse možnosti za napredovanje v osmino finala. “Zelo sem razočaran, saj sem upal, da nam bo uspelo, vendar sreča tokrat ni bba na naši strani. Res je tudi, da je bbo v igri precej nihanja, vendar če bi izkoristili kakšno priložnost več, bi se lahko veselili mi in ne Makedonke. Želel sem si zmage, prav tako so si tega nadvse želela tudi dekleta, ki so se srčno borbe, a žal na koncu ostale praznih rok. Morda bi bbo drugače, če bi igrala Nina Potočnik, tako pa je to breme nase morala prevzeti Savičeva, ki si zasluži vse pohvale. Potrebovali smo nekaj sreče, še posebej pri zadnji sedemmetrovki, a je ni bbo. Sedaj je, kar je. Mi gremo naprej in vso energijo bomo posvetili tekmam v državni figi,” je ob koncu tekme še povedal strateg žalskih rokometašic Igor Razgor. D. Naraglav Novoletni turnir v Sevnici Decembra lani je v Boš tanju pri Sevnici potekal novoletni turnir v ju-jitsu borbah za prehodni pokal Rucanor. Turnirja, ki ga je organiziral Ju-jitsu klub Ippon Sevnica, se je udeležilo 64 tekmovalcev iz 10 slovenskih klubov in gostje iz Hrvaške. Na tekmovanju je sodelovalo tudi 6 tekmovalk in tekmovalcev iz Ju-jitsu kluba Aljesan Šempeter. V kadetski kategoriji do 50 kg je David Štraus zasedel 2. mesto, Matjaž Zidar pa je med kadeti do 56 kg osvojb 1. mesto. Tadeju Kostanjšku je v isti kategoriji pripadlo 2. mesto. 1. mesto v mladinski kategoriji do 55 kg je pripadlo Marku Cokanu. Pri članicah do 55 kg je Katja Topovšek zasedla 4. mesto, Sandra Zidar pa je pri članicah nad 70 kg osvojba 3. mesto. Ekipno so se tekmovalke in tekmovalci Ju-jitsu kluba Aljesan Šempeter uvrstiti na 7. mesto. N. T. Sport januar2004 Nejc v Avstraliji Nejc Podkrajšek, 17-letni teniški igralec iz Žalca, je zelo uspešno začel letošnjo teniško sezono. Te dni ga čaka prvi grand slam v Melbournu. Na prvem članskem tekmovanju v novi sezoni v Ljubljani na teniškem turnirju, ki ga je pripravil TK Gradiant, se je uvrstil med štiri najboljše, v polfinalu pa je bila sreča na strani nasprotnika Anžeta Kapuna, dve leti starejšega tekmovalca iz Maribora in kasnejšega zmagovalca turnirja. Kljub porazu v polfinalu je Nejc doma zelo dobro pričel novo sezono. Nejc Podkrajšek Takoj po novem lem je odpotoval na turnir svetovne mladinske serije ITF 2. kategorije v Avstralijo, 170 km jugovzhodno od Melbourna. Prvi turnir je trajal štiri dni, Nejc se je z odlično igro prebil v četrfinale, nato pa na srečanju s Hrvatom Viščkom izgubil 7 : 6, 2 : 6, 3 : 6. Bolj uspešen je bil v dvojicah, kjer je s slovenskim soigralcem Žemljo izločil tri domače dvojice in eno avstrijsko. V finalu ju je premagal nemški par Reister- Zverev 5 : 7 in 6 : 7. To je bil prvi pripravljalni turnir pred prvim grand slamom, ki ga bo Nejc Podkrajšek odigral konec tega meseca v Melbournu. Na tekmovanju posameznikov je Nejc trenutno na 77. mestu svetovne mladinske lestvice TIT. T. Tavčar Slovenska mladinska odbojkarska reprezentanca žanje uspeh za uspehom in sodi med najuspešnejše mladinske odbojkarske reprezentance v Evropi. Po enkratnem uspehu na olimpijskih dnevih mladih v Parizu, od koder so se domov vrnili z bronasto olimpijsko medaljo, so znova presenetili na novoletnem turnirju v Španiji, kjer so že drugo leto zapored osvojili novoletni turnir v Madridu. V finalu so s 3 :0 premagali ekipo Izraela in se tako oddolžili Izraelcem za edini poraz v predtekmovanju. K skupni zmagi so velik delež prispevali mladi odbojkarji OK SIP Šempeter Marko Bojinovič, Rudi Zupanc in Zlatko Pulko. Slednji je bil izbran tudi za najboljšega igralca turnirja. Varovanci selektorja Bojana Brulca, njegovega pomočnika Iztoka Kšele in vodje ekipe Rudija Zupanca st. so v finalu novoletnega turnirja v Madridu potrdili svojo pripravljenost in pokazali, da sodijo med najuspešnejše mlade odbojkarske Savinjske odbojkarice v pričakovanju nadaljevanja tekmovanj Ekipa starejših deklic OK Spodnja Savinjska Šempeter s treneijema Simonom Božičem (levo) in Draganom Bojinovičem (desno) V naši dolini se vsi športni klubi pripravljajo za nadaljevanje tekmovanj v vseh kategorijah. Ženski odbojkarski klubi (Spodnja Savinjska Šempeter, ki tekmuje v 2. ligi, OK Prebold in OK Braslovče, ki tekmujeta v 3. ligi) bodo s tekmovanji nadaljevali 24. 1. 2004. Oba tretjeligaša sta se okrepila z novimi igralkami in pričakujeta boljše rezultate. Šempetrčanke sta zapustili Petra Kerkoš in Petra Ambrož, ki sta prestopili k OK Prebold, žal pa jih pestijo tudi težje poškodbe Tjaše Turnšek, Anite Vaši in Janje Napast. Po besedah trenerja Dragana Bojinoviča je ekipa v prehodnem obdobju trenirala štirikrat tedensko, toda brez poškodovanih igralk. Začetek tekmovanja v 2. ligi bodo verjetno pričeli z ekipo kadetinj in deklic z izkušenima Ani Bojinovič in Andreji Vodeb. Vsi odbojkarski klubi nastopajo tudi na tekmovanjih mlajših kategorij, s katerimi bodo nadaljevali 17. 1. 2004. Preboldčanke nadaljujejo tekmovanje s starejšimi deklicami v “A” ligi, z mlajšimi deklicami v ligi MALA ODBOJKA in s cicibankami v figi MINI ODBOJKA. Braslovčanke nadaljujejo tekmovanje z mlajšimi deklicami v ligi MALA ODBOJKA. Šempetrčanke nadaljujejo tekmovanje s kadetinjami v “B” figi, s starejšimi deklicami v “A” ligi ter z mlajšimi deklicami in cicibankami. Posebej je treba pohvaliti šempetrsko ekipo starejših deklic, ki se je kot regijski prvak (le z enim porazom) uvrstila v “A” ligo. Ista ekipa se je udeležila novoletnega mednarodnega turnirja v Izoli, na katerem so sodelovale ekipe Italije, Hrvaške, BiH in Slovenije, ter zasedle 2. mesto. Za najboljši napadalki turnirja sta bili izbrani Šempetrčanki Tina Bukovec in Sara Nemivšek. Savinjski klubi so za razvoj ženske odbojke poskrbeli z ustanovitvijo Savinjske fige, v kateri tekmujejo predvsem mlajša dekleta. V ligi sodelujejo: OK Braslovče, OK Šempeter, OK Celje in OK Ljubno. Vsem ekipam želimo čim več uspehov na tekmovanjih. T. T. Mladinci OK SIP Šempeter državni prvaki Mladinci odbojkarskega kluba SIP Šempeter so v nedeljo, 18. 1. 2004, v Mežici osvojili naslov državnega prvaka.V konkurenci štirih ekip, ki so se prebile na zaključni turnir (OK Mežica, OK Salonit Anhovo - Kanal, OK GLŠ Olimpija - Ljubljana in OK SIP Šempeter) so ta naslov osvojili brez izgubljene tekme. Ekipa, ki trenira pod vodstvom novega trenerja Petra Možica (v lanski sezoni je z ekipo Stavbar Maribor postal državni podprvak v članski konkurenci), je dosegla enega največjih uspehov v več kot 50-letni zgodovini kluba. Ekipa, ki jo sestavljajo Zlatko Pulko, Marko Bojinovič, Rudi Zupanc - vsi člani kadetske reprezentance Slovenije, Goran Arsovič, Žiga Zupanc, Klemen Hrastovec, Jure Vrenko, Aleksander Vrenko, Dejan Tržan, Rok Račnik, Vlado Krk, pomočnik trenerja Tadej Ferme, nastopa v članski konkurenci v 2. državni odbojkarski ligi. Po prvem delu je ekipa na izvrstnem tretjem mestu z realnimi možnostmi, da se ponovno uvrsti v 1. DOL, iz katere so izpadli lansko sezono. Zahvaljujemo se vsem, ki podpirajo tovrstni šport v Savinjski dolini, in sicer podjetju SIP, d. d., iz Šempetra, SICO, d. o. o., iz Šempetra in Občini Žalec. Marjan Volpe Mladinska odbojkarska reprezentanca z vodstvom pred finalno tekmo z Izraelci Odbojkarji Šempetra uspešni reprezentanti reprezentance na stari celini. “Odbojkarska zveza nas sprva sploh ni hotela prijaviti na turnir, pozneje pa so od nas zahtevah, da s turnirjem ne smejo imeti nobenih stroškov. S pomočjo staršev, brez katerih sploh ne bi mogli v Španijo, nam je le uspelo zbrati dovolj denarja,” je po prihodu iz Madrida povedal Rudi Zupanc, vodja ekipe, ki je navdušen nad generacijo, ki jo vodita Brulec in Kšela. Dodal je: “Gre za generacijo, ki uživa v zmagah in kar je še pomembneje, zna zmagovati, to se je videlo v Parizu, Madridu ter na številnih drugih reprezentančnih tekmah. Vse pohvale si zaslužijo naši trije reprezentanti, ki so res dobro pripravljeni, kar je rezultat dobrega dela tudi v klubu. S prihodom novega trenerja Petra Možiča smo dah velik poudarek na mladih in to se nedvomno močno pozna tudi v reprezentanci, ki jo čakajo v prihodnje zahtevne kvalifikacije za evropsko prvenstvo na Češkem. Vsekakor bo potrebno imeti več skupnih priprav, saj nas čaka precej težka skupina, v kateri bodo poleg nas igrah še domačini Čehi, Rusi, Belorusi, Belgijci in zmagovalci ene od predkvahfikacijskih skupin." Madrid, kjer so premagali Portugalce, Izraelce in domačine Špance, ki so se trudili zagotoviti zmago tudi s pomočjo sodnikov, je za igralce in vodstvo le še lepa preteklost. Njihove oči so uprte v prihodnost. Žehjo si, kot pravi Rudi Zupanc st., večje podpore Odbojkarske zveze Slovenije, saj je to generacija, ki bo lahko čez čas uspešno prevzela vlogo članske ekipe. D. Naraglav Strelsko tekmovanje ob dnevu samostojnosti Strelsko društvo Liboje, ki je bilo ustanovljeno leta 1948 in je eno najstarejših strelskih društev v Savinjski dolini, je ob dnevu samostojnosti pripravilo tekmovanje v streljanju. Tekmovalce in gledalce je pozdravil občinski svetnik, član sveta KS Liboje Matjaž Jazbec in spregovoril o pomenu strelskega športa tako v Libojah kot v Savinjski dolini ter o pomenu dneva samostojnosti za vse Slovence, ki so na pragu vstopa v EU. Po končanem pozdravnem govoru je s prvim strelom v tarčo tudi uradno odprl tekmovanje. Pri dečkih do 15 let je 1. mesto osvojil Dejan Podlesnik, 2. Tilen Tratnik in 3- mesto Ivan Jakovljevič; med deklicami do 15 let je 1. mestu osvojila Teja Fluks, 2. mesto je pripadlo Kristini Srebot, 3. pa Nataši Fluks; pri članih je zmagal Matjaž Jazbec, na 2. mesto se je uvrstil Jože Hrvatin in na 3- Srečko Dudarič; pri članicah je 1. mestu pripadlo Lukeževi, 2. pa Mateji Čater. Matjaž Jazbec je ob koncu tekmovanja vsem podehl priznanja, zmagovalcu pa je podaril tudi knjigo z naslovom Deset dni vojne za Slovenijo. Emil Toplak Libojčani imajo v svojih vrstah tudi slovenskega mladinskega prvaka Davorja Mlinariča (naposnetku v sredini). januar2004 Pisma bralcev / NASVET! Pisma bralcev Zahvala Danici Cokan so se uresničile sanje. Zdaj ni več priklenjena samo na bolniško posteljo. Z uspešno zastavljeno akcijo v drugi polovici lanskega leta smo uspeli pridobiti sredstva za nakup zahtevnejšega električnega vozička. V mesecu decembru je dobavitelj predal v upravljanje voziček, katerega bistvena posebnost, razen vožnje, je električno upravljanje hrbtnega in nožnega dela vozička. Najlepša hvala vsem, ki so prispevali k nakupu invalidskega pripomočka. Brez ljudi, ki mislijo s srcem, nam ne bi nikoli uspelo. Za invalidski pripomoček so prispevali: Karitas Gotovlje, Lekarna Žalec, Medobčinsko društvo invalidov Žalec, sedanji in bivši sodelavci TT Prebold, sindikat in ostali prijatelji in znanci, Rdeči križ Gotovlje, ZDIŠ Ljubljana, Darinka in Polde Podberšič Nova Gorica, družina Škafer Gotovlje, Minos, d. o. o, Mestna skupnost Žalec, Socialna služba Žalec, Vinder Peter Zgornje Roje, Društvo invalidov Laško, Društvo invalidov Celje, Kova, d. o. o., Umax zastopanje, d. o. o., Krajevna skupnost Gotovlje, Razvojni center Celje, Občina Žalec, Sindikat tekstilne in usnjarske industrije Slovenije, Taja Kaker, zaposleni v JKP Žalec, Društvo invalidov Velenje, Vinder/Trnovšek Zgornje Roje, učitelji in učenci Osnovne šole Šempeter, Zečiri Darinka Skener, Ivan in Milena Cokan, Marija in Dana Cokan, OBI prodajalna Žalec, Ju Jitsu Aljesan Šempeter, Gasilsko društvo Gotovlje, družina Kač Zgornje Roje, Društvo invalidov Mozirje, Marjan Furlan Celje, Kana, d. o. o., M. Petriček, Manfreda N. Gorica, Humanitarno društvo Katarina LJ, Slavko Škafer, Irena in Vinko Kolenc, Darinka in Franc Kos, Jože, Marinka in Slavi Cokan, Agica Lorbek, IMP, Stanko Kraševec Elektro, Nada in Dušan Puntar, Milojka Nemanič, Andrej Pajmon, Bogomir Rotovnik, Melita Rajovec, Branko Zotl, Rudi Skutnik, Drago Guček, Peter, Marta in Nežika Kač, Alenka Poljak Mozetič, Sadjarstvo Mirosan, Ivan Pucer Kanada, Nedeljko Bikič, Anton Blaj, s. p., Janez Bračun, Martina Brglez, Peter Hrašar, Ivan Janko Karčič, Gizela Khan, Marjan Lazar, s. p, Marija Mahnič, Medobčinsko društvo invalidov Šentjur, Hedvika Naglič, Neznan darovalec 1, Vera Novak, Rebevšek/Bacanovič, Servo Com, Spekter, d. o. o., Anton Zvone Štorman, župnik Branko Zemljak, Mari Zupanc, Danica Drekovič, Anton Marta Pavlovčič, Boža Besednjak, Mojca Bratanič, Elica Cepelnik, Društvo invalidov Rimske Toplice, Sonja in Marjan Jelen, Amalija Jug, Marija Kline, Jožica Ključevšek, Krašovic Žalec, Hilarija Kropivšek, Micika Kuder, Jožefa Leber, Stanka Lupša, Norbert Markon, Nemec, Neznan darovalec 2, Mimika Petrovič, Vlasta Radič, s. p., Cvetka Remše, Anton Ribič, Edvard Rotar, s. p., Mira Krsnik, Vera Orešnik, Franjo Pasarič, Doris Markelc Pavlovčič, Majda Tavčar, Pavla Lešek, Jožica Bratec, Angela Korun, Karina Ostrožnik, Hedvika Peklar, Stanislava Trbovc, Zidanšek Šentjur, Stanko Ograjenšek, Aldina Cajlakovič. Vseh darovalcev je bilo več kot 160. Zahvaljujemo se vsem in se hkrati opravičujemo tistim, katerih zaradi prostorske stiske nismo navedli. Hvala vsem, ki so pomagali ures- ničiti naš projekt. Posebno se zahvaljujemo aktivni članici Medobčinskega društva invalidov Marjani Leskovšek, sestri Ivi, Taji iz Ljubljane, pismonoši Primožu Kukovcu, župnišču Gotovlje, družinama Puntar, družinam Brečko, Levar, Senčič, Vrhovski - Kompan, Brigiti Jordan, Vojku Maku, Sonji Dobovišek, Mirici Doler, Radovanu Čremožniku, Darinki Podberšič iz Vrtojbe, SKB banki Žalec in drugim. Nenazadnje hvala Daničini družini in Cokanovim, ki so in bodo z Danico delih trpljenje, smeh, solze, napor... Predsednik Medobčinskega društva invalidov Janez Meglič Karitas Ponikva “Vse, kar hočete, da bi ljudje štorih vam, tudi vi storite njim.” (Mt 7,12). V začetku devetdesetih let je v Sloveniji pričela delovati organizacija Karitas. Začetki so bili sprva centralizirani, postopoma pa so se ustanavljale karitas po župnijah in tako se je karitativno delovanje razširilo po vsej Sloveniji. Aktualnost poslanstva organizacije Karitas je, da v povezanosti z vsemi kristjani vztraja na poti uresničevanja evangelija v vsakdanjem življenju (škof dr. F. Kramberger predsednik Slovenske Karitas). Karitas daje verodostojnost temu, kar uči cerkev. V vsaki župniji naj bi bila prisotna skrb za socialno stisko ljudi. Med Slovenci je to zelo živo in še vedno smo si ob raznih nesrečah pripravljeni pomagati. V okviru župnije Ponikva pri Žalcu je bila že pred časom dana pobuda za ustanovitev Župnijske Karitas, ki se je udejanila prav ob eni od naravnih nesreč v lanskem poletju. Najprej se je dobrodelnost izkazala ob zbiranju pomoči za prizadete, vzporedno pa je tekel postopek za uradno registracijo Župnijske Karitas v okviru mariborske škofije. S tesnim sodelovanjem gospoda župnika Toneta Krašovca in članov župnijskega pastoralnega sveta se je pričelo delo Župnijske Karitas, h kateremu so pristopih številni prostovoljci. Poslanstvo karitas je vzpodbujanje k dobroti do ljudi v stiski in v Župnijski Karitas se ostri čut za soljudi v stiskah zaradi nesreč, brezposelnosti, bolezni, osamljenosti ah žalovanja. Župnijska Karitas na področjih, na katerih sama ne zmore rešiti težav, sodeluje z drugimi socialnimi in humanitarnimi ustanovami. Ob pogledu na našo kratko prehojeno pot ponosno ugotavljamo, da smo nekaj štorih, predvsem pa smo se vehko naučili. Ponovno smo se prepričah, da Ponkovljani v stiski lahko računamo na pomoč sokraja-nov. Odziv na poletno akcijo je bil izjemen. Krajani Ponikve imajo občutek za stisko bližnjega in vsi so priskočili na pomoč, bodisi v gmotnem bodisi v materialnem smislu ah z delom. Vsem iskrena hvala. V adventnem času smo z izdelavo in prodajo adventnih venčkov ter darovi posameznikov pripravili skromno obdaritev hudo bolnih krajanov. Za letošnje leto načrtujemo aktivnosti na področju nalog Župnijske Karitas. Vabimo vse, ki potrebujejo kakršno koh pomoč, da se nam oglasijo in pomagali vam bomo po svojih močeh. Če pa je kdo pripravljen kaj darovati, je prav tako prisrčno vabljen k sodelovanju. Dosegljivi smo v Slomškovem domu na Ponikvi vsako nedeljo po sveti maši (okrog 10. ure dopoldan). Odprt imamo tudi transakcijski račun št.: 24302- 8004576454 pri Raiff-Krekovi banki v Šoštanju. Naš uradni naslov je: Župnijska Karitas, Gornja Ponikva, Ponikva pri Žalcu 12. Naj zaključim z mislijo, da je na svetu vehko ljudi, ki delajo in žehjo delati dobro, da je večja sreča dajati kakor prejemati in da Uidi majhen dar pomeni vehko. Mah Terezija je dejala: “Ena kapljica ni vehko, vendar bi bilo morje revnejše za to kapljico.” Danica B. 31. januar - svetovni dan brez cigarete Zdravje je daljica: omejena, določena. Hodimo po vrvi in lovimo ravnotežje. Ne smemo zgrešiti koraka, da ne izgubimo ravnotežja. Kljub vsemu recimo zdravju da! Lokalna akcijska skupina LAS občine Žalec Danica Cokan Kako ostati đo smrti zmeren pivec -1. del V vsakdanjem življenju in pri svojem delu se pogosto srečujem z družinami, v katerih je eden od staršev alkoholik. Ugotavljam, da so ljudje vse premalo osveščeni o alkoholizmu in zdravljenju tovrstne odvisnosti. Dr. Jože Ramovš v svoji knjigi Alkoholno omamljen med drugim navaja nekaj pravil, ki posamezniku omogočajo, da ne postane alkoholik, če pravila seveda upošteva. 1. BODI ZMEREN - SRCE IN PAMET STA DRAGOCENEJŠA KOT PIVSKI UŽITEK ALI PREPOLN ŽELODEC. Tisti, ki občasno popijejo kakšen kozarček in ne zvišujejo količine popitega, niso v nevarnosti, da postanejo alkoholiki. Tako imenovani zmerni pivci, ki na raznih praznovanjih in ob praznikih spijejo kakšen kozarec, prav tako niso ogroženi. Ogroženi so tisti, ki se nalivajo, ki to počenjajo redno. 2. NE PIJ, KADAR SI V ZAGATI ALI NOTRANJI STISKI (ŽALOST, JEZA, OSAMLJENOST, RAZOČARANJE, ZASKRBLJENOST, NEVROZA, POTRTOST). TO JE BEG PRED STVARNOSTJO V OMAMO. ČLOVEK SI, SPOPRI-MI SE S TEŽAVO! Če je človek v notranji stiski, je zelo zdravilen naraven telesni napor. Telesno se boš utrdil in prepotil, prezračil boš pljuča, duhovno pa se sprostil in osvežil. 3. NE PIJ, ČE TE MIKA CENEN PIVSKI UŽITEK - POTRUDI SE ZA ZDRAVE RADOSTI, KIJIH V ŽIVLJENJU NE MANJKA! Vesehjo nas nekatera dela, šport in igra, radostijo nas uspehi, drobne sreče s soljudmi, pozornost in nežnost z najbližjimi, lepote narave, glasba, knjiga, kultura. Nekateri pa ne najdejo veselja v teh stvareh. Uberejo “bližnjico” z neko omamo, največkrat z alkoholom. Doživljajo užitke - toda nezaslužene in varljive. Življenje neizprosno maščuje vse nezaslužene užitke. 4. NE NAVADI SE GASITI ŽEJE Z ALKOHOLNO PIJAČO - TELO NE POTREBUJE STRUPA! Človeško telo potrebuje tekočino; v vročim in ob večjih telesnih naporih od 2-3 litre vode. Alkohol je snov, ki vpliva na vaše možgane in lahko neugodno spremeni dobro delovanje vašega telesa. V kri pride nekaj minut po zaužitju. Manjši del ga pride v kri že skozi sluznico želodca, večji del pa skozi sluznico tankega črevesja, Kadar želodec ni prazen, se prehod alkohola nekoliko upočasni. Človekova jetra razgradijo 1 del vina v eni do dveh urah. 5. NE PIJ MOČNIH ALKOHOLNIH PIJAČ IN NE PIJ NA PRAZEN ŽELODEC! Če popijemo eno steklenico piva ah 2 del vina, imamo v krvi približno 0,3 do 0,5 g/1 alkohola v krvi (kar je dosedanja zgornja meja alkohola v krvi, ki ne sme biti presežena za vožnjo motornega vozila), vendar se ta vrednost pri različnih ljudeh precej razlikuje, na kar vpliva več dejavnikov, npr. telesna teža, spol, količina hrane v želodcu, vrsta alkoholne pijače... Pri pitju močne pijače na prazen želodec je absorbiranje alkohola izredno hitro. Jetra večje kohčine alkohola razgrajujejo počasi s svojo enakomerno hitrostjo in človek je hitro vinjen. Želodec in dvanajstnik sta zaščitena s sluznicami, da ju kislina, ki razkraja hrano, ne razžre. Če pride v želodec in dvanajstnik močna pijača, se te sluznice, ki jih draži alkohol, poškodujejo. Vnetja sluznic pa povzročajo rane oziroma čir na želodcu. 6. TAKOJ SE UMAKNI IZ PIJANE DRUŽBE! Ljudje, ki so rahlo opiti, postanejo vsiljivi; sogovornika dobesedno posiljujejo s pijačo, ob tem pa meljejo in čvekajo vse mogoče. Pametnemu in doživljajsko bogatemu človeku je zelo neprijetno v taki ŽALSKE LEKARNE SVETUJEJO OKREPIMO NAŠ IMUNSKI SISTEM V hladnih zimskih dneh nas virusi pogosteje “obdarijo” s prehladnimi obolenji ali pa nam jo celo zagodejo z gripo. Stiskamo se v toplih stanovanjih in si komaj upamo pomoliti nos na piano. Premalo telesne aktivnosti in vitaminsko osiromašena hrana oslabita naš imunski sistem, našo obrambo, zato hitreje zbolimo. Odpornost organizma Naše telo premore pravi zapleteni sistem obrambnih mehanizmov, ki onemogočajo škodljivo delovanje virusov in bakterij. Običajno nam nudijo prvo pomoč sluznice v nosu, v ustih in grlu. Na gosto so posajene s klicami, ki preprečujejo vdor povzročiteljev bolezni v naše telo. Če pa je naša obramba že načeta, bodisi zaradi zdravil ali poškodb, se mikroorganizmi lahko pretihotapijo skoznjo in nagnjenost k okužbam se poveča. Del odpornosti si pridobimo že z rojstvom. Prirojena imunost je zapisana v naših genih in je prva obrambna črta pred večino vsiljivcev, ki povzročajo nalezljive bolezni. Ob izpostavljanju vdirajočim mikroorganizmom, ki jim uspe predreti prirojeno imunsko obrambo, pa se razvije pridobljena imunost. Le-to si lahko pridobimo tudi z imunizacijo, cepljenjem, ko telesu pomagamo ohranjati dobro zdravstveno stanje. V zapleten obrambni mehanizem našega telesa je vključena velikanska množica fagocitov, celic poži-ralk, ki planejo na vsiljivce in jih požirajo. Pomagajo jim limfociti ali bela krvna telesca. Po natančnem zaporedju opravljenih nalog se sproži tvorba protiteles, imunoglobulinov. Včasih niso sposobni preprečiti izbruha bolezni, zato pa poskrbijo, da se zna ob naslednjem napadu naše telo uspešno braniti. Oslabljena obramba Delovanje imunskega sistema oviramo predvsem z neustreznim življenjem, vnosom neustrezne hrane in pijače v telo, z lahkomiselnim jemanjem zdravil in z delom v neustreznih ekoloških razmerah. Imunski sistem je lahko okvarjen tudi zaradi kroničnih bolezni, okužb, genskih okvar. Našo obrambo oslabijo tudi stres, potlačena čustva, nerazrešene osebnostne težave, prisilni medčloveški odnosi. Pri motnjah, ki se vztrajno ponavljajo in obnavljajo, ker jih ne zmoremo ali ne znamo odkriti in odpraviti, se imunski sistem lahko začne odzivati napačno in na koncu celo sam povzroči bolezen. Živimo zdravo! Že otrokom moramo pomagati, da bodo lahko zdravi tekali naokoli. Primerno oblečeni in obuti se lahko ob vsakem vremenu igrajo zunaj. Bodimo jim zgled, ne lenarimo pred televizorjem, skupaj se čim več gibajmo na svežem zraku, tudi pozimi. Uživajmo sadje in zelenjavo, da poskrbimo za vnos vitaminov in mineralov, ki so pomembni gradbeni elementi imunskega sistema. Izogibajmo se čezmernemu pitju alkohola in kave ter kajenju. Veselje, zadovoljstvo in dovolj spanja nam pomagajo krepiti imunski sistem. Pomoč iz rastlin Lahko si pomagamo tudi s pripravki iz ameriškega slamnika, “škrlatne ehinaceje”, ki okrepijo odpornost organizma proti virusnim, bakterijskim in glivičnim okužbam. Uživanje ehinacejinega soka je priporočljivo, kadar je imunska odpornost oslabljena zaradi stresa in obremenitev, večjih poškodb afi operacij, dolgotrajne terapije z antibiotiki, pogostih okužb dihal in sečnih poti. Telesno odpornost okrepi s povečanjem števila belih krvnih telesc, izboljša njihovo delovanje in tako pospeši odstranjevanje mikrobov. Prepreči lahko torej nastanek in razvoj okužb, pri že obstoječih pa skrajša čas zdravljenja. Če želimo okrepiti svojo obrambno sposobnost, moramo biti aktivni tudi v mrzlih zimskih dneh. Če pa nas prehladno obolenje kljub temu preseneti, moramo v prvih treh dneh čim več počivati in piti topel čaj. Lidija Pavlovič, mag. farm. družbi ah s takim človekom. Mnogi se skušajo braniti in utemeljujejo, zakaj ne bodo zdaj nič več pili. To je jalovo delo, saj omamljenemu človeku pamet ne deluje tako kot treznemu, zato se sploh ne moreta sporazumeti, temveč govorita drug mimo drugega. 7. SPOZNAJ SEBE IN ALKOHOLIZEM TER IMEJ ODPRTE OČI ZA “ČRNO KRONIKO” NJEGOVIH POSLEDIC OKROG SEBE! Pretirano pitje ne “poškoduje” samo imetja in telesa, pač se razčloveči ves človek in uniči sožitje z najbližjimi. Sami si moramo postaviti meje in jih upoštevati. Odločno pa odsvetujemo pitje alkohola otrokom in mladini. Prav tako naj ne bi pile nosečnice in doječe matere. Upoštevanje zgornjih načel nas obvaruje pred mnogimi neprijetnimi dogodki in izkušnjami, ki so včasih lahko celo usodne (prometne nesreče s smrtnim izidom ah invalidnostjo, kriminal, neprimerno vedenje ...). POMEMBNO JE, DA ČLOVEK TA PRAVILA POZNA IN JIH UPOŠTEVA. V naslednji številki: Kako naj vem, ah je moje pitje že tvegano ah celo škodljivo? mag. Irena Potočnik, dipl. soc. del. Mladi januar2004 Mladi šempetrani zopet najboljši V telovadnici OŠ Šempeter je v torek, 23 12.2003, potekalo finale področnega prvenstva v odbojki za starejše dečke. Igra, ki so jo prikazali igralci, je bila zelo zanimiva in kakovostna. Glede na prikazane odbojkarske veščine so bili najboljši dečki OŠ Šempeter, ki so v tem trenutku tudi med najboljšimi v državi. Na drugo mesto so se uvrstili učenci OŠ Lava, tretje mesto pa je pripadlo odbojkarjem I. OŠ Celje. Najboljši igralec finala je bil Aljaž Ocvirk, učenec 9- razreda OŠ Šempeter. Ekipo Šempetra vodi učitelj športne vzgoje Peter Huš, ki je o uspehu svojih dečkov povedal: “Takšen rezultat smo pričakovali. Naše ambicije so visoke: pričakujemo uvrstitev v državni polfinale, kar je z ekipo, ki jo imamo, tudi realno doseči. Veliko igralcev se z odbojko aktivno ukvarja, za trening so motivirani. V ekipi je pravo vzdušje in res računamo na velik uspeh tudi v državnem merilu.” V torek, 6.1. 2004, je potekalo finale področnega prvenstva tudi za deklice. Na tekmovanju so bile najboljše učenke OŠ Prebold. S svojo prepričljivo igro je navdušila Tjaša Gominšek. Na drugo mesto so se uvrstile učenke OŠ Zreče, tretje mesto pa je pripadlo učenkam II. OŠ Celje. OŠ Šempeter se je izkazala z odlično organizacijo tekmovanja, pohvaliti pa velja tudi navijače za korektno in športno navijanje. Še en dokaz več, kako radi imamo mladi šolska športna tekmovanja. Vesna Črepinšek, OŠ Šempeter Mladi športni novinarji poročajo December v znamenju košarkarskih tekmovanj OŠ Griže je bila v decembru gostiteljica občinskega košarkarskega tekmovanja, na katerem so sodelovale ekipe iz Petrovč, Šempetra in Griž. Pokal so zasluženo osvojile košarkarice OŠ Petrovče, ki so jim k zmagi zagotovo pripomogle tudi izkušnje Šolske košarkarske lige. Področno tekmovanje v košarki pa je potekalo v Petrovčah, na šoli zmagovalne ekipe. Udeležile so se ga članice košarkarskih ekip OŠ Lava, n. OŠ Celje in OŠ Petrovče. Močne ekipe so poskrbele za napete dvoboje. Tekmovalke OŠ Lava so imele Učenke na OP v Grižah dobro ogreto soigralko Anjo Hriberšek, ki je svoji ekipi priigrala največ košev in s tem tudi zmago. Na občinskem tekmovanju v Petrovčah so se pomerili tudi fantje, in sicer ekipe 1. OŠ Žalec, OŠ Šempeter, OŠ Petrovče in OŠ Griže. Naslov občinskih prvakov je osvojila ekipa Petrovč in se tako uvrstila na področno prvenstvo, na katerem je med ekipami OŠ Polzele, 1. OŠ Celje, 3. OŠ Celje in OŠ Petrovče zmagala ekipa s Polzele in se tako uvrstila v finale področnega prvenstva. Na vseh tekmah je bilo opaziti borbeno igro vseh ekip. Jerneja Kolšek, Špela Vodeb in Zana Basle, OŠ Griže Iz malega raste veliko V skladu s smernicami razvoja RZS ter v želji in prizadevanju, da postane rokomet še bolj razširjena in priljubljena igra med mladimi, so Rokometna zveza Slovenije in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport ter Zavod za šport Slovenije pripravili projekt rokomet v osnovne šole, ki so ga poimenovali ROKOMET -moja igra. Osnovni cilji projekta so: - priprava tekmovanj za najmlajše, - izobraževanje in vzgoja trenerskega in sodniškega kadra, - izboljšati medsebojno sodelova- nje športnih pedagogov in klubskih trenerjev, - spodbuditi k sodelovanju tudi šole, v katerih se z rokometom še niso ukvarjali. Tekmovanja potekajo v starostnih kategorijah mlaj ši/star e j ši deč- ki/deklice in srednješolska mladina. Minirokomet je namenjen otrokom od 6. do 11. leta starosti. Zaradi starosti so spremenjena tudi pravila ter mere gola. Pri izvedbi projekta so sodelovale tudi šole naše občine, in sicer: I. OŠ Žalec, OŠ Griže in OŠ Petrovče. V tem mesecu so tako učenci kot učenke že odigrali 1. tekme, in sicer: 1. turnir za dečke je potekal 8. 12. 2003 na OŠ Dobje, kjer so bili prepričljivo najboljši učenci OŠ Petrovče; 1. turnir za deklice pa so priredili 14.12. 2003 prav tako na OŠ Dobje, kjer so bile najboljše učenke OŠ Petrovče. Karmen Potušek, Sandra Jovičič I. OŠ Žalec PETROVČAM V ČETRTFINALU Na področnem tekmovanju v rokometu 19. 12. 2003 v hali Golovec so sodelovali tudi učenci OŠ Petrovče. V napetem boju je zmagala 1. OŠ iz Celja, tretji so bili učenci 2. OŠ iz Celja, z drugim naslovom pa so se učenci OŠ Petrovč uvrstili v četrtfinale državnega prvenstva. Jerneja Kolšek, OŠ Griže r ■’ ' NAPOVEDNIK ŠOLSKIH ŠPORTNIH TF.KMOA ANJ ZA FEBRUAR 200-1 PANOGA - AKTIVNOST DATUM DAN URA VRSTA TEKMOVANJA, IZVAJALEC oz. KRAJ ODBOJKA (5/6. r.) - dečki 4. 2. 2004 Sreda 12.00 FINALE PODROČNEGA PRVENSTVA, OŠ ŠEMPETER ODBOJKA (5/6. r.) - deklice 5. 2. 2004 Četrtek 12.00 FINALE PODROČNEGA PRVENSTVA, OŠ ŠEMPETER KOŠARKA (5/6. r.) - dečki 18. 2. 2004 Sreda 13.30 PRVENSTVO OBČINE ŽALEC, OŠ PETROVČE KOŠARKA (5/6. r.) - deklice 19. 2. 2004 Četrtek 13.30 PRVENSTVO OBČINE ŽALEC, OŠ PETROVČE Nova sezona in nove zmage Ta strelce strelskega društva Juteks Žalec se je tudi letošnja sezona začela dobro. Že v prvem kolu državne fige so pokazali svojo odlično pripravljenost. Jan Vodovnik je med pionirji osvojil prvo, Karmen Toplak pa med pionirkami šesto mesto. Ekipa pionirjev, ki so jo sestavljali Matic Melanšek, David Skončnik in Jan Vodovnik, je osvojila prvo mesto, drugo mesto pa so ekipi pionirk priborile Karmen Toplak, Andreja Hrastovec in Ajda Hribar. Pri mladinkah si je prvo mesto priborila Polona Bitenc, pri mladincih pa Uroš Vogrinc. V drugem kolu je Jan Vodovnik med pionirji ponovno zasedel prvo mesto, ekipa pionirjev, ki so jo sestavljali isti člani kot v prvem kolu, pa si je prav tako pristreljala prvo mesto. Med pionirkami se je dobro uvrstila tudi Andreja Hrastovec, ki si je priborila tretje mesto. Ekipa pionirk, ki so jo sestavljale Andreja Hrastovec, Karmen Toplak in Eva Škoberne, je zasedla tretje mesto. Mladinka Polona Bitenc pa si je Uidi tokrat priborila prvo mesto. Tildi v tretjem kolu je med pionirji prvo mesto pripadlo Janu Vodovniku, pri mladinkah pa Poloni Bitenc. Med mladinci si je zlato kolajno priboril tudi Uroš Vogrinc. Prvo mesto si je prav tako pristreljala mladinska ekipa v sestavi Uroš Vogrinc, Polona Bitenc in Dušan Gračner. Seveda pa teh rezultatov ne bi bilo brez potrpežljivega trenerja Janka Melanška, ki strelcem vedno stoji ob strani. Jan Vodovnik, OŠ Žalec Strelstvo kot šport Jan Vodovnik je 14-letni osmošolec, ki obiskuje I. osnovno šolo Žalec. Svoj prosti čas večinoma posveča strelstvu. Kaj te je najbolj pritegnilo k temu in kdaj si se začel s strelstvom sploh ukvaijati? K strelstvu me je najbolj pritegni- Jan Vodovnik la radovednost. S to športno dejavnostjo sem se začel ukvarjati v šestem razredu. Kako potekajo treningi? Treningi znajo biti kar naporni, saj je pri streljanju potrebno veliko koncentracije. Včasih so tudi zelo zabavni. Kako ti uspe uskladiti učenje s treningi in tekmovanji? Med tednom si dobro organiziram prosti čas, tekme pa so skoraj vedno ob vikendih in mi tako ostane še dovolj časa za učenje. Kako se pripravljate pred tekmo? Pred vsako tekmo se najprej ogrejemo in skoncentriramo, potem se oblečemo v posebna oblačila za streljanje in odpravimo na strelsko mesto. Kateri so tvoji največji uspehi? Lansko sezono smo bili ekipno šolski državni prvaki, posamezno sem osvojil tretje mesto. Letos sem si pristreljal prva mesta na do sedaj treh kolih državne lige, prav tako na dveh kolih regijske lige. Kakšni so tvoji cilji v prihodnje? Rad bi postal državni ligaški prvak, kar imam za enkrat velike možnosti, saj sem trenutno na prvem mestu in upam da bo tako tudi ostalo. Zahvaljujeva se ti za pogovor in ti želiva še veliko uspehov. Ana Rijavec, Monika I. OŠ Žalec ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM Aškerčeva 9a, 3310 Žalec Tel.: 712 12 67 Gsm: 041 248 564 Fax: 712 12 62 zkst.sport@siol.net Prepir med mano in bratom Bratje in sestre si včasih prav radi skočijo v lase. Tudi jaz in moj brat brez prepira sploh ne moreva živeti. Skoraj vsak dan grem v njegovo sobo, da si sposodim angleški slovar. Vedno ga pospravim nazaj, kjer je bil (no, skoraj vedno). Tisti dan se mi ga ni ljubilo pospraviti in povrh vsega je bil moj brat še slabe volje. Takrat me je besno pogledal in dejal: “Kaj ne moreš pospraviti slovarja, kjer je bil?" “Ja, ja,ja,” sem odvrnila. “Smem vprašati, zakaj si danes tako slabe volje? Te je morda kakšna punca zapustila?” sem drzno spraševala naprej. “Nehaj mi že nakladati s temi nagnusnimi stvarmi!” je zarenčatil. Strašno sem jezna, zato vržem kup šolskih zvezkov po deh. “No, že prav. Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade!” je odgovoril. Šel je v mojo sobo in razmetal knjige po deh, da so listi kar frčali po zraku. Takrat sem v obupu sedla na posteljo in v joku in jezi počasi pospravila knjige. Zvečer nisem mogla zaspati, ker me je nekaj na dnu srca morilo. Toda bila sem trdosrčna in sem si rekla:” Ne bom ga prosila odpuščanja!” Še nekaj dni sva se gledala kot pes in mačka, toda kmalu sva pozabila na prepir. Ampak še vedno se prepirava in tudi stepeva. Zato vam odsvetujem starejše brate, ker imajo trdo roko. Špela Blagotinšek, 8.a/9 OŠ Polzela Moj najsrečnejši dan Zgodilo se je pred štirimi leti, ko sem bila stara natančno sedem let in sem praznovala svoj rojstni dan. Povabila sem svoje bližnje sorodnike in nekatere prijateljice. Praznovali smo pri meni doma, a je bilo vseeno veliko zabave in smeha. Z bratom sva okrasila stanovanje in pripravila program za cel dan do večera. Otroci smo si v bratovi sobi naredili disko, starši pa so se v dnevni sobi pogovarjali in pili kavico. Malo pozneje sem očku in mamici povedala, da bomo imeli modno revijo in da naj se pripravijo. S prijateljico sva se oblekli v mamine rute in obleke, moj brat pa si je nadel žensko lasuljo, se našminkal in oblekel mamino obleko. Sestrična je bila napovedovalka, bratranec pa je med odmori govoril vice. Po končani modni reviji so bile karaoke, kjer sva bili s sestrično napovedovalki, bra- tranec in teta pa za sodnika. Na koncu sva še s sestrično nekaj zapeli in deležni sva bili bučnega aplavza. Na koncu sta se sodnika odločila, da sva zmagali midve s sestrično, a sva zmago prepustili moji prijateljici. Naslednji dve uri so bili nekateri v bratovem disku, drugi v dnevni sobi, s svojo najboljšo prijateljico pa sva na skrivaj odpirali darila v moji sobi. Na koncu smo pojedli še peciva, ki so ostala, in torto. Tako je že prišel večer in sem se morala posloviti od sorodnikov in prijateljic. To je bil eden mojih najboljših in najlepših rojstnih dnevov. Monika Galof, 5.a I. OŠ Žalec OBČINSKA ZVEZA DRUŠTEV PRIJATELJEV MLADINE ŽALEC VABI V ZAČETNI IN NADALJEVALNI SMUČARSKI TEČAJ, ki bosta potekala v času zimskih počitnic, in sicer od ponedeljka, 23. 2. 2004, do petka, 27. 2. 2004, na GOITER. PROGRAM: 7.00 Zbor udeležencev - HOTEL Žalec 7.10 Odhod na Golte 8.00 do 14.00 Smučanje 15.15 Prihod v Žalec Cena začetnega in nadaljevalnega tečaja znaša 16.000,00 SIT in zajema prevoz, malico, smučarsko karto in učitelja smučanja. Prijave sprejema OBČINSKA ZVEZA DRUŠTEV PRIJATEIJEV MLADINE ŽALEC, UL. Savinjske čete 5, 3310 Žalec, Občina (soba št: 53/11). Prijavi je potrebno predložiti potrdilo o plačani kotizaciji -TRANSAKCIJSKI RAČUN št: 06000 -0007466777. Število tečajnikov je omejeno. Dodatne informacije dobite vsak delavnik med 7. in 15. uro po telefonu 051 342 646. Predsednica OZ DPM ŽALEC Danijela PUNCER, I. r. januar2004 Savinjske zgodbe Erika prva 90-letnica v letu 2004 Erika Virant iz Šempetra v Savinjski dolini je bila letos prva, ki je zaokrožila okrogel 90-letni jubilej. Rodila se je namreč 3. januarja 1914 v vasici Orehovo pri Sevnici. Prav na njen rojstni dan so jo na njenem domu v Šempetru obiskali predsednik in podpredsednik KS Šempeter Jože Randl in Peter Skrabar ter predsednica Krajevne organizacije Rdečega križa Marija Hrovat in ji voščili ob njenem visokem jubileju. Skupaj z njo so obudili spomine na zela tudi kmetijo in bila ena izmed najuspešnejših hmeljark. Gostilno je leta 1943 opustila, saj je bilo z zemljo dela več kot dovolj. Zadnja tri leta pred upokojitvijo leta 1967 je delala v podjetju Lik Savinja. Zemlje že dolgo nima več, saj so na njej zrasle stanovanjske hiše, a ostali so spomini na vsakoletno hmeljarjenje, obiranje in sušenje hmelja. Bila je aktivna članica šempetr-skega gasilskega društva in še danes z veseljem spremlja dogajanja v društvu. Erika Virant na dan svojega rojstnega dne skupaj s predsednikom in podpredsednikom KS Šempeter ter predsednico KO RK Šempeter njeno prehojeno življenjsko pot, na hmeljarjenje, na gostilničarstvo in tudi na njeno poroko, saj se je poročila šele pri 65. letih. Erika Virant je vesela in vitalna ženska. V Savinjsko dolino je iz svojega domačega kraja prišla že kot 7-letni otrok k stricu Juliju Završniku, ki je imel kmetijo s precej hmelja in gostilno. Ko je zrasla, je prevzela vodenje gostilne, pozneje pa je prev- Erika Virant z zadovoljstvom preživlja jesen svojega življenja v svoji hiši na Petelinjku, kot pravijo temu delu Šempetra, kjer je bila nekoč gostilna. Vsak dan hodi na sprehode in gospodinji. V veliko pomoč ji je družina Ludvika Divjaka, ki živi nekaj metrov stran. Njena jesen življenja je tako lepša in prijetnejša. Naj bo še dolgo tako! D. Naraglav Dedek Mraz se je na prizorišče pripeljal s posebnim prevoznim sredstvom. V Matkah znova dedek Mraz V Matkah, prijetni vasici pod Homom, Mrzlico in Colavo, znajo poskrbeti za popestritev življenja. Z različnimi prireditvami privabljajo v svoj kraj tudi mnoge druge obiskovalce iz raznih krajev Savinjske doline in Slovenije. Zasluge za to imata predvsem gasilsko in športno društvo, ki razpolagata z lepo urejenim gasilskim domom in športno rekreativnim prostorom. Za prijetno prireditev znajo poskrbeti tudi članice društva podeželskih žena občine Prebold. V decembru so slednje ob pomoči svojih partnerjev poskrbele za prijetno počutje na božično-novoletni tržnici v Preboldu, sodelovale so pri organizaciji in izvedbi prikaza božične zgodbe na Homu in organizirale Uidi prihod dedka Mraza z obdaritvijo otrok. Tako so obudile nekdanjo prireditev, ki je zamrla pred 12 leti, in v kraj znova pripeljale dedka Mraza, ki je prav v tem času prazno- val tudi 50-letnico obdarovanja otrok na področju občine Prebold in drugod po dolini. Danes se mnogi z veseljem spominjajo, kako jih je dedek Mraz kot otroke razveseljeval v kinodvorani Prebold, pri preboldskem bazenu, trgovini Miklavc in v Matkah, Šeščah, Taboru, Trnavi in na Vranskem. Za Gustija Dobriho, ki je Uidi velik gasilec in kulturnik, je bil minuli december res naporen, a hkrati prijeten, saj je na najlepši način obeležil 50-letnico v vlogi dedka Mraza. V Matkah se je znova pojavil po 12 letih, med otroke in njihove starše pa se je pripeljal s posebnim vozom Rada Hribarja in njegovim ponijem. Prijetna prireditev z obdaritvijo otrok je potekala v dvorani gasilskega doma, kjer je zbrane pozdravila tudi predsednica društva podeželskih žena občine Prebold Danica Uplaznik in voščila dedku Mrazu za njegovih 50 let. D. Naraglav Kar 60 let se je ukvarjal s preparatorstvom Pred kratkim je Franc Kumer iz Kaple v občini Tabor dopolnil 93 let in tako postal najstarejši občan občine Tabor. Ob tej priložnosti so ga obiskali župan Vilko Jazbinšek, predsednik upokojencev Tone Kozmelj in tajnica Elica Veber ter mu poleg čestitk in prisrčnih želja soobčanov izročili priložnostno darilo. Franc Kumer se je rodil v premožni in podjetni družini, ki se ji je po domače reklo Pihelbirtova domačija. Že pred vojno so imeli veliko kmetijo in znano izletniško gostilno, opravljah pa so tudi prevoze s konji. Bili so zelo zavedni Slovenci, zato ni bilo čudno, da so jih Nemci ob okupaciji zaprli. Franc je bil interniran v koncentracijsko taborišče Dachau. Po vojni so Pihelbirtovo domačijo nacionalizirali in tam ustanovili državno kmetijsko posestvo. V prvih letih po vojni se je Franc poročil in si na majhnem delčku nekdaj velike kmetije postavil hišo in gospodarsko poslopje. Že 20 let je vdov, živi skupaj s hčerko Bredo, ki ga zelo skrbno neguje. Franc je bil vse svoje življenje tesno povezan z naravo. Bil je aktiven lovec, kakor rdeča nit pa se skozi njegovo dolgo življenje vleče preparatorstvo. Kar 60 let je bilo to delo njegovo veliko veselje in vir dohodka. Po tej dejavnosti so ga poznah po vsej Sloveniji, sokrajani pa ga poznajo tudi po njegovem vedrem značaju, ki ga je ohranil kljub visoki starosti in težkim življenjskim preizkušnjam. Ostal je zelo zgovoren človek z izrednim spominom in zelo prijeten sogovornik. T. Tavčar Franc Kumer je nazdravil s svojimi obiskovalci. Nedokončana zgodba Ivana Pušnika Denacionalizacija je bila eden najzahtevnejših projektov mlade slovenske države. Čeprav so nekateri napovedovali, da vračanje premoženja denacionalizacijskim upravičencem ne bo tako enostavno in hitro, pa se zdi deset let več kot predolga doba za popravo krivic. Država seveda ni odprtih rok vračala vsega, kar so upravičenci zahtevali, in tudi ni kar tako izplačevala odškodnin. V večini primerov je bila trd pogajalec in kjer je naletela na nepopustljive upravičence, zgodbe o denacionalizaciji še vedno niso zaključene, čeprav je tudi Evropska unija jasno povedala, da je potrebno s temi postopki zaključiti. Ivan Pušnik iz Pariželj je eden tistih, ki nikoli ni popustil državi (nobeni od teh, ki jih je doživel) in tudi pri denacionalizaciji ne namerava. Letom navkljub se namerava pritožiti na evropsko sodišče, še prej pa mora izkoristiti vse pravne poti v Sloveniji. Njegova pritožba je zdaj na vrhovnem sodišču. Ivanova življenjska zgodba je nadvse zanimiva. Rodil se je 5. januarja leta 1919 v Parižljah. Ste vedeli, da so bili takrat sveti trije kralji 5. in ne 6. januarja? Oče je imel žagarsko obrt in delavni- co za popravilo žag. Po končani osnovni šoh v Braslovčah je končal še 4 leta strokovne šole. Izučil se je za ključavničarja in nato delal v domači delavnici. Vse je že imel pripravljeno za gradnjo nove delavnice. “Vsak dinar sem vtaknil v ‘čajk’,” pravi. Vojaški rok je služil v Kraljevu. Vojska ga je leta 1940 poslala v Beograd, kjer je opravljal delo mehanika za letala. Druga svetovna vojna ga je našla v Smederevski Palanki. S še enim pilotom je moral opraviti bojno nalogo: porušiti most, ki ga je prečkala nemška vojska. Komaj sta ostala živa, menda so ju napadli tudi Srbi. S 100-kilogramsko bombo je moral pristati, ker je ni mogel odvreči. Jugoslovanska vojska je razpadla, Ivan je peš in z vlakom prispel do Zagreba, nato do Celja, v Savinjsko dolino pa se je pripeljal z avtobusom. Uspel se je skriti pred Nemci in se tako rešiti ujetništva. Do doma je moral spet peš. Most čez Savinjo na Polzeh je porušila jugoslovanska vojska, toda Nemci so pozneje zgradili novega, grobelski most pa so podrli Nemci. “Med vojno smo životarili,” pravi Ivan. Zaposlil se je pri Westnu v Celju,.saj se z obrtjo ni bilo mogoče ukvarjati, s tem pa se je tudi izognil mobihzaciji v nemško vojsko. Ko so Nemci gradili nov most čez Savinjo, so delavci Ivanu povedali, da mu lahko preko posrednika priskrbijo novo stružnico. Stružnica je bila vredna 20 tisoč takratnih mark, plačal je tudi prevoz, delati z njo pa med vojno ni mogel. Razmere so bile vse slabše, grozila mu je mobihzaci- Ivan Pušnik ja v nemško vojsko, a je raje odšel v partizane. Nekaj mesecev je preživel v partizanih in bil tudi ranjen. Prišla je svoboda in ko je bil vendarle odpuščen iz vojske, se je doma takoj spet lotil obrti. In potem so prišli iz Ljubljane. Nova oblast oziroma ministrstvo za notranje zadeve, ki je imelo natančne podatke o nakupu stružnice. Povedali so mu, da potrebujejo stružnico za garaže za avtodelavnico, toda Ivan je seveda ni dal. “Vse, kar je bilo vrednega, so mi vzeli. Nekaj je bilo v zapisniku, veliko sploh ni bilo zapisanega.” Zapisnika ni hotel podpisati, zato so ga odpeljali v Celje in ga za 80 dni zaprh v Teharjah. “Tam so te izčrpali do konca. Čakal si, kdaj te bodo ubili.” Pa mu smrt ni bila namenjena. Rešil ga je neki T\imšek, ki ga je poznal od prej in je vedel, da Pušnik v taborišče ne sodi. Po letu in pol (očitno so že takrat sodišča delala bolj počasi) so Ivana poklicali na celjsko okrožno sodišče in zasliševali, kje vse je dobil orodje in zlasti stružnico. Obtožili so ga, da je stružnico skrival v bunkerju, čeprav tla ob Savinji gradnje bunkerja pač ne prenesejo. Obsodili so ga na pet mesecev prisilnega dela. Moral bi na delo v Ljubljano, a so ga zadržali v Tekstilni tovarni Prebold, ki je potrebovala izučene ljudi za popravilo strojev. Iz Ljubljane je prišel ukaz, da mora na delo v Litostroj, vendar je delo odločno odklonil. Potem se je začelo mirnejše, a zelo težko in delovno obdobje, ko se je s trmo preživljal kot obrtnik. Pri 33 se je oženil in imel dva otroka. Z nakupom prvega traktorja si je spet nakopal težave. Kar naprej so ga ustavljali pohcaji, pri sodniku za prekrške je plačal več kazni kot kdor koh in to samo zato, ker je imel edini traktor, je prepričan Ivan Pušnik. Ko je imel nekega dne vendarle vsega dovolj, se je odpravil k celjskemu komandirju policije. Pošteno se je moral razjeziti, da mu je bil omogočen stik s komandirjem. Komandir je nato držal besedo in od takrat naprej je imel Ivan mir. “Traktor mi je zgradil pol hiše,” še dodaja Ivan. Ivan Pušnik je po osamosvojitvi Slovenije takoj vložil denacionalizacijski zahtevek in bil skoraj presenečen, da je iz celjskega arhiva dobil dokumente. Potem pa se je ustavilo. Odškodnine mu ne oporekajo, vendar se ne morejo spo- Porenčani iz krajevne skupnosti Liboje so znani predvsem po prijaznosti in pripravljenosti pomagati drug drugemu in se seveda tudi skupaj poveseliti. Tako so se tudi tokrat ob zaključku starega leta zbrali v garaži Stanka llranjeka. Letošnje slovo od starega leta je bilo ponovno nekaj posebnega, saj so se s prebivalci iz zaselka Porence od starega leta poslovili tudi prebivalci zaselka Griček. V minulem letu se je namreč sodelovanje med zaselkoma močno okrepilo. Na zaključku so obudili spomine na prijeten koncert Ljudskih pevk s Ponikve in namenu predane javne razsvetljave na Gričku ter na razne druge dogodke, ki so tako ali razumeti o višini le-te, ker se Ivan pač ne strinja z državnimi cenilci. Slovenski odškodninski sklad je opravil še eno cenitev in Ivan naj bi za vse, kar so mu vzeli, dobil le 28.089 USD. “Nimam upanja, da se bo to kdaj končalo, da bom dobil odškodnino,” pravi Ivan, ki je začel tudi bolehati. “Ampak pustim jim pa tudi ne!” je odločen Ivan Pušnik. Zakaj bi morala imeti država vedno zadnjo besedo? K. R. drugače krojih usodo Porenčanom v letu 2003. Manjkalo ni obilice dobre volje ter smeha, kar pa za te vesele, odprte in gostoljubne ljudi ter za vsakega, ki jih obišče, ni nič nenavadnega. Vsi so poudarili pomembnost sodelovanja z zaselkom Sončni hrib, kjer so v minulem letu uspešno zgradili vodovodni sistem. Predsednik zaselka Porence Matjaž Jazbec je ob zaključku svojega govora izrazil veselje, da živi med tako dobrimi sosedi, ki so vedno pripravljeni drug drugemu pomagati, in da mu je bilo v veselje in čast opravljati predsedniško funkcijo. Zaradi obveznosti v krajevnem in občinskem svetu pa bi si želel, da vodenje zaselka prevzame nekdo drug, ki bo imel za to več časa, saj velja s tradicijo dobrega dela in sodelovanja nadaljevati. D. N. Tudi tokrat veselo Človek s “srcem”, pedagog in prijatelj otrok Naše življenje je v veliki meri odvisno od nas samih, mar-sikaj pa nam je dano z geni, z družinskim in družbenim okoljem, razvitostjo in blagostanjem družbe. Kar precej staršev se mora soočiti s težavami v telesnem, duševnem in osebnostnem razvoju svojih otrok, ki se običajno pokažejo kmalu po rojstvu otroka, predvsem pa, ko naj bi otroci začeli govoriti, dojemati svet okoli sebe in se učiti. V času vstopa v šolo niso dorasli svojim vrstnikom, zato je naša družba organizirala osnovne šole s prilagojenimi učnimi programi. Šolo s prilagojenim programom imamo že več kot trideset let tudi v Savinjski dolini, v Žalcu. Na n. OŠ Žalec so zaposleni pedagogi, ki morajo biti in tudi so predvsem dobri prijatelji svojim varovancem. Med njimi je športni pedagog Niko Pražnikar, ki je že skoraj trideset let član kolektiva in se z vsem srcem razdaja svojim učencem. Je njihov tovariš, prijatelj in človek, ki mu zaupajo in ga imajo radi. Spoštovan in priljubljen je med svojimi sodelavci oziroma sodelavkami, saj je človek, ki je vedno pripravljen pomagati, sodelovati, svetovati in reševati morebitne probleme. Hkrati mu ne manjka izkušenj, trdnih živcev in stika z naravo, ki ga osrečuje. Brez vsakodnevnega stika z naravo, ljubečega družinskega okolja, dobrih sosedov in prijateljev bi težko prenašal zahtevne službene obveznosti, saj delo s takšnimi otroki zahteva veliko mero potrpežljivosti in ljubezni. “Svoje delo opravljam z velikim zadovoljstvom, saj sem deležen velike hvaležnosti, ki jo na svoj način izkazujejo učenci do mene in mojih sodelavcev. Veselimo se vsakega njihovega napredka, dosežka ... saj nas to bogati, hrabri in prepričuje, da delamo dobro. Vsekakor pa moram priznati, da je naše delo težko in da sem po tridesetih letih že kar malo utrujen. Če ne bi skrbel za svojo psihično in fizično kondicijo, bi najbrž zelo težko opravljal to delo, ki ga imam sicer zelo rad. Res pa je tudi, da se je od nekdaj pa do danes marsikaj spremenijo. Včasih smo imeli v šoli pretežno le učence z vedenjskimi motnjami ali preprosto povedano takšne učence, ki so jih na redni osnovni šoli težje obvladovali. Danes imamo bistveno težje primere, saj so večinoma tako umsko kot telesno prizadeti in zahtevajo še več pozornosti in drugačnega pristopa. Predvsem pa se je potrebno zelo potruditi, da si pridobiš njihovo zaupanje, naklonjenost in prijateljstvo,” je povedal Niko Pražnikar, ki smo ga obiskali na njegovem domu v Matkah pod vrhom Homa, torej v okolju, ki je zaznamovalo njegov odnos do ljudi, živali in narave. Odmaknjen od mestnega utripa živi prijetno družin- sko življenje in se predaja svojim konjičkom. “Pravzaprav si ne znam predstavljati, da bi moral živeti nekje v bloku, med štirimi stenami, saj sem od rojstva povezan s hribi, zemljo, živalmi in naravo. Tildi tu pod Homom, kjer je domačija moje žene Irene in kjer sva si zgradila hišo, je dovolj zemlje za delo. Še do nedavnega je bilo pri hiši kar nekaj živali, ki so zahtevale svoj čas. Imeli smo ovce, zajce, kokoši, prašiče, včasih tudi kakšno govedo. Po delu v šoli je bilo vedno dovolj dela tudi doma, tako da mi dolgčas res nikoli ni bilo. Pa tudi sedaj, ko ni več toliko dela z živalmi, dolgčasa ne poznam, saj rad hodim v hribe, pomagam sosedom, spremljam šport, sem zbiratelj vseh slovenskih znamk in tudi skuham kaj rad, čeprav mi vedno ne uspe tako, kot bi želel,” pravi Niko. S pogovorom znova zajadrava k šolskim obveznostim, njegovemu delu, k prijetnim in manj prijetnim temam. Njegov šolski delovni dan se običajno začenja že ob pol sedmih zjutraj, ko v šolo že začenjajo prihajati otroci. Sledijo ure športne vzgoje, marsikdaj pa priskoči na pomoč kolegicam in jih nadomesti za kakšno uro. Sicer pa v šoli pogumno stopajo po znanih in manj znanih poteh, v katerih vidijo izzive, obveznosti in odgovornosti. Drobnih novosti in sprememb se znajo iskreno veseliti, znajo uživati v življenju drug z drugim in zmorejo poiskati in najti pri sebi Tn otrocih pomembne velike in majhne odlike ter cenijo prizadevanja vsakega posameznega otroka v šoli. Na probleme se odzivajo s strokovnim znanjem, sodelovanjem s starši in z okoljem. Programi, ki jih izvajajo, posegajo na področje otrok z lažjo, zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju. Paleta različnih oblik vzgoje, izobraževanja in usposabljanja jih vodi v stalno strokovno izpopolnjevanje in povezovanje s strokovnimi delavci raznih šol, sorodnih zavodov in drugih institucij, s čimer je zagotovljeno tudi uspešnejše in kakovostnejše delo, h kateremu prispeva pomemben delež tudi Niko Pražnikar, ki je bil nekoč tudi nadvse uspešen rokometaš in rokometni trener. Šestinpetdesetletni Niko, sin očeta rudarja in mame gospodinje, ki sta imela osem otrok, je vesel, da lahko pomaga in vzgaja otroke, katerih življenje in dojemanje le-tega je drugačno, a zato nič manjvredno. O svojem mladostnem življenju rad pove, da je bilo težko, da so bili revni, zato zna ceniti tisto, kar sta ustvarila z ženo. Ponosen je na svoja sinova Jureta in Miha, ki sta uspešno začrtala svojo prihodnost. Jure je diplomiral in je profesor fizike v Ljubljani, mlajši Miha pa uspešno študira na fakulteti za elektrotehniko v Mariboru. Veliko lepega pove tudi o tašči in tastu, veliko podpore pa je deležen tudi s strani žene Irene, ki ji kot socialni delavki njegovo delo ni tuje. Zelo vesel in zadovoljen pa je tudi s sodelovanjem in podporo svojih sodelavcev in še posebno ravnateljice Danijele Puncer. Od Nika Prašnikarja sem odhajal bogatejši za marsikakšno spoznanje o njem in šoli, ki ji daje svoj pečat že tri desetletja. Kot večina njegovih kolegov in kolegic skuša tudi otrokom z motnjami v telesnem in duševnem življenju dati čim več znanja in dobro popotnico za nadaljnje življenje. D. Naraglav Preboldski planinci so letos organizirali že 27. pohod krajanov v Dom pod Reško planino. Pohoda se je drugo nedeljo v januarju udeleži približno 500 do 1000 pohodnikov iz vseh koncev Savinjske doline in drugih slovenskih krajev. Tildi letos se je največ pohodnikov v Marijo Reko podalo iz Prebolda. Največ se jih je v Dom pod Reško planino podalo po markirani poti mimo tekstilne tovarne, na sedlo Žvajge in mimo Lobnikarjeve domačije, ki je tradicionalna postojanka pohodnikov. Po vpisih pohodnikov v knjigo in oceni oskrbnika planinskega doma Stanka Piška sodeč, se je pohoda letos udeležilo približno 800 pohodnikov. Vse udeležence pohoda je pred domom čakal topel čaj, organizatorji pa so tudi letos vsakemu obiskovalcu Doma pod Reško planino izročili jabolko kot simbol zdravja. K prijetnemu dogodku so svoje prispevali tudi zvoki ansambla Reški trio in nekaj planink in planincev je veselo zaplesalo v leto 2004. D. Naraglav Niko s svojimi varovanci Benka po zemlji okoli sonca Daljša potovanja, spoznavanje dežel, kulture, ljudi, običajev ... so sanje mnogih. Nekateri jih uspejo uresničiti, drugi jih sanjajo vse življenje. \ Sloveniji imamo kar nekaj tudi v svetu poznanih svetovnih popotnikov, že dobro leto pa je v središču pozornosti Ptujčanka Benka Pulko, ki je z motorjem prevozila vseh sedem celin in tako postala edina ženska na svetu, ki ji je uspel tovrstni podvig. Benka Pulko se je zapisala tudi v Benka Pulko Guinnessovo knjigo rekordov, v kateri piše, da je to najdaljša samostojna ženska vožnja glede na čas trajanja potovanja in glede na prevoženo razdaljo. Njeno potovanje se je zaključilo z izdajo knjige Po zemlji okoli sonca. Z opisi poti, vtisi, doživetji ... pa je navdušila tudi udeležence njenega predavanja prejšnji četrtek v polni dvorani Kulturnega doma na Vranskem. Benka Pulko je diplomirana biologinja, medicinska sestra in maserka. Bolj kot poklicu se predaja tistemu, kar jo zanima. Že več kot desetletje aktivno ustvarja tudi kot svobodna novinarka. V petih letih in pol je zaobjela svet, prevozila vseh sedem kontinentov in naredila okrog 230.000 kilometrov dolgo pot. Posnela je več kot 35.000 fotografij, diapozitivov in napisala vrsto člankov, reportaž tako za naše kot številne tuje medije. Njen podvig, njena preprostost, prijaznost so ji prinesli tudi laskav naslov Slovenka leta 2003. “Če je to priznanje posledica mojega početja, mojemu dosedanjemu delu, potem lahko rečem, da sem zelo ponosna nanj. Sicer pa ni bistveno spremenilo mojega življenja. Še vedno sem samo Benka Pulko, takšna kot sem bila prej in takšna kot si želim tudi ostati.” Na Vranskem je Benka Pulko hitro osvojila srca svojih poslušalcev in gledalcev, ki so z velikim zanimanjem doživljali njeno pot, popotne zgodbe, zanimivosti in njen odnos do ljudi, sveta, narave. Enako pa je tudi povsod drugod po Sloveniji. “Pri tridesetih sem imela praktično vse, kar si človek v teh letih lahko želi: univerzitetno diplomo biologa, krasno službo, delala sem tisto, kar mi je bilo všeč, zabavala sem se, imela sem lastno streho nad glavo in zdelo se mi je tudi, da imam dovolj denarja. Ob vsem tem pa se mi je zdelo prav žalostno, da bi v svojem četrtem desetletju življenja obstala tam, kjer sem že bila pri tridesetih. Rekla sem si, nekaj moraš storiti punca. Porodila se mi je krasna ideja obkrožiti svet, se naučiti o njem kaj novega, se ga nagledati, naužiti njegovih drugačnosti, ga pobliže spoznati in si tako pridobiti vse tiste izkušnje, ki si jih doma preprosto ni mogoče. Za potovanje okoli sveta se mi je zdel motor še posebno idealen in tako menim še danes. Nad njimi sem bila navdušena, odkar pomnim, le denarja zanj ni bilo,” je svojo odločitev za pot okoli sveta z motorjem predstavila Benka Pulko. Za pot se je pripravljala le nekaj mesecev. V tem času je opravila vozniški izpit za motor in z njim prevozila vsega skupaj le dobrih 600 km. Kot sama pravi, se z vozniškimi izkušnjami pred dolgo potjo ne more ravno pohvaliti in tudi v svet je odpotovala bolj nepripravljena. “Če pomislim, je bilo morda kar prav tako. Običajno se ljudje na dolge poti pripravljajo kar nekaj časa. Hočejo imeti izdelan načrt, toda bolj kot se pripravljajo, bolj so nervozni in napeti, česar pri meni ni bilo, saj sem prvič pravzaprav odšla na potovanje okoli sveta in bi bil natančen načrt brez smisla. Cilj je bil jasen: sedem kontinentov, začenši v Severni Ameriki, saj sem predvidevala, da bo vožnja najlažja čez Združene države in po Kanadi. To pa je bila glede na moje znanje vožnje z motorjem in do takrat prevožene kilometre tudi najpametnejša odločitev za nabiranje vozniških izkušenj. Če bi začela kje v Afriki ah Aziji, bi se moje potovanje kaj kmalu končalo. Tako pa mi je uspelo in uspešno sem priromala nazaj domov, za kar se moram zahvaliti mojemu motorju, mojemu zvestemu prijatelju BMW F650, ki je nadvse uspešno prestal zelo zahtevno preizkušnjo in me tudi pripeljal v objem mami, prijateljem ...” Benko je pot po prevoženi Severni Ameriki in Kanadi vodila v Južno Ameriko, čez Antarktiko nazaj v Južno Ameriko, od tam na Novo Zelandijo ter v Avstralijo, nato pa čez Azijo v Afriko in nazaj v Evropo. Zadnji kos poti je spoznavala tudi države nekdanje skupne države Jugoslavije, kjer pred tem še ni bila. “Na potovanju po svem sem se veliko naučila tudi o sebi. Povsod, kjer sem bila, sem poskušala najti nekaj pozitivnega, nekaj, zaradi česar je bilo vredno biti in ostati. Zdelo se mi je, da bo življenje lepše, če bom v neki določen prostor ah okolje vstopila s pozitivnim nabojem. Pa čeprav so bile razmere, predvsem prometne, ponekod slabe ah celo neznosne. Pri vsakem narodu, pri vsaki etnični skupim ljudi sem našla kaj posebnega, nekaj, kar me je zanimalo in za kar se je bilo vredno ustaviti.” Večer z Benko Pulko, ki ga je organiziral Zavod za muzejsko, kulturno, turistično in športno dejavnost Vransko, je bil zanimiv in nepozaben. Marsikoga bo nanj spominjala tudi njena knjiga z 220 stranmi in 385 barvnimi fotografijami. D. Naraglav Pohod in jabolko za zdravje Zimski pohod v Marijo Reko Januar 2004 Naša dediščina Obrt je bila v trgu nekoč močno razvita Gradovi v narodnem izročilu, XVIII. Obrtnild, ki so živeli in delali v Žalcu in okolici, so bili nacionalno zelo zavedni. V 19. stoletju so se sestajali v Hausenbichlerjevi hiši, takratni gostilni. Danes že pokojni Janko Jurhar je v spominih o Žalčanih med drugim zapisal: “Hausenbichlerjeva hiša v Žalcu je bila slovenska trdnjava skoraj pol stoletja. V njej se je odločalo o slovenskem taboru leta 1868, v njej je bil napisan taborski razglas. Med gosti je bil tudi urednik prvega slovenskega dnevnika Slovenskega naroda Anton Tomšič. V gostilni je bila narodna čitalnica, v kateri je gostoval tudi Josip Jurčič. Tedaj v Žalcu ni bilo ne dvorane, ne stadiona. Vse pa je nudil Janez Hausenbichler v svojem domu...” Bomo ohranili spomin na to slovensko trdnjavo? Leta 1848 so tudi v Žalcu podpisovali peticijo, s katero so zahtevali združitev Slovencev. Med 15 podpisniki peticije 12. junija 1848 je bil tudi Gašper Janežič, mlinar, iz Spodnje Ložnice, ki je peticijo podpisal brez pomoči študenta (sina). Verjetno je bil to Franc Janežič, kasneje profesor slovenščine v Mariboru. Za ustanovitev bolnišnice v Žalcu pa je Gašper Janežič zapustil 25.000 goldinarjev. Diploma, ki mu jo je podelil cesar Franc Jožef, je bila izpisana v pravilni slovenščini. Nacionalno pripadnost so posamezni obrtniki izkazovali tudi v pisanju svojih imen. V Trgovinskem in obrtniškem kažipotu iz leta 1903 lahko preberemo, da je živel v Žalcu kolar Miklavž Kočevar, čeprav se je uradno imenoval Nikolaj. Da je bil Žalec res trg obrtnikov, kaže tudi pozidava starega Žalca. Cesta na zahodnem delu trga je veliko bliže hišam kot cesta na vzhodnem delu. Na vzhodnem delu trga so stanovali obrtniki in kmetje, ki so ob sejmu rabili veliko več prostora za prodajo svojih izdelkov kot na zahodu, kjer so trgovci postavili samo stojnice. Slika Kočevarjeve delavnice iz začetka 19. stoletja, posneta na dvorišču domačije, prikazuje eno izmed delavnic v trgu. V ospredju ob lepo izdelanem zapravljivčku stoji kolar Nikolaj Kočevar. Ob koleslju stoji tudi kovač Ivan Kočevar. Brata sta imela skupaj kolarsko in kovin- sko obrtno delavnico. Ivan (Johan) je imel delavnico v stanovanjski stavbi. Do zadnje adaptacije je bil še viden prostor delavnice. Starost slike, okoli leta 1900, je izpričana tudi po tem, da na sliki ni sušilnice za hmelj. Gospodar domačije je na začetku stavbe, v kateri je bila delavnica, pozidal še hmeljsko sušilnico, kar opozarja na dejstvo, da obrtniki niso bili samo obrtniki, temveč tudi kmetje. Po letu 1900 je na Kočevarjevem kmečkem dvorišču na desni strani dvorišča stala večja stavba, v kateri je bila sušilnica za hmelj, potem kolarska delavnica, sledil je hlev za konje, kuhinja za svinje, svinjak in na koncu stavbe še gnojišče. Zanimivo je, da je tu stalo stranišče. Na levi strani dvorišča je bil hlev za krave in drvarnica. Samo dvorišče je zaključil mogočni kozolec, na katerega spominja le še gornji del. Naprej, proti Godomlji, sta stali Ustnica in manjša hiša tik ob Godomlji. Gospod Mimik je pripovedoval o dokumentih, ki govorijo o tem, da je bila tu nekoč tudi usnjarna. V stanovanjski stavbi ni bilo stranišča. Le-to je bilo pozidano med stanovanjsko stavbo in delavnico oz. sušilnico. Do izgradnje vodovoda po II. svetovni vojni je na dvorišču kraljeval vodnjak, ki so ga pozimi zaščitili s slamo. Dejali so, da na dvorišču stoji “tatrman”. Delavnici sta stali v tako imenovani ulici obrtnikov, sedaj Šlandrov trg, kjer je bila skoraj v vsaki hiši obrtna delavnica. Izredno stare hiše na Šlandrovem trgu so bile pozidane okoU leta 1850. Prva je Žuževa domačija. Na hrbtni strani proti severu je na hiši opaziti veUčastne arkade. Sledi Antlogova domačija s staro hišno številko 12, danes Šlandrov trg 17. Na kamnitem portalu ni letnice, pač pa je letnico 1867 opaziti na čudovito izdelanih vratih. Na stavbi so tudi freske, v veži pa je ohranjen in obnovljen vhod v klet. SUka vhoda v klet, freske in sama hiša so omenjeni v knjigi z naslovom Žalec, mesto, ki ga imam rad. V hiši je bila kovaška delavnica, danes pa je v njej trgovina. Lastnik kovač Jernej Antloga je omenjen v Trgovskem in obrtniškem kažipotu iz leta 1903- Med leti 1859 in 1883 se na številki 12 omenja Franc Čehun, ki naj bi imel ključavničarstvo. Med leti 1883 in 1918 je živel tu klepar Janez Venkovič, nato mesar Vincenc Šošter, pa kovač Anton Zajc in mizar Franc Rezman. Po prvi svetovni vojni je tu živel mesar, ki je imel na dvorišču klavnico za zakol živine. Na hišni številki 13 je med leti 1859 in 1883 živel Anton Schmidi -čevljar. Med obema vojnama je imel tu trgovino z usnjem - Globovškova. Po osvoboditvi so domačijo obnovili in pred gostilno Marjola, kot se le-ta gostilne imenuje še danes, je Samo Premik postavil vinsko “prešo”. Hišna številka 14 je pripadla domačiji Jug. Jožef Jug se omenja že med leti 1859 in 1883, ki se je ukvarjal z jermenarstvom. V obdobju 1883 in 1918 so obrt razširili na sedlarstvo in po I. svetovni vojni še na tapetništvo. Tradicija imena in priimka ter obrti bi segla v današnje dni, če ne bi Josip Jug - Pepi, zadnji sedlar, padel med narodno-osvobodilno vojno. Na hišni številki 15 je živel Franc Švab - tesar. V Trgovskem in obrtniškem kažipotu iz leta 1903 pa zasledimo med mizarji, ki so imeli delavnico v hiši s hišno številko 15, tudi ime Ivan Podpečan, ki je bil kasneje tudi bolnik v Novem Celju in leta 1941 žrtev evtanazij e. F. Ježovnik Na obrobju naše doline je stalo večje število gradov in graščin. Spomin nanje je ohranjen v narodnem izročilu. Med najbolj znanimi gradovi je grad Žovnek. Legenda pripoveduje, da se je žovneški grof spremenil v kačo, ki že dolga stoletja varuje skrinjo z zakladi, zakopano nekje v ruševinah gradu. Motiv kače, ki varuje zaklade gradov, je splošno znan med legendami. Na Soteski pri današnji Ponikvi je stal grad Helfenberg. Graščaki, ki so oprezali in napadali, so marsikoga oropali in vrgli v globoko ječo. Iz gradu je vodil podzemeljski hodnik na dno Socke, kamor so se umikali napadalci, ko so izropali popotnike. Naropane zaklade so čuvali v gradu. Menda so v starem gradu Ojstrica zakopane tri kadi denarja. V Krvavici pa naj bi bili zakopani dva keliha in monštranca. Tudi o povezanosti gradov govori več legend. Z usnjenim mostom naj bi bila povezana stari celjski grad in Miklavžev hrib. Legenda pripoveduje, da je bil od Bureljčevega hriba, kjer je nekoč stal grad Sachsenwart, na Gradišče speljan most. Narejen je bil iz kož, položenih na verige. Na Colavi pa so ljudje nekoč našli veliko železno rinko, vdelano trdo v skalo. Pravijo, da je bil nekoč na to rinko priklenjen dvižni most, ki je segal od Golave v Reko. V ljudskem spominu so se ohranile Uidi grajske vislice. V knjigi Gradovi in graščine v narodnem izročilu je Janko Orožen leta 1937 zapisal, da so nekoč stale štiri metre od Frenge v Žalcu ob glavni cesti vislice. Po pripovedi je bil na teh vislicah obešen zadnji protestantski predikant (duhovnik), ki je stanoval v Janežičevem mlinu na Spodnji Ložnici pri Žalcu. Obstoj vislic v Žalcu, ki jih omenja Janko Orožen, lahko povežemo z zgodovinskim dejstvom, da je bil Žalec sedež knežjega sodišča in središče laške gospoščine v Savinjski dolini. Leta 1182 je prišel pod Banberžane in laško gospoščino, kjer je bila ena izmed cehe upravnega in sodnega življenja in na teh celicah je temeljil fevdalni sistem. Gospoščina Žalca in Zabukovice je omenjena že v oporoki grofice Heme, umrle leta 1044. Žalec je bil do leta 1471 sedež krvnega sodnika. Protestantski duhovnik, ki naj bi ga obesili v Žalcu, je verjetno poprej maševal v protestantski cerkvi v Govčah. Svetišče v Govčah je bilo oplenjeno in razrušeno januarja 1600. Množica je hotela pleniti tudi v bližnjem mlinu Ferdinanda Leiserja (danes Janežičev mlin), vnetega protestanta, kar je preprečila protireformacij ska komisija. Janko Orožen v svoji knjigi omenja tudi krvno sodišče v graščini v Novem Celju. Marsikdaj so obsodili koga na smrt, ki je dušo izdihnil na vešalih pri sedanjem grobeljskem mostu. Vislice so stale v bližini broda, ki je peljal čez Savinjo. Kmet, ki je bil lastnik tega zemljišča, je našel v zemlji zakopane kosti. Graščinsko morišče je bilo tudi na hribčku v bližini graščine Prebold. Po drugih virih naj bi vislice stale deset minut juhozahodno od sv. Pavla. Janko Orožen je v svoji knjigi zapisal tudi legendo o Gomilah pri Gomilskem. “Blizu Gomilskega je ob glavni cesti takozvana Gomila, nasut grič, čigar prst so kmetje večinoma zvozili proč. Pri tem so naleteli na kamniti rimski grob. Ah nastala je govorica, da je to bil grob turškega poveljnika, ki je umrl na pohodu skozi Savinjsko dohno. To mesto pa se tudi imenuje Gavge, po graščinskih vislicah, ki so se tu nahajale. Pravijo, da sta vodila odtod dva skrivna hodnika, eden na žovneški, drugi na ojstriški grad. Obsojenca so z zavezanimi očmi pripeljali z gradu na dotično mesto: tako ni vedel, odkod je prišel.” Lahko rečemo, da je ohranjen spomin na gavge, ki so stale ob prometnih cestah. F. Ježovnik Metine pesmi živijo Letos se spominjamo stoletnice rojstva pesnice Mete Rainer, ki je umrla 13. januarja 1995 v Žalcu. Vsi, ki so se kdaj z njo srečali, se je spominjajo po njenem iskrivem humorju in prijaznosti, generacije otrok pa se bodo iz njenih pesmic še dolgo učile lepega in preprostega slovenskega jezika, skovanega v rime. Meta Rainer se je rodila 23. februarja 1904 na Ptujski gori. Stara komaj pol leta se je s starši in bratom presehla v Kranj, pozneje pa v Ljubljano. Po maturi na učiteljišču je prišla službovat v Braslovče. Med vojno je bila izgnana v Srbijo, po vojni pa se je vrnila v Braslovče. Leta 1952 je diplomirala iz slovenščine in ruščine. Učila je na Polzeli in v Žalcu, leta 1962 pa se je upokojila. Živela je v Žalcu in se tudi po upokojitvi rada ob različnih priložnostih srečevala z otroki. Izdala je pet pesniških zbirk, štiri od teh za otroke. Najbolj znan je njen Fičfirič. Pesmi za odrasle so v zbirki z naslovom Skozi prste izšle šele v njeni pozni starosti. Odlikovala se je v humoreskah, satirah, basnih in travestijah, v aforizmih pa je razkrivala slabosti družbe in težave predvsem preprostih ljudi. Pri Pavlihi so jo razglasih za mojstrico smeha. In čeprav je pisala v drugem družbenem sistemu, so njene misli presenetljivo aktualne še danes. K. R. Nekaj Metinih aforizmov iz zbirke Skozi prste Blagor ubogim na duhu, ki so nagnjeni k napuhu! Če bi med Slovenci genij se pojavil, biga kakšen "genij” kar takoj zadavil. Sladke laži puščajo grenke spomine. Tudi z duševno hrano se lahko zastrupiš. Nekateri mislijo, da so položaji za poležavanje. Kjer ni knjižnic, je treba prižnic. Tisti, ki jih ljubimo, so vir najlepših in najhujših trenutkov v našem življenju. Pa še to, kaj je luksuz. "Kako kaj živiš, Tone?” “Luksuzno. ” "O, čestitam! A kako si to dosegel?” “Žena je zgubila službo; imeti ženo doma, brez službe, je pa dandanes luksuz. ” Žalec letos ponovno praznuje pomemben jubilej. Leta 1964 je bil namreč takratni trg razglašen za mesto. 'E. LAKI. ČISTILA jovina < 115. PRESOLD '5724554 Roman Brglez pekarna - slaščičarna - trgovina Vransko 17, 3305 Vransko Pekama in trgovina Vransko, tel.: 703 30 30; trgovina Žalec 710 23 70; slaščičarna Žalec 710 23 71 ; Pekarna Velenje 58712 11 ; trgovina Griže 571 80 22; slaščičarna Petrovče 570 79 30; trgovina Ostrožno 547 26 30; trgovina Vrbje 710 31 83. Zvestoba pekarne in trgovine naša je podoba, kdor pri nas kupuje, dobro načrtuje. Spoštovani naši zvesti kupci! Za nami sta najbolj veseli mesec v letu in tudi prvi mesec leta 2004. Znova smo v toku in ritmu vsakdanjega dela in hkrati trdno odločeni, da skupaj z vami naredimo tudi letošnje leto lepo in prijetno. Imamo nove ideje, nova znanja, predvsem pa voljo narediti kaj lepega in prijetnega, kar bo v naše in vaše zadovoljstvo. Vsekakor pa ostajamo zvesti našemu sloganu Zvestoba se nagrajuje. Zvestoba bo imela tudi v tem letu svoj smisel in veljavo. Predvsem pa nas sredi poletja znova čaka skupna zabava Za zvestobo, ki je in ostaja naš skupni praznik, do takrat pa se bo še našel kak drug razlog za naše druženje. Ne nazadnje praznikov tudi letos ne bo manjkalo. Da bi si le-te polepšali, ste vabljeni med nas, v naše trgovine in druge lokale, kjer vas čakajo vsakovrstne dobrote. NE POZABITE, ZVESTOBA SE NAGRAJUJE. Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ ME Križanka januar 2004 Nagradna križanka Rešitve križanke, objavljene v decembrski številki Utripa: NAREZKI-MESNI-IZDELKI, MESARSTVO-ČAS-S-P-ŽALEC-CEIJE-PETROVČE-HRENOVKE-MALICE-ŠUNKA-GOSTILNA-PICERUA-ČAS. Izžrebani nagrajenci: 1. Marjana Brežnik. Gorica 36/c, Celje; 2. Uroš Zupančič, Gubčeva 5, Litija; 3. Jožica Valenčak, Rimska c. 2, Šempeter. Nagrajenci prejmete potrdila o dvigu nagrade Mesarstva ČAS v uredništvu Utripa. Pokrovitelj križanke, objavljene v tej številki, je ZAVAROVALNICA TRIGLAV CE1JE, d. d. Vrednost nagrad je 5.000, 3.000 in 2.000 SIT. Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na naslov Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec - Uredništvo Utripa, Aškerčeva 9/a, Žalec, do 9. februarja 2004. januar2004 ŽIVIMO Z ZEMLJO Obnovili nasade, sedaj obrezujejo V Sadjarstvu Mirosan so že pred pričetkom zime na novo posadili 8 hektarjev obnove, kar jim, kot je dejal tehnični direktor Vlado Korber, že vrsto let ni uspelo. Slabo jesensko vreme jih je pogosto ustavilo sredi dela. Vlado Korber v novem nasadu jablan Sortiment, ki ga sadijo v zadnjih letih, je v vedno večji meri prilagojen zahodnemu trgu, saj se bodo tržne poti k članicam Evropske unije ob vstopu odprle, medtem ko pričakujejo pri izvozu v nekdanje jugoslovanske republike nekaj težav. Na evropskem trgu povprašujejo po sortah fuji, gala, braebum in elstar, na južnem pa po sortah idaret, jono-gold in zlati delišes. Že od konca novembra v Mirosanu predvsem obrezujejo in so doslej opravili že polovico rezi. V tem letu z rezjo še bolj hitijo zaradi nevarnosti bolezni hruševega ožiga, saj je rez v začetku vegetacije veliko bolj tvegan za prenos bolezni. T. Tavčar OZELENITEV NJIV -STRNIŠČNI DOSEVKI ZA VOLUMINOZNO KRMO Slovenski agronomi v Žalcu Slovensko agronomsko društvo je v sodelovanju z Biotehniško fakulteto, Katedro za poljedelstvo in sonaravno kmetijstvo in Kmetijsko svetovalno službo pri KGZS IS. decembra 2003 v dvorani gasilskega doma v Žalcu organiziralo posvet Deset let trajnih poskusov IOSDV v Sloveniji, Jable in Rakičan 1993 - 2003. Na posvetu se je zbralo več kot petdeset strokovnjakov s področja agronomije iz različnih krajev Slovenije, predstavljenih pa je bilo štirinajst referatov, ki so jih pripravili strokovnjaki: prof. dr. Anton Tajnšek, doc. dr. Franci Celar, vabljeni predavatelj prof. dr. Ljubinko Starčevič iz Novega Sada, mag. Igor Šantavec, mag. Robert Janža, Barbara Čeh Brežnik, Maja Khermayer, Monika Kunaver, Ema Pavlič Nikolič, Lena Tajnšek. Predstavljeni referati so se nanašali na raziskovalno delo in ugotovitve, do katerih smo prišli na podlagi dveh trajnih statičnih poskusov, ki potekata na istih lokacijah že dobrih deset let, in sicer v Jablah pri Domžalah in Rakičanu pri Murski Soboti. O trajnih poskusih lahko govorimo takrat, ko so le-ti na isti lokaciji več kot deset let, vsaka parcela pa je ves čas obravnavana na enak način; tako se na primer v gnojilnem poskusu neke parcele ne gnoji, druga se vseskozi gnoji z največjimi odmerki, tretja se gnoji s takšno ali drugačno kombinacijo gnojil itd. Zaradi trajnostnega delovanja večine agrotehničnih ukrepov na lastnosti kmetijskih zemljišč nekaterih vprašanj ne moremo razrešiti še s tako veliko množico kratkotrajnih poljskih poskusov, ki jih vsako leto izvajamo na drugi lokaciji, jih pa lahko razrešimo z ustrezno zasnovanimi statističnimi poskusi. Iz rezultatov trajnih statističnih poskusov je razvidno, da so nezamenljiva metoda za preučevanje rodovitnosti in drugih zakonitosti tal, saj se z dolžino trajanja poskusa v deh dejansko vzpostavijo razmere, ki jih preučujemo, vpliv drugačne agrotehnike, izvajanje pred postavitvijo poskusa pa se z leti zmanjšuje. Prof. dr. Anton Tajnšek je pojasnil, da je bilo do zdaj na vsem svem postavljenih na stotine trajnih poskusov, od katerih jih še vedno poteka nekaj sto. Rezultati, predstavljeni na posvetu, bodo natančneje predstavljeni v Kmečkem glasu, obširneje pa so podani v zborniku posveta, ki ga dobite pri Slovenskem agronomskem društvu (Jamnikarjeva 101, Ljubljana). Barbara Čeh Breznik Vrsta Cas setve Količina Spravilo semena (kg/ha) Strošek semena (sit/ha) mnogocvetna ljuljka konec avg., začetek okt 40-50 konec oktobra-začeteh maja 28.000,- pasja trava konec avg., začetek okt 20-25 začetek maja 34.000,- inkarnatka do 10. septembra 25-30 konec maja 24.000,- krmna repica do 15. septembra 8-12 konec aprila 6.000,- krmna ogrščica do 10. septembra 12-18 konec aprila 5.500,- grašljinka - krmna grašica 30 + inkarnatka 20 + mnogocvetna ljuljka do 20. septembra 15 začetek maja 67.800,- rž do 25. septembra 180-200 začetek maja 18.000,- ječmen do 25. septembra 180-220 začetek maja 18.000,- rž ali ječmen + krmna grašica do 25. septembra 60 + 90 začetek maja 80.000,- Posledice suše v preteklem letu, Id se odražajo tudi v pomanjkanju krme za živali, smo poskušali omiliti s setvijo krmnih dosevkov. Živinorejci lahko pridelamo kvalitetno krmo in poskrbimo za zgodnjo spomladansko košnjo za čas, ko bo voluminozne krme najbolj primanjkovalo. Ob dovolj zgodnji setvi smo lahko imeli prvi odkos že lani (jeseni). Strniščni dosevki so poleg gospodarske vrednosti pomembni tudi zaradi izrabe neporabljenega dušika v tleh, prav tako pa imajo ugoden vpliv na tla zaradi pokritosti tal. Preprečujejo tudi rast plevelov, z dosevkom pa pridelamo na isti površini dva pridelka v letu. Velik pomen ima ozelenitev tudi na varovanje okolja in predvsem voda, saj rastline porabljajo neizrabljeni dušik v tleh, ki bi se izpiral v podtalnico. PRIPRAVA TAL Po žetvi žit ali po siliranju koruze nam ostane prazno stmišče, ki je izpostavljeno kvarnim vplivom vremena, zato ga moramo čim hitreje pripraviti na novo setev (ozirajmo se na primerno vlažnost zemljišča za obdelavo). S plugom plitvo preorjemo do globine 18 cm in zemljišče dobro pobranamo, tako da dobimo drobno grudičasto strukturo tal. Zemljišče lahko tudi phtvo obdelamo s krožno brano. V stmišče lahko sejemo izbrano seme neposredno s sejalnico za sejanje ah s katerim drugim kombiniranim orodjem za talno obdelavo in setev. Po setvi sledi obvezno valjanje dosevkov. Z valjanjem vplivamo na enakomernejši in hitrejši vznik ter razvoj posevka. Setev: 1. drobno zrnate dosevke (križnice, trave in metuljnice) sejemo zelo phtvo (1-2 cm globoko), 2. debelo zrnate dosevke sejemo na globino 3-4 cm. Strniščni dosevki potrebujejo za čim hitrejšo in enakomernejšo rast rastlinska hranila. Gnojimo z 80 kg dušika/ha (N), s 60 kg fosforja/ha (P205) in 80 kg kalija/ha (K20). V 15 m3 nerazredčene gnojevke je približno 75 kg čistega dušika, 30 kg fosforja in 105 kg kalija. Če nimamo na razpolago domačih organskih gnojil, lahko gnojimo z mineralnim gnojilom NPK15:15:15 - 250 kg/ha in 100 kg/ha KAN-a. Gnojenja na vodovarstvenem območju ne priporočamo, saj je namen setve tudi ta, da rastoče rastline porabljajo hranila, ki so že v tleh. Ob običajnem gnojenju predhodnih kultur ostane še dovolj hranil za primeren pridelek voluminozne krme. MNOGOCVETNA LJliLJKA je s hranilnimi snovmi bogata vrsta trave, ki jo odlikuje hitra rast in obnovitev po vsaki košnji, če ima le na razpolago dovolj hranil. Je prezimni krmni dosevek. Če jo sejemo zgodaj, lahko en odkos opravimo še v letu setve, v spomladanskem času pa še dva odkosa do 15. maja, lahko jo koristimo celo leto, v primeru, da je dobro prezimila. PASJA TRAVA Namesto mnogocvetne ljuljke lahko sejemo tudi pasjo travo. Zaradi hitre rasti je prav KGZS - KGZ Cel Izpostava Žale je Žalskega tabora 1 3310 Žalec C NASLOV PREDAVANJA IZVAJALEC ŠTEVILO UR LOKACIJA TERMIN Alternativni viri krme KGZ Žalec, Hmeljarski dom 30. 1. 2004 za govedo v času pomanj- Celje 4 ob 10. uri kanja volumin. krme Kaj je EU in kako do sred. KGZ Žalec, Hmeljarski dom 3. 2. 2004 za razvoj kmetij Celje 3 ob 10. uri Kaj je EU in kako do sred KGZ Vransko, Kulturni dom 5. 2. 2004 za razvoj kmetij Celje 3 ob 10. uri Zgodnja pridelava KGZ Žalec, Hmeljarski dom 20. 2. 2004 zelenjave Celje 2 ob 10. uri Pridelovanje in KGZCelje, Žalec, Hmeljarski dom 3. 3. 2004 skladiščenje IHP Žalec 4 ob 10. uri hmelja Farma VETERINARSKA AMBULANTA Podlog 1,3311 Šempeter Telefon, faks: (03) 70015 75 Dežurna služba: 050 646 202 Ambulantni čas: pon,- pet.: 7.00 - 9.00, 17.00-18.00 sobota, nedelja: 7.00 - 9.00 tako primerna za zgodnji odkos. Hkrati je najbolj odporna na sušo. UVKARNATKA je enoletna prezimna rastlina, ki nam spomladi postreže z beljakovinami bogato krmo, nato pa odmre. Po cvetenju spomladi krma ni več okusna in lahko povzroča prebavne motnje, zato ji dajemo prednost v mešanicah. Inkarnatka zelo utruja zemljo in jo lahko na isto površino sejemo šele čez štiri leta. KRMNA OGRŠČICA se kot zelena krma lahko uporablja pozno jeseni, saj dobro prenaša nizke zimske temperature. Spomladi ima zgodnjo začetno rast. Z globokimi koreninami pa tla zelo dobro prerahlja in prezrači. KRMNA REPICA ima tako kot vse križnice močan koreninski sistem, s katerim izkorišča manj dostopna hranila. Primerna je za zeleno krmo ah silažo. GRAŠLJINKA je mešanica ozimne grašice, mnogocvetne ljuljke in inkamatke. Deleže posameznih vrst lahko poljubno kombiniramo, glede na naše potrebe po krmi. Če želimo imeti mešanico za seno, povečamo delež mnogocvetne ljuljke, če pa želimo mešanico za siliranje, povečamo delež grašice. Grašiča je prezimni posevek, ki omogoča odkos že zgodaj spomladi pred setvijo glavnega posevka. Sejemo vsaj 55 kg/ha že pripravljene mešanice oziroma si sami sestavimo mešanico iz posameznih vrst, glede na naše potrebe. RŽ, JEČMEN, MEŠANICE sejemo nekoliko prej in gosteje kot za zrnje. Če je jeseni bujna rast, jo lahko pokosimo ali popasemo, da bolje prezimi. Rž ah ječmen lahko sejemo tudi v mešanicah z ozimno grašico (70 kg + 90 kg/ha). Anton Zavodnik, univ. dipl. inž. KGZS Sektor za kmetijsko svetovanje PROGRAM IZOBRAŽEVANJA ZA KMETOVALCE Še vedno zbiramo prijave za tečaje: • FFS tečaj, ki bo potekal na Vinski gori 3 -5. 3. 2004 • 24-umi računalniški tečaj (osnove Word, Excel, el. pošta, medmrežje) na UPI Žalec, 6 delovnih dni od 9.-12. ure (termin bo znan ob prijavi) • Računalniški tečaj (nadaljevalni) računanje obrokov za govedo • Tečaj peke kruha za certifikat • Trženje izdelkov dopolnilnih dejavnosti • Tečaj za nosilce turističnih kmetij • Tečaj vinarstva • Tečaj predelave mesa • Reja krav dojilj in pitanje govedi Vabila na izobraževanje za SKOP (Slovenski Kmetijski Okoljski Program) bodo posredovana osebno vsem, ki so že vključeni v razne ukrepe SKOP (REJ, IVR, IVG, EK, IPS, KOL, KZO, TSA, ZAR, ZVE, ETA, WO, ZEL). Iskreno vabljeni na izobraževanja, za vse informacije smo na voljo kmetijski svetovalci osebno in po telefonih: 710 17 80, 710 17 82, 710 17 83, 710 17 84, 710 17 85, 710 17 86. SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d.o.o, ŽALEC Celjska cesta 3/a, Žalec Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, mobitel dežurni: 041 616 786 NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV: PONEDELJEK - SOBOTA od 7. do 9. ure, NEDEUA IN PRAZNIKI od 7. do 8. ure. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI: DELOVNI ČAS: PONEDELJEK - PETEK: od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure. Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. IZPOSTAVA POLZELA telefon: 03 / 703 34 80 IZPOSTAVA VRANSKO telefon: 03 / 703 34 90 m m m m m m m m # Informacije / kronika januar 2004 VARNOST NA SMUČIŠČIH V lanski smučarski sezoni se je na smučiščih na območju PU Celje zgodilo 26I nezgod, kar je 17 % več kot leto pred tem. Večina nezgod se je zgodil na območju največjega smučišča na Celjskem, KTC Rogla, poleg tega pa so policisti beležili nezgode tudi na manjših smučiščih na območju Logarske doline in Žalca. Poleg nezgod na smučiščih so obravnavali tudi 5 nezgod z motornimi sanmi (vse so se zgodile na območju Pohorja). Pri tem je v vseh primerih nastala le materialna škoda na motornih saneh. Policisti so zoper povzročitelje nesreč ukrepali, v nekaj primerih so podali celo kazenske ovadbe. Z začetkom letošnje smučarske sezone sovpada tudi izvrševanje določb novega Zakona o varnosti na smučiščih, ki je bil sprejet leta 2002 in objavljen v Ur. listu RS, štev. 110, dne 18.12.2002. Zakon med drugim na novo ureja zagotavljanje reda na smučiščih. Upravljalci smučišč so dolžni na smučiščih zagotoviti tak red, da je omogočeno varno smučanje ob upoštevanju samood-govomosti smučarjev. Neposredni nadzor nad varnostjo in spoštovanjem reda na smučišču oziroma nad ravnanjem smučarjev in drugih oseb na smučišču izvajajo kot javno pooblastilo v okviru nadzorne službe nadzorniki smučišč, poleg njih pa izvaja nadzorovanje posameznih določb zakona tudi policija. Pri tem bi opozorili zlasti na: • Stanje opreme, ki jo uporabljajo smučarji. Tisti, ki to še niso storili, naj poskrbijo, da bo oprema pred začetkom sezone pregledana pri ustreznem serviserju in s tem zagotovljena njena brezhibnost, ki lahko prepreči marsikatero nevšečnost, nezgodo in poškodbo. • Ustrezna psihofizična pripravl- jenost smučarjev je eden od pogojev za varno smuko in lahko prepreči poškodbe in nesreče. Dobra telesna pripravljenost in trezna glava sta zagotovilo za varno smuko. Novi Zakon o varnosti na smučiščih med drugim določa postopek za preverjanje oziroma ugotavljanje psihofizičnega stanja smučarjev (prisotnost alkohola, prepovedanih drog in psihoaktivnih zdravil), za kar je po zakonu zadolžena policija. Nekaj napotkov za varno smuko: • Med smučanjem je pomembna tudi izbira smučišč. Izbirajmo tista smučišča, ki ustrezajo naši pripravljenosti in znanju smučanja. • Potrebno je vedeti, da so smučišča opremljena z obvestilnimi in opozorilnimi znaki o težavnostni stopnji smučarske proge in o nevarnostih na posameznih delih smučišč, katere je potrebno upoštevati. • Upoštevati je potrebno navodila, ki jih dajejo osebe, ki skrbijo za varnost in red na smučiščih, to pa so predvsem nadzorniki, reševalci in policisti. Nadzorniki morajo imeti vidne označbe in službeno izkaznico. • Upoštevati je potrebno deset FIS-ovih vedenjskih pravil. • Smučarji morajo poskrbeti tudi ya ustreyno varovanje opreme v času ko ne smučajo in varovanje drugega premoženja. Zimski čas povzroča težave tudi voznikom na cestah. Ceste, ki vodijo k smučiščem, so v večini strme in bolj zahtevne za vožnjo. Na vozne razmere pa vpliva tudi vreme, ki se v višjih predelih hitro spreminja. Zaradi tega naj bodo vozila ustrezno opremljena (zaradi nepredvidljivih situacij je priporočljivo, da je v rezervoarjih vozil dovolj goriva, da brezhibno deluje gretje vozila, da imamo v prtljažniku verige,...), prav tako pa se je potrebno tudi pravočasno odpraviti na pot. Tako vozniki motornih vozil, kot smučarji pa bi se morali zavedati nevarnosti, ki jo povzroča vožnja pod vplivom alkohola. Če sreča ti posije, zaupati nikdar, če pride dan bolesti obupati nikar. V SPOMIN Mineva enaindvajset let, odkar nas je zapustil naš dragi a tek in dedi Srečen je samo tisti, ki zna najti biser v sleherni stvari. (Zapisal brat Rafko leta 1940 v spominsko knjigo) ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube mamice, ome in prababice MARTIN GORŠEK MARIJE GORŠEK iz Migojnic. Vsem, ki obiskujete njegov grob in se ga spominjate, iskrena hvala. iz Migojnic se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečena ustna in pisna sožalja. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo imeli radi in ste jo osrečevali s svojimi obiski. Hvala vsem, ki ste pomagali in sodelovali, da je bilo njeno zadnje slovo polno glasbe, lepih besed, petja in cvetja, ki ga je imela tako rada. Zahvala vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnje počivališče. Žalujoči: hčerka Marija in sin Martin z družinama. MALI OGLASI KUPIM MANJŠO KMETIJO v Savinjski dolini. Informacije: 041 693 706 KUPIM ZAZIDLJIVO PARCELO ALI HIŠO v III. gradbeni fazi v okolici Gomilskega, Grajske vasi ali Šempetra. Informacije na tel.: 031 495 384 Rudiju v spomin Rudi Zupanc (7. 7. 1962 - 21. 1. 2004) se je že kot mlad fant navdušil za odbojko. Športno pot je najprej začel v osnovni šoli, leta 1974 pa se je kot pionir pridružil TVD PARTIZAN-u Šempeter. Njegovo nadarjenost so opazili tudi v slovenski odbojki, saj se je že kot šestnajstletni mladenič pridružil reprezentanci Slovenije, za katero je nastopal na turnirju republik v Foči. V sezoni 1979/80 je kot sedemnajstletnik zaigral za prvo ekipo Šempetra, s katero so osvojili 2. mesto v Sloveniji. Sledilo je eno najuspešnejših obdobij šempetrske odbojke, katere aktivni član je bil tudi Rudi. Nastopi v tedanji 2. jugoslovanski ligi in osvajanja naslovov republiških prvakov so bile stalnice v letih 1980-1984. Po prenehanju aktivnega igranja odbojke je deloval kot podporni član kluba, njegova zavzetost in ljubezen do odbojke sta ga privedli do mesta vodje kadetske in mladinske reprezentance Slovenije v obdobju od leta 2002 pa vse do prerane smrti. Z ekipo, v kateri aktivno nastopa njegov sin Rudi, so izvedli vrsto akcij: kvalifikacije za evropsko prvenstvo v Ljubljani avgusta 2002, kjer so se uvrstili na 2. mesto, na turnirju v Madridu so decembra zasedli 1. mesto, januarja 2003 so se udeležili kvalifikacij za evropsko prvenstvo na Slovaškem, julija in avgusta 2003 so se z reprezentanco udeležili olimpijskih iger mladih v Parizu in osvojili bronasto medaljo, kar se šteje za največji uspeh slovenske odbojke nasploh, januarja letos pa so na turnirju v Madridu branili prvo mesto. Rudi je kot vodja reprezentance šestkrat gostil priprave v Šempetru, organiziral priprave in tekmovanja pri nas in v tujini in bil eden najzaslužnejših za uspehe reprezentance. Njegovo pot nadaljujeta tudi njegova sina Žiga in Rudi, ki sta člana prve ekipe odbojkarskega kluba Šempeter in mladinska klubska prvaka Slovenije za sezono 2003/04. Rudi, hvala za vse, tvoje deh in športni duh bosta za vedno ostala neizbrisana v naših srcih. Marjan Volpe, TVD Partizan Šempeter TEHNIČNA TRGOVINA- SERVIS, d.0.0. Gotovlje 31, 3310 Žslec (obvoznica Žalec nasproti Petrola) tel. trgovina: 713 34 50, 52, faks: 713 34 54, servis: 713 34 56 delovni čas: od 8. do 20., sobota: od 8. do 15. ure MIMM UGODNI KREDITI ZA VSE BLAGO V PC GOTOVLJE! KAMERA DCRTRV 14 SONY AVTORADIO PIONEER + ZVO»NIK ALPINE AVTORADIO + ZVO»NIKI STOLP AIWA JAX-N5 ITV SONY KV 29 SL 60 FOTOAPARAT CANON VIDEOREKORDER AIWA HF-FX 5950 NA ZALOGI TUDI DVD Z DIVIX TV GORENJE 70 STB RADIOKASETNIK + CD DAEWO UMIVALNIK S POPOLNO DODATNO OPREI B E L A TE H Alf U^IÌK^Iiyi/AjgìE^S^blN A RATI 0DB/feliffl ZA BELO TEHNIKO IN TELEVIZORJE GORENJE NA 6 ALI 12 MESECEV GORENJE, MARLES IN OPTIGOR NA NOVI LOKACIJI. NUDIMO VAM STROKOVNO SVETOVANJE, RAČUNALNIŠKI IZRIS IN MONTAŽO /////A\JP\VVE NUDIMO RAČUNALNIŠKI IZRIS IN MONTAŽO kfO - AlO^pp - V KMETIJSKI PRESKRBI PLIN ZA GOSPODINJSTVO V JEKLENKAH Petrov trg 7, TELEFON: 703 84 70, FAKS: 703 84 69 Delovni čas: pon. - pet.: od 8.00 do 16.C sob. od 8.00 do 12.00 ure ALIANSA VAŠA Z A D IM J A Š A IM S A januar2004 Kronika ZAHVALA Ob izgubi naše mame, babice in prababice JOŽEFE GOSTINČAR iz Griž se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala Domu upokojencev Polzela za nego, pogrebni službi Ropotar, godbi na pihala Zabukovica ter g. župniku Planincu iz Griž za opravljen obred. Vsi njeni Griže, Zabukovica, Velenje, Kamenče. Žalec 25. januarja je minilo leto dni, odkar nas je zapustila naša draga mama, babica in prababica ANA SVET iz Ločice pri Polzeli. Vsem, ki postojite ob njenem grobu z lepo mislijo, prisrčno hvala. Hčerka z družino Minilo je že leto dni, pa vendar te še vedno vsi neskončno pogrešamo... V SPOMIN 12. januarja 2003 nas je mnogo prezgodaj za vedno zapustila ljubljena žena, mamica in hčerka ANGELCA NAGLIC iz Liboj. Vedno boš v naših srcih - kot angel varuh nad zvezdami... Vsem, ki prižgete svečko in se spomnite nanjo, smo iskreno hvaležni. Vsi pjeni Bolečino se da skriti, tudi solze zatajiti, le tebe, ljuba mama, nam ne more nihče več vrniti. Z nami si se veselila, z nami žalost si delila, zdaj ostale so nam le solze in spomin na tvoje dobro srce. V SPOMIN Srce je omagalo, dih je zastal. A spomin na te bo vedno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in bratranca ALOJZA BRANIŠE iz Šempetra (13. 3. 1948 - 1. 1. 2004) se iskreno zahvaljujemo znancem in prijateljem, še posebej pa sosedom. Hvala za darovane sveče in besede tolažbe. Zahvala pogrebni službi Ropotar, g. župniku in govorniku za besede ob slovesu. Hvala pevcem in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti k počitku. Žalujoči: žena Rozina, sin Loj zi in hčerka Vesna z družino Ne bomo pozabili dne, ko je upanje za vedno ugasnilo. ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta in starega očeta SILVESTRA RIHTERJA iz Liboj (4. 5. 1935 - 9. 1. 2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani.Iskrena hvala gospodu Mlinariču za poslovilne besede, godbi na pihala Liboje, gospodu župniku za opravljen obred in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi dr. Duriču za pomoč, ko je v nas še tlela iskrica upanja. Žalujoči: vsi njegovi Teče, teče vodica šumeča, a v daljavi biva mamica ljubeča. V SPOMIN 11. februarja 2004 bo minilo leto dni, odkar nas je zapustila draga mama TEREZIJA LUBEJ s Polzele (1920 - 2003). Iskrena hvala vsem, ki ste jo ohranili v svojih srcih in ji prižigate svečke. Vsi njeni Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Draga mama, mimo spi, za vse stokrat HVALA ti. V SPOMIN VERI ANTOLINC iz Kasaz ( 1. 7. 1952 - 15. 1. 2001) 15. januarja je minilo tri leta, odkar te, draga mama, ni več med nami. Zelo te pogrešamo. Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in prižigate svečke ali ohranjate v srcu lep spomin nanjo. Žalujoči: sin Matjaž z družino, hči Jasna z družino, hči Vesna z Matjažem, mož Janez s hčerko Natalijo in ostalo _____________________sorodstvo___________________ Enkrat, vse - samo enkrat, enkrat in nič več, in mi tudi enkrat. Nikoli več. (R. M. Rilke) ZAHVALA Ob slovesu od našega predragega moža, očeta, dedka, brata in strica FRANCIJA ŽUGIČA iz Griž 69 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami in čutili z nami in nam tako lajšali bolečino. Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom. Iskrena hvala in globoka hvaležnost družini Stante, ki nam je priskočila na pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala gasilcem gasilskega društva Griže, katerega član je bil, za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala govorniku za ganljiv govor. Lepa hvala Savinjskemu oktetu za odpete pesmi slovesa. Pihalni godbi Zabukovica za odigrane žalostinke. Hvala pogrebni službi Ropotar za kvahtetno opravljene pogrebne storitve. Zahvaljujemo se krajevni skupnosti Griže ter g. Mastnaku, ki so nam v težkih trenutkih štab ob strani. Hvala društvu upokojencev Griže, posebno ga. Dragici. Hvala gospodu župniku Jožetu Planincu za lepo opravljen pogrebni obred in besede slovesa od dragega pokojnika. Iskrena hvala kolektivu in sindikatu Zlatarne Celje, ki je nesebično priskočilo na pomoč, iskreno hvala kolektivu kadrovske službe Bolnišnice Celje. Lepa hvala kolektivu Garant Polzela. Hvala vsem, ki ste pisno ah ustno izrazih sožalje, darovali cvetje, sveče. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi. Žalujoči: žena Angelca, hčeri Nataša in Damjana z družino ter vnuki Sara, Nejc in Maja Že eno leto v grobu spiš, a v mojem srcu še živiš. Najin dom je tih in prazen, odkar sva šla narazen. Ostala je praznina, v mojem srcu bolečina. V SPOMIN OTU LESJAKU (7. 1. 2003 - 7. 1. 2004) Hvala vsem, ki z lepo mislijo obiskujete njegov grob in mu prižigate svečke. Žena in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega brata in strica JOŽETA ŠKETA iz Orle vasi (8. 4. 1954-31. 12. 2003) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, znancem in prijateljem za cvetje, sveče, izražena sožalja, darovane maše, dar cerkvi in vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala g. Zidanšku za lepo opravljen cerkveni obred, g. Debelaku za govor, gasilcem iz Trnave ter pogrebni službi Ropotar. Se enkrat iskrena hvala vsem in vsakemu posebej. _________Žalujoči: sestra Marinka z družino__ Ne verjamem, da čas celi rane, bolečina ostane kot spomin na oporo, ki več je ni, na dobroto, ljubezen, nežnosti. V SPOMIN 27. januarja je minilo sedem let, odkar si za vedno odšel na pot brez vrnitve, moj dragi mož PAVEL RANCIGAJ z Brega pri Polzeli. Iskrena hvala vsem, ki obiščete njegov grob, prižgete svečko ali se z lepo mislijo spomnite nanj. Se enkrat hvala. Žena Marija Le delo, skrb, skromnost in poštenje tvoje je bilo življenje. Dolg je bil tvoj boj, dolgi dnevi upanja, trpljenja, a zaman, bolezen je bila močnejša od volje do življenja. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija AVGUSTA JAMBROVIČA iz Grajske vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalja, darovali cvetje in sveče. Hvala tudi g. župniku iz Žalca za opravljen obred, pogrebni službi Ropotar, g. Kisovaiju in pogrebcem Mestne skupnosti Žalec za opravljen pogreb, pevcem za odpete žalostinke, g. župniku z Gomilskega za darovano mašo, Dušanu Banku za ganljive besede slovesa, kolektivu Avto Celje in TT Prebold. Žalujoči: žena Štefka, sin Milan, hčerki Zlatka in Milena z družinami ter vsi vnuki Kronika januar2004 Zahvale za februarsko številko Utripa sprejemamo v uredništvu Utripa Savinjske doline do petka, 25. februarja. Uredništvo je v Domu II. slovenskega tabora, Aškerčeva 9/a, Žalec tel.: 712 12 80, faks: 712 12 76. POGREBNA SLUŽBA in CVETLIČARNA MORANA Aleksander Steblovnik s.p., Parižlje Ilc, Braslovče TEL 03 700 06 40 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, sestre, babice, prababice in tašče NEŽE - MARIJE GORIŠEK iz Zabukovice (26. 1. 1923 - 20. 12. 2003) Iskrena hvala vsem znancem, prijateljem in sosedom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku, darovali sveče in cvetje. Hvala gospodu župniku, govorniku g. Pustineku ter pogrebni službi Ropotar. Žalujoči: vsi njeni Ne stoj na mojem grobu in ne jokaj, ni me tu. Ne spim. Sem tisoč vetrov, ki pihajo, sem diamantni lesk snega, sem sončni žarek na zrelem žitu, sem zvezde, ki sijejo v noči. Ne stoj na mojem grobu in ne jokaj. Ni me tu, ne spim. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mamice, ome in prababice ANTONIJE RAMŠAK iz Kasaz 104 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, g. Mlinariču za poslovilne besede, godbi Liboje za odigrane žalostinke, gospodu za odigrano pesem Lipa zelenela je in pogrebni službi Strahovnik. Vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, hvala. Žalujoči: vsi njeni Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki ste z nami delili bolečino in našo mamo MINKO KOSEC z lepo mislijo v srcu pospremili na zadnji poti. Družine Košec, Kotnik in Podbregar Solze v potoke bi se zlile, tebe, Miran, ne bi obudile. Zdaj nate, dragi oče, sin, živel bo le spomin. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega sina in očeta MILANA PODBREGARJA iz Pongraca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih bolečine stali ob strani, izrekli sožalje, darovali sveče, cvetje in svete maše ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Zahvala pogrebni službi Morana, g. patru Viktorju za spoštljivo opravljen cerkveni obred, govorniku za besede slovesa, pevcem za lepo odpete pesmi, odigrano Tišino in g. Kisovaiju. Vsem in vsakemu posebej, ki ste kakor koli pomagali, še enkrat iskrena hvala. Globoko žalujoča MAMA in vsi njegovi Prišli smo s solzami in odhajamo s solzami, ostajajo pa dejanja, ki so za vedno zapisana. Ljubi ata, mož, odšel si tja, kjer ni trpljenja, ne gorja! Lepo počivaj, mimo spi, saj zdaj si pri svoji mamici. ZAHVALA Po dolgem boju in trpljenju nas je zapustil ljubi mož in ati MATJAŽ SMIGOVC iz Osrek (1970 - 2003). Zahvaljujemo se dobrim ljudem, ki so nam v teh težkih mesecih iskreno stali ob strani. Posebna hvala družini Verdel iz Studenc, mojemu bratu Matku in sestri Zvonki, mojim staršem in sosedom.Hvala župnikoma Janku in Viktorju, najinim sodelavcem, prijateljem, govornikom, pogrebni službi Ropotar ter Matjaževemu bratu Luku in sestri Mileni. V Matjaževem in v imenu vse družine se zahvaljujem medicinskima sestrama Mariji in Klavdiji za vso skrb in nego ter dr. Igorju Anteju Jeremicu za ves trud. Vsem še enkrat hvala. Na bomo vas pozabili. Žena Andreja ter sinka Blaž in Primož Zadnja leta v življenju trpela si ti, bolečine si skrivala vse zadnje dni. Si mimo zaspala, odšla si od nas, a vedi, da v mislih si naših ves čas. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in stare mame ANTONIJE DROBEŽ iz Dobriča 7 (28. 5. 1927 - 17. 12. 2003) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Hvala g. župniku, pevcem, govornikoma in pogrebni službi Morana. Posebej hvala dr. Cukjatiju in patronažnima sestrama Tatjani in Cvetki za pomoč in nego v času njene bolezni. Vsem, ki ste imeli našo drago mamo radi, še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha skrita bolečina. ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, prababice in tete ŠTEFKE HAFNER iz Kasaz 35 (3. 12. 1920 - 6. 1. 2004) Hvala vsem, ki ste ji z obiski in dejanji lepšali dneve bivanja na Polzeli, ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za vse izrečene misli, za vso pomoč in za darovano cvetje, sveče in za izrečena pisna in ustna sožalja. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 56. letu starosti je odšel v večnost dragi brat in stric JOŽE PEŠEC iz Arje vasi 18 (9. 8. 1948 - 5. 12. 2003). Hvala vsem, ki ste bili ob slovesu z nami. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, ga spoštovali in ga v tako velikem številu pospremili h grobu. Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše ter tople in prijazne besede tolažbe. Vsi njegovi V SPOMIN Tih in boleč je spomin na dan, ko nas je nenadoma zapustil ljubi mož, oči in ate DRAGOTIN STANKO iz Grajske vasi (1947 - 2002). Bolečino se da skriti, tudi solze moč je zatajiti, le praznine, ki ostaja, se ne da nadomestiti. Vsem, ki obiščete njegov prerani grob in mu prižgete svečko, prisrčna hvala. Vsi njegovi najdražji Čeprav ti srce več ne bije in tudi sonce več ne sije, čeprav utihnil je tvoj glas in ne boš več pesmi pel, v naših srcih večno boš živel. Saj tam, kjer si ti, ko pride čas, bomo tudi mi. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, atija, tasta in ata ANTONA DEŽELAKA iz Migojnic (13. 4. 1931 - 14. 12. 2003) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti ter nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za darovano cvetje in sveče, denarne prispevke ter izražena pisna in ustna sožalja. Posebna hvala Olgi Špec z družino za nesebično pomoč. Hvala Premogovniku Velenje, Izletniku Celje in Tkanini Celje za darovane vence. Iskrena hvala častni rudarski straži in uniformiranim rudaijem, g. župniku za opravljen obred in sv. mašo, g. Bojanu Pustineku za lepe besede slovesa, g. Mastnaku, pevcem za odpete žalostinke, trobentaču za odigrano Tišino ter pogrebni službi Ropotar za pogrebne storitve. Vsem skupaj še enkrat iz srca hvala. Žalujoči: žena Cilka, hčerki Nada in Zdenka z družinama januar2004 Zanimivosti Taja prva deklica letos Na Silvestrovo so mediji pozorni tudi na dogajanje v porodnišnicah. Zanima nas, kdo bo zadnji in kdo prvi. Gotovo že veste, da se je prvi Slovenec letos rodil v celjski porodnišnici in to že minuto čez polnoč. Sledila sta mu še dva dečka, 8 minut čez 12. uro (ne čez polnoč) pa jima je sledila prva deklica, Savinjčanka. Taja Govejšek je razveselila mamico Aljo in očija Andreja iz Pongraca, seveda pa tudi vse ostale sorodnike. Alja in Andrej sta povedala, da so zdravniki rok poroda napovedali za 3. januar. Na silvestrsko zabavo se zato nista odpravila. Dopoldne sta bila že v porodnišnici, pa so ju spustili domov. Uspela sta si privoščiti silvestrsko večerjo, pol ure pred polnočjo pa sta morala nazaj v Celje, kjer je bila prava gneča in ni bilo časa za silvestrovanje. Srečno novo leto sta si uspela zaželeti šele 20 minut čez polnoči, in to na CTG-ju. Rodila se jima je krepka deklica, velika 51 cm in težka 3.630 g. V slabem mesecu dni je že pridobila Alja in Andrej Govejšek s Tajo nekaj centimetrov in gramov in kar dobro že ve, kdo je ob njej in kdo jo nosi po rokah. Najbolj zanimivo je na kakšnem obisku, zaenkrat se najpogosteje odpravijo k babici in dedku v Žalec. K. R. Najhitrejša zvezda na smučeh Pred dnevi je revija Stop na mariborskem Pohorju organizirala tradicionalni veleslalom zvezd. Prireditev je bila medijsko dobro pokrita, vendar pozornemu bralcu in gledalcu ni ušlo dejstvo, da so bile objavljene številne fotografije in izjave “zvezd”, malo pozornosti pa so name- nili najbolj zaslužnemu -zmagovalcu veleslaloma Franciju Podbrežniku, kar poraja vprašanje tudi o objektivnosti tovrstnega (družabnega) poročanja. Revija Stop je pripravila tekmovanje v dveh kategorijah, in sicer kategorijo, v kateri tekmujejo VIP oziroma “zelo pomembne osebe”, glasbeniki in glasbeni producenti pa se pomerijo za naslov prvaka celo v državnem prvenstvu. Kar nekaj let je v tej kategoriji kraljeval Pidži, letos pa je zmagal Franci Podbrežnik, ki je zastopal skupino Happy band. Čeprav je Franci z dušo in telesom Zgornjesavinjčan, ga je ljubezen pripeljala v “spodnji konec”. Z družino živi v Žalcu, poleg glasbe pa se ukvarja tudi z radijskim vodenjem. Na osvojeno medaljo in kristalno vazo je zelo ponosen, čeprav ga je strmina skušala onemogočiti z udarcem po nosu, toda strmini in snegu vse odpusti, saj je “nor” na smučanje. K. R. Jež: “Kajpravite, katero knjigo bi veljalo prebrati?” Živali - hišne prijateljice Ljudje imamo radi različne živali, s katerimi bivamo tudi v hiši, zanje skrbimo in se z njimi zabavamo. Najpogostejše so mačke, ki veljajo za zelo čiste, sledijo psi, ptice, hrčki in druge manjše živali, ki imajo svoj življenjski prostor v kletki. V stanovanjih ne manjka akvarijev z ribicami, najdejo pa se tudi ljudje, ki imajo v stanovanju kače, od tistih majhnih do velikih pitonov. Ne glede na vrsto Živah so za lastnike hišni prijatelji, živa bitja, ki so jim v veselje. Ob kakšni veliki kači je torej jež nadvse nedolžno in prijazno bitje, ki pa ima za svojo obrambo pred vsiljivci dokaj ostre bodice, pa tudi ugrizniti zna kar dobro. Tudi ta na sliki, ki zelo rad je sir, kekse, jabolka in pije mleko, včasih ni najboljše volje in takrat piha in nasrši svoje bodice. Zelo zanimivo ga je opazovati, kaj vse počne, kako se koplje v sveže nastlanem listju v svojem začasnem domu in se potem preda dolgemu spancu. K hiši je še povsem majhnega, zvitega v klobčič, prinesel pes. Ker je bil še zelo nebogljen, so se domači odločili, da ga bodo obdržali čez zimo. Ko bo prišla pomlad, pa ga bodo vrnili v naravo, kamor tudi spada. D. N. Leto v znamenju Venere V zadnjem času je izšlo veliko horoskopov in napovedi za leto 2004. Vsakemu letu vlada eden izmed planetov. 21. marca letos nam bo zavladala Venera, ki bo 20. marca prihodnjega leta žezlo prepustila Merkurju. Nekaj dni nam bo še vladalo Sonce. V Slovenski sto- letni pratiki, ki je izšla leta 1969, je mogoče prebrati tudi to, kakšno vreme naj bi imeli v znamenju Venere. Napoved pravi, da je Venerino leto na splošno bolj vlažno kot suho, če vzamemo leto kot celoto. Je pa tudi soparno in precej toplo. Ker je v Sončevem letu zima z mrazom precej dolga, je tudi pomlad v znamenju Venere precej pozna. Ta pomlad je vselej vlažna, zmerno topla in ugodna za vse sadeže. Včasih pa je tudi kar preveč mokra, da ni mogoče pravočasno pričeti s setvijo, zlasti kjer so polja vlažna. Pozne zmrzali se ni preveč bati. Če spomladanska mokrota ni preveč huda in dolgotrajna, sledi toplo, soparno poletje. Če pa spomladi nenehno dežuje, sledi vroče, suho poletje, kar se pa le redko zgodi, in takrat je vino zelo Sport na kratko V prvi četrtfinalni rokometni tekmi za Pokal Slovenije so žalske rokometašice doma premagale ekipo Mercator Tenzor Ptuj z rezultatom 27 : 37. Pred povratno tekmo imajo prednost desetih golov, kar bi moralo biti dovolj za uvrstitev v polfinale. Za ekipo Žalca je največ golov - deset dosegla Danijela Savič. Judoistka Petra Nareks je odlično zakorakala v novo tekmovalno sezono. Na uvodnem turnirju za svetovni pokal v Moskvi je v svoji kategoriji osvojila tretje mesto in si z njim tako rekoč že zagotovila nastop na poletnih olimpijskih igrah v Atenah. V 17. krogu I. A slovenske košarkarske lige so Hopsi s Polzele gostovah pri ekipi Kraškega zidarja in srečanje izgubili z 90 : 77. S tem porazom so skoraj na repu prvenstvene lestvice in bodo morah v nadaljevanju doseči tudi kakšno zmago, če hočejo ostati med prvoligaši. T. T. Utrip Savinjske doline, naslov uredništva: Aškerčeva 9/a, (Dom 0. slovenskega tabora), 3310 Žalec, telefon: 03/712 12 80, telefaks: 03/712 12 76, elektronska pošta: zkst.utrip@siol.net; nenaročenih tekstov in fotografij ne honoriramo, izdajatelj: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, odgovorna urednica: Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Lojze Posedel, Ferdinand Haler, Jože Meh, Roman Virant, Ivan Jošt, Januš Rasiewicz, Tatjana Žgank - Meža, Rajko Cestnik, Ksenija Rozman; uredništvo: Darko Naraglav, Tone Tavčar, Ksenija Rozman, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič, tehnični urednik: Marginalija - Vasja Knapič, oblikovanje in prelom Marginalija - Darinka Knapič, tisk: Delo TČR, d.d., Dunajska 5, Ljubljana, naklada: 14.000 izvodov, cena časopisa je 350 SIT. močno. Sicer pa se je vedno bati, da bo na polju ostalo dosti sena in žita, kjer bo zgnilo, zato je treba paziti, da žito pravočasno spravimo pod streho. Suho poletje sledi, če je bil poprej februarja, marca, aprila in maja sončni mrk. Jesen je navadno topla in lepa, toda ne traja dolgo. Treba je zato pravočasno poskrbeti za jesenska dela, zakaj okoh srede novembra se navadno že prične oglašati zima, ki traja vse do božiča. Zima je spočetka precej suha, nato pa, zlasti od 12. februarja pa do konca, zelo mokra. Slede si hudi nalivi, ki napravijo dosti škode. Na splošno pa je zima vendarle topla in vlažna. K. R. OBČINA ŽALEC in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec vabita na OBČINSKO PROSLAVO SLOVENSKEGA KULTURNEGA PRAZNIKA S PODELITVIJO SAVINOVIH ODLIČIJ ZA USTVARJALNOST NA KULTURNEM PODROČJU, ki bo v petek, 6. februarja 2004, ob 19. uri, v dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec. Slavnostni govornik bo Miloš Mikeln. Pozimi jame najlepše Preboldski jamarji že ves čas svojega delovanja radi obiskujejo podzemeljski svet tudi pozimi. Ne samo da je vhode v še ne odkrite jame pozimi najlažje najti, saj toplejši zrak stopi sneg okoli jame, pač pa so nekatere jame pozimi tudi najlepše. Vhodi jam so običajno obdani z veličastnimi ledenimi kapniškimi tvorbami. So pa tudi jame, ki so zaradi dveh ah več vhodov pod stalnim vplivom hladnega zraka, kar omogoča, da se ledene skulpture tvorijo tudi v njeni notranjosti. Mednje sodi- ta Vranja peč, skozi katero teče potok, in Trbiška zijalka tik ob strugi reke Savinje blizu Luč. Zanimive ledene skulpture nam daje tudi opuščen nekdanji poskusni rudnik boksita v bližini Andraža pri Polzeh oziroma ob cesti proti Velenju. Čudovite ledene skulpture v poletnem času pa si lahko ogledate tudi v kraški jamski alpski lepotici Snežni jami v nedrjih preko 2000 metrov visoke Raduhe, ki je zadnji dvatisočak Kamniško-Savinjskih Alp. Jamo, ki bo letos na ogled odprta že štirinajsto leto, si bo možno ogledati od 1. junija do konca septembra. D. N. G*Mj, Ul. Ivanke Uranjek 1,3301 ŽALEC Tel.: 03/ 571-76-16 GSM: 041 /627 162 e-pošta:info@avtosolacadej.si www.avtosolacadej.si TEČAJ CPP Tečaj CPP bo 02. 02. 2004 ob 16.00 uri! Akcija AŠ Čadej PAKET: - 27 moto ur - tečaj CPP - predizpit za samo 9.990,00 SIT na mesec.