Oglail, Ishala vuk tetrlfk pop.; -v »luColu prečnika «an poprej — Urednlltvo: Ljubljana, MlUloSI Ceva c. — Nefranklrana pisma se ne sprejemajo = 11 o II Posamezna Številka Din l’So — Cena: sa 1 mesec Din S'-, za Četrt leta Din 1®*-, za pol leta Din 3o -; za Inozemstvo Din 7-- (meseCno) — Op1 as: po dogovoru reklamacije In naroCnlna na uprave cesta (palafia Delavske zbornice) I. nadstropje — Jugoslovanska strokovna avesa Vir velikega zla. Otroci tega sveta so zviti. To velja zlasti o svobodomislecih. Najprej so zavojevali meščanstvo ter ga navduševali za boj zlasti proti Cerkvi. Kot daleko-vidni propagatorji so spoznali takoj, da bo imelo delavsko gibanje velik razmah, da bo preživelo meščanstvo in da bo stvaritelj ter nositelj nove družbe. Z neverjetno previdnostjo so injici-rali tudi velikemu delu delavstva svoja svobodomiselna načela. S tem so ga pahnili v objem materijalizma in napravili zlasti delavske voditelje za poslušne svoje zaveznike. To zavezništvo pride do izraza najbolj očitno, ko prirede katoličani svoje verske manifestacije. V avgustu je bil evharistični kongres v Zagrebu. Meščanski listi so bili vsaj nevtralni, če že ne naklonjeni. Najmanj to smo pričakovali tudi od delavskih listov. Pa smo se zmotili. »Radničke novine« in po njih tudi »Delavska politika« so priobčile v uvodniku oster napad na katoliško hierarhijo in na katoliško Cerkev. Sicer so skušale odeti ta napad v različne frazarije, katere so od pametnih in resnih ljudi že zdavnaj zavržene kot zastarele. Člankar govori, da so zbrani cerkveni dostojanstveniki hujskali vernike k a g r e si v -n e m u udejstvovanju svojih načel, da se je pečala duhovščina s političnimi vprašanji in da so se sploh kazali vsi znaki srednjeveških načel. Zlasti neokusno se zaganja v sv. stolico, češ da se je zvezala s fašizmom, da ga podpira in da se skuša uveljaviti v mednarodnem svetu s pomočjo fašizma, t. j. z agresivnostjo in z nedemokracijo. »Radničke novine« izhajajo v Bel-gradu in so glasilo socialne demokracije. Ves članek kaže v vprašanjih katolištva veliko nevednost. Drugače si ne moremo predstavljati takega neokusnega in izzivajočega napada. Kajti pri in-teligentu mora imeti tudi zagrizenost svoje meje, zlasti pa pri voditeljih gibanja, ki se imenuje delavsko in socialno. Ne moremo namreč pojmiti, čemu naj bi se zaletaval socialni delavec v največjo versko prireditev katoličanov, h katerim se zavestno prišteva tudi velik del katoliškega delavstva. Evharistija pomeni za prepričanega katoličana središče verskega življenja. Zato tudi največjj zaklad ljubezni božje. Kdor žali katoličane v tej točki, zakrivi veliko po-greško. Kajti, kako naj smatramo take ljudi za iskrene, če naj z njimi razpravljamo v skupnih delavskih vprašanjih pri skupni mizi, ko pa nimajo v sebi toliko viteštva, da bi vsaj mirno prešli preko takih manifestacij. Člankar skuša omiliti svoje izpade s tem, da pledira za svobodno izvrševanje veroizpovedi. Vedo pa naj vsi, da smo vsi katoličani edini v vseh točkah, v katerih so razpravljali katoliški škofje ob priliki evharističnega kongresa. Za nas je merodajno stališče katoliške cerkve v vseh vprašanjih, ki se tičejo zlasti njenega poslanstva v družbi in državah ter njenega stališča v razmerju med njo in državo. Člankar seveda tega ne razume in ne bo razumel, če bo premotrival obe oblasti z materialističnega stališča. Moral bi pa vedeti, da sta Cerkev in država dve različni oblasti. Da je Cerkev popolnoma suverena in da ni v nikaki odvisnosti od države in da le-ta po cerkvenem nauku nima pravice, vmešavati se v cerkvene zadeve. To je star katoliški nauk. In čisto jasno je, da se te resnice poudarjajo ob velikih verskih prireditvah. Te resnice so sicer jasne in morajo biti jasne sa vsakogar, kdor veruje v božanstvo Kri- stusa. Vendar pa je vpliv človeške ošabnosti in egoizma na družbo tolik, da pozablja te bistvene resnice, na katerih sloni tudi bodočnost nje same. Ali je potem čudno, da se pečajo škofje tudi z vprašanjem verskega pouka in celotne vzgoje otrok in se brigajo sploh za celotno duševno hrano svojih vernikov? Ne bi storili svoje dolžnosti, če ne bi posvetili z lučjo vere tudi v ta vprašanja. To oblast so prejeli od Kristusa samega, ki je poslal njihove prednike v svet z naročilom, da naj gredo in učijo vse narode vsega, kar jim je zapovedal. Za nas delavce je pa posebno važno vprašanje, če je tako postopanje v korist socializma samega. Govorimo o krizi socializma. Ta kriza je pa nastala v prvi vrsti radi tega, ker je izgubil stik z notranjostjo človeka. Bistvo socializma je namreč v tem, da je nerazdružljivo zvezan z vso človekovo dušo. Če rabi kakšno gibanje duhovnih pogonov, jih potrebuje sociali- zem. Ti duhovni pogoni so brezpogojna vera v gibanje. Ta vera pa zahteva neoporečne in neomahljive značaje, poštenost, požrtvovalnost, brezpogojno priznanje avtoritete. Brez teh bi vedel socializem v brezduhovljenje človeka in celotnega življenja. Tak socializem bi pa bil nesmisel. To dokazuje celoten razvoj in sedanje stanje. Socializem je mogoč le na podlagi velikih duhovnih in moralnih sil! In te ima le krščanstvo! Radi tega je spoznala že velika množica socialističnih teoretikov in praktikov, da je nujno potrebno za to gibanje, da se napravi sprava med krščanstvom in socializmom, da zaveje v njem svež nov duh in da se uveljavljajo v še višji meri vse njegove etične in moralne sile v službi socializma. Vir velikega zla za socializem pri nas je v tem, da se velik del socialističnih delavskih voditeljev ne more povzpeti do take višine in ljubezni do socializma, ampak da čuti nujno potrebo še nadalje hlapčevati framasonstvu. Ob otvoritvi jeseniškega doma. (Iz poslanice Krekovega prosvetnega društva na Jesenicah) Naš praznik da nas ne bi ogrel, da nam ne bi srca napolnil s kipečim veseljem, da iz njega privre solnčna pesem hvalnice Bogu vsemogočnemu in vse-dobremu! Naš praznik. Desetletnih sanj naših mož in žena, najboljših fantov in deklet veliki cilj stoji pred nami v snovi in resnici. Dograjen je nov impozanten dom, pripravljen, da nas sprejme pod svoj gostoljubni krov, vse, ki se bore za Resnico večno in Ljubezen nestrohljivo. — Dan naš je to, dan zmage naših nad in upov. Kakor iz groba se je ječe dvignila boječa misel: »Nov dom postavimo« — in vsa svetla je pred nami bdela, kakor zvezda vodnica delu dolgih let in danes kakor solnce žari in izpričuje nam in zanamcem in slovenski domovini naš idealizem, našo zmagujočo vero. Iz sebe smo zajeli, iz notranje moči smo rasli. Nihče nas ne podpira kakor Bog! In iz Njega je solnce in iz Njega je rast, da sovrag imena božjega ves nizek zastira oči — resnici dneva: naši zmagi. Hvalnice Bogu vsemogočnemu in vse-dobremu! Mi nismo nič, le On je vse in in Njemu vse in Njega povsod! Mi hočemo povsod Boga! Ne pustimo ga izriniti iz sveta, ne iz mest, ne iz trgov in tudi ne iz naših vasi. Njegovih žarkov kmečki izbi, Njegove ljubezni delavski bedi, Njegovega žezla gospodi vladarski, Njegove pravice družbi človeški! Babilon. Hiša sredi Jesenic, lepa in mogočna, kdo te je krstil tako? Užaljena zločest ženskega jezika je bila. Pa zares — Ba bilon! Še duhovnik božji je neverjetno z glavo zmajeval — kakor Peter, kadar sta z gospodom v legendah po kranjskih zemljah romala. — »Kako, kako? Brhka dekleta, mladi fantje, skromne žene, resni možje — pa kino, pa prosveta, pa gostilna, pa javna kuhinja, pa dečje zavetišče, pa šport, pa strokovni pok ret, pa sestre redovnice, pa godba — vse pod eno streho!« — Tako je vzkliknil Tomaž. In razkazali so mu prostore in dvom je plahnel iz njegovih oči. Sicer pa je dom družinska hiša nas vseh. V njem se moramo čutiti, kakor da smo v hramu rodne hiše materine. Mati pa uči sama in tudi vzgaja. Se za telo skrbi in v bedi tolaži in otroku že ob zibeli poje, pa križ na čelo naredi, pa moli in za zabavo skrbi. Evo vam materin dom! Sama izobrazba duha je lepa kakor snežni vrh Triglava, kadar ga solnce večerno zlati, a je z njim vred mrzla — in tudi najboljši turist kaj rad zopet iz snežnih objemov v dolino hiti. Mi hočemo zajeti celega človeka: telo in dušo in zlasti srce', da samaritanski duh zaveje med nami, da nam bo samim prijetno med sabo in toplo, ko bomo v mrzlem svetu sedeli in delali s srcem drug oh drugem. »Še čistost ni kaj brez krščanske ljubezni!« bere duhovnik v brevirju, kaj šele bo gola izobrazba. Goličava je to, kjer je vse posekano, da se daleč vidi, neplodna in brez haska, mrzla in chola, razkrajajoča in protikatoliška. Katolištvo hoče celega človeka in hočemo ga mi. Ustvari ga ti, hiša lepa in mogočna sredi Jesenic, po teh načelih naših! ★ Krekovo prosvetno društvo Jesenice vabi k blagoslovitvenim slavnostim novega doma v dneh od 6. do 8. septembra t. 1. Program: V soboto dne 6. septembra ob 8 zvečer slavnostna predstava narodne igre »Zlatorog«, s petjem in spremlje-vanjem orkestra. V nedeljo dne 7. sept. ob 9 delavsko zborovanje, ob 11 promenadni koncert pred domom, ob 3 pop. otroški akademija s spevoigro: »Sirota Jerica«, ob 7 zvečer razsvetljava doma in fanfare, ob 8 zvečer oficijelna akademija društvenih odsekov: 1. C. Millocker: Mladi mornarji, koračnica. 2. F. von Flotow: Alesandro Stradella, overt. 3. * * * Slava Prešernu, venec njegovih pesmi. 4. Deklamacija. 5. Adamič: Zabučale gore. Hubad: Potrkan ples. Sattner: Vrbica. Poje mešan zbor. 6. R. Eulenberg: Mlin v Črnem gozdu, idila. 7. H. J. Schneider: Bogastvo ljubezni, overtura. 8. Govor. 9. Simbolični nastop fantov in deklet. 10. Kronanje device iz Asumpcije. V ponedeljek 8. sept. ob 7.39 sprejem gospoda škor fa in gostov. Sprevod pred dom, nato Tabor. Govore: Dr. Rožman in dr. V. Korošec. Po taboru sv. maša, pri kateri pojo združeni pevski zbori z godbo Foerster-jevo mašo svete Cecilije. Po sv. maši blar goslovitev doma. Ob 3 popoldne na društvenem prostoru nastop športnega odseka, nato prosta zabava in raznovrstne igre, godba, petje itd. Za hrano in pijačo dobro preskrbljeno. Vstopnine: K »Zlatorogu« in ofic. akadem. 10, 8, 6 in 4 Din. Otroška akadem. 4 in 2 Din. Športni nastop 6j 4 in 2 Etin. Lepo pismo. (Pismo škofa dr. Rožmana kot odgovor na pozdrav rudarjev-romarjev z Brezij.) »Lepo Vas prosim, da na primeren način naznanite rudarjem, ki so mi po Vas poslali lepi brzojavni pozdrav iz naših Marijinih božjih potov, mojo najiskrenejšo zahvalo. Vedno sem v mislih in s srcem pri delavcih, posebno zadnje mesece, ko me je srce bridko bolelo, ko sem čital in slišal o njihovi bedi in nevarnosti, da ostanejo brez zaslužka. Tedaj sem prosil Boga, naj mi pokaže in da modrosti in moči, da bi mogel za nje in njihove drur žine kaj storiti. Pravica in ljubezen naj se združita, da uredita delavstvu, ki za napredek človeštva temelje polaga s svojim delom, položaj, ki mu po božjih načrtih gre. Trdno upam, da bo prišlo do tega po potih evangelija — a le z našim požrtvovalnim delom. Bog hodi počasi, ker je večen, a njegov korak je siguren. A Bog je pravica in ljubezen, in v tem je svetost njegova. — Bog blagoslovi Vas in Vaše delo! — Udani Vam t Gregorij Rožman, škof.« To prelepo pismo kaže veliko in globoko zavzetost našega novega škofa za bedo naših rudarjev in vsega proletari-jata. Za te besede, ki naj bodo bodrilo vsem, kateri se v delavskih organizacijah ali sicer borijo za delavske pravice, smo našemu gospodu škofu iz srca hvaležni. Gibanja. V zadnjem času se je vršilo po poročilih dnevnega časopisja več sestankov voditeljev bivših meščanskih strabk z voditelji današnjega režima. Zlasti so bili ti sestanki pogosti zadnje dni, ko je bil na Bledu skoraj ves ministrski svet. Po teh sestankih so se sešli v Zagrebu nekateri voditelji bivše hrvaške kmečke stranke in so sklenili poslati vladi razne zahteve glede aktuelnih dnevnih vprašanj, posebno kar se tiče gospodarstva. V Ljubljani se je vršil v navzočnosti ministra Schvvegla sestanek bivših aktivnih politikov iz samostojne demokratske stranke in samostojne kmetijske stranke. S sestanka je bila poslana predsedniku vlade resolucija, ki poudarja popolno složnost teh politikov in da so pripravljeni prijeti za organizirano delo v smislu kraljevega manifesta in izjave predšednika vlade od 4. julija tega leta. Resolucijo' so podpisali poleg ministra Schwegla še dr. Kramer, Pucelj, dr. Puc, dr. Novačan, Prepeluh, Pipan, ing. Župančič, dri Kukovec, Ribnikar, dr. Marušič, Tavčar in dr. Zupanič. — Podobne izjave so poslali napredni javni delavci s sestankov, ki jih je imel dr. Kramer, tudi s Štajerskega in Prekmurja. Ti pojavi so gotovo pomembni za nadaljnji razvoj naše notranje politike, ker moremo pri tem zaznamovati dejstvo, da daje vlada s svojo iniciativo političnemu življenju pogon v smislu izjave predsednika vlade od 4. julija. V tej izjavi je predsednik vlade odločno pobil vsako nado na povrnitev bivših političnih razmer. Sedaj so se ti bivši politiki odločili, da odločno in organizirano delujejo v smislu izraženih programatičnih smernic sedanje vlade. Iz tega sledi, da je v nastopu nova grupacija, ki bo poleg vlade nositeljica in zastopnica državnega programa. Delavski tabor 7. sept. pri Sv. Križu nad Dravogradom Po 9. maši govorita prof. Prijatelj Iv. in Rozman Još. Poštnina plačana v gotovini Stev. 36. DRŽAVNO TOŽILSTVO v LJUBLJANI V Ljubljani, v četrtek dne 4. septembra 193fe!0 ^ ° ~4.IX. 193Ov D E la A V S K A Jugoslovanska strokovna zveza. Železničarski vestnik. Konferenca železničarskih organizacij v Celju. Dne 3. avgusta 1930 se je vršila v Celju konferenca železničarjev. Te konference so se udeležile vse organizacije železničarjev razen UJNŽB, ki je bilb tudi povabljeno, a je sodelovanje odklonilo. Zakaj, vemo! Konferenco je sklical v spa razumu z drugimi organizacijami Ujedi-njeni savez železničarjev Jugoslavije, da zavzamejo železničarji svoje stališče glede vseh perečih vprašanj železničarskega stanu. Dnevni red je bil sledeči: 1. Predlogi za izmenjavo delavskega pravilnika. 2. Splošni položaj železri. delavcev. 3. Novi pravilnik o voznih ugodnostih. 4. Sprememba zakona o drž. prometnem osebju. Konferenca, katere so se poleg zastopnikov večine železničarskih organizacij udeležili tudi zastopnik ljubljanske želez,-niške direkcije in zastopnik zagrebške železniške direkcije ter zastopnik ljubljanske Delavske zbornice, je potekla jako stvarno, v najlepšem redu in se je videlo, da je bila skrbno pripravljena, dobro organizirana in da so se vsi udeležniki zavedali resnosti položaja, v katerem se nahaja železničarski stan. Debata koncem referata saveznega tajnika g. Stankota je bila živahna, stvarna. Končno je bila soglasno izvoljena 10 članska komisija, ki je imela nalogo, na podlagi iznešenih dejstev in predlogov izdelati potrebne predloge in resolucije, ki so bile poslane na merodajna mesta. Prometnemu in finančnemu ministru sta bili odposlani brzojavki, v katerih je konferenca zahtevala izplačilo razlike iz leta 1923. in 1924., na katero čakajo delavci že 7 let. Konferenca zahteva ureditev delavskega vprašanja s posebnim zakonom in ne s pravilnikom, ker pravilnik se more vsak čas menjati in ne pomeni nikake definitivne rešitve. S 1. julijem 1930 uveljavljeni pravilnik o pomožnem osebju naj se sprejme kot podlaga za definitivno rešitev delavskega vprašanja. V novem zakonu naj se vpoštevajo Vse določbe zakona o zaščiti delavcev, navodil o delavskih zaupnikih, delavstvu se naj prizna koalicijska pravica in pravica intervencij. Kot podlaga za delavske plače naj služi faktična potreba delavca, to je eksistenčni minimum in naj se zasigura avtomatično povišanje plač cdn. napredovanje. Zajamči naj se osemurni delavnik, stalnost osebja ter naj se ukinejo brezplačni dopusti in možnost znižanja delovnega časa z zvišanjem plač. Zajamči naj se stalnost in sprejemanje v pokojninski fond po dosedanjih predpisih, to je po enem letu službe in pravico do polne pokojnine po istih službenih letih kakor je to predvideno za nastavljeno osebje (po 25 odn. po 30 letih službe in ne šele po 42 letih). Uprava pokojninskega fonda naj bo paritetna in naj se vsi dosedanji člani fondov prevedejo v novi pokojninski fond brez naknadnih doplačil, za kar naj se uporabi premoženje dosedanjih fondov. Delavstvu naj se zagotovi delovna obleka ter spo-redni dohodki, onim pa, ki vrše službo nastavljencev, naj se najkesneje v teku treh let zagotovi nastavitev. Uvedejo naj se paritetne disciplinarne komisije, v katere bo delavstvo moglo imeti popolno zaupanje. Vsi železničarji solidarno zahtevajo, da se novi pravilnik o voznih ugodnostih izmenja v toliko, da prejmejo vsi vpoko-jenci, ki so bili vpokojeni s polnimi službenimi leti ali pa radi bolezni ali nezgor de, nadalje vsi delavca, ki so služili pri železnici 30 let ali bili provizijonirani ali vpokojeni radi bolezni ali nezgode, iste ugodnosti, ki so jih uživali ob času upokojitve, to je »cplatniččne legitimacije« s pravico db poljubnega števila režijskih voženj. Miloščinarji, rentniki in oni železniški delavci, ki niso bili člani provizij-skega fonda pa so služili pri železrtici 30 radi bolezni ali nezgode,' a* so imeli dote-daj najmanj 15-let službe, iwj prejmejo tudi legitimaciji. Vse vbžritf ligddhosti naj se 0ifoJ>reHudi, ^ptirafiim Qtyjkon^ ki imajo že po občem državljanskem zakonu več jSHVte' fot fjjklftlki ttt imajo nftli sta-riši do njih vse obveznosti kakor do zakonskih dtrok' D^laVci in pomožho osebje naj pP&jtnfc po enem letu .službe 'listne ženj mesečno. Po treh letih službe naj se te legitimacije zamenjajo z oplatničenimi. Pod izrazom »uslužbenec« naj se vedno razume tudi delavec odn. pomožno osebje. Delavcem in njih rodbinskim članom naj se odobri odnosno preskrbi ena reci-protno prosta odnosno polovična vozovnica v inozemstvu. Konferenca je povdar-jala, da kršijo nekatere sedanje določbe zlasti glede upokojencev proglas g. ministra ža promet 100. br. 3 od 1. septembra 1923, v katerem se je železničarjem južne železnice zasiguralo vse dotedanje pravice, kar jim je zasigural tudi zimski akord ter imajo upokojenci-železničarji bivše južne železnice na podlagi določb iz leta 1923. pravico do neomejenega števila režijskih voženj. K zakonu o državnem prometnem osebju je sklenila konferenca soglasno naslednje spremembe: Ukine naj se zadnji odstavek člena 7. zakona o izmenjavi zakona o državnem prometnem osebju z dne 16. julija 1930 ter se naj še nadalje izplačuje 20 odstotna eksekutivna doklada, ki je bila vsemu eksekutivnemu osebju priznana kot doklada za težjo in naporno službo na progi. Novo vpeljana službena doklada uradnikov 1-9 naj se poviša na višino doklade uradnikov 1-8; na isto višino naj se poviša službena doklada uradnikom II-3 in 11-4 ter II-5; pri dosedanjih grupah II-2 in II-l pa naj bodo doklade v iznosu Din 600 ozir. Din 920, uradnikovi II. kat. 1. in 2. skupine naj se da službena doklada Din 450 mesečno, ostalim skupinam III. kateregorije ter zvanič-nikom 1-1 in 1-2 ter 11-1 pa Din 400 mesečni, Vs&n ostalim uslužbencem pa doklado po Din 350 mesečno. Službena doklada naj se izplača vsemu osebju brez razlike kategorij in zaposlenosti in naj se jo prizna tudi delavcem, če ti vrše službo nastavljencev. Doklada naj se vračuna v pokojnino vsem, ki so bili vpokojeni po določbah zakona o državnem prometnem osebju. Vprašanje o izmenjavi zakona o drž. prometnem osebju smatra konferenca zelo nujnim ter apelira na g. ministra za promet, da skliče pred uveljavljenjem spremembe zakona anketo zastopnikov železničarskih organizacij, zasliši njih mnenje ter ga pri spremembi zakona vpošteva. Konferenca posebno povdarja nujno po trebo ukinitve položajnih plač ter uvedbo povišanih osnovnih plač z avtomatičnim napredovanjem, uvrstitev v posamezne kategorije le po strokovni izobrazbi ter uvedbo vsaj paritetnih disciplinskih komisij. Detajlne predloge za izmenjavo zakona so predložile vse železničarske organizacije že opetovano g. ministru za promet ter pričakuje delegatska konferenca, da bodo ti predlogi tvorili osnovo za izdelavo novega zakona o državnem prometnem osebju. Z novim zakonom naj se tudi reši starostno zavarovanje in ustanovi avtonomen penzijski fond ter zboljša položaj starovpokojencev. Konferenca je zborovaja od 10.25 do 15.20 s presledkom 50 minut za obedovanje. Delegati so zapustili konferenco z zavestjo, da so storili svojo dolžnost in v upanju, da delo ne bo zaman in da bodo tudi drugi storili — svojo dolžnost. M organizacije. Korak naprej! Dne 11. julija 1930 je potrdilo deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani pravila naše stavbene in kreditne zadruge *Že-lezniška družina«. »Železniška družina, stavbna in kreditna zadruga železniških uslužbencev ter upokojencev Dravske banovine, registro-vaila zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani« ima namen preskrbovati svojim članom poceni stavbne parcele, lastna do-mbvja in stanovanja v Ljubljani oziroma v Sloveniji s tem, da kupuje, novo gradi ali prežidava primerna domovja ter jih članom prodaja ali oddaja v najem, oziroma posreduje pri nakupu oziroma pri prodaji raznih zgradb oz. objektov ter konč-nd pri gradbi sami kot taki za svoje člat-ne; ter končno, da snuje in ustanavlja pod svojim dkriljem taka podjetja, ki so v tesni žveči s stavbnim poslom kot takim na primer opekarne, aphfenice, kamnolome, delavrtiee za pripravo stavbnega lesa itd. tter preskrbuje svojim članom posojila. Zadt-užna pogodba (štatut) z diie 27. maja fa30: Vsak zadružhik jamči s svojim' opravilnim deležem in jia z dvakratnim žheskorrf istega. Oznanila ge izvr- šujejo po objavi v listu »Narodni Gospodar« ali pa s pismenimi obvestili. Načelstvo obstoja iz najmanj 7 članov. Člani načelstva so: Vajda Vladimir, Rajnar Josip, Gorše Franc, Pregelj Ivan, Vidovič Franc, Pavlič Franc, Mrežar Franc, vsi železniški uradniki v Ljubljani in v okolici. Železničarji — člani »Prometne zveze« — pristopajte k novi stavbni in kreditni zadrugi, ki je že kupila po eno večjo parcelo v Ljubljani in v Mariboru, kjer bo zidala do 60 stanovanjskih hišic za svoje Za informacije se obračajte na naslov: Vajda Vladimir, železniški višji uradnik-, Ljubljana-Moste, odnosno na »Prometno zvezo železničarjev Jugoslavije«, Ljubljana, Emonska cesta št. 10. Vabilo. Dne 9. septembra 1930 ob 20 bo predaval v dvorani Delavske zbornice tajnik mednarodne zveze krščanskih strokovnih organizacij g. S e r r a r e n s o delu krščanskih strokovnih organizacij. Člane vabimo, da se predavanja, ki bo prevajano v slovenščino, v obilnem številu udeleže. Za vse službe proste člane udeležba častna dolžnost! — Osrednji odbor. Vsein skupinam in plačilnicam! Poročajte o vsakem sestanku, tečaju itd. osrednjemu odboru v Ljubljani v kratkem dopisu za »Delavsko pravico« odn. za »Železničarski vestnik«. Agitirajte za »Prometno zvezo železničarjev Jugoslavije« med neorganiziranimi železničarji. Naj ne bo železničarja, ki ne bi bil organiziran. Vsi za enega, eden za vse! V skupnosti je moč! Kovinarji. Jesenice. Tovarna K ID je dne 24. avgusta obvestila glavnega zaupnika delavstva pri K ID, da si v bodoče osvaja za praznovanje samo sledeče praznike: Novo leto, Sv. Jožef, Sv. Rešnje Telo, Vsi sveti, božični dan. Krščansko socialistični kovinarji na Jesenicah in Javorniku smo se v nedeljo zbrali na skupnem sestanku in smo odločno protestirali proti okrnjenju praznikov od strani K1D. Sklenjena je bila sledeča resolucija, katera je bila poslana glavnemu zaupniku: Članstvo organizirano v strokovni skupini kovinarjev Jug, strokovne zveze na Jesenicah in Javorniku vztraja glede praznovanja praznikov na stališču svojih starih pravic, zajamčenih z zakonom kakor tudi po kolektivni pogodbi. Gorenjo resolucijo sta podpisali obe navedeni skupini. — Uverjeni smo, da bodo tudi ostale organizacije zavzele slično stališče v svrho zaščite do sedaj pridobljenih pravic. Kranjska industrijska družba naj se briga, kako bo zaposlila delavstvo v delovnih dneh, da ne bo treba vsled pomanjkanja dela odpuščati delavstva. Članstvu skupine Jesenice in Javornik sporočamo, da glede na zakasnitev prihoda glavnega tajnika kršč. strokovne internacionale, tov. Serrarensa, delavsko zborovanje v nedeljo 7. t. m. odpade. Zborovanje pa se vrši zato v sredo 10. septembra ob 8 zveSer. Prosimo članstvo, da se tega važnega zborovanja v polnem številu udeleži. Papirničarji Zahvala. Podpisani se iskreno zahvaljujem vsem delavcem in delavkam v tovarni v Medvodah, ki so nri priskočili na pomoč v dobi moje bolezni in zbrali 250 Din. — Vsem iskreni: Bog plačaj! Ribič Franc, l. r., Smlednik. Krekova knjižnica. Ali že veš, katere knjige so izšle v Delavski založbi oz. Krekovi knjižnici?! 1. Proletarske novele, povesti danskega pisatelja. — 2. Sv. Boštjan iz predmestja, pretresljiv roman iz življenja v velemestu. — V zalogi je žena z zaprtimi dčmi, roman iz življenja v Parizu. — Delavski koledarček za leto 1931. — Še ta mesec pa izide Okrožnica Leona XIII. (Rerum novarum). — Naša mlada jaložba, podpiraj jo! Delavski koledarček Delavski koledarček z* leto 1931. je i«Sel! Ta reden spremljevalec ve»kega Vlellavča je že pdVsod teko priljubil, da ne potrebuje več posebnega priporočila. Poudarimo pa v tem letniku izredno praktično ureditev, fci bo služila vsakemu delavcu povsod. — Skupirte in posamezniki, se&ajte pridno po njem! (Izvod 10 Din, naroča se pri Delavski založbi, Delavska zbornica v Ljubljani.) ■> J .'<1 : j.v.' i ' y, Najcenejši nabavni vir je naše I. delavsko konzumno društvo, ki ima sledeče prodajalne: 1. Kongresni irg 2 2. Dunajska cesta 38 3. Zaloška cesta 15 4. Sv. Petra cesta 87 5. Florjanska utica 5 6. Cerkvena ulica 21 7. Celovška cesta 57 8. Glince, Tržaška 11 9. Rožna dolina III./5 10. ZgOr. Siska, Vodnikova 24 11. Dev. Marija v Polju 12. Svetje-Medvode 13. Sora-Medvode 14. Škofja Loka 15. Kranj 16. Križe A 'H T v • v 17. trzic 18. Struge v 19. Zuženberg 20. Sv. Križ pri Kostanjevici 21. Bloke 22. Trbovlje II. 23. Trbovlje-Vode 24. Rajhenburg 25. Senovo 26. Poljčane 27. Makole 28. Ruše 35 29. Lobnica-Ruše 30. Brezno 31. Guštanj 32. Prevalje 33. Mežica 34. Černa Prodaja se ie članom. Član postane lahko vsak, če se prijavi v prodajalni. DeleŽ 25 Din, pristopnina 5 Din, jamstvo samo še enkratno. Letno se razdčii med člane ni 3% diVidehdi had pol ifti-».»j lijona dinarjev.. Cene najugodnejše! Zelo zanimivo. Postopanje glavnega obratnega zaupnika v obratih K1D na Jesenicah g. Jurija Jerama ob priliki intervencije radi preteče redukcije, smo jasno in odločno ožigosali. Naše stališče je bilo popolnoma nepristransko in objektivno, zato tudi resnično. Tega se je zavedal tudi člankar v »Delavcu« od 25. avgusta. Ni hotel, odnosno ni mogel dati za svoje bravce zadovoljivega odgovora. Radi tega je izbral drugo pot. V članku »Zanimive konstatacije« je hotel prav težko udariti po krščanskih socialcih. Zato se je zatekel k zgodovini. Od nekod je privlekel poročilo Kranjske industrijske družbe na Jesenicah o štrajku leta 1904., katerega so vodili krščanski socialisti kot najmočnejša organizacija. To poročilo ugotavlja, da je štrajk propadel, ker ga ni podpiralo celotno delavstvo. Posledica tega je, da sta morala oba župnika intervenirati pri vodstvu, da ni izlilo svoje jeze nad delavskimi voditelji. Člankar napravi tak zaključek, češ da so krščanski socialisti vodili neresen boj in da so radi tega propadli pri štrajku. Če se je kje kakšen demagog urezal, se je v tem članku. Napravil je dve veliki napaki. Prvič to, da se je zatekel k zgodovini. Zgodovina je neizprosna, ne pusti, da bi jo kdo izrabljal za nepoštene namene. Zgodovina je tako nepristranska, da bo morda enkrat tudi pojasnila povest o strojnicah in delavstvu. Drugič, da se poslužuje člankar, da bi pobil svojo delavsko sotovariško organizacijo z dokazi, ki so jih iznesli podjetniki. Zadnje namreč dokazuje, da nima člankar v sebi tistega delavskega duševnega razpoloženja, kakršnega bi moral imeti vsak zavedni delavec v današnji dobi, tembolj delavski voditelji. Pošten delavec bo rekel k takim metodam — fej! Štrajk, katerega omenja zadnji »Delavec«, služi našim delavskim borcem na Jesenicah le v čast. Iz poročila ravnateljstva KID je razvidno, da je štrajk propadel radi tega, ker je del tovarišev »tal ob struni, odnosno v sredi boja zapustil fronto in padel takorekoč v hrbet ostalim tovarišem. Ker so pa bili naši ljudje vedno disciplinirani — če izvzamemo slučaj nepokorščine v najnovejšem času —, je jasno, da je počenjal to izdajstvo tisti del, ki ni bil v taboru krščanskih socialistov. Edino to izdajstvo dokazuje poročilo, katerega se je poslužil člankar v »Delavcu«. Pač še nekaj: Da smo bili vedno na svojem i#e-stu in da se nismo ustrašili niti skrajnih sredstev, če so bila potrebna za brambo delavskih pravic. Pa še ta baharija z uspehi. Le nikar Ae tako ošabno. Uspehe žanje delavstvo v obratih le takrat, Se je disciplinirano in aolidamo. (In to zavednost smo ustvarjali tekom desetletja ravno mi. Tukaj žanje svoje uspehe ravno naš duh, naša načela, ki uče, da mora biti delavec vedno pošten in biti pripravljen tudi na žrtve. Radovedni smo, kako bi izgledali ti uspehi, če bi hoteli vsi krščanski socialisti, tisti, ki so organizirani in tisti, ki niso organizirani, iti po poti svojih tovarišev-opozioionalcev iz leta 1904. Toda vpada v hrbet ne boste od naše strani doživeli, kadar treba iti v boj za delavske pravice. Tak je resničen obraz tega zlogovorniškega poročila. Žalostna resnica. To, kar hočem povedati, ni povest, ampst kbridka, še prav sveža resnica, s katero vani hočem, dragi sotrpini, pokazati kako naši delodajalci iz delavske nezavesti kujejo mastne profite, med tem ko delavci in njihove družine stradajo. Ni še dolgo tega, ko sem imel priliko neopažen slišati razgovor dveh gospodov delodajalcev, katerih podjetji se nahajata v neposredni bližini Ljubljane. Gospoda sta se razgovarjala o raznih težnjah, s katerimi se ima boriti delodajalec v današnjih nezdravih gospodarskih razmerah. Menila sta se o konkurenci, ki vlada med delodajalci, in sta bila ene misli, da bi konkurence ne smelo biti med njimi, ker so vendar vsi organizirani in končno ima tudi vsak posameznik (delodajalec seveda) pravico do obstoja in poštene eksistence. Ko sta obdelala to poglavje, je prišel na vrsto razgovor o delavstvu. Eden toži drugemu: kako malo razumevanja je med delavstvom za težkoče, s katerimi se mora boriti delodajalec. Niti tega uo-čtejc priznati, da jih delodajalci živimo in če nas ne bi bilo, bi morala vsa ta delavska drhal poginiti. Potem pa še ta predrznost, da zahtevajo vedno več pravic, vedno višje plače, katerih podjetje ne prenese. "V* mojem podjetju, pravi gospod, so si delavci zmislUi, ua ££ OT". ganizirajo. Skušal sem na vse načine to preprečiti, pa se mi ni posrečilo. Odkar so organizirani, so postali še bolj predrzni in samozavestni. Prej, doikler niso organizacije poznali, so znali prositi magari tudi kleče, sedaj pa ne poznajo nobene prošnje, ampak zahtevajo, kot da sent jim dolžan dati. Pa ne samo to, še ti«oč drugih sitnosti mi pbvtročajo. Našteli so mi celo vrsto zakonov in predpisov o njihovi zaSčiti in pravicah. Vsako manjšo stvar ožigosajo za krivico, čeravno vedo, da človek, 'ki ima polno važnejših opravil, nd take stvari nima Časa misliti. Vidiš, dragi moj, se oglasi drugi. Pri mojem podjetju, ki zaposluje 70 delavcev, vsega tega ni, zato mi delavci ne delajo nikakih sitnosti. Jaz sem jih pa kar sam organiziral tako, da nobenemu od njih ne pride na misel še kaka druga organizacija. če te zanima, pa poslušaj. »Izmed 70 mojih delavcev sem izbral nekaj največjih tepcev in sem jih pokli-cal*v pisarno, kjer sem jim priznal, da jih smatram za najboljše in seveda tudi za najpridnejše delavce. Da jih uverim o resničnosti priznanja, sem jim obl ju- Prijetno in lahko brij atije ELI D A SHAVING STICK bil malenkostno zvišanje plač pod pogojem, da o tem pred ostalimi delavci molčijo, da ne bo nevoščljivosti. Obljubil sem jim, da jim bom pozneje zopet nekaj zboljšal, če bodo pridni. S temi delavci sem sestavil posebno delovno partijo, ki sem ji izročil gotovo delo v izvršitev. Na to sem izbral ravno toliko število drugih, ki sem jim izročil enako delo v izvršitev. Tako sem imel dve partiji. Sestavil sem še tretjo in četrto. Oni iz prve partije so delali kot norci in so z delom prehitevali ostale partije, vmes pa so delali na ostale partije opazke, češ, tako se mora delati. Ker ostali niso hoteli ostati zadaj, se je pričelo med njimi pravcato tekmovanje, kdo bo več naredil. Če je pa v tej tekmi kaka partija omagovala, sem jo sam bodril, češ poglejte druge! Vas smatram za najboljše, vendar ne boste zaostajali za drugimi. Delo gre na ta način hitro izpod rok. Delavci nimajo niti časa misliti na to, kdaj veliki kazalec ure obhodi 12- in 14 krat pot okoli svoje osi. Niti praznika, niti nedelje ne znajo več ločiti od navadnega delavnika. Noč in dan bi delali, če bi jim pustil, toda kakor veš, imam tik obrata tudi stanovanje in ne morem pustiti, da bi mi motili nočni počitek. Vidiš prijatelj, čeravno svoje čase nisem imel ničesar, lahko danes rečem, da iniam vsega v izobilju. Celo najboljše jedi, kar se jih kuharska znanost izmisli, mi že presedajo. Tako vidiš, dragi prijatelj, je treba delavstvo organizirati, pa se ti ni treba bati njihovih organizacij. Nehote sem se spomnil na številne take organizacije, ki na žalost, sramoto in pogubo delavstva obstojajo v mnogih podjetjih. O delavec, kdaj boš spregledal? — Eden s tankim sluhom. Sveti Boštjan iz predmestja. (kerwig-Tomihec. Krekova knjižnica 2. Izdata ih založita Delavska založba. Ljubljana, 1930.) S to drugo knjigo se je Krekova knjižnica dobro predstavila pred našo čitajočo javnostjo. Okus je bil dober in blago se samo hvali. Od Noxejevih bele-trističnih slik, novel, v katerih nam — vsaj ponekod — dovršeno in živo raz- iv v a vso bedo in razmere proletarijata, ie krenila S knjižico v vališče vsega socialnega zla: k &0™ku samemu. Ni glavna krivda težkemu n> .zapletenemu stanju »nižjih« slojev proletarca dejstvo, da pripadajo zakletemu in že ftS tej zemlji stradajočemu krogu nemani-čev, krivda marveč tiči globlje, bliže, neposredneje: v tebi, v meni, v vsakem posamezniku. Tega skritega korenišča vsega socialnega zla ne najdejo materi-jnlistifni socialisti, ki ga iščejo v socialnih razmerah, v momentanili položajih, v neenaki proporciji denarja in imetja. A vsako tako pehanje za izboljšanje socialnih razmer le začasno pokaže kak uspeh, ker je le pehanje za izboljšanje razmer zaradi mojega osebnega trpljenja in ni posvečeno in poduhovljeno v pravcu borbe Za izboljšanje takih razmer v bodoči družbi. Ne zaradi mene, zaradi te družbe, ki trpi nepotrebno nesrečo, krivico in zločine in končno zaradi človeka sploh, ki mu pripada gospodarska vloga v Stvarstvu, ki pa je dane9 postavljen pod nivo svojega dostojanstva: za prenov« in osrečenje tega človeka gre, ki je osnovna stanica druž- be, ki pa je danes in grozi tudi v bodoče biti oropan onega čistega, naravnega veselja otroštva božjega, ki ga pogreša, a ima pravico do njega v smislu človeškega dostojanstva in božjega si-novstva. Ne za osebno udobje na zemlji, za duhovni podvig, za posvečenje Človeka gre borba krščanstva. Za ono duhovno stopnjo v prenovitvi človeka gre, kjer je šele prava, rodovitna baza za ono najvišje, kar daje smisel in božansko lepoto" rV“''ienju človeka v vesoljnem stvarstvu: za ^ ^ zen do bližnjega, iti t^ Visme ni stop; nje je naša skupna dolžnost, da dvignemo človeka, ker le tako bo prišla sreča med nas, kraljestvo božje na zemljo. To je pa obenem ona edino trajno, večnost-no uspešna in izdatna pot za izboljšanjem in preprečenjem socialnega zla, ki danes tlači človeštvo v splošno nesrečo in pogubo. Ta pot pa ne more biti lepše, ganlji-vejše in prepričevalnejše prikazana, kakor nam jo kaže Sveti Boštjan iz predmestja. Pa še nekaj nam določno pokaže ta knjiga: dvojno pot, dvojen način služenja Bogu. Dušni pastir, izpopolnjuje® se v samostanu nenadno začuti ves udar besed Kristusovih: »Glejte, pošiljam vas kot jagnjeta med volkove.« Samostanska kontemplacija ga ne zado-voli. Kakor Pavla na poti v Damask, ga Dr. A. S.: Panevropa. (Nadaljevanje.) Napram izvenevropski konkurenci bi »e zaenkrat pač še morali zavarovati z zaščitnimi carinami. Treba je namreč pomisliti, da imamo mi — naši delavci s svojo kulturo in civilizacijo mnogo večje življenjske potrebe, kakor jih ima kak kitajski kuli ali afriški črnec. Zato pač naše delavstvo ne more vzdržati trenutne konkurence s skoraj brezplačnimi močmi. Napram Ameriki pa bi se gospodarska politika prilagodila po načelih vzajemnosti (reciprocitete). Ako bi Amerika trdovratno vzdrževala svojo carinsko zaščito, bi ji Evropa vrnila milo za drago. S padcem teh zadnjih plotov pa bi se pričela popotna svobodna svetovna trgovina, ki bi stalno pospeševala blagostanje, predvsem delavsko, predpostavljajoč seveda pravično gospodarsko Ureditev ih družabni red. Tako gospodarsko zb lizanje in skupnost pa hi mogoče brez političnega sporazuma. DaneB poudarjajo vse narodnostne države, da se morajo potem, ko so se politično osvobodile, osvoboditi popolnoma tudi gospodarsko. Državniki poudarjajo namreč, da je narodna in politična neodvisnost mogoča edinole, če je zagarantirana tudi gospodarska od v is-. nowt. Dovolj tehtno - lahko podprejote-l 4«di 4a vrhovna • »iHr-; »..* .. j -.i ■ ti'-' « . i mcm* svoj nazor s sklicevanjem na preteklost. Zato opravičujejo gospodarsko politiko zaščitnih carin s tem, da je ta nujno potrebna za narodnostno in politično svobodo. To je deloma res. Deloma pa taka politika neti medsebojno zagrenjeno kon kurenco, pojačeno z nacionalnim sovraštvom. Proces te medsebojne ljubosumnosti in sovraštva se navadno zaključi z vojno in tako vodi sodobna politika za gospodarsko in narodnostno osamosvojitev malih evropskih drobcev do novega krvavega obračunavanja. Z ustvaritvijo evropske gospodarske enote bi to ostro medsebojno nasprotovanje odpadlo, oziroma bi se vsaj izdatno omililo. Evropski narodi bi uvideli, da je njihova rešitev in njihovo blagostanje odvisno od medsebojnega razumevanja, strpljivosti in sloge. Bojevitost, ki se kaže sedaj v raznih nacionalnih nasprotjih, bi Izginila in bi se izražala mogoče le še napram drugim svetovnim močem, če bi na kakršenkoli način ogrožale mir in blagostanje Evrope. Siicer bi veljalo načelo neumešavanja v zadeve ostalih štirih velikih svetovnih tvorb. Z uresničitvijo Panevrope bi se zelo okoristili tudi mali narodi, ki so danes zatirani zaradi nacionalne nest rplj iv osti in zaradi gospodarske konkurence med posameznimi državami. Združene evropske države bi seveda ne ukinil^ suverenosti posameznih sedanjih držav in bi se vala v notranje razmere posameznih držav. Toda že rahla skupnost v gospodarski politiki ter deloma tudi v obči zunanji politiki bi privedla bojevite narode k pomirljivosti in uvidevnosti. Sonarodnjaki, ki so danes razdeljeni v več držav in katerim je medsebojno kulturno občevanje lin skupno življenje onemogočeno, bi z ustvaritvijo Panevrope veliko pridobili, čim bi namreč padle gospodarske meje, bi tudi politično ne bile več tako neprehodne, da bi onemogočale občevanje in sožitje članov enega naroda v več državah. Panevropa bi pustila popolno svobodo vsem narodom in državattt V njih izživljanju. Kljub temu pa bi bila lahko vsaj najvišja moralna instanca za odpravo najbrutalnejšili krivic, ki bi se še godile bodisi v narodnostnem, bodisi v političnem oziru v posameznih državah. Vsaka pot navzgor je zvezana z raznimi neprilikami in težavami. Vedno so malodušiieži, ki majejo z glavo ih obupujejo, preden so se dela in poti rešno lotili, toda zgledi v zgodovini nam kažejo, da se dajo dobre fMsli uresničiti in udejstviti kljub vsem težkočam. Zlasti Slovani imamo živ zgled v lastni zgodovini, kako se. z vztrajnostjo, žilavbštjo, samozavestjo in zaupanjem da doseči velik cilj. Razkosana ih razbita Poljska je po stoletjih vštala kot mbgoJfeh Čini-tplj v Evropi. Čehi, ki so bili nk Beli gori ne politične pozomice, so vstali in so danes močen gospodarski in politični či-nitelj v srednji Evropi. Uboga jugoslovanska raja, ki jo je politični svet že skoraj izbrisal iz kroga politike, je danes najmočnejša politična tvorba na Balkanu in važen politični in gospodarski čini-telj v srednji Evropi. Nezlomljiva volja vseh teh zasužnjenih narodov in njih vztrajno delo sta privedla do sedanjega stanja. Tudi Panevropa ni nedosegljiv ideal. Treba pa je zanjo veliko propagande. Treba je predvsem popolne preorienta-cije mišljenja in čuvstev posameznih narodov. Narodnostna čuvstva, t. j. simpatije in antipatije so namreč zelo spremenljiva. V veliki večini je evropsko nacionalno, Sovraštvo umetno in ni utemeljeno v naravi posameznih narodov. Z gojitvijo zavesti skupnosti bi to umetno sovraštvo v zelo kratkem času popolnoma splahnelo. V evropski konfederaciji bi bila glavna težnja državljanov vseh držav pospeševanje skupnega blagostanja in politične Vzajemnosti. Ža ta c-ilj je vredno, da si prizadevamo in potrebno, da ga imamo neprestano pred očmi,, da zanj agitiramo in prepričujemo vsakega posameznika ter