DELAVSKA ENOTNOST
30. XII. 1977 - ŠT. 52 - L. XXXVI. - CENA 4 DIN
GLAVNI UREDNIK: VOJKO ČERNELČ
ODGOVORNI UREDNIK: BOJAN SAMARIN

MIHELCA
IZ HIŠE
PRVEGA
JOKA
Nestrpno, z najrazličnejšimi občutki in željami bomo odšteli še zadnjo silvestrsko sekundo in že nam bo zdravica naznanila, da se je pravkar rodilo Novo leto. Mihela Zakrajšek, babica v »rdeči hiši« — Klinični bolnišnici za porodništvo in ženske bolezni v Ljubljani, sicer brhka in
veselo. Ne morem opisati, kaj že sicer občutim, ko prinesem materi novorojenčka, zdaj pa še ta novoletna noč... Kaj ne, da dedek Mraz mamici ne more prinesti lepšega darila, kot je zdrav in krepak novorojenček?«
»Kaj pa vi pričakujete od dedka Mraza?«
»Precej bi lahko naštevala. Še najbolj si želim, da bi se novoletna noč srečno iztekla, da bi ne bilo grenkega praznovanja. Vesela bi bila, ko bi nam dedek Mraz prinesel boljše delovne pogoje. Vidite to sobo tukaj? To je prostor, v katerem porodnice čakajo na porod. Brez vode je? Koliko stopinj je treba narediti samo zavoljo te vode. Ali pa, denimo, sama porodna soba. V njej je lahko tudi šest porodnic hkrati, ločijo pa jih samo premikajoče zavese. Ne bi posebej opisovala, kakšne težave nastopijo v določenih trenutkih zavoljo tega. Ta naša bajta je stara že petdeset let in res bi bilo treba nekaj ukreniti, kar bi bilo dobro tako za porodnice kot tudi za
nas.«
»Bo tudi v porodnišnici čutiti novoletno vzdušje«?
»Nekaj bomo že naredili, še posebej, ker te noči ne bomo sprejemali novih porodnic, temveč bodo tokrat sprejemali v Kliničnem centru. Malo bomo »okrancali«, pripravili kaj dobrega za pod zob, kar pa zadeva pijače, upam, da bo lahko slovesno tudi ob soku.«
»Kako bo pa pri vas doma?«
Iz objekta informiranja Jpora delavec postati subjekt
IVlanipuliranje z odločitvami
in z ljudmi
plaha dekle, bo morda ravno tisti hip zatopljena v delo, ki bo pripomoglo, da bo novo človeško bitje zagledalo luč sveta.
»Ste se sami odločili za novoletno delovno noč?«
»Ne, pri nas delamo v treh izmenah in v vseh osmih letih, odkar sem prišla iz šole v porodnišnico, me je letos to prvič doletelo. Seveda bi tudi jaz rajši praznovala, vendar je moj poklic tak, da je pač treba delati tudi na novoletno noč. Upam, da bo tudi pri nas bolj
»Mislim, da bolj žalostno. Brat bo kam odrajžal, oče najbrž tudi. Fant pa bo takrat pač moral biti doma.«
Še mi je Mihelca pripovedovala o tem, kako je bilo, ko je še hodila v šolo, kako se je od takrat marsikaj spremenilo... Zobotrebce so delali pri njih doma v Velikem Lečniku pri Turjaku, da je imela za knjige. Pravi, da je zdaj precej bolje. Na delo se vozi vsak dan 22 kilometrov v eno smer. Potožila je, da je včasih hudo utrujena, kar pa ni nič nenavadnega, če vemo, da mora po opravljenih desetih urah nočnega dela doma še gospodinjiti.
Zaželimo ji torej na koncu, da bi se ji v novem letu uresničile vse želje, tako pri delu kot zasebnem življenju ter da bi se ji novoletna delovna noč res srečno iztekla.«
IVO KULJAJ
Bledu
je bilo ko-
prejšnjega tedna
f'ečanie organizator-PikovbVeŠČania' Ured*
dodela novinariev 'n delavcev glasil v
n4anHa,Cijah Združe" dela, na sloves-
v . 1 v Tovarni verig
s6H?,Cah pa J® Pred-Cidri'k slovenskih sin-rj£ °v Janez Barbo-oia -i °dprl razstavo C" v 0ZD' časni
'»več le, _
'znanja
k' izhajajo 30
pa podelil
STRAN 5

KONFERENCA O EVROPSKI VARNOSTI IN SODELOVANJU V BEOGRADU
Pred
odločilnim
delom
Beograjski sestanek konference o varnosti in sodelovanju, ki se bo po sedanji prekinitvi nadaljeval 17. januarja, je pred najpomembnejšo in hkrati tudi najobčutljivejšo fazo — pisanjem sklepnega dokumenta.
Za sestanek gotovo ne bi mogli reči, da je bil uspešen, kljub številnim koristnim in poglobljenim razpravam o uresničevanju dogovorov iz Helsinkov, če ne bi predlagani ukrepi za odstranitev vsega, kar ovira krepitev varnosti in sodelovanja v Evropi, postali obveznost držav — udeleženk. Te obveznosti je zato nujno vključiti v sklepni dokument. To bo seveda sila zapleteno in delikatno delo, saj je treba v enem dokumentu prikazati okrog 90 predlogov. Po eni strani ta številčnost predlogov zrcali bogastvo idej in pobud, ki jih je dala večina držav, po drugi pa življenjski pomen procesov varnosti in sodelovanja. Te države namreč niso zainteresirane samo za nadaljevanje teh procesov, marveč tudi za njuno poglabljanje, saj je namen večine predlogov spodbuditi uresničevanje vsega tistega, kar vsebuje helsinška listina. Razumljivo je, da ima do-
ločeno število predlogov tudi taktični značaj, kar je posledica blokovskega pristopa k delu beograjskega sestanka ter prizadevanj za izpostavitev tistih pozicij in interesov, ki imajo poseben pomen bodisi za eno bodisi za drugo blokovsko formacijo. Prav beograjski sestanek pa je zgovorno pokazal, da se velesili v Evropi ne moreta več zanašati na staro, preverjeno blokovsko politiko. Posebej velja omeniti samostojna stališča vrste držav in velik prispevek devetih nevtralnih' in neuvrščenih držav, ki so preprečile, da bi beograjski sestanek postal prizorišče razčiščevanja blokovskih razprtij.
V luči zapisanih ugotovitev je pričakovati, da bo sklepni dokument beograjskega sestanka v prvi vrsti vzpostavil mehanizem kontinuitete evropskega dogovarjanja ob enakih ali podobnih sestankih kot je beograjski. Toda ta kontinuiteta naj ne bi bila nekakšno neangažirano ugotavljanje doseženega, temveč kontinuiteta, iz katere bi izhajale konkretne nove obveznosti podpisnic helsinške listine.
BRANKO KASTELIC
S SEJE REPUBLIŠKEGA SVETA ZSS
Pomembni
sklepi
Stališča o uresničevanju zakona o združenem delu, o resoluciji 78, pripombe na zakon o delovnih razmerjih, sprejeta sindikalna lista 78 — Izvoljeni novi člani RS ZSS in predsedstva RS ZSS
Na svoji zadnji seji je republiški svet ZSS obravnaval vrsto vprašanj in sprejel pomembne sklepe. Izoblikoval je stališča in pripombe sindikatov na resolucijo o politiki izvajanja srednjeročnega družbenega plana razvoja v prihodnjem letu. Dodal je svoj delež k javni razpravi o zakonu o delovnih razmerjih. Sprejel je nekatera gradiva za nadaljnjo konkretizacijo akcije uresničevanja zakona o združenem delu. Sprejel je tudi stališča sindikatov o samoupravnem sporazumevanju o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne prejemke in druge dohodke za leto 1978 — ali bolj jasno povedano, sindikalno listo 1978. Nazadnje je za nove člane predsedstva RS ZSS izvolil Nado Mikič-Bulc in Frančka Kavčič^ oba iz Ljubljane, Adolfa Šuštarja iz Novega mesta pa za novega člana republiškega sveta ZSS.
Na tej seji je RS razpravljal tudi o tako imenovani »Prvomajski listini Zveze sindikatov Jugoslavije«, ki jo je že lani ustanovil svet Zveze sindikatov Jugoslavije« , pomeni pa obliko nagrade, za
najboljše osnovne in občjnske organizacije sindikata in zveze sindikatov, po štiri v vsaki republiki. RS ZSS je sklenil, da lahko da pobudo za podelitev te listine vsaka organizacija sindikata ali zveze sindikatov, o podelitvi pa bo odločalo predsedstvo RS ZSS.
Za konkretizacijo akcije uresničevanja zakona o združenem delu je republiški svet ZSS sprejel tri »teze«: o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o razporejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke po zakonu o združenem delu, o gospodarjenju in upravljanju z družbenimi sredstvi kot podlago delavčevega delovnega prispevka v delitvi osebnih dohodkov ter o svobodni menjavi dela med delavci TOZD in delavci delovnih skupnosti za opravljanje zadev skupnega pomena. Teze, ki bodo objavljene tudi v knjižnici »Sindikati«, so po mnenju članov RS resničen odraz zahtev in nalog sindikata pri uveljavljanju dohodkovnih odnosov po zakonu o združenem delu.
(Več o seji na 3. strani) R. B.
; ~~~ n
KAJ SMO STORILI...
»NE GLEJ, KAJ DELAMO!«
V zadnjih mesecih letošnjega leta se ponavlja — glede rasti osebnih dohodkov — slika iz enakega obdobja lanskega leta. Temeljnih organizacij združenega dela, v katerih so se odločili povečati maso Sredstev za osebne dohodke, ne da bi za ta korak imeli oporo v doseženih rezultatih gospodarjenja, je kot kaže , spet precej, vsekakor pa več, kot lahko razberemo iz trenutno dosegljivih podatkov.
Lep primer za takšno trditev je poročilo skupne komisije za spremljanje samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov delavcev v kovinski industriji in proizvodni obrti. Poročilo republiškemu odboru sindikata delavcev kovinske industrije Slovenije, datirano s 13. decembrom letošnjega leta, navaja, da podatkov o delovnih organizacijah, v katerih so v prvih devetih mesecih letošnjega leta izplačevali previsoke osebne dohodke, komisija ne more posredovati. Zakaj ne?
Zavoljo tega, ker komisija do dneva poročanja ni dobila dovolj podatkov o poslovnih rezultatih in izplačanih sredstvih za osebne dohodke, pa tudi dovolj verodostojnih podatkov ne, da bi lahko točno ugotovila, katera delovna organizacija krši določila samoupravnega sporazuma. Prejela je namreč samo 50 poročil od 130 delovnih organizacij v teh dejavnostih (s 330 TOZD) in med temi razbrala, da so kar v 23 delovnih organizacijah kršili sporazum o delitvi osebnih dohodkov.
Toda za preostalih 27 delovnih organizacij ni jasno (vsaj komisiji ne), ali so v njih osebne dohodke izplačevali v okviru določil samoupravnega sporazuma. Podatki namreč niso dovolj natančni, da bi bilo moč na njihovi osnovi ugotoviti, kaj je z osebnimi dohodki.
Zanimivo pri tem pa je, da je prav ta komisija ob polletju dobila mnogo bolj celovit in tudi bolj podroben vpogled v delitev osebnih dohodkov. Vse TOZD so poslale ustrezne podatke. Rezultat analize: 131 TOZD, v katerih so si za osebne dohodke namenjali več, kakor bi smeli. Smemo verjeti, da bi se v pičlih treh mesecih tako zelo izboljšali rezultati poslovanja ter da med tistimi, ki niso poslali dobrih ali sploh nikakršnih podatkov, ni kršiteljev? Ali pa, da so se v teh kolektivih »pokesali« in osebne dohodke primerno znižali? Najbrže bi izpadli hudo naivni, če bi eno ali drugo verjeli za vse TOZD. Zelo malo je namreč verjetno, da bi se ob vsesplošnih težnjah po dvigu osebnih dohodkov v zadnjih mesecih kaj takega lahko zgodilo.
Prej bi lahko trdili, da so celo v družbenopolitičnih organizacijah v TOZD, zlasti v osnovnih organizacijah sindikatov, podlegli psihozi povečevanja OD —čeprav bi morali prav oni najprej povzdigniti svarilen glas in tudi izsiliti pametno ravnanje s sredstvi. Doslej smo o gibanju osebnih dohodkov in akcijah, da bi se le-to spravilo v prave struge, veliko pisali. Kaže pa, da niti akcije same niti pisanje o njih nista kaj prida pomagala, da bi se teoretično soglašanje z družbeno akcijo tudi v praksi vedno uresničevalo.
B. RUGELJ
V__________________________________________
Priznanji
sindikalnima
aktivistoma
Z redom dela s srebrnim vencem je predsednik republike Josip Broz Tito odlikoval dolgoletnega volonterskega in v zadnjem času poklicnega sindikainega delavca Emila Šuštarja, zdaj člana sekretariata predsedstva RS ZSS. »Zaupanje delavcev si vedno opravičeval z odgovornim, uspešnim in doslednim uresničevanjem njihovih interesov ter s tem, da jih učinkovito povezoval v prizadevanjih za uresničitev njihove družbene vloge in nalog,« je v svojem nagovoru poudaril predsednik RS ZSS Janez Barborič, ko je v imenu predsednika republike tovarišu Šuštarju izročil to visoko državno odlikovanje na prisrčni slovesnosti, ki je bila prejšnji četrtek v Domu sindikatov v Ljubljani.
Ob tej priložnosti pa je predsednik RS ZSS Janez Barborič opravil še eno prijetno dolžnost. Tovarišu Mi-lutinu Mužiču, predsedniku republiškega odbora sindikata delavcev uprave in pravosodja, ki se zaradi službene odsotnosti ni mogel udeležiti osrednje slovesnosti ob podelitvi letošnjih najvišjih slovenskih sindikalnih odličij, je namreč izročil ZLATI ZNAK SINDIKATOV SLOVENIJE za leto 1977.
Odlikovancema iskreno čestitamo!
SINDIKATI PODPISALI DRUŽBENI DOGOVOR 0 CENAH GRADNJE STANOVANJ
CENE »NA VRVICI«
Družbeni dogovor zavezuje podpisnike k odnosom na dohodkovnih povezavah in k oblikovanju cen stanovanjske gradnje na teh osnovah
Predsedstvo republiškega sveta ZSS je na svoji zadnji seji sklenilo podpisati družbeni dogovor o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi in izbralo Lojzeta Cepuža, predsednika RO sindikata gradbenih delavcev Slovenije, da ga podpiše v imenu republiškega sveta. Družbeni dogovor naj bi predvsem uredil razmere v zidanju stanovanj, dal možnosti vsakemu dejavniku v stanovanjski gradnji, da zasluži in nikomur, da na račun drugega (ali drugih) dejavnikov prisluži večji dohodek, kot je bil njegov delež pri gradnji. Zavoljo tega naj bi ta družbeni dogovor pomagal kar najbolj smotrno izkoristiti sleherni ' nar, namenjen gradnji stanovotj in tako v bodoče tudi y iV'	. _tos relativno
opešani tempo gradnje stanovanj.
Družbeni dogovor, veljati naj bi začel v začetku prihodnjega leta, je torej postavil gradnjo stanovanj in oblikovanja cen stanovanj v celoti na dohodkovne odnose. Iz cene stanovanj je izločil vse tiste dele, ki pravza-
prav ne sodijo v ceno stanovanj, pa so dosedaj vendarle bili sestavni deli cene in dražili stanovanja. Zavezuje vse podpisnike, da od samega začetka odgovorno sodelujejo pri osnovah gradnje in prav tako odgovorno pri oblikovanju cene, ki mora biti ugotovljena in razčlenjena javno. Pri tem velja omeniti, da mora biti izhodiščna cena objekta znana najkasneje do izdaje gradbenega dovoljenja, končna pa že dva meseca pred predajo objekta kupcu.
Na predsedstvu o predlogu tega družbenega dogovora praktično ni bilo razprave, kar navsezadnje ni nenavadno, če vemo, da dosedanji poskusi ureditve odnosov v stanovanjski gradnji, ki segajo ija v leto 1974, niso prinesli praktično nobenih pravih rezulta*ov. Nihče doslej ni zavezoval podpisnikov dosedanjih družbenih dogovorov o cenah stanovanj (podpisniki pa so isti, kot zdaj) da urejajo svoje odnose na osnovi dohodkovnih povezav, prav tako pa niso zagotavljali pregleda nad oblikova-
njem cen, imeli pa so še druge pomanjkljivosti.
Seveda bo tudi ta družbeni dogovor o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi ostal le črka na papirju, če podpisniki ne bodo uresničevali njegovih določil. Samo primer: v družbenem dogovoru je zapisano, da mora biti končna cena stanovanja objavljena vsaj dva meseca prej, preden bo stanovanje izročeno kupcu. Ne glede na to določilo pa je moč kupca izsiljevati z višjo ceno (kot se je dogajalo dosedaj), ker bo tako kot doslej moč rok izgradnje zelo preprosto podaljšati (in hkrati izračunati, ali se bolj splača to in plačevati morebitne penale za podaljševanje roka, ali pa postaviti realno ceno). Stanovanj namreč še vedno hudo primanjkuje in dokler bo tako, bodo posamezni podpisniki tega DD (takim bi lahko dejali tudi »posili podpisniki«) še vedno našli kako luknjo tako v dogovoru kot v družbenem samoupravnem nadzoru nad cenami, ki ga ta družbeni dogovor uveljavlja, b. RUGELJ
PREDSEDSTVO RS ZSS O ZASNOVI RAZVOJA SLOVENSKEGA GOZDARSTVA IN LESNE INDUSTRIJE
TEMEU RAZVOJA
Izhodišča v zasnovi sprejeta, pospešiti pa bo treba njihovo dograjeva-nje, da bi jih delavci lahko čimprej ovrednotili
Razprava, ki se je na seji predsedstva RS ZSS razvila ob vrednotenju zasnove srednjeročnega razvoja gozdarstva in lesne industrije ter specializirane trgovine v Sloveniji, je lahko samo dokaz, kako je moč tudi kritične pripombe usmeriti zelo konstruktivno. Izrečenih je bilo namreč precej pripomb — toda vse so bile v bistvu bolj napotki, kako te zasnove razvoja v bodoče uresničevati in dograjevati. To je dokazala tudi sklepna ugotovitev predsedstva — da namreč zasnove razvoja lesne industrije in gozdarstva Slovenije v osnovi podpira. Hkrati pa je predsedstvo tudi naložilo organizacijam sindikatov v teh dejavnostih, da s široko razpravo o njih pospešijo dograjevanje in konkretizacijo zamisli.
Prav slednje — dograditev in uskladitev »spornih« vprašanj ter konkretizacija v zasnovi zapisanih načel povezovanja razvoja teh dejavnosti — je namreč najbolj šibka točka tega dokumenta. Avtorjem, skupini direktorjev največjih slovenskih tovrstnih podjetij, ki so pod okriljem gospodarske zbornice Slovenije pripravili ta dokument, gre sicer vsa pohvala za smotrno tehnično izoblikovane smernice usklajenega razvoja gozdarstva, lesne
industrije in trgovine. Tega za dosedanji razvoj teh dejavnosti nikakor ne bi mogli trditi in čeprav sta tako gozdarstvo kot lesna industrija v naši republiki med najpomembnejšimi ustvarjalci deviznih sredstev — samo petino iztrženih deviznih sredstev uporabita za nakup repro-materialov, surovin in opreme v tujini — sta vendarle naleteli prav zavoljo neusklajenih proizvodnih zmogljivosti na velike težave tako na domačem kot na tujem trgu. Omenjena zasnova razvoja to napako odpravlja — čeprav je tudi še med posameznimi dejavnostmi nekaj nerazčiščenih vprašanj. Seveda pa ta neskladja ne bi smela biti vzrok za zastoj v konkretizaciji, zlasti še, ker se ponekod prav v skladu z zapisanimi načeli razvoja že povezujejo temeljne organizacije združenega dela gozdarstva, pohištvene industrije in trgovine, usklajujejo proizvodne programe, delijo delo itd. Delo pri konkretizaciji načel in dograjevanju pa »stoji«, kot so avtorjem in sindikatom te dejavnosti očitali na seji predsedstva, že šest mesecev/
Treba pa je pripomniti, da so se sindikalne organizacije doslej kar dobro vključevale v razpravo o dokumentu kot o bodoči usmeritvi razvoja teh dejavnosti. Prav
tako pa tudi drži, da z zasnovami razvoja ni moč priti pred delavce, dokler so v njih še neskladja. Seveda pa tudi ni resnega vzroka, da teh neskladij v minulih mesecih ne bi bilo mogoče zgladiti;
Poleg tega, da bodo moral' »pritisniti« avtorje zasnov, da bodo odpravili nejasnosti, bode morali sindikati v nadaljnji razpravi posebej paziti na dograjevanje tega dokumenta. Za zdaj so namreč zasnove še »zaprte* do ostale tovrstne industrije ' Jugoslaviji in tudi do sorodnili dejavnosti — potrošnikov lesa. kot sta papirna industrija in gradbeništvo. Vsekakor pa jih treba čimprej »usposobiti« za široko javno razpravo, v k a tel1 bodo delavci v teh in tudi sorod" nih dejavnostih povedali, al1 takšno razvojno usmeritev 'j splošnem in za svoje TOZP sprejemajo, ali ne. Do te »verifikacije« pa bodo zasnove razvoj3 lesne industrije, gozdarstva in tr' govine samo gradivo v predalih’ Obravnavo zasnov na predsedstvu RS ZSS in potrditev njeg^ ^ vih osnovnih smernic smo tud' ,’ razumeli tako — kot spodbud® avtorjem in sindikatom (ter ost3" lim družbenopolitičnim org3®1' zacijam v teh dejavnostih), djj zasnove razvoja teh dejavno*0
dograjujejo najprej.
B. RUGELJ
PREDSEDSTVO RS ZSS O RAZVIJANJU INVENTIVNE DEJAVNOSTI ^
Delovna obveza sindikatov
Izoblikovati je treba temelje za razmah in kakovostni razvoj inovator stva — Ena od osnov širše znanje in delovna usposobljenost delavce'1 — Inovatorstvo je pravica in obveznost slehernega delavca
Vse donedavna sta bila raziskovalno delo in inovacije v gospodarstvu pastorek, vedno odrinjena v »senco« in proč od sredstev. Inovatorjem v podjetjih niso posvečali praktično nikakršne pozornosti, če pa so jo, so jih velikokrat ovrednotili kot »gnja-vatorje« in ljudi, katerih »konjiček« ima kaj malo skupnega s proizvodnjo in dejavnostjo njihovega podjetja. Le malo kje je bilo drugače — in marsikje je še danes tako, kljub odločno vodeni družbeni akciji za uveljavljanje inovacijske in raziskovalne dejavnosti v organizacijah združenega dela. Sindikati so sopodpisniki družbenega dogovora o inventivni dejavnosti in predsedstvo RS ZSS je na svoji zadnji lanskoletni seji sprejelo »stališča in priporočila sindikatov za razvijanje in organiziranje množične inventivne dejavnosti ter stališča o raziskovalni dejavnosti«. Kajpak so ta stališča napotek sindikalnim organizacijam — na vseh ravneh organiziranosti — kako in kje pospeševati dejavnost, ki je sicer povsem »prostovoljna«, je pa njena družbena koristnost nedvoumna in velika. Pisali smo že o posameznih delovnih organizacijah, kjer načrtno razvijajo inovacijsko dejavnost in o koristih, ki jih imajo od tega (na primer Iskra, Litostroj, Metalna, Comet itd.). Zato bi tokrat poskušali predvsem ovrednotiti dosedanjo akcijo za razvijanje in organiziranje množične inventivne dejavnosti ter skozi »ta očala« pogledali tudi sindikalni akcijski načrt.
Poudariti je treba, da je akcija doslej dala že kar dobre rezultate nasploh, zlasti pa še v posameznih delovnih organizacijah. Predvsem se je močno spremenil odnos do inovatorjev ter odnos raziskovalnih institucij do potreb združenega dela. Šibka točka pa so še vedno pravilniki o nagrajevanju inovatorjev. Mnogokje jih imajo samo zavoljo tega, ker jih pač morajo imeti, praktično nikjer pa nagrad inovatorjem ne obravnavajo kot realno nadomestilo za »izgubljeni« čas in trud oziroma »skozi« materialno korist, ki jo ima delovna organizacija od inovatorjevega ustvarjanja.
Komisija za razvoj inovacij pri RS
ZSS je predlagala tudi večje nagrade inovatorjem. Vsekakor pa naloge sindikatov — in tako jih je opredelilo tudi predsedstvo — ne segajo zgolj do spreminjanja vzdušja in prizadevanja za večje nagrade inovatorjem. Inventivna dejavnost mora postati sestavni del normalnega delovnega procesa, dejali bi celo dolžnost in pravica slehernega delavca, da kri-, tično presoja delovne pogoje in tehnologijo dela ter predlaga izboljšave. Da bi to dosegli, bo treba izoblikovati tudi nekaj spodbudnih dejavnikov: na primer — vrednotenje predlogov bi moralo postati delovna dolžnost strokovnih kadrov; nagra-
jevanje dela inovatorjev pa bi O1®” ralo preiti v okvir samoupravnih sp0" razumov o razporejanju čistega d®" hodka in delitvi sredstev za osetaj6 dohodke. Ob tem pa je najb1*4 odveč poudarjati, da bo treba 1°®! med normalno delovno obvezno**' in pravim inovatorskim delom-Sindikati so se torej zavezali, bodo odločilno sodelovali pri postav Ijanju temeljev za razmah in kak®” vostni razvoj inovatorstva. K Ijem pa nedvomno sodi tudi razV)3 nje delovnih sposobnosti in zna®J delavcev — to pa je tako ali tako l® že delovna obveznost sindikatov-
R. b'
RAZVOJ PROMETA ZAHTEVA VISOKO STROKOVNE KADRE
(
]
I
I
I
I
C
r
r
s
r
PREMALO »PRAVIH«
Sodobno organiziran transport ima v današnjem gospodarstvu in v družbi izredno pomembno vlogo. Danes sploh ni mogoč uravnotežen gospodarski razvoj niti povezovanje in pospeševanje gospodarstva v državnih in mednarodnih okvirih, če transportni sistem ne more uspešno zadovoljevati stalno naraščajočih prevoznih potreb. Že podatki, da se v prometnih dejavnostih Slovenije oblikuje 8 % celotnega družbenega produkta in približno 3,7 % celotnega dohodka ter da je v prometu zaposlenih 6,5 % delavcev skupnega števila zaposlenih, nam zgovorno govorijo o pomenu prometnih dejavnosti.
Vse gostejši promet tet uporaba različnih sodobnih tehničnih naprav v prometno-transportnem sistemu vedno bolj zahtevajo pospešeno raziskovalno delo v prometu s pomočjo ustreznih visokostrokovnih kadrov. Prometni strokovnjak naj bi bil v bistvu sistemski inženir, ki bi bil sposoben načrtovati in projektirati nove prometno transportne sisteme, nadaljnjo izgradnjo in rekonstrukcijo obstoječih sistemov, racionalno upravljati in izkoriščati sistem kot celoto. Iz različnih, tudi sindikalnih ocen dolgoletne prakse v organizaci-
jah združenega dela, prometa m * izhaja zaključek, da potrebuj6® specifičnega prometno-transp®
nega strokovnjaka, ki bi bil bolj *® nološko-ekonomsko in manj teh® loško-tehnično usmerjen. ^ Taka razmišljanja so privedi3 spoznanja, da bi bil najbolj ustr«3" sistem medfakultetnega šolanj3 1 strokovnjakov, vsaj v prvi fazi zvoja visokošolskega študija tfS športa v Sloveniji.
Približne ocene o potrebah v specifičnih transportnopronte*^
strokovnjakih kažejo številko 2^ če pa upoštevamo še vse drug* , lovne organizacije, ki bi jih tudi r trebovale, pa se ta številka P°«V , Torej je treba pospešiti prizad6^ nja za ugotovitev natančnih h3*0., skih potreb, za dogovore o na izobraževanja, za sestavi)3 ustreznih programov.	. ^
Ker pa tudi sedanje srednja ^ braževanje ne nudi dovolj ustf6 strokovne izobrazbe, bo treba ' blikovati tudi to stopnjo usm6*^ nega izobraževanja. Januarja ^ ustanovna skupščina posebna ^ braževalne skupnosti prom6*3^ zvez in njena naloga naj bi h'*a za razrešitev tega pro0 »tri STANKA RITO®1
skrb
K
ki
at
bt
ds
nc
Pc
tlc
dii
de
te;
v)
de
ko
sv.
O -O < ^ Z ^ es- B.
SPREJET ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH
SE O SINDIKALNI LISTI 1978
Predlogi sindikatov
upoštevani
Sindikati predlagali 16 sprememb in dopolnitev, le ena ni bila sprejeta — Nočno delo do 6. ure zjutraj — Prepoved dodatnega in nočnega dela za matere z otroki do treh let starosti — Za Pomorščake do 90 dni dopusta — Starim delavcem in invalidom pet dodatnih dni dopusta
Slovenski sindikati so predi Sali 16 sprememb in dopolnit Vsebine zakona o delovnih i Zr*ierjih. Zakon je bil zadnje c ^tarega leta sprejet, skupščina Je> raien enega, upoštevala \ Predloge sindikatov. V javni n Pravi ter na sejah predsedst republiškega sveta in repufc skega sveta se je izoblikovi ^tališče, da bi v 39. členu zako dopolnili besedilo tako, da ve trajanje pripravniške dobe p daljšati za čas začasne odsotno z dela, razen za čas letnega dop ^a ali udeležbe v mladinskih c 0Vr|ih akcijah. Sindikati tudi s i)°> da je treba določiti rok k Ponavljanje neuspešnega sti ovnega izpita. Skupščina
predlog sprejela, tako da je zdaj ta rok za polovico krajši od pripravniške dobe pripravnika, ki je delal izpit.
Vrsto »sindikalnih« dopolnitev je zakonodajalec upošteval tudi v 49. členu, ki govori o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev v združenem delu, ki jih le-ti določijo s samoupravnim sporazumom o združevanju dela delavcev v TOZD glede na naravo dejavnosti TOZD in iz nje izvirajoče posebnosti s področja delovnih razmerij. Prostor nam ne dovoljuje, da bi jih zapisali vse, omenimo naj le, da so nekatere obveznosti, pravice in dolžnosti, ki so bile v predlogu, izpuščene, ker
jih urejajo drugi akti. Sprejet je tudi predlog sindikatov o delovnem času ponoči. Za nočni delovni čas se tako po zakonu o delovnih razmerjih šteje čas med 22. in 5. uro oziroma 6. uro naslednjega dne, če še to ujema z nočno delovno izmeno. Pomorščaki so prek sindikatov uveljavili svoje dolgoletne težnje, da bi se glede trajanja dopustov približali delovnim pogojem tujih pomorščakov. Zdaj lahko po zakonu njihov redni letni dopust traja do 90 dni. Med delavce, ki imajo lahko podaljšan dopust za največ pet dni, nad 50 let starosti, zdaj zakon prišteva tudi delavce, ki imajo priznano več kakor 60-odstotno invalidnost
— ne glede na njihovo starost. Nosečnice in matere z do enega leta starim otrokom so lahko odklonile dopolnilno ali nočno delo (oziroma jim ga organizacija sploh ni smela naložiti). Zakon na predlog sindikatov prepoved razširja na matere, ki ipiajo do treh let stare otroke. Le-tem(z otrokom od 1 do 3 let starosti) podjetje sme naložiti dodatno ali nočno delo samo, če se delavka s tem strinja. Iz zakona so črtani tudi primeri, v katerih delavec, ki je izpolnil pogoje za upokojitev, ne more podaljšati delovnega razmerja. Zakonodajalec pa je sprejel še nekaj manjših predlogov republiškega sveta ZSS.
I. S.
J^LOGESINDIKATOV PRI URESNIČEVANJU DRUŽBENEGA PLANA 1978
Podlaga za program dela
^9ovtovitj bo treba pogoje za uveljavitev celovitega samoupravnega odločanja delavcev v n/i!Ženem de,u — sPreieta stališča do resolucije 78 — Več poudarka razvoju slabo razvitih
u*TbBkl svet zve> i7rvkri°Ven'je J6 1,3 2
nnbukoval tudi stališ nr^e sindikatov Sl predlogu resolucije Rajanja družbenega
nienff3 plana razvoia
"Jem Jetu. Tako razpr; vSe. ot Predhodne ra ranosti V"eh Tdik,aln<
!'veta se po Dofn—31^3 Sind'k
FucT^POSaiTleZ
da bi ,Med dru8il
«4rrps;
s« i :!'a',"ih<».
luči jo vnesti bolj vzpodbujajoče elemente.
Hkrati pa je republiški svet tudi sprejel usmeritve dela sindikatov pri uresničevanju politike izvajanja družbenega plana v letu 1978. Naloga sindikatov je, so poudarili na seji, da sodelujejo pri uresničevanju zastavljenih ciljev tako v proizvodnji kot v ekonomski politiki. Nosilci planiranja morajo spremljati tekoča gospodarska gibanja, ocenjevati izvajanje sprejetih planov ter dajati ustrezne pobude in sprejemati ukrepe. Sindikati v združenem delu bodo morali uveljaviti takšen sistem informiranja delavcev, da bo zagotavljal osnove za samoupravno celovito odločanje delavcev. Zaradi tega, ker slabo planiranje marsikje onemogoča doslednejše uveljavljanje dohodkovnih odnosov, so sindikati odpravljanju te »lepotne napake« dali vso potrebno težo v usmeritvah svojega dela.
Kajpak je ena izmed temeljnih nalog sindikatov v letu, ki se začenja, uveljavljanje dohodkovnih odnosov. — zlasti bo treba trdo »pljuniti v roke« tam, kjer se uveljavljanje teh odnosov najbolj zatika.
Vprašanje dobrega gospodarjenja, investiranja, razporejanja sredstev dohodka in čistega dohodka ter nagrajevanje po delu so tudi med tistimi nalogami, ki so jih sindikati opredelili kot najpomembnejše v letu 1978. Pri tem gre kajpak za dvojno nalogo na vseh teh področjih: za pospeševanje uresničevanja določil zakona o združenem delu ter redno ter realno ovrednotenje že opravljenega dela. V razpravi so tudi poudarili, da velja sicer hiteti, ker smo pri uresničevanju zakona o združenem delu (vsebinskem, ne formalnem uresničevanju!) marsikje v zaostanku. Toda hiteti bo treba preudarno, da se napake ne bodo kopičile in zavirale akcije.
Med temeljne naloge sindikati štejejo tudi prizadevanje za hitrejšo rast življenjskega standarda, seveda v skladu z rastjo ustvarjenega dohodka in produktivnosti dela. Na tem področju bodo sindikati svoje akcije zastavljali tako, da bodo uveljavili celovite koristi delavca pri vsakem nosilcu planiranja (TOZD) tako, da bodo življenjski in delovni pogoji enakovredni del družbenega planiranja.
Vztrajali pa bodo pri doslednem izvajanju družbenega dogovora o politiki zaposlovanja in se zavzemali za preprečevanje zaposlovanja družbeno nepotrebnih administrativnih delavcev v neproizvodnih in tudi proizvodnih dejavnostih. Vse te, v grobem naštete naloge so sindikati sprejeli kot podlago za letni program dela republiškega sveta ZSS in njegovih organov v letu
Celovitejša
stališča
Napotki za uveljavitev zakona o združenem delu na tem področju ter izračun zneskov sestavni deli liste — Lista bolj prilagodljiva spremembam osnov za izračun posameznih prejemkov
Pred nami je sindikalna lista za leto 1978, kot jo je po predhodni razpravi v sindikatih sprejel republiški svet ZSS teden dni pred novim letom. O listi sami, o številkah tako nimamo več kaj zapisati, sprejete so, znane in tu ni več kaj ražlagati. Vendar pa sodimo, da velja kljub temu, da je delo že opravljeno, še malo pogledati za zaveso, v ozadje nastajanja te liste. Ob sprejemanju liste za pravkar minulo leto smo slišali, da bo prejemke, ki gredo v breme materialnih stroškov, poslej obravnaval zakonski akt. Toda po mnenju mnogih, tudi republiškega izvršnega sveta, kaže te prejemke vendarle šč vedno urejati v okviru samoupravnih sporazumov oziroma naj vendarle bodo sestavni del sindikalne liste. Tako smo ponovno dobili sindikalno listo. Vendarle pa nova ni enaka lanskoletni: dopolnjena je, bolj celovito obravnava posamezne prejemke in vsebuje nekaj novosti.
Pomemben dodatek so »dosedanja spoznanja o vsebini in nekaterih možnih rešitvah v pravilnikih o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev v temeljnih ali drugih organizacijah združenega dela.« Sindikati so ob prizadevanjih za uresničevanje zakona o združenem delu sprejeli tudi zadolžitev, da delavcem pomagajo pri uresničevanju zakonskih določil o razporejanju dohodka, čistega dohodka ter pri delitvi sredstev za osebne dohodke. Zavoljo tega so pripravili predloge treh dokumentov, ki dajejo osnove za smer samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja o razporejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za OD; osnove za sistem delitve osebnih dohodkov ter osnovo za svobodno menjavo dela med delavci v TOZD in delavci skupnih služb. Hkrati s temi dokumenti pa je nastajalo tudi slednje gradivo, ki naj na podlagi dosedanjih spoznanj o vsebini in nekaterih možnih rešitvah v praksi služi delavcem in sindikalnim organizacijam kot pripomoček pri določanju vsebine pravilnika o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v TOZD. Gradivo nakazuje tudi vsebino posameznih poglavij, ki naj jih pravilnik obsega ter opo-
zarja na temeljne elemente, ki jih bo potrebno v TOZD še zlasti opredeliti ter navaja nekatera stališča sindikatov o posameznih vprašanjih.
Sindikalna lista sama je širša, celovitejša. Lista je pravzaprav sestavni del stališča sindikatov o samoupravnem sporazumevanju o skupnih osnovah in merilih pri razporejanju čistega dohodka ter delitvi sredstev za osebne dohodke ter drugih prejemkov. Ta stališča vsebujejo tudi navodila in predloge, katerih cilj je oblikovanje sistema delitve osebnih dohodkov, da se bodo v njem uresničevale smernice, zapisane v ustavi in zakonu o združenem delu. V stališčih so navedeni tudi napotki za oblikovanje OD iz naslova minulega dela. Na kratko: to so dohodki, ki si jih delavci prisvajajo v primeru, da se ekonomski učinki naložb, v katere so vložili sredstva, pokažejo v povečanem dohodku. Iz liste pa so sindikati izpustili točko, ki je v listi 77 urejala namenska sredstva za stanovanjsko gradnjo. To vprašanje bo poslej urejal samo zakon, vendar bodo sindikati zelo tvorno sodelovali v odločanju, do katere višine naj bi ta namenska sredstva ne bila obdavčena.
Sindikalna lista ima še eno novost: vsi prejemki so tokrat preračunani v odstotke glede na poprečne mesečne neto osebne do- • hodke na zaposlenega v gospodarstvu SRS v prvih devetih mesecih preteklega leta (v tej listi so osnova torej letošnji OD) oziroma pri kilometrini na ceno super bencina. Prednost tega sistema, ki so ga v slovenskih sindikatih doslej brezuspešno poskušali uveljaviti, je v tem, da je lahko lista sama mnogo bolj »ažurna« glede sprememb pogojev v pridobivanju dohodka. Kajpak bodo v delovnih organizacijah oziroma v samoupravnih sporazumih morali izračunati zneske in na RS ZSS so sodili, da bi lahko tudi sindikati izdelali tak izračun, denimo enkrat na leto, tako kot so i storili tokrat. Letošnja sindikalna lista se je bolj kot dosedanje, približala zneskom, ki jih izplačujejo v drugih republikah. Zavoljo tega so posamezni prejemki povečani precej bolj, kot je siceršnje povečanje prejemkov v letošnji listi (za 14 odstotkov glede na lanskoletno listo).
R. B.
Kok(ft J3? Ze Petnajst let, odkar se je Slavko
kalni r> 3Ce ukvarjati tudi z delom v sindi-aini organizaciji.
nas	de'ovnega človeka, ki pride pri
*Zraza ra * terensk'h del še toliko bolj do
Kje bodC b‘la tista’ ki me ie 8nala v to del°-bodo n °, stanovaii delavci na terenu, kje se ki SQ jJ6 ranjevali? To pa so bila vprašanja, vedovaI vi''3 nenehno Pred očmi,« je pripo-
Predsedn k*50’ki °d sPomladi 1973-leta
organiz'0'■■S'nddia'ne konference v delovni aktivnost^* Termika v Ljubljani, za svojo ^rat znak zVs med dru8'm Prej£l tudi sre-
dela) pa d<7Jstv<b da opravljamo montažna host. Poalo'1. 0tczuic našo sindikalno aktiv-P° vsej drža* e’ naŠ' de,avci so razkropljeni npevropSk ,Vl’ rnno8° Pa jih je tudi v zahod-dinto Se) j 'n .cel° afriških deželah. Tru-delovne noo -1 1IT1 orno80<-'>li kar najboljše težko angaJ°,o l3 kai drugega jih je pa že ^ kaliju ali Da >JIste.Sa’ ki je sedaj, denimo delu ne zanim- 'gonji, zakon o združenem ko se bo vrnil 3 P!'eved> vsaj zdaj ne. Toda, Sv°jo socialno ^ b° pa vendarle zanimal za rn°vini' ■ • Ja tVarnost’ za Pogoje dela v do-’ u smo ga pa malo polomili.
Zaupanje kot zadoščenje
Nekateri naši monterji so že tudi po deset let v tujini. Kar nekako odtujili so se že in tudi pozabljajo na domovino. No, odslej bomo z delavci sklepali pogodbe za največ dve leti dela v tujini. Tako bo bolje za njih...« razmišlja Slavko, krepak brkat možak, ki te stvari zelc dobro pozna in predvsem razume, kajti tudi sam je dolga leta delal na terenu.
V delovni organizaciji Termika je zaposlenih 1700 delavcev, le eden izmed njih pa ni član sindikata. »Tako pri nas deluje osem osnovnih organizacij sindikata: po ena v Zagrebu, Beogradu, Reki, Zrenjaninu, Škofji Loki, po dve pa v Ljubljani. Zato naša konferenca šteje šestnajst članov, kajti v njej je poleg predsednikov izvršnih odborov DOS še po en delegat iz vsake osnovne organizacije. Imamo pa še eno konferenco, TOZD Montaža, ki je desetčlanska. V Sarajevu, Splitu in Sisku so organizirane petčlanske sindikalne skupine, katerih predsedniki so člani izvršnih odborov OOS. Naša konferenca se je leto sestala trikrat. Na njenih sestankih smo največ pozornosti posvečali seveda zakonu o združenem delu in njegovemu konkretnemu uresničevanju v naši delovni organizaciji. Razpravljali smo tudi o reorganizaciji v TOZD Montaža, ki šteje
1000 delavcev, po novem letu pa se bo razvijala v pet temeljnih organizacij. Ves čas pa so nam bili pred očmi tudi novi dohodkovni odnosi.
Prav pri sprejemanju samoupravnih sporazumov pa smo imeli največ težav. Kot sem že rekel, nismo znotraj ene ograje, ampak »razparcelirani« po dveh celinah, zato je bilo vloženih veliko naporov, da smo pri vsem tem uspeli...«
Slavko Kokot je med drugim še povedal, da v zadnjih treh letih izredno uspešno rešujejo tudi stanovanjsko problematiko. Kar dve stari milijardi starih dinarjev so namenili za stanovanja. Da pa bi se delavci dobro počutili tudi na dopustu, so vložili v počitniške domove še 6,5 milijona.
»Naša nenehna skrb pa je veljala tudi informiranju. Že petnajst let izdajamo tovarniški list »Termičar«, v katerem seznanjamo delavce z vsem, kar se dogaja v naši delovni organizaciji. Ažurnost pa »rešujemo« še z različnimi bilteni,« se ponaša predsednik sindikata v Termiki in kritično nadaljuje: »Seveda pa na področju informiran ja še zdaleč nismo dosegli vsega. Tok informacij je enostranski, mi pa si želimo dvostranskega...«
Slavko Kokot je star 45 let, doma pa ima poleg žene, ki je tudi sindikalna aktivistka — je predsednica IO OOS v svoji delovni organizaciji — še dvoje šoloobveznih otrok. Po poklicu je visokokvalificirani izolater, na svojem sedanjem delovnem mestu pa opravlja dolžnost vodje skladišča in avtoparka.
»Ja, prav v tem je pa težava mojega sindikalnega dela. Moram vedeti za vsak kamion, kakšen je in kam pelje, pa tudi to, kaj je v skladišču in česa ni. Tako se lahko s sindikati ukvarjam le doma, popoldne ob prostem času. In nihče me ne bo prepričal, da v taki delovni organizaciji, ki šteje 1700 ljudi, ne bi bil potreben profesionalni sindikalni aktivist. ..«	•
Slavko je bil pred leti član mestne konference ZK..Kot izredno aktivnega delavca so ga seveda želeli izvoliti še na kake druge pomembne funkcije. On pa je rekel: »Pustite me samo v sindikatih. Ali vsaj le pri eni funkciji. Le tako bom lahko svojo dolžnost opravljal tako, kot si želimo vsi.« Meni pa je zaupal: »Je pa vendarle lepo, če lahko narediš nekaj, kar so ti drugi zaupali. To me žene naprej...«
DAMJAN KRIŽNIK
OB ROB LETOŠNJI, MINULIM IN PRIHODNJIM TURISTIČNIM SEZONAM
IMeplanirani (devizni) spodrsljaji
Devize nam polzijo skozi prste ne le zaradi vse manjšega števila tujih turistov, temveč zaradi vse bolj množičnega odhajanja Jugoslovanov na počitnice v tujino
Verjetno nihče natančno ne ve, koliko imamo ob naši, več kot šest tisoč kilometrov dolgi jadranski obali hotelov, hotelčkov in najrazličnejših turističnih naselij, ki poleti kot močan magnet privabljajo ljudi od vsepovsod, sedaj pa žalostno samevajo in potrpežljivo čakajo, da bodo prihodnje leto znova stopili na oder in odigrali svojo kratko vlogo.
Nekateri izmed njih bodo sicer zaživeli v teh razposajenih novoletnih dnevih,^ ko smo mnogi pripravljeni globoko seči v žep, da v novem okolju preživimo Silvestrovo. Naj bo lepo, slovesno, vznemirjujoče, saj je samo enkrat na leto! Pa naj stane kar hoče. Samo, da je lepo.
Zaenkrat razmišljamo podobno, kot v teh dneh, ko ne pretehtamo prav vsak dinar, tudi poleti, ko se v naglici odpravljamo na počitnice, na morje, na sonce, na zaslužen oddih, ne gledamo na vsak dinar, saj moramo vsako leto vsaj za nekaj dni v našo Istro ali celo Dalmacijo, da se oči naužijejo modrine in telo zdravil-
in potrebno streho nad glavo. Na veliko srečo tuje goste zaenkrat še vedno nadomešča večje število domačih gostov. Toda, kaj bo jutri, se sprašujemo vsi kot eden, ko pa je tudi med domačimi gosti vse več »ne-zadovoljstev«, ki se »po sili razmer« odločajo za počitnice v tujini. Pravijo, da se imajo za enak denar zunaj boljše kot doma. Pa še veseli so jih tuji turistični delavci povrhu. Celo prijazni so z našimi gosti, kar posebno nam Jugoslovanom, ki doma tega nismo vajeni, hudo dobro dene.
Glavni problem našega turizma je seveda že dlje časa dobro znan: cene navijamo do največje možne mere in tudi prek' nje, ne moremo in ne znamo pa napraviti korak dlje od klasične ponudbe, ki je bila za marsikoga zanimiva pred desetletji, medtem ko že dolgo vemo, da potrebujejo ljudje na počitnicah danes že nekaj več kot sobo in kalorično hrano.
Strokovnjaki se ne čudijo, da so domači hoteli z enolično in klasično
—	Je bilo letos tod veliko tujih turistov?
—	Ogromno... Vsak teden sem videl kakšnega!
nih sončnih žarkov. Res, lepo je naše morje! Tako lepo že samo po sebi, da bi se mu človek težko odpovedal.
Nekako tako, ali vsaj ne bistveno drugače, so doslej razmišljali tudi ljudje, ki so gradili ob naši dolgi obali hotele, ki naj bi služili ne toliko na svoj, kot na račun našega Jadrana. Tako smo, denimo v minulih desetih letih, kar za dva in polkrat povečali prenočitvene zmogljivosti, devizni priliv od turizma pa skoraj za desetkrat. In še nekaj številk oziroma podatkov bi lahko našteli za obdobje zadnjih deset let, na katere bi lahko bili skorajda ponosni, če... če ne bi zadnja tri leta vse skupaj močno postavila na glavo in nam prekrižala vse dosedanje račune.
Očitne vrzeli načrtovanja
Turistični strokovnjaki pravijo, da je tako že lansko, pa še celo predlansko, tudi letošnje poletje opozorilo na hude vrzeli našega turističnega načrtovanja. Počasno in lenobno spreminjanje navad se nam maščuje iz leta v leto bolj. Iz leta v leto prihaja k nam manj tujih turistov, ki si žele od počitnic nekaj več kot lepo obalo
ponudbo, ki se razlikuje le po velikosti porcij in ljubeznivosti oziroma ne-Ijubeznivosti osebja, doživeli poraz. Ne čudijo se, tudi, da iz leta v leto odhaja na dopust v tujino vse več naših ljudi, ki so se, preprosto povedano, dokončno naveličali pretirano zasoljenih cen in dolgočasja.
Draga, pa vseeno jalova propaganda
Ob tem je nedvomno zelo zanimivo, da potrošimo Jugoslovani za propagiranje svojih turističnih uslug na tujem že več kot sto milijonov oziroma deset starih milijard dinarjev letno! Pri tem pa iz leta v leto ugotavljamo, da je naša propaganda na tujem brez pravega učinka. Na tujem namreč nastopamo zelo izolirano ali, kot temu pravimo, vsak zase. Ker ne raziskujemo tržišča, tudi ne vemo, kaj si tuji turisti želijo in, ker imamo tako malo pojma o zahtevah tujega tržišča, se tudi veliko prepočasi prilagajamo novim zahtevam.
Zato in seveda še zaradi marsičesa drugega, prihaja na naše morje, posebno zadnja tri leta, vse manj tujih turistov. Pred leti, nekako pred desetimi leti, so na Jadranu močno pre-
—	Zakaj se pravzaprav pri nas razvija nudizem?
—	Zato, ker zahtevajo naši stabilizacijski ukrepi splošno štednjo!
vladovali inozemski gostje. Bilo jih je več kot petdeset odstotkov. In danes? Statistika pravi, da jih je danes v primerjavi z vsemi turisti, to je v primerjavi z domačimi, še komaj dobra tretjina oziroma le še petintrideset odstotkov.
Malo ali veliko?
V primerjavi z našimi načrti, v primerjavi s planiranim deviznim prilivom, ki igra v našem gospodarstvu izredno pomembno vlogo, malo, veliko premalo! Še posebno, če k temu dodamo še trpko resnico, da nam devize polzijo skozi prste ne le zaradi vse manjšega števila tujih turistov, temveč tudi zato, ker se letno že po milijon in več Jugoslovanov odloči za letni oddih na tujem. Gre torej kar za dvojno, nenačrtovano »devizno škodo«. Žal — po nepotrebnem!
V mnogih primerih prehude obveznosti
S tem v zvezi je pred dnevi poudaril predsednik ZIS Veselin Djurano-vič:
»Nisem prepričan, da smo si doslej že dovolj prizadevali, da bi učvrstili interes družbe in posebej turističnega gospodarstva v novih samoupravnih družbenoekonomskih mehanizmih. Vsi skupaj, vštevši državo in družbenopolitične organizacije, bi morali podpirati stališča, ki smo jih določili v srednjeročnem planu. Naši
cijo poslovnih bank, v kateri združeno delo tudi v tem pogledu določa svoja stališča...«
Nedvomno je vse to več kot res. V mnogih primerih smo namreč naložili našemu turističnemu gospodarstvu prehude obveznosti, ki hrome njegov nadaljnji razvoj in s tem onemogočajo ali vsaj preprečujejo uresničevanje zastavljenih načrtov. To v mnogih primerih drži in kot pravimo, je več kot res. Toda, kot vemo, je to le ena plat medalje. Plat, nad katero bi se morali zamisliti in jo skupno obravnavati. Vsi skupaj in na vseh ravneh.
Toda, vsaka stvar ima dve plati. In vedno je prav, pa naj gre za karkoli, da spoznamo obe.
Zaradi neorganiziranosti
tudi nekonkurenčni!
Če že govorimo o tej »drugi plati«, moramo nedvomno najprej poudariti, da smo zaradi svoje neorganiziranosti in nepovezanosti na tujem trgu povsem nekonkurenčni, nezanimivi in zato neučinkoviti! Torej gre za dokaj resne probleme, ki so zelo subjektivnega značaja oziroma izključno stvar našega turističnega gospodarstva.
»Gre predvsem za dve stvari,« poudarja Veselin Djuranovič. »Večja organiziranost je vsekakor neizogibna in nujna, če želimo biti
karn^vau
i/ Riu r
potovanje z
LETALOM na NA3-B-OLJ NOf^o 7.ABAVO m ■SI/ETA :
CENA 23.500-
HA OSEBO/ yU~ HO-HU/to fo FAM
— No, pa pojdiva še midva na en glažek v »Rio«!
plačilno-bilančni odnosi s tujino namreč v veliki meri slone na tem, koliko nam prinaša tujski turizem deviz. Težko je verjeti, da z združeno akcijo poslovnih bank ne bi mogli najti poti, kako za ustrezen odstotek zmanjšati obveznosti turističnega gospodarstva na osnovi dolgoročnih kreditov. Ali bo na tej osnovi obveznost za dvajset ali trideset odstotkov manjša, je za ekonomski položaj turističnega gospodarstva zelo pomembno! Sam ne vidim druge poti, kako razbremeniti turistično gospodarstvo, kar zadeva odplačevanje investicijskih kreditov, kakor da poiščemo realen načrt ponovnega programiranja obveznosti na osnovi dolgoročnih kreditov z združeno ak-
konkurenčni do drugih. Vendar pa prizadevanja za večjo organiziranost ne bi smela spodrivati pozitivnih elementov gospodarske konkurence znotraj države, brez katere si prav tako ne moremo predstavljati razvoja turističnega gospodarstva. Glede na tujino seveda ni tako preprosto doseči vsestransko organiziranost, po drugi strani pa ohraniti zdrave elemente konkurence znotraj turističnega gospodarstva v državi, da bi tako dosegli vse, kar je potrebno na področju produktivnosti dela, stroškov poslovanja, cen in podobno. Vse to velja čim bolj podrobno proučiti in potlej seveda tudi čimprej ukrepati. Zares — čimprej!«
ANDREJ ULAGA
Kdo odloča o pogojih za organiziranje TOZD?
Skupina delavcev temeljne organizacije se je odločila, da bo organizirala v okviru delovnega procesa, ki ga opravlja, samostojno temeljno organizacijo. Menili so, da izpolnjujejo pogoje po 320. členu zakona o združenem delu. To so ocenili na zboru delavcev in s sklepom odločili, da se izvede referendum. Istočasno so sklenili, da zahtevajo pri Okrožnem gospodarskem sodišču predznambo sklepa o organiziranju temeljne organizacije v smislu 455. člena zakona o združenem delu.
Okrožno gospodarsko sodišče je predlog za predznambo sklepa zavrnilo, ker je menilo, da ni izpolnjen pogoj iz člena 320. točke 3 zakona o združenem delu. Skupina namreč šteje le pet delavcev, zato po mnenju sodišča ne bodo mogli uresničevati svoje družbenoekonomske in druge samoupravne pravice.
Na pritožbo prizadete skupine delavcev je Vrhovno sodišče Slovenije spremenilo odločitev sodišča prve stopnje in ugotovilo, da je Okrožno gospodarsko sodišče dolžno opraviti predznambo sklepa o organiziranju temeljne organizacije, saj se ne more spuščati v ocenitev, ali so podani pogoji za organiziranje temeljne organizacije ali ne. Če nastane spor o teh pogojih, je po mnenju Vrhovnega sodišča Slovenije pristojno odločati o sporu sodišče združenega dela. To izhaja zlasti.iz 330. člcrici zakona o združenem delu, ki določa, da se v primeru spora o organiziranju temeljne organizacije odloča pred sodiščem združenega dela, ki oceni, ali obstojajo pogoji, ki so določeni za organiziranje temeljne organizacije. To je seveda predvideno v primeru, če se delavci temeljnih organizacij oziroma delovne organizacije, ki jim je poslan sklep o organiziranju temeljne organizacije, s tem ne strinjajo. V primeru, da bo registrsko sodišče ugotovilo, da pogoji glede organiziranja vzbujajo dvome, drugi delavci pa spora ne bodo sprožili, bo seveda pori ebno posredovanje družbenega pravobranilca samoupravljanja, ki . je upravičen predlagati sodišču združenega dela, naj oceni obstoj predlogov.
Stališče Vrhovnega sodišča SR Slovenije temelji torej na določilih zakona o združenem delu in pomeni razmejitev glede pristojnosti med registrskim sodiščem — Okrožnim gospodarskim sodiščem — in sodišči združenega dela. Tako stališče je pred kratkim potrdila tudi občna seja Vrhovnega sodišča SR Slovenije. S tem je zaključena dilema o pristojnosti gospodarskih sodišč oziroma sodišč združenega dela in odslej bo tudi delavcem, ki bodo hoteli organizirati temeljno organizacijo, pravni položaj veliko jasnejši, tako glede predznambe sklepa o organiziranju kot sicer glede morebitnega spora o pogojih za organiziranje temeljne organizacije.
IZ PRAKSE SODIŠČ ZDRUŽENEGA DELA
Delavec se je ravnal po napačnem pravnem pouku
A
Delavec je že več let delal v temeljni organizaciji gradbene dejavnosti kot delovodja in seveda ni pričakoval, da bo razporejen na povsem drugo delovno mesto v delavnico, zato je zahteval varstvo pravic pri delavskem svetu temeljne organizacije ter uveljavljal pravico do dela na prejšnjem delovnem mestu, pri čemer je dokazoval, da je bila razporeditev šikanozne narave, ne pa v skladu z določilom, na katerega se je sklep o razporeditvi skliceval. Delavec je namreč pogosto na zborih delavcev kritiziral posamezne vodilne delavce, jim predočal napake, skratka, pojasnjeval jim je dejansko stanje brez olepšavanja. Kljub vsemu delavski svet njegovi zahtevi ni ugodil in je potrdil razporeditev, ne da bi se spuščal v prave razloge, ki so pripeljali do take odločitve-
Kljub temu, da je delavski svet poučil delavca o možnosti sodnega varstva, pa delavec ni zahteval postopka pred sodiščem združenega dela, ampak se je obrnil na občinskega inšpektorja za delo. Po trditvi delavca mu je ta svetoval, naj ne upošteva sklepa o razporeditvi in naj hodi na prejšnje delovno mesto. Tako je delavec tudi ravnal, hodil je na prejšnje delovno mesto, vendar dela ni imel, saj je njegovo delo opravljal drugi delovodja. Na delovišču je ostajal osem ur, se nato vračal domov in tako je trajalo mučno stanje skoraj 14 dni. Direktor temeljne organizacije pa je predlagal postopek pred disciplinsko komisijo, ker se delavec ni podredil dokončnemu sklepu o razporeditvi. Disciplinska komisija je ukrepala zelo hitro in po končanem postopku izrekla ukrep, s katerim je delavcu prenehalo delovno razmerje.
Glede na tako favnanje temeljne organizacije se je družbeni pravobranilec samoupravljanja odločil posredovati. Zato je predlagal sodišču združenega dela, da odločitev disciplinske komisije razveljavi. ^ svojem predlogu je poudaril, da je bilo'postopanje v temeljni organizaciji šikanozno, torej protipravno, zato je potrebno delavca zaščititi-Predlogu družbenega pravobranilca samoupravljanja je sodišče ugodilo, ker je ugotovilo, da je šlo res za šikanozno ravnanje, zaradi katerega je prišlo do nezakonite razporeditve. Res je sicer, da bi se delavec moral podrediti dokončnemu sklepu o razporeditvi, vendar je ravnal v zmoti, saj je bil prepričan, da so navodila, ki jih je dobil od inšpektorja za delo, točna. Morebiti sicer delavec niti ni pravilno razumel teh navodil, toda prepričan je bil, da ni dolžan upoštevati sklepa o razporeditvi-Prav zaradi tega je vztrajno hodil na gradbišče in zahteval, da se mu omogoči delo na prejšnjem delovnem mestu.
Ta primer sicer ni osamljen, saj se sodišča združenega dela večkrat srečujejo s podobnimi primeri, ko je delavec šikaniran zaradi odkrite besede, ki ni bila pogodu vodilnim delavcem temeljne organizacije ali pa določeni skupini delavcev. Opozoriti velja na določilo 553. člef*3 zakona o združenem delu, ki posebej določa, da ima delavec pravico Da zboru delavcev, na seji delavskega sveta ali v drugih oblikah podati prt' pombo, predlog ali izraziti mnenje ter zahtevati podatke oziroma pbja> > snila, pa zaradi tega ne sme biti klican na odgovor in tudi ne postavljen v manj ugoden položaj. Če bi bil delavec v strahu za svoje delo, za osebni dohodek ali sicer za svoj položaj, je seveda razumljivo, da bi molčal v tistih primerih, v katerih bi domneval, da bo trpel posledice-Vsekakor je dolžnost sodišča združenega dela, da brezkompromisne nudi sodno varstvo takemu prizadetemu delavcu, še več: poslovodni organ oziroma delavec s posebnimi pooblastili, ki bi izvajal pritisk na delavca ah ki bi delavca postavljal v manj ugoden položaj, mora odgovarjati za hujšo kršitev samoupravljavske funkcije in delovne dolžno-
IVAN ŽUŽEK
sti.
Dragi tovariš Tito
Zbranim na prvem srečanju organizatorjev obveščanja, urednikov, novinarjev in sodelavcev glasil v organizacijah združenega dela iz SR Slovenije ti pošiljamo najprisrčnejše pozdrave. Naše srečanje je povezano z republiško proslavo 3 0-Ietnice izhajanja glasil v organizacijah združenega dela, ki pa je toliko bolj slavnostna v letu, ko praznujemo tvoje in naše jubileje.
Udeleženci srečanja —bilo nas je več kot sto —smo obravna-vali probleme, s katerimi se srečujemo na področju obveščanja v Združenem delu. Moramo reči, da teh problemov ni malo, vendar pa jih bomo -— r to smo prepričani — s skupno akcijo, predvsem pa oh podpori zveze komunistov, uspešno rešili. Pri tem se ravnamo po tvojin besedah, da je objektivna in vsestranska obveščenost delavcev, zlasti o njihovih najbolj življenjskih vprašanjih v njihovem delovnem okolju, pogoj za uspešno in dobro samoupravljanje. Tega se mi, organizatorji obveščanja, uredniki novinarji v organizacijah združenega dela dobro zavedamo, saj smo vedno v neposrednem stiku z delavci in se tudi neposredno soočamo s pritiski raznih protisamoupravnih sil, ki si lastijo monopol nad informacijo in s tem žele čim več moči in odločanja obdržati v svojih rokah.
Ko izpolnjujemo to svoje poslanstvo, se vedno zavedamo Uh besed, da je treba iti po informacijo predvse... in zlasti k delavcu na njegovo delovno mesto ter prisluh ' . jegovim željam In potrebam.
P Sloveniji izhaja približno 500glasil v organizacijah združenega dela v skupni nakladi 800 tisoč izvodov na eno številko.
To so sicer zavidljivi rezultati, vendar pa nas zaskrbljuje dejstvo, da v mnogih organizacijah združenega dela še ni zaživel pravi sistem obveščanja.
Na srečanju smo se dogovorili za konkretno akcijo v prihodnje in dobili družbenopolitično podporo; pričakujemo in želimo Pa to podporo tudi v praksi, saj jo pri uresničevanju zakona o Združenem delu s področja obveščanja resnično potrebujemo.
Zagotavljamo ti, da se bomo pri svojem delu vedno ravnali po tfojih načelih, jih vselej potrjevali in tako izpolnjevali naloge, ki jih pred nas postavlja celotna samoupravna socialistična skupnost.
Dovoli nam, da ti ob izteku tega leta vsi zaželimo kot graditelju socialistične samoupravne Jugoslavije in uglednemu borcu za ftir, neuvrščenost in pravične mednarodne odnose v novem letu c im več zdravja, osebne sreče in zadovoljstva!
Bled, 24. december 1*977 Organizatorji obveščanja, uredniki, novinarji in sodelavci glasil v organizacijah združenega dela iz SR Slovenije
PET JUBILANTOV
i Glasilo
»Hmeljar« Hmezada iz
a ne izhaja samo 32 let v svobo-'jč ampak je že v prejšnji Jugoslaviji . *eta 1929 opravljalo med sloven-»ni hmeljarji pomembno nalogo. S \\z° tradicii° ie *e ma*° današnjih ash v organizacijah združenega a- Izhaja enkrat mesečno v skupni aKladi 4500 izvodov.
^»Nova proga« je glasilo železni-v. rjev Slovenije in Istre. Prva šte-* aJe izšla februarja leta 1946 in j/1 **žno leto dni izhajala v ciklosti-^ ni obliki. Seveda pa omenjena let-
priznanje na osrednji zvezni proslavi v Bofovu ob 30-letnici tiska v organizacijah združenega dela kot eno najstarejših tovarniških glasil v SR Sloveniji. »Naš kovinar«, kakor se je v začetku imenovalo, je začel izhajati 23. januarja 1937. leta kot svobodno glasilo delavstva Kranjske industrijske družbe. »Železar« je tednik in je tiskan v razmeroma veliki nakladi 10 tisoč izvodov.
niča ni
•iška.
rojstno leto železničarskega dal a' Sai njegove korenine segajo »N C ^red Prvo svetovno vojno. Vi jVa Pr°ga<< je desetdnevnih z na-a o 20 tisoč izvodov.
^Obzornik« — strokovno infor-n ,Vno glasilo Zavarovalne skup-osti 7Yig,av je začel izhajati 1. ja-arja leta 1946. V tem času so gla-
večkrat spremenili naslov, kakor se Pač menjale organizacijske Obzornik« v nakladi
šilu so
izh'*^6 zavarovaIstva- *
4nnla en*crat na mesec 000 izvodov. p.,^.rva številka glasila Združenih j, organizacij Slovenije je izšla j'>llec januarja leta 1947, takrat pod Sorin0ni >>^0*ini zbornik«. Takratni 0toelavci so v njem našli najboljše p le za aktivizacijo delavcev, s( 6 Vseni za udarniške akcije in pro-Ov°ljno delo na poštah. Današnje i^asilo »p-j-j, novjCC(< je ]4_(jneVnik v nakladi 8550 izvodov. Ob tu ,. novicah« izhaja že tretje leto ^ 1 Priloga »Modre PTT novice« in le Priloge, ki so pripomoček de-Ir|etu0m 'n d^gncljntn v PTT pro-
rie govorimo o tradiciji, nikakor W m0rerrK) mimo jeseniškega »Že-arja«. Glasilo je letos že dobilo
Povedala sta
Todo Kurtovič, sekretar v IK P CK ZKJ
»Zdi se mi, da postaja naše novi-' o najboljše na ^. etu.« Ko je govoril o obveščanju v samoupravni socialistični družbi in še posebej v organizacijah združenega dela, je namenil največ pozornosti nalogam tiska in RTV pri uresničevanju načela o mnoštvu samoupravnih interesov. Poudaril je, da imajo sredstva javnega obveščanja velik politični pomen, ki pa smo ga doslej še vse premalo osvetlili. »Naloga novinarjev je, da v množici samoupravnih interesov najdejo takšen objektivni položaj, da bodo lahko spremljali družbena gibanja, ločili posamezne interese in njihove nosilce, pojasnjevali, kaj jih pogojuje in kaj prinašajo posamezne rešitve. To bo zapolnilo vsebino našega tiska in RTV«, je dejal Todo Kurtovič. Pri tem se je zavzel tudi za večjo družbeno pozornost polemiki. Menil je, da bi pri posameznih sredstvih javnega obveščanja ali pa pri SZDL ustanovili častna razsodišča ali podobna telesa, ki bi naj razsojala o (ne)umestnosti določenih objavljenih trditev. Ta telesa bi lahko legalno posredovala v sporih med novinarji, uredniki in prizadetimi posamezniki oziroma organizacijami, s tem pa bi se izognili sedanjim neformalnim intervencijam.
Vlado Janžič, namestnik sekretarja IK P CK ZKS:
»Na oba kongresa prihajamo pripravljeni, kajti po 7. kongresu ZKS in 10. kongresu ZKJ smo utrdili jasen koncept razvoja socialističnih in samoupravnih odnosov ter jih okrepili tako, da nastajajo novi samoupravni odnosi, v katerih prevzema delavec dejansko oblast v svoje roke in je, organiziran v družbenopolitičnih okoljih, v središču dogajanj.
Kakšna naj bo vloga glasil v OZD v predkongresnih pripravah? Pisati morajo predvsem o dosežkih v TOZD med
obema kongresoma, razviti morajo polemično in kritično pisanje o vseh napakah in slabostih in pri tem konkretno izpostaviti tiste, ki so za na-
S PRVEGA SREČANJA ORGANIZATORJEV OBVEŠČANJA, UREDNIKOV, NOVINARJEV IN SODELAVCEV GLASIL V ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA___________________________
Iz objekta informiranja mora delavec postati subjekt.
Janez Barboric: »Kdor manipulira z infor '*• :;amL manipulira z odločitvami, manipuliranje z odločitvami p ’<=> mampu '■»je z ljudmi!«
Tri dni je na Bledu trajalo prvo posvetovanje organizatorjev obveščanja, urednikov, novinarjev in sodelavcev glasil v organizacijah združenega dela, ki sta ga pripravili komisija republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije za 'Tvcščanje in politično propagando ter sekcija novinarjev v združenem delu Društva novinarjev Slovenije, udeležilo pa se ga je 110 organizatorjev obveščanja v združenem delu iz vse Slovenije.
Srečanje je imelo dvojni namen: da se organizatorji obveščanja v združenem delu med seboj bolje spoznajo in navežejo stike, se seznanijo z najaktualnejšimi nalogami družbenopolitičnega trenutka, ki ga živimo — in najdejo svoje mesto v njem, poleg tega pa je srečanje imelo še afirmativno nalogo. Petsto organizatorjev obveščanja in tovarniških novinarjev, ki v petsto organizacijah združenega dela po svoji politični zadolžitvi in po delovni nalogi skrbe za obveščenost delovnih ljudi o vseh vprašanjih življenjskega pomena za celovito odločanje, ter hkrati piše in izdaja petsto tovarniških časnikov v skupni nakladi osemsto tisoč izvodov po številki, še marsikje zapostavljajo. V sredinah, kjer jih najbolj potiskajo ob rob, pa se seveda njihove vloge in moči, ki jo ima polna informacija, še kako zavedajo; zato si tehnokratske in birokratske strukture, ki se nočejo odreči samostojnemu odločanju in manipuliranju z ljudmi, prizadevajo vlogo organizatorjev obveščanja zmanjšati na najrazličnejše načine. To je ena od ugotovitev vseh dosedanjih seminarjev in srečanj, pa tudi blejskega.
Prvo srečanje organizatorjev obveščanja in novinarjev v združenem delu je bilo deležno vsestranske pozornosti: na njem so udeležencem
pake in slabosti odgovorni. Pred bralce je treba razgrniti dejansko stanje, ne da bi se pri tem izogibali problemov in stvari olepševali. Študijo tovariša Kardelja je treba prenesti v domače razmere in jo čimbolj približati delavcu. Glasila v združenem delu morajo postati zrcalo dejanskega stanja v sleherni temeljni organizaciji, OZD ali SOZD in oblikovalci razpoloženja ter zavesti delavca. Skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami morajo biti ta glasila pobudnik vseh akcij v predkongresni dejavnosti. Le tako bodo glasila izpolnila svoj temeljni namen in poslanstvo.
govorili sekretar v lis. predsedstva CK ZKJ Todo Kurtovič, namestnik sekretarja IK predsedstva CK ZKS Vlado Janžič, sekretar sveta ZSJ c..
Bora Petkovški, ..... - a(,a 0(j.
bora RK SZDL Lenart Š^... .sekretar za informacii'’ v TS Sl ""ščine SR Slovenije Mirko Cepič in ''Gik Društva novinarjev Slovenije buzo Kovač. Predsednik sindikatov Slovenije Janez Barborič je slovesno odprl razstavo glasil v OZD in podelil priznanja glasilom,ki izhajajo že trideset let in več, kot gosti pa so srečanju
Uh-- Podelitve priznanj petim uredništvom glasil v OZD, ki 3 0 Ze ^d m več let, so se poleg udeležencev srečanja in delav-
cev Tovarne verig udeležili številni ugledni gostje, med njimi tovariši Todo Kurtovič, Franc Šetinc in Emil Tomažič.
glasil
OZD
med drugimi prisostvovali še sekretar IK P CK ZKS Franc Šetinc, podpredsednik sindikatov Slovenije Emil Tomažič, glavni urednik Komunista Vlajko Krivokapič in drugi. Srečanje je bilo deležno velike pozornosti tudi v vseh sredstvih množičnega obveščanja, je pa nedvomno korak k doslednemu uresničevanju vsebine določil ustave in zakona o združenem delu, korak k uresničevanju razvitega sistema informiranja, sistema, v katerem bo edini subjekt organizirani delavec.
PRAVICA
DO OBVEŠČENOSTI
JE ENA TEMELJNIH SVOBOŠČIN
»Delovni človek v naši družbi postaja subjekt, ki ne odloča samo o svojem dohodku, ampak tudi o družbenem dohodku, torej skupaj z drugimi delavci, skaterimi združuje svoje delo in sredstva, v celoti odloča o družbenem dohodku, s tem pa seveda tudi o svojih potrebah, interesih, zadovoljevanju svojih potreb, o uresničevanju svojih interesov. Skratka o vsem!«
To je del iz govora, ki ga je ob otvoritvi razstave glasil v organizacijah združenega dela, ki so jo pripravili v Tovarni verig v Lescah, imel predsednik RS ZSS Janez Barborič. Ko je v nadaljevanju govoril o odločilnem pomenu, ki ga ima obveščanje za samoupravljanje (»Rečem lahko, da ni razvitega samoupravljanja brez razvitega obveščanja«), je spregovoril o vlogi glasil pri tem.
»Tovariš Tito je na 10. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije opozoril, da se moramo zavzemati za vsestransko, resnično in pravočasno informacijo o vsem, kar se pomembnega dogaja v našem družbenoekonomskem in političnem življenju, ko je govoril o tem, da se zavzemamo za informacijo, ki mora biti objektivna in ki mora afirmirati sadove dela našega delovnega človeka, in nas vse spodbujati k akciji za dosego novih ciljev, še višjih oblik medčloveških odnosov.«
»In če tako kritično pa tudi samokritično prelistavamo glasila organizacij združenega dela,« je nadaljeval Janez Barborič, potem seveda še z marsičem ne moremo biti zadovoljni. Lahko ugotovimo, da smo prišli le na pol poti k zastavljenemu cilju — k temu, da bi bila glasila v združenem delu sestavni del zavestnih socialističnih sil, da je delovni čldvek postal subjekt informiranja. Ne da bi hotel celoviti analizirati vsebino glasil delovnih organizacij, bi vendarle rad opozoril na nekatere pomanjkljivosti, ki naravnost zbodejo v oči, ko prelistavam prenekateri časnik delovnih kolektivov. Časnik delovnega kolektiva — je to res časnik delav-cev-samoupravljavcev, če v njem ni
delavcev, če iz njega ni mogoče razbrati argumentov za odločitve?! Ničkolikokrat smo se lahko prepričali, da v kolektivu vre nezadovoljstvo, da se zaostreni medsebojni odnosi približujejo vrelišču, medtem ko glasilo delovnega kolektiva o tem vztrajno molči, še več, neprizadetemu bralcu prikazuje čudežno podobo usoešnosti gospodarjenja, naravnost vzornih samoupravni! ~ Jno-sov, tovar iškega vzdušja in razpoloženja. In potem: če bi delo družbenopolitičnih organizacij — zveze komunistov, sindikata, mladine in drugih — sodili po tem, v kolikšni meri sledijo časniki njihovim prizadevanjem, potem bi skorajda lahko ugotavljali, kako v prenekaterem kolektivu družbenopolitične organizacije sploh ne obstajajo. In vendar se lahko pogosto prepričamo prav o nasprotnem — da sta prav organizacija zveze komunistov in sindikalna organizacija odločilno prispevali k razvoju samoupravnih odnosov, k razčiščevanju medsebojnih odnosov, k usklajevanju posamičnih interesov v širši interes, v interes vsega kolekti-
Vd * OBČUTEN PREMIK V DOSEDANJEM DELU
Prvi dan srečanja na Bledu je bil namenjen predavanju tovariša Toda Kurtoviča o informiranju v socialistični samoupravni družbi in pogovoru z njim. Kot osnova je pogovoru služila knjiga tovariša Kurtoviča, ki je prav te dni v slovenskem prevodu izšla pri nas.
Drugi dan srečanja se je začel z obiskom organizacij združenega dela Elan in Vezenina, kjer so se organizatorji obveščanja in novinarji v združenem delu pogovarjali s predstavniki obeh tovarn o sistemu obveščanja pri njih, popoldne pa se je v pogovoru z Boro Petkovškim, Lenartom Šetincem, Mirkom Čepičem in Božom Kovačem razvila živahna razprava po skupinah.
Že uvodoma so razpravljalci poudarili, da je novinar v združenem delu politični subjekt, avtonomen v okviru sindikalne organizacije, sicer pa je kljub veliki nakladi (osemsto tisoč izvodov) tisk v združenem delu nemočen. Moč se seveda meri po vplivu na razvoj samoupravnih od-fiosov, kajti samo obveščanje brez razrednih stališč nima svojega družbenega poslanstva.
Burno razpravo je med drugim sprožilo vprašanje enega od udeležencev o informiranju organizatorjev obveščanja samih. Takoj je bilo ugotovljeno, da vodilne strukture v OZD še marsikje zapirajo dostop do informacij in sekajo komunikacijske kanale, saj bi med 110 udeleženci na prste ene roke lahko prešteli tiste, ki so vabljeni na kolegije direktorjev ali na vse seje v organizaciji združenega dela. Res je težko obveščati, če sam organizator obveščanja ni informiran o dogajanjih v organizaciji in zunaj nje, glasila z nelakirano vsebino pa včasih zaradi zaprek in cenzur izhajajo naredno ali so celo ukinjena. Primeri iz Mehanotehnike, Jeklo-tehne, Kartonažne tovarne in letališča Brnik se ne smejo ponoviti. Nad tem morajo bdeti tudi družbenopolitične organizacije in samoupravni organi v delovnih organizacijah samih in ne samo organi širše družbene skupnosti.
Kljub temu pa je prevladala ugotovitev, da je obveščanje v združenem delu po sprejetju zakona o združenem delu naredilo občuten korak naprej. Isto so ugotovili tudi za glasila v združenem delu.
Srečanje se je naslednji dan zaključilo z živahno razpravo (v kateri sta sodelovala Vlado Janžič in Vlajko Krivokapič), o nalogah tovarniškega tiska v pripravah na partijska kongresa. Soglasno je bilo mnenje, da so glasila v OZD del informativnega sistema in čvrst člen naše samoupravne socialistične fronte.
Z Bleda so poročali:
Branko Maksimovič, Tatjana Pust, Dušan Pesek, Peter Štefanič, Matjaž Vizjak; fotografija Marjan Ciglič in Mihael Polda
LETO KONGRESOV IN VOLITEV
Leto, ki je pred nami, se je začelo v znamenju intenzivnih priprav na partijske kongrese in splošne volitve. Ti dogodki bodo •v tem letu dajali ton vsemu notranjemu življenju v državi, zato je prav, da se z njimi že na začetku leta seznanimo.
Čeprav priprave na enajsti oziroma osmi kongres niso nič novega, saj smo se v preteklosti za kongrese že pripravljali, imamo vtis, da priprave še nikoli niso bile tako poglobljene, obsežne in temeljite, kot so zdaj. To ni slučajno, saj so tako dobro zastavljene predvsem zaradi tega, ker je čas, ki je bil med obema kongresoma, izpolnjen s plodno dejavnostjo, odprl nove perspektive in potrebe, nove prostornine in'razsežnosti, ki jih bo treba, to se razume, izpolniti. Da pa jh bomo lahko uresničili, moramo dobro pregledati prehojeno pot in oceniti ter ugotoviti, kakšne rezultate smo dosegli. Zato tudi so priprave tako obsežne, vseobsegajoče. To velja za vsa področja. Še nikoli prej se te priprave niso odlikovale s tako jasnostjo in čistostjo kot se v teh zadnjih nekaj mesecih. Kaj nam to pove? Predvsem je to odraz razmer v zvezi komunistov. Če bi bile te razmere motne, obremenjene s hipotekami, neuresničenimi obveznostmi, bi seveda te priprave potekale veliko počasneje in bolj zapleteno kot sedaj.
Na mnogih področjih to lahko rečemo, smo dosegli optimalne uspehe, res pa je, da ponekod tega nismo uresničili. Toda razlogi za to so v spletu številnih objektivnih (materialnih) in subjektivnih (človeških) okoliščin. Resnici na ljubo je treba povedati, da se pač marsikje ne da prehitevati. Marsikaj smo tako od zadnjega kongresa do danes ustvarili. Niti ni potrebno navajati posamezne podatke in številke, saj so nam vsi znani. Poudariti pa moramo, da smo dosegli akcijsko in organizacijsko enotnost v partiji, tako da mirno lahko govorimo o naslednji fazi naše revolucije, ki prehaja v obdobje še zahtevnejših nalog.
~ Utrdili smo tudi čvrst moralni lik komunista, njegov odnos do vseh negativnih pojavov. S tem smo prispevali tudi k preseganju po-
javov na socialnem področju, kar smo pred petimi, šestimi leti imenoval’ socialna diferenciacija. Zrasla je tudi družbena zavest komunistov, čeprav včasih še zaostajamo za potrebami časa in prostora. Toda: vseeno smo danes prav v znanju močnejši, kot smo bili Bolje smo obveščeni, s tem pa tudi motivirani. Močno je narasla tudi individualna aktivnost članstva, dasi tildi tu še marsikje zaostajamo za potrebami. Pričeli smo tudi nove
Komunist« EQ
bitke (ustava, zakon o združenem delu), ki so nam odprle nove vidike naše revolucije in nova prostranstva za vse njene tokove. Tako smo se znašli pred novimi boji, ki smo jih začeli, kar lahko upravičeno poudarimo, na 30. seji CK ZKJ in jim nakazali smer z referatom in' študijo tovariša Kardelja o smereh razvoja družbenopolitičnega sistema. Zato tudi upravičeno lahko trdimo, da še nikoli nismo bili tako dorečeni in na smeri politične kontinuitete, kot smo sedaj. Zato lahko te
Pred zasedanjem Skupščine SFRJ, ki naj bi prižgala »zeleno« luč za politiko družbenoekonomskega razvoja naše države v letu 1978, se je v ponedeljek sestal svet Zveze sindikatov Jugoslavije, da bi izrekel svojo sodbo o tem dokumentu in izoblikoval sklepe o nalogah sindikalnih organizacij pri njegovem izvajanju. Svet ZSJ pa je to sejo izkoristil tudi za oceno tekočih gospodarskih gibanj.
kongrese imenujemo kongrese akcij in bitk, ki nimajo le trenutni, temveč trajni značaj.
Tako bomo v tem novem letu s kongresom in sU-pi začrtali pot. Tudi to je značilnost tega leta, ki velja tudi za splošne volitve, o njih pa bi bilo treba še kaj posebej povedati.
Čeprav je večji del dela (evidentiranje in drugo) že opravljenega, nas poglavitno še čaka. Pri tem gre za več stvari. Prvič, volitve pri nas niso in ne morejo biti neka enkratna institucija, kjer občan pasivno uresničuje svoje državljanske pravice. Volitve pri nas so pravo nasprotje tega buržoaznega dojemanja volitev. Pri nas so le sklepno dejanje nekega trajnejšega dela. Drugič so volitve tudi pregled vsega tistega, kar smo v obdobju med volitvami ustvarili, kar je spet priložnost, da napravimo obračun na vseh področjih družbenega ustvarjanja. Da potrdimo to, kar je dobrega,, da popravimo, kar to ni. Tretjič je to priložnost, da se kot komunisti, člani socialistične zveze, sindikata, mladine in drugih družbenopolitičnih organiza-
Poudariti velja, da je svet podprl predloženi dokument, tekoča gospodarska gibanja pa ocenil ugodno. Del zasluge za to imajo, je bilo rečeno, tudi sindikati, ki s svojo aktivnostjo mobilizirajo delavce, predvsem pri izvrševanju proizvodnih nalog in pri uveljavljanju zakona o združenem delu, zlasti še tistih njegovih določil, ki govore o dohodkovnih odnosih. Odraz te aktiv-
cij pogledamo v ogledalo in na kraju samem ugotovimo, ali smo izpolnili svojo samoupravljavsko dolžnost in s tem omogočili in dosegli vse tisto, kar smo si zastavili.
O tem razpravljamo zaradi tega, ker je še pri mnogih naših delovnih ljudeh in občanih živo prepričanje, da so vse svoje dolžnosti opravili že s tem, da so se polnoštevilno udeležili volitev oziroma da so potrdili predlagane kandidate. Pri tem pa pozabljajo, da je to kaj malo glede na vse tisto, kar mora naš delegatski in skupščinski sistem uresničiti, s tem da uveljavi delegate oziroma delegacije ir? pri tem voljo in intefese slehernega delovnega človeka in. občana. Zato pa bo treba na vso moč prijeti za delo v socialistični zvezi, krajevni skupnosti, v potrošniških svetih, samoupravnih interesnih skupnostih, hišnih svetih, v sindikatu, delavskih svetih in drugod. Samo-tako bomo uresničili bistvo volilne pravice in dolžnosti. Priložnosti za to pa bomo imeli do volitev na pretek.
VLAJKO KRIVOKAPIČ
nosti je očiten pri celotnem spletu razvoja družbenoekonomskih odnosov pri nas.
Vodstvo jugoslovanskih sindikatov pa je vseeno poudarilo, da so uspešno uresničevanje ciljev družbenoekonomskega razvoja v letu (977 spremljale tudi nekatere negativne težnje. Zato se breme nalog prenaša tudi v naslednje leto. Gre predvsem za sorazmerno počasno uveljavljanje dohodkovnih odnosov na osno-
SEJA SVETA ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE_■
»ZA« OB SPOZNANJU LASTNIH DOLŽNOSTI
Vodstvo jugoslovanskih sindikatov podprb vsebino resolucije o politiki družbenoekonomskega razvoja v letu 1978 in izoblikovalo tudi sklepe o nalogah sindikalne organizacije pri uresničevanju tega dokumenta
od sobote x do sobote
Odločanje o planih
V minulih dneh je bilo v središču pozornosti naše družbe odločanje o predlogih planov družbenoekonomskega razvoja v prihodnjem letu, ki so zajeti v zvezni in republiški resoluciji, kakor tudi o dopolnitvah k planom srednjeročnega razvoja. V skupščini SFRJ so delegati v obeh zborih takšno resolucijo sprejeli, hkrati pa tudi zasnove proračunske politike v prihodnjem letu. V Sloveniji je bila tem vprašanjem namenjena posebna seja republiške konference SZDL, ki je pred sejami zborov skupščine obravnavala planske in proračunske dokumente in sprejela ustrezne sklepe in stališča. Pristop je bil dokaj enoten, saj so ta vprašanja obravnavali z vseh aspektov v telesih skupščine in izvršnega sveta, v imenu katerega je na zasedanju zborov slovenske skupščine posredoval ekspoze Andrej Marinc, predsednik izvršnega sveta. V sprejetih sklepih in stališčih je predvsem poudarjeno, da je potrebno v prihodnjem letu nadaljevati z družbenoekonomsko preobrazbo in poglabljanjem samoupravnih odnosov v gospodarjenju, razporejanju in delitvi dohodka, dohodkovnem povezovanju, še posebej pa v utrjevanju novih osnov svobodne menjave dela. V tem pogledu bo potrebno tudi v prihodnjem letu izvesti nekatere naloge na zakonodajnem področju, ki bodo prispevale k uresničevanju zakona o združenem delu.
Med pomembnimi nalogami, ki nas čakajo prihodnje leto na gospodarskem področju, je vsekakor realno planiranje, ki naj upošteva naše možnosti in zagotavlja nadaljnje prestrukturiranje gospodarstva, izrabo obstoječih možnosti, večjo udeležbo slovenskega gospodarstva v izvozu, kakor tudi enakomernejši razvoj posameznih področij Slovenije. Gre tudi za večjo selektivnost in prioritete v investicijski politiki, zlasti na področju energetike, prometa, kmetijstva ter stanovanjskega gospodarstva. Spodbujati je potrebno predvsem kvalitetne dejavnike razvoja, ker je to pogoj za večji dohodek in pokrivanje naraščajočih potreb družbenih dejavnosti. ■
Med pomembnejšimi političnimi dogodki minulih dni pred iztekom starega leta naj omenimo sejo zveznega odbora za proslavo dneva mladosti, na kateri so sprejeli program za prihodnje leto in se odločili, da bo štafeta mladosti v letu 1978 startala s Kosova.
Te dni se je sestala tudi univerzitetna konferenca ZK ljubljanske univerze, na kateri so komunisti predvsem ocenjevali dosedanjo reformo visokošolskega študija, kadrovsko in štipendijsko politiko ter učne programe, ki naj bi bili čimbolj povezani s potrebami gospodarstva. Tudi na seji republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje so te dni oblikovali predlog za izdajo zakona o usmerjenem izobraževanju, ki bo v kratkem v razpravi skupščinskih zborov. Novi " zakon bo v precejšnji meri omogočil večjo povezanost šole z življenjem ter usmerjanje mladine v poklice in delo že med časom šolanja, kar bo seveda terjalo ustrezno organiziranost šolstva, učne programe in kadre.
Uspehe na področju kulturnega življenja je pregledala tudi skupščina Kulturne skupnosti Slovenije. V osnovi je ugotovila, da je bila kulturna žetev v minulem letu kar uspešna in je dosegala postavke srednjeročnega programa. V glavnem so najpomembnejši deli programa, zlasti kar zadeva investicije v kulturne objekte, položaj založništva in knjige ter podobno, zajeti v resoluciji in v zakonodajnem programu dela slovenske skupščine.
Med razveseljive napovedi za prihodnje leto, čeprav smo doživeli nekaj redukcij električne energije, sodijo tiste, ki se opirajo na nove, instalirane moči novih elektrarn. V zaključni fazi so namreč dela na hidrocentrali Srednja Drava II, po načrtu pa gre tudi z deli pri termoelektrarni Šoštanj. Tako strokovnjaki prvič napovedujejo dovolj elektrike, kar je ob dograjevanju plinovoda skozi Slovenijo in predvideni graditvi terminala v Kopru zelo pomembno olajšanje za našo energetsko bilanco.
-GOK
______________________________________J
vah zakona o združenem delu, zadrževanje preživelih odnosov v splošni in skupni porabi, po-slabševanje razmerij v zunanjetrgovinski menjavi in plačilni bilanci, še zmeraj precej visoke poslovne izgube, inflacijo nad dogovorjeno višino, nedovoljeno rast življenjskih stroškov in zaostrovanje problemov nezaposlenosti.
Ob opozarjanju na te probleme svetu ZSJ ni bilo težko izoblikovati nalog organov in organizacij sindikata v naslednjem letu. Kot rečena izvrševanje teh nalog ne pomeni nič drugega kot nadaljevanje že začetih akcij na eni in prispevek k uresničevanju resolucije na drugi strani. Resnici na ljubo je treba povedati, da tudi resolucija v določenem pomenu besede vsebuje večino znanih in na širših osnovah že doslej določenih nalog.
Novost pa vendarle pomenijo naloge s področja nadaljnjega razvoja dohodkovnih odnosov in meril za delitev sredstev za osebne dohodke v združenem delu. Gre za to, da smo se tega dela resneje lotili šele konec 1977. leta. Tako nas zdaj čaka nadaljevanje:	spremljanje in
analiziranje sprejetih pravilnikov in sporazumov ter iskanje tistih rešitev, ki jih zaradi naglice pri delu doslej še nismo uspeli poiskati. To še posebej velja za osnove in merila za pridobivanje in delitev skupnega prihodka in dohodka med TOZD v materialni proizvodnji in v prometnih organizacijah, kakor tudi med TOZD v gospodarstvu in družbenih dejavnostih.

MIKA ŠPILJAK, predsednik CS ZSJ, v razgovoru za NIN:
Proizvodni delavci delajo za trg, ki njihovo blago sprejme ali ne sprejme, medtem ko za »intelektualne« storitve ni tako imenovanega trzisca, ki bi verificiralo končni rezultat. Toda naloge in delo moramo kljub temu povsod ovrednotiti.
Razumljivo je, da se proti vrednotenju dela pojavljajo odpori, ker se v tem trenutku vsi delimo na tiste, ki dobro delajo in ki hočejo delati, ki se bojujejo za samoupravljanje, in na tiste, ki ne delajo, ki niso za samoupravljanje, ki jim ustrezajo fiksne plače in ki se bojijo dela in merjenja svojega dela. Res pa je, da številne organizacije nimajo dovolj elementov za merjenje rezultatov svojega dela. Ko gre za OD, nismo izdelovali kriterijev in meril, temveč smo primerjali kvalifikacije zaposlenih in njihova leta službe..
Sindikat se mora bojevati za samoupravljanje, proti birokratskim postopkom in zaviranju samoupravljanja in mora zaščititi delo in delavce pred nedelavnostjo in delo-mrzneži.
ANDREJ GRAHOR, predsednik komisije Sveta ZSJ za dohodek in samoupravljanje, za »Politiko«:
Sedanja časovna stiska je mnoge prisilila, da pri izdelavi pravilnikov o OD iščejo izhod v formalizmu. Splošno vzeto pa so merila dela v skladu z osnovami, ki jih predvideva zakon o združenem delu, toda z različno stopnjo konkretizacije. Največ je narejenega pri izdelavi kriterijev za ugotavljanje sedanjega dela, medtem ko nosita minulo delo in inventivna dejavnost pečat »načelnih rešitev«. Kvalifikacije in delovno mesto so marsikje še vedno glavno merilo dela, posebno v delovnih skupnostih in družbenih dejavnostih.
Z izdelavo pravilnikov je treba nadaljevati. Končnih rešitev ni. Potrebno je takoj od januarja naprej spremljati uresničevanje pravilnikov in spremeniti pravila, kjer je to potrebno.
Vprašanje je, kaj storiti, če referendum ne uspe ali delavci kolektivov iz kakršnihkoli razlogov ne sprejmejo pravilnika. S tem v zvezi je potrebno v republikah sprožiti pobudo za dogovor, kaj storiti v takšnem primeru. Obstajajo že predlogi, da naj republiški zakoni omogočijo ponovitev referenduma po 2 do 3 mesecih, namesto po šestih, med tem časom pa naj bi veljal stari pravilnik.

skoraj povsod pričakovali nov zakon. Zato bi morali pripraviti nekatere »prehodne rešitve«, dokler zakona o minulem delu ne bomo sprejeli. S tem v zvezi bi lahko sprejeli stališče, da se sedanji znesek OD delavca na podlagi minulega dela lahko vključi v količino sredstev za OD na podlagi sedanjega dela in zadrži na sedanji ravni.
Kar zadeva novatorje, je treba pravilnike sprejeti v prvem polletju prihodnjega leta. Nagrajevati jih moramo v skladu z njihovim prispevkom k povečanju prispevka TOZD, ne pa le z družbenimi priznanji.
Izvršilni odbor ČGP Delo — TOZD DELAVSKA ENOTNOST vabi k sodelovanju delavca, ki bi opravljala za nedoločen čas opravila:
KOMERCIALNEGA REFERENTA V SEKTORJU PRODAJE EDICIJ DE
Za to delo se zahteva srednja izobrazba in dve leti delovnih izkušenj. Poskusno delo 2 meseca
UREDNIKA IN TEHNIČNEGA UREDNIKA TISKOVNEGA SERVISA TOVARNIŠKIH GLASIL
Za to delo se zahteva visoka ali višja izobrazba ter dve leti iz kušenj oziroma srednja šola in pet let delovnih izkušenj. PreCL nost imajo kandidati s šolami grafične smeri. Poskusno delo Z meseca.
Kandidati naj svoje vloge pošljejo najkasneje v osmih dneh P° objavi na naslov: Izvršilni odbor ČGP Delo — TOZD Delavsk enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4.
v
D. VITEZ
METALKA PODPISUJE SAMOUPRAVNE SPORAZUME O TRAJNEM POSLOVNEM SODELOVANJU PRI USTVARJANJU, PRIDOBIVANJU IN RAZPOREJANJU SKUPNEGA PRIHODKA
Obračun s klasično
trgovino
Osnova trajnega poslovnega sodelovanja Metalne s proizvodnimi organizacijami je skupen proizvod, ki temelji na pretehtanih tržnih možnostih
ZANESLJIVO SE OGLASITE V KNJIGARNI
»DELAVSKE
ENOTNOSTI«
v Ljubljani, Tavčarjeva 5.
Poleg vseh edicij založbe Delavske enotnosti in publikacij Zveze kulturnih organizacij Slovenije
LAHKO IZBIRATE MED:
—	slikami slovenskih umetnikov
—	izdelki
ljudske umetnosti
—	revijami
—	časopisi
—	ploščami
—	stenskimi
in namiznimi koledarji
—	rokovniki in
—	mini planerji
OKVIRJAMO SLIKE V ENEM TEDNU!
PESTRA IZBIRA NOVOLETNIH DARIL!
V ljubljanski Metalki so že lani začeli s pripravami na uveljavljanje določb zakona o združenem delu, te dni pa zaključujejo dolgotrajno in obsežno delo, namenjeno povezovanju s proizvodnimi organizacijami, ki pomeni bistveno prelomnico v poslovnih odnosih, medsebojnih obveznostih in bodočega razvoja za obe strani. K podpisovanju samoupravnega sporazuma o trajnem poslovnem sodelovanju pri ustvarjanju, pridobivanju in razporejanju skupnega prihodka so povabili 215 organizacij združenega dela iz vse države, ki zaposlujejo 306.000 delavcev: 105 partnerjev je iz Slovenije, 110 pa iz drugih republik. Metalka je letos pri teh delovnih organizacijah za potrebe domačega in tujega trga kupila blaga v vrednosti preko 3,3 milijarde dinarjev, kar predstavlja 80 odstotkov vseh njenih nabav. Pri Metalki pričakujejo, da bodo te samoupravne sporazume z večino partnerjev podpisali še do konca leta.
Osnova trajnega poslovnega sodelovanja je skupni proizvod, ki bi ga naj proizvodna organizacija združenega dela proizvedla, trgovska pa prodala na domačem ali tujem trgu. Prav temu je pri Metalki veljala največja pozornost, kajti želeli so zagotoviti, da bi sporazumevanje o proi-
zvodnji in prodaji skupnega proizvoda temeljilo na kar najbolj pretehtanih tržnih možnostih. Zato so uveljavili planiranje po artiklu. Glavna značilnost takega planiranja je vrednotenje možnosti prodaje posameznega pomembnejšega artikla ali skupine artiklov na podlagi anketiranja konkretnih pomembnejših kupcev in njihovih konkretnih potreb v letu 1978. Tudi to delo, pri katerem je sodelovalo 74 komercialistov, so že opravili. Anketirali so 530 kupcev s 1470 izdelki oziroma skupinami izdelkov, ki predstavljajo 80 odstotkov prodaje Metalke na domačem trgu. Na podlagi teh podatkov bo lahko Metalka podrobno načrtovala in se dogovorila s posamezno proizvodno organizacijo o količini izdelkov, njihovi kvaliteti, rokih in podobnem. Takšen korak predstavlja velik korak naprej od kupoprodajnih odnosov.
Tako samoupravno sporazumevanje prinaša bistvene novosti tudi glede zalog in trajnih obratnih sredstev. O obratnih sredstvih je sicer še precej nedorečenega, na zaloge pa ne bo nihče več mogel gledati ravnodušno. Odslej ne bo bistveno, kje se le-te kopičijo, ali v proizvodnji ali v trgovini, kajti ne bodo več »sosedove«, ampak skupne. Riziko bosta torej nosili obe stra-
Qvka
Tovarna opažnih plošč
Zlasti na zahodnoevropskem tržišču je čedalje večje popraše-,anje po opažnih ploščah, zato se kolektiv Javorja iz Pivke od-°<Sil za rekonstrukcijo tovrstne ‘9varne v Belskem, ki bo pred-v’doma stala 29,045.880 dinar-V novi tovarni, v kateri “pdo povečali obseg proizvod-nJe na 13.000 kubičnih metrov etno, bodo dobili zaposlitev de-avci iz ukinjene žage v Belskem, P® tudi delavci iz okoliških vasi.
M. D.
£elje
Vendarle na bolje
. Celjski EMO je lansko po-s«vno leto zaključil z izredno vi-izgubo, ki je brez izgube m ].. Tobi znašala domala 70 1!‘i0nov dinarjev. Izdelali pa so dohu1 sanacijski program, ki je OH potrebno podporo bank in “fbeno potrditev in rezultati s? •1°vanja v prvih enajstih me-. letošnjega leta. že kažejo, n -e ta delovna organizacija na 1 ozdravitve. V devetih mese-
cih so v proizvodnji naredili za 65 odstotkov več kot lani, vrednostno pa za 45 odstotkov več. Prodali so za 39 odstotkov več in tako tudi pri prodaji prekoračili sicer ostro zastavljeni plan. Trenutno je položaj tak, da si v EMO obetajo domala 24 milijonov ostanka dohodka. Seveda pa to ne pomeni, da težav ne bo več. Reprodukcijska sposobnost bo še nadalje ostala šibka, kajti EMO ima velike finančne obveznosti do družbe (sanacijski in drugi krediti). Po daljšem času pa si bodo vendarle lahko napolnili tudi »izsušene« poslovne in druge sklade.
D. K.
LJUBLJANA
Novi center
V Iskrinem industrijskem kompleksu v Stegnah je bila v ponedeljek manjša slovesnost, ko je TOZD Inženiringi položil temeljni kamen za gradnjo novega »centra sistemov za avtomatizacijo«. Ko bo zgradba postavljena, bodo v njej našle svoje prostore delavnice, laboratoriji, skladišče z manipulacijo in jedilnica, pa tudi programsko-razvojni oddelek, projektiva, ope-rativa, marketing, obdelava podatkov, splošno-organizacijsko in gospodarsko-računovodsko
področje ter vodstvo temeljne organizacije. Skupna površina delovnih prostorov in prostorov družbenega standarda bo 9884 kvadratnih metrov. Osnovni dejavnosti te. Iskrine TOZD so gradnja kompleksnih sistemov za avtomatizacijo železniškega in cestnega prometa in gradnja integralnih sistemov za industrijske in energetske objekte in zgradbe, ki jih sestavljajo naslednji podsistemi:	signalno-
varnostni in zaščitni, telekomunikacijski, teleinformacijski, športno-rekreativni, napajalni sistemi, sistemi signalnega-tele-komunikacijskega in lokalne-ga-kabelskega omrežja ter procesiranje.
I. K.
JESENICE_________
Bogata
inovacijska
dejavnost
V letošnjem letu je dobila služba za zaščito lastnine pri sektorju za organizacijo in plan v jeseniški železarni v oceno 30 zelo uspešnih in seveda tudi koristnih izboljšav, ki so že uvedene v proizvodni proces, pozitivno pa so ocenili še 16 inovacij. Za ustvarjeni letni inovacijski dohodek so člani odborov za go-
spodarstvo odobrili in priznali 435.000 dinarjev inovacijskih odškodnin, akontacij in rent. Največ prihrankov so ustvarili v TOZD Valjarna, le malo za njimi so ostali jeklarji, na tretje mesto pa so se uvrstili inovatorji v TOZD Hladna valjarna. V desetih mesecih so vsi skupaj ustvarili 17,163.000 dinarjev inventivnega dohodka.
D. K.
NOVA GORICA
Na Soči kmalu nova HE
Na potoku Proščka v Baški grapi so delavci vodnogospodarskega podjetja Soča iz Nove Gorice začeli s pripravljalnimi deli za hidroelektrarno, ki bo imela 110 kilovatov instalirane moči. Predvidevajo, da bo elektrarna v prvi fazi obratovala ločeno od omrežja in s tokom oskrbovala le vasi Knežke Ravne, v drugi fazi, ko bodo zgradili še desetki-lovoltni daljnovod, pa jo bodo priključili na omrežje. Za turbino bo poskrbel Litostroj, za generator Rade Končar, hidromehansko opremo in cevovod pa bo dobavil in montiral mengeški Hidrometal. Glavni inicia-tor gradnje te male hidroelektrarne je Litostroj.
D. A.
Kakšni bodo davki?
Kakor vsako leto v tem času, tako tudi letos spet govorimo o davkih. V večini republik ljudje že vedo, kako bodo obdavčevali skupni dohodek občanov, v vseh pa še ne.
Letošnji neobdavčeni del skupnega dohodka občanov bo na primer v Sloveniji večji za 40 tisoč din, saj bo znašal 110 tisoč dinarjev. Znesek neobdavčenega dela dohodka za vzdrževanje člana družine oziroma otroka bo znašal 33 tisoč dinarjev, za vzdrževanje prizadetega otroka pa 49.500 dinarjev.
Republiški zakon določa tudi stopnje obdavčevanja skupnega dohodka občanov. Tisti občani, katerih osnova za obdavčevanje znaša do 20 tisoč din, bodo plačali 7 odstotkov davka, drugi pa po lestvici: od letne osnove od
20.000	do 30.000 —1400 din -I- 9 odstotkov nad 20.000; od letne osnove od 30.000 do
40.000	— 2.300 din + 11 odstotkov nad 30.000 itd.
V	Makedoniji bodo dolžni predložiti davčno prijavo oziroma plačati davek tisti občani, ki so dosegli nad 80.500 din skupnega dohodka. Toda v republiškem zavodu za statistiko menijo, da bo letošnji poprečni OD v republiki večji in to nad 3400 din, zato pričakujejo, da bo tudi neobdavčena osnova večja kot 81.600 din. To velja, razumljivo, samo pogojno, ker bodo šele ob koncu leta vedeli, kolikšni so poprečni zaslužki v republiki.
Sicer pa ostaja načelo obračunavanja davčne osnove za prihodnje leto enako kot lani. Od zneska skupnih prejemkov obveznikov se namreč odvzema dvanajstkrat podvojen poprečni OD v republiki. Razen tega vključujejo v neobdavčeno osnovo tudi 12-kratni zagotovljeni mesečni OD za vsakega vzdrževanega člana v družini.
Predvidevajo tudi nekatere novosti v davčni politiki republike, predvsem manjše stopnje obdavčevanja kmetov v planinskih področjih.
V	Črni gori naj bi se neobdavčeni znesek skupnega dohodka povečal na 92 tisoč, olajšave za vsakega vzdrževanega člana gospodinjstva pa na 23 tisoč din. Sklep o progresivnem obdavčevanju dohodka iz delovnega razmerja nameravajo zadržati tudi letos v veljavi. Na večji
dohodek nad predvidenim, na davčno osnovo od 50 do 10 tisoč din, naj bi plačevali prispevek v višini 50 din, na osnovo od 10 do 15 tisoč — 125 din, od 15 do 20 tisoč — 225 din itd.
V	Vojvodini pa imajo občine popolno svobodo glede obdavčevanja skupnega dohodka občanov.
V	glavnem mestu Vojvodine, v Novem Sadu, kjer je tudi največ davčnih obveznikov, so od lani uvedli avtomatizem, ki temelji na poprečnem OD v gospodarstvu pokrajine. Ta avtomatizem deluje takole: pravilo je, da davek iz skupnega dohodka občanov plača vsak prebivalec občine, ki doseže letno večji dohodek kot je dvojni poprečni OD v gospodarstvu Vojvodine, povečan za 10 odstotkov. Za določitev tega cenzusa služi poprečni OD v vojvodinskem gospodarstvu po 9-mesečnem obračunu.
Lani je obdavčeni del znašal 95 tisoč din, letos pa bo 110 tisoč dinarjev.
Neobdavčeni del skupnega dohodka bo na Hrvaškem verjetno znašal okrog 100 tisoč din. Po predlogu republiškega IS bo neobdavčen del dohodka v višini dvojnega zneska poprečnega OD v republiki. Ker je bil po prvih 8 mesecih poprečni dohodek 4.350 din in ker pričakujejo, da v preostalih 4 mesecih ne bo vidneje upadel, predvidevajo, da bi lahko neobdavčeni del znašal nekaj nad 100 tisoč din. Predlagana lestvica za obdavčevanje pa je malo manj ostra kot lani. Na osnovo za obdavčevanje do 20 tisoč naj bi plačali davek v višini 2 odstotkov, na osnovo od 20 do 40 tisoč dinarjev bi plačali 400 din plus 5 odstotkov n a razliko od 20 do 40 tisoč din itd.
Kot v drugih republikah nameravajo tudi v BiH za neobdavčeni minimum dohodka upoštevati dvojni mesečni OD v tem letu. Ta znaša okrog 3800 din. Kako bo z davčnimi olajšavami, davčnimi stopnjami indrugimi posojili, pa se bo izvedelo, ko bo predpis objavljen.
Podatki o obdavčitvi osebnega dohodka v posameznih republikah torej pričajo, da bo obdavčitev sicer blažja kot pred leti, res pa je, da je postal tudi dinar lažji in da ga je tudi zato treba loviti višje na lestvici naše davčne politike.
V. O.
Lesnina
Astra
CENTER
Titova cesta
parking
Gospodarsko razstavišče
VHOD
ljudje med ljudmi
30. decembra 1977
stran
8
ljudje med ljudmi
30. decembra 1977
stran
9
INTERVJU Z NOVIM PREDSEDNIKOM DNS
Kovač, kovačeva kobila,
bosa noga...?
Nekaj dni nazaj so se v Ljubljani sestali delegati iz vseh slovenskih novinarskih aktivov na rednem letnem občnem zboru Društva novinarjev Slovenije. Kakor je že v navadi za tako priložnost, smo novinarji izbrali novega predsednika DNS za prihodnje mandatno obdobje. Imenuje se Božo Kovač, sicer glavni urednik Ljubljanskega dnevnika.
»Kako bo šlo s prenašanjem štafetne palice?«
»Ne vem, če gre za štafeto, saj ima društvo program, ki ga bomo morali izpolnjevati. Vsi. Nikakor ne samo predsednik — mimogrede, kaj lahko naredi en sam človek? — kot nekakšen »nosilec štafete«.«
Delati intervju z novinarjem je v poklicnem smislu »zadnja stvar na svetu«. Ob vsakem vprašanju*čutiš, kako te ocenjuje dvoje profesionalno zaostrenih kritičnih oči. Potem sva se zedinila: najprej delo, kritika pa pride na vrsto takrat, ko bo zanjo več časa.
Delovni program?
Delovne razmere?
Odmevnost?
Bo šlo?
»Res pa je,« je rekel Kovač, »da mora biti najprej vprašanje, če naj sledi odgovor...«
Če že pristajaš na kaj takega (naš komentar), potem pa... kar naravnost:
»Slovenski pregovor pravi, da je kovačeva kobila vedno bosa. Naj se malo poigramo s tvojim priimkom in...«
»Se mi že kar dozdeva, za kaj gre. Res je, da prav o problemih novinarskega poklica pišemo pri nas najmanj. O vseh drugih veliko, o sebi praktično nič. Normalno. Vendar se seveda zaradi takega nesorazmerja — ki je opravičljivo in razumljivo — vedno znova znajdemo v položaju, da drugi ne vedo, kako bi se opredelili v razumevanju naših težav, ker — o njih bore malo vedo. Usoda nekega poklica? Je že tako... Potruditi se bomo morali, da bomo dosegli večjo stopnjo razumevanja. Saj navsezadnje ne gre samo za novinarje, ampak za široko pahljačo vprašanj, ki se mu reče informiranje.«
»Delovni čas?«
»V naravi dela je, da v novinarstvu ni normalnega de-
lavnika. Delaš pač »od nič« do »štiriindvajset ur na dan«i Človeku lahko prinese to hude zaplete, v življenju, družini... Vendar se mora vsak, ki se odloči za ta poklic, že vnaprej sprijazniti tudi z njegovimi senčnimi stranmi. Na vseh nas pa je, od posameznikov do redakcij in društva novinarjev, da si prizadevamo za izboljšanje delovnih in življenjskih razmer.«
»Stokajo predvsem starejši. Že vedo, zakaj...«
»Seveda vedo! Kdor je zdržal petintrideset let v novinarstvu, si je prav gotovo zaslužil priznanje delovne dobe 40 let. Vendar je to stvar družbenega priznanja v okviru družbenih konvencij... Mislim tudi, da so starejši tovariši delali v bolj neugodnih razmerah, kot mi sedaj, četudi smo mi z našimi razmerami upravičeno nezadovoljni.«
»Govorimo o delovnih razmerah. Med posameznimi redakcijami lahko opažamo zelo različne odtenke...«
»Nekaj osnovnih potez pa le je... Pričakujem, da bo precejšen korak naprej, če si bomo »izborili« poleg normalnega tudi dopust v zimskem času. Zdi se mi pa tudi, da bi veliko (ahko storili — mislim na popuščanje konstantne delovne napetosti — s študijskimi dopusti. Naš družbeni razvoj gre izredno hitro naprej. Študij, študij... To je vsakdanja zahteva našega poklica. Spremljanje in spoznavanje novega... Toda, kako? Za oddih od vsakdanjih delovnih obremenitev bi bili krajši študijski »dopusti« v resnici lahko oddih, čeprav bi v resnici lahko govorili le o pridobitvi za vse. Za novinarja in za redakcijo.. .<i
»Odpori?«
»Ne vidim jih, če misliš na subjektivne. Je pa nekaj drugega, kar ne moremo kar tako vreči čez ramo: v redakcijah se praviloma vsak »primanjkljaj«, novinarskega delavca kaj hitro pozna. Eden še lahko gre študirat... Kaj pa dva,'trije... ? Časopis mora izhajati, radio mora »peti«, ne da bi se menil za vprašanja stroke, za »cehovske« probleme...«
»Veliko hude krvi je v novinarskih kolektivih ob osebnih dohodkih. Ne gre za »veliko« ali »malo« denarja, ampak za neverjetno različna merila pri ocenjevanju dela in za že kar kronično bolezen — kakor pravijo nekateri, kako se nikakor ne moremo prebiti do primernih meril za ocenjevanje intelektualnega dela. In novinarstvo menda je intelektualno delo?«
»Merila? Osnovni problem je, kako ocenjevati družbenopolitično odzivnost članka in časopisa. Radijski novinarji pravijo, da ne »slišijo« svojih poslušalcev.
Novinar mora svoje delo. opraviti profesionalno, vendar se, vsaj tako menim, osnovni problem vrednotenja njegovega dela začne in konča s tem, kakšen vpliv je imel njegov sestavek na kolektiv, o katerem je pisal. Kako je vplival na spremembo konkretnih razmer, ki se mu niso zdele zadovoljive? Poudarjam, gre za zelo konkretno sestavino v ocenjevanju novinarskega dela, vendar ne edino. Še o marsičem bi lahko govorili...
Pričakujem, da bomo lahko napravili velik korak v stikih med novinarji in bralci (ali poslušalci) z ustanavljanjem samoupravnih skupnosti za obveščanje. Delo je novo, odgovorno, neznano, vendar — splača se ga začeti, saj nosi v sebi tudi draž iskateljstva.«
»Imamo preveč ali premalo časopisov?«
»Odgovor na vprašanje bi zadel v črno ali vsaj blizu njega takrat, kadar bi si bili docela na jasnem, če smo izvedli pravo delitev dela med listi in še drugimi mediji obveščanja. Nasploh pa bi rad opozoril na to, da gre za najbolj splošna družbena vprašanja in nikakor ne samo za novinarska, če že govorimo o našem poklicu in njegovi uspešnosti, kvalitetnosti in prodornosti. Gre tore'j za vprašanja, ki jih po normalni poti edino prav lahko rešujemo znotraj dejavnosti socialistične zveze. Društvo novinarjev Slovenije je potemtakem lahko le odtenek njene dejavnosti in v povezanosti z dejavnostjo socialistične zveze je tudi možnost za DNS, da lahko doseže vidne uspehe v svojih prizadevanjih.«
»Večkrat slišimo, da za mlade ljudi novinarstvo ni več zanimivo.«
»Ne bi se mogel strinjati s takim mnenjem. Mladi prihajajo iz šol v velikem številu, vendar me skrbi dejstvo, da starejši tovariši odhajajo prehitro ali prezgodaj. Kakor bi se umikali v mirnejše vode... Torej, mladih ne manjka, vendar je mentorjev, ki bi morali prevzeti skrb za naraščaj, vse manj in manj...«
»Zakaj odhajajo?«
»Zavedati se moramo, da je vsak novinar človek zase. Mora biti človek zase in od njega pričakujemo, da bo v sestavek vnesel del sebe. Ne samo v sestavek... Redakcija, v kateri ni polemik in izmenjave mnenj, ni redakcija.«
»Nekateri so za kalupe!«
»Tudi to je res, vendar je to njihova stvar. Pač ne razumejo narave dela... Ob tem je morda edini pravi izhod v dogovoru, da bomo v polemikah, izmenjavah mnenj in še v čem dosledno spoštovali dogovorjeni program dela in se — kar je tudi izrednega pomena — držali na kulturni ravni. Če tega ni, so konflikti neizbežni. Prav gotovo ne v korist razumevanja in dobrega počutja ob delu.«
»Za konec samo še nekaj... Kakšne naj bi bile v prihodnje osnovne usmeritve strokovne novinarske organizacije?«
»Največ pozornosti moramo ta čas posvetiti —• o tem ni dileme — zakonu o združenem delu, razvoju političnega sistema in neuvrščenosti. Če govorim bolj o naših »notranjih« vprašanjih, potem so tu izobraževanje ob delu, podružbljanje sredstev javnega obveščanja, življenjske in delovne razmere novinarjev (vključno z nagrajevanjem) in še posebna pozornost delu aktivov društva novinarjev.
Veliko dela nas čaka, mar ne?«
IGO TRATNIK
Spet je prišel med nas
tlgp ■

Ni ga časa, ko bi bilo človeku tako toplo pri srcu, kot prav pred Novim letom. Ljudje so tedaj tako prijazni, da si mimoidočemu upajo z nasmeškom pogledati celo v oči; da, tudi neznancu privoščijo kakšno toplo besedo. V tolažbo ali veselje. In bolj, ko se leto nagiba k Silvestru, bolj vedri in brezskrbni postajajo... Tako kot otroci, ki so v prednovoletnih dneh v Ljubljani vsak večer znova in znova čakali na svojega dragega dedka Mraza...
.Večer za večerom so naši najmlajši praznovali. Tisti, ki so prišli pred Magistrat že
očetje pa so se najprej nasmejali, nato pa govorili: »Vidite, koliko vas je. Tako velikega koša pa vendarle nima...«
Tudi ko je odhajal, se tisočero ročic ni umirilo. Mahalo je svojemu dedku v pozdrav, oči pa so ga zašanjeno gledale vse detelj, dokler se ni izgubil v množici.
Majhno dekletce, ki ga je prišlo pogledat le v spremstvu svoje, morda leto dni starejše sestrice, ga pa ni videlo. Z njo ni bilo očeta ali mamice, ki bi jo dvignili na ramena. »Nič ne de, saj ga boš že jutri videla v vrtcu...« jo je tolažila sestrica. Mlajši pa so se vendarle utr-
pred 17. uro, so razposajeno dirjali sem ter tja po Mestnem trgu, kajti smrdljivi avtomobili tedaj niso vozili po njem in prostora za igranje je bilo toliko kot še nikoli. Taki, ki jim ni bilo do igre, pa so čas do prihoda' dedka Mraza neučakano izkoristili še za zadnja vprašanja:
»Oči, ima res tako veliko in fazcefrano belo brado?«
»Se bo res pripeljal na saneh?«
»Le kako velik koš mora imeti, da gredo vsa darila vanj?«
Čebljalo je kot v panju, očetje in mamice pa so se trudili, da bi potešili radovednost svojih malčkov. Moram priznati, precej je bilo takih, ki niso znali odgovoriti. Svet otrok je za marsikoga pač preveč tuj. Vprašanja pa so deževala naprej in naprej...
Naenkrat pa je vse utihnilo. Nenadoma so se pojavila vilinska bitja v pisanih oblačilih in z lampijončki v rokah, ki so v soju reflektorjev dajali videz, kot da so vile obkrožene s' samimi mavricami. Z lahkotnimi koraki so stopicale po taktih godbe. Za njimi sta se v kočiji pripeljali najljubši osebici iz pravljic, Rdeča kapica in njena babica, ki pa sta tokrat prijazno kramljali z volkom. Na malem belem poniju, ki sta mu težki vreči soli precej upognili hrbet, je prijezdil tudi Martin Krpan. Težko mesarico je imel preko ramena, pa tudi lipov kij, s katerim je ukanil strašnega Brdavsa. Pa polno vitezov je bilo in beračev ...
Potem je pa med mladimi završalo. Na belih saneh se je pripeljal dedek Mraz, obkrožen z jeleni in medvedi. Prijazno se je smehljal in vsakemu namenil dobro besedo. Na tisoče malih ročic se je dvignilo njemu v pozdrav in ni ga bilo malčka, ki se ne bi na očetovih ramenih dvignil kar najbolj visoko, da bi ga stari dobri dedek le ne spregledal.
Potem se je dedek Mraz s svojim sprem- ' stvom namenil proti Trgu osvoboditve. Malčki ga niso hoteli spustiti z oči. Pognali so se za njim in Šuštarski most je komajda prenesel to reko na drugo stran Ljubljanice. Nato se je v soju raket povzpel na oder in spregovoril malčkom. »Vse leto sem mislil na vas in vam pripravljal darila, ker vem, da ste bili dobri, se pridno učili in ubogali svoje starše...«
Resda je dedek Mraz malo preveč govoril o darilih, tako da je precej otrokov jelo spraševati: »A nas bo tudi obdaril?« Mamice in
nile solzice. Je mar res, da so’ še dandanašnji ' taki starši, ki se tudi v prazničnih prednovoletnih dneh vsaj za slabo urico ne morejo po-sVetiti svojim otrokom, sem se vprašal...
D. K.
Ivanka Pavlin
ference SZDL. »Zamisel se je rodila kot toliko drugih. Ob razgovoru, izmenjavi mišljenj. Na našem območju je delal takrat Viktor Magyar. Mi smo mu v Mirni pripravili razstavo, ki jo je obiskal tudi dober poznavalec in zbiralec jugoslovanske naive, zagrebški novinar Gerhard Ledič. Prav on je sprožil idejo, da bi v Trebnjem organizirali prvo srečanje slovenskih in hrvaških naivcev.«
Trebanjci so njegovo pobudo sprejeli z odprtimi rokami. Z resničnim navdušenjem. Še isto leto so povabili prve ustvarjalce. Začel se je torej, tako so ga takrat poimenovali, Tabor slovenskih naivnih in ljudskih slikarjev in kiparjev.
Nihče v Trebnjem ni stal ob strani. Peščici navdušencev so se pridruževali novi in novi ljudje, občani in delavci. K organizaciji so doslej pritegnili kar petinšestdeset organizacij združenega dela iz domače občine, Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne. »Vsak je dal to, kar je mogel. A vsak je dal od srca,« rad poudarja Janez Gartnar.
Edino plačilo je delo____________________________________
Vabila, ki iz Trebnjega romajo po Jugoslaviji, le redko ostanejo brez pritrdilnega odgovora. Umetniki prihajajo in se v Trebnje radi vračajo. Zakaj? Povejmo to z besedami Bogdana Osolnika, podpredsednika zveznega zbora skupščine SFRJ in predsednika častnega odbora Tabora:
»Pridejo, ker se v Taboru dobro počutijo, ker jih obdaja vzdušje splošne naklonjenosti in iskrene zavzetosti za napredek in vse lepo. Pridejo, ker so začutili, da Tabora ne vodijo ljudje z
	
UMETNIŠKO ŽIVLJENJE PO TREBANJSKO
Samorastništvo ni psovka, je ponos in uteha
dekorativna
LJUBLJANA, CELOVCA CESTA 280
Delovni kolektivTOVARNE DEKORATI'f^jdlwINželi vsem kupcem in poslovnim prijateljem mnogo uspehov i^	Jstvav novem letu 1978
Pred drugo svetovno vojno, še zlasti pa po njej, je v Jugoslaviji poleg akademske,' »visoke umetnosti«, začelo nastajati vse več skupin slikarjev in kiparjev, ki se v barvah in motivih niso zgledovali po tradicionalni likovni zakladnici, ampak so tako, kot so vedeli in znali, upodabljali svoj vsakdan. Porajajoče gibanje so teoretiki poimenovali jugoslovanska naiva. In le-ta je na zahodnoevropskem trgu kmalu dobila visoko ceno. Šole, ki so se izoblikovale okoli peščice resničnih izvirnih mojstrov, so članom vtisnile tako močan pečat, da je pri večini izginila prvobitna ustvarjalnost, izhajajoča iz posameznikovega sveta in se spremenila v šablono.
Na Slovenskem takšnih šol naivne umetnosti ne poznamo. Risarji, slikarji, še zlasti mnogo je kiparjev, večinoma v lesu, živijo v odročnih vaseh, po gorskih obronkih, od Savinjske doline do Bele krajine, od Prekmurja do Idrije. Povezuje jih samo eno. Samorastniki so, razpršeni po vsej Sloveniji. In edino mesto, kjer se enkrat letno srečujejo, je Trebnje.
Pred desetimi leti so v mesto prvikrat povabili slovenske samorastnike. Organizirali so tabor slovenskih in hrvaških naivnih umetnikov. Devet se jih je odzvalo prijaznemu vabilu. Nato pa dvajset, trideset... Letos že okrog šestdeset. Iz vse Jugoslavije in celo tujine. Iz prijateljskih in neuvrščenih držav.
Kako je torej Trebnje postalo kulturno središče med Ljubljano in Zagrebom? Nov kraj na kulturnem zemljevidu Slovenije, pomemben tudi v jugoslovanskem in mednarodnem prostoru?
»Tolikokrat sem že odgovarjal na to vprašanje,« nas je smeje okrčal Janez Gartnar, predsednik organizacijskega odbora in sekretariata Tabora, sicer predsednik občinskega sodišča v Trebnjem, ko smo sedli za mizo v prostorih tamkajšnje občinske kon-
| Galerija v Trebnjem
nekimi poslovnimi, pridobitniškimi interesi, ampak zares idealisti, ljubitelji, v katerih so našli iskrene prijatelje, ker je Tabor izrazito kulturna in ne komercialna prireditev. Pridejo, ker čutijo, da jih imajo ljudje radi, od otrok, ki jih obiskujejo in opazujejo pri delu, do številnih obiskovalcev njihovih razstav, ki jim je očitno prav samorastniški izraz najbližji in najrazumljivejši...«
Tudi organizatorji so prostovoljci, samorastniki. Nihče od njih se profesionalno ne ukvarja z umetnostjo ali likovno kritiko. Kritične sodbe prepuščajo strokovnjakom, umetniškemu svetu, ki ga vodi Zoran Kržišnik, vse drugo pa opravijo sami. Sodnik Janez Gartnar vzdržuje stike z umetniki, odgovarja na dopise in opravlja brez števila večjih in tudi najbolj drobnih zadolžitev, od temeljnih dogovorov do obešanja slik. V predalih predsednice občinske konference SZDL Trebnje Ivanke Pavlin, ki je tajnik Tabora, se med samoupravne akte in temeljne politične dokumente mešajo plakati, katalogi, čestitke umetnikov.
In tako je tudi z vsemi drugimi, ki sestavljajo 25-članski organizacijski odbor, sekretariat, častni odbor, umetniški svet. Bogdan Osolnik, Roman Ogrin, Ciril Pevec, Damjan Mlakar, Avgust Gregorčič, Tone Žibert, Adolf Grum, Gerhard Ledič, Neboj Tomaševič, Slavka Špringer, dr. Mirko Juteršek, Zoran Kržišnik, Jože Klemenčič, vsak prispeva svoje. Ob desetletnici so v Trebnjem podelili kar stoenajst priznanj posameznikom in ustanovam, s tem pa še zdaleč niso zaobjeli vseh, ki so podprli ali priskočili na pomoč tej pomembni slovenski likovni prireditvi.
Nihče, ki pomaga, ne pričakuje plačila. V denarju namreč. Dnevnic in kilometrin ne poznajo, ne banketov ali slavnostnih pojedin. Ob zaključku taborov, ko se tre ljudi, po tisoč ali celo več jih je, odidejo med stroje, v proizvodne hale, med delavce. Zadnji dve leti jih je sprejel medse kolektiv Dane iz Mirne. In
Janez Gartnar
pogostil s kosom kruha in dva deri dobrega dolenjskega cvička. In bili so resnično zadovoljni.
Zakladnica
jugoslovanske ljudske umetnosti
S srečanji jugoslovanskih samorastnikov raste v Trebnjem tudi bogata zbirka domače ljudske umetnosti. Na začetku brez prakse in tradicije imajo danes v svoji preurejeni galeriji okoli tristo kvalitetnih del domačih ustvarjalcev.
»Sprva smo razstavljali v šolskih prostorih. Bili smo zadovoljni. Tudi razstavljavci. Galerije nismo smeli pričakovati čez noč,« opisuje Janez Gartnar. »Že leta 1971 pa smo dobili pravo prav-. cato galerijo. Ponosni smo bili. Park pred njo smo uredili s plastikami in dali tako Trebnjemu tudi zunanji videz likovnega središča. Del nismo ljubosumno zaklepali v depoje, ampak jih postavljali tudi tako, da so bila med ljudmi, v delovnih organizacijah'.
Vsak od umetnikov, ki je kdaj prišel v Trebnje in tam delal, je mestu poklonil eno ali več svojih del. Te si obiskovalci lahko ogledajo v premorih med poprečno štirimi individualnimi razstavami samorastnikov.
»V zadnjem času se tudi vse bolj pogosto dogaja, da druga razstavišča želijo razstaviti del naše zbirke. Kolikor moremo, jim skušamo ustreči,«-se v pogovor vključi Ivanka Pavlin. »Pripravili smo razstave v Pivovarni Union, v Stričičih pri.Banjaluki na Ko-čičevem zboru, trikrat v Obrenovtu, na Poljskem, pripravljamo pregled ustvarjalnosti slovenskih samorastnikov v Kumrovcu. In če ne bi to zahtevalo precejšnjih sredstev, bi prav radi odšli še marsikam.« .
Ob letošnjem X. taboru in IV. salonu likovnih samorastnikov v Trebnjem so uredili prvo nadstropje galerijske stavbe, v kateri je tudi poročna dvorana, s čemer razstave vidi še toliko več ljudi. Če je to sploh mogoče. Saj nekateri zmigujejo z rameni in dvomijo, da bi razstave, kjer se na otvoritvah tre na stotine ljudi, lahko bile kvalitetne. V Trebnjem so dokazali, da je tb.mogoče.
Zlatar, Hlebine, Novi Bečej... Deset centrov jugoslovanske ljudske umetnosti poznamo. Med njimi je Trebnje. V čem se razlikuje od drugih?
»Predvsem se razlikujemo po izboru, po kvaliteti. Pa tudi po tem, da imamo v naši zbirki večino jugoslovanskih avtorjev, v zadnjem času pa nastaja tudi zbirka ljudskih umetnikov, samorastnikov iz prijateljskih in neuvrščenih držav. Pričakujemo, da •bodo v naslednjem desetletju uredili dve pomembni zbirki visoko kvalitetno zbirko jugoslovanskih samorastnikov, tu smo segli širše od same naive, in zbirko umetnosti neuvrščenih in prijateljskih držav,« pojasnjuje Janez Gartner.
Ne ustvarjamo zvezd, ne metropole
»V Jugoslaviji imamo okoli 800 samorastnikov, v našem krogu jih združujemo okoli petindevetdeset,« pripoveduje Janez Gartnar. »Vse, kar smo doslej naredili, smo naredili skupaj, umetniki in organizatorji. Vsakdo je imel možnost, da sodeluje. Nikoli nismo ustvarjali zvezd. Držali smo se načela, da mora vsak ustvarjalec imeti možnost za start. Kako bo tekel dalje, je njegova stvar. Niti ne želimo ustvariti šole, ampak le povezati posameznike, jim omogočiti, da se srečujejo in izmenjujejo svoje izkušnje. Ni nam mar kopica posnemovalcev, ampak posameznik, ki si, kot na primer domačin Sandi Leskovec iz Mirne, s talentom nezadržno utira pot. Želim pa poudariti tudi naše enotno stališče, da bi iz Trebnjega napravili jugoslovansko formulo, niti da bi naš kraj spremenili v jugoslovanski center, ampak le, da bi se slikarji in kiparji tukaj sestajali, sklepali prijateljstva in izmenjavali izkušnje.«
Povedali smo že, da med organizatorji trebanjskega tabora ni nobenega profesionalca. Kaže, da vsi ne mislijo tako. Še zlasti ne tisti, ki bi morali tak način dela z vsemi silami podpirati. Namreč republiška kulturna skupnost. Ko so Trebanjci v skladu s svojimi uspehi in pomenom zaprosili, da bi jih vključili med republiško pomembne kulturne inštitucije, so jim kreatorji slovenske kulture odvrnili, da to ni mogoče, ker ne zaposlujejo profesionalnega kadra. Beseda še ni dokončna, a v Trebnjem se vendar z grenkobo sprašujejo: »Republiška kulturna skupnost torej financira kadre in ne kulturne dejavnosti?«
js
IIIIIIIIIIIM: LIJ t’i M :1 Mlllllllllllll
Hill
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllillllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll]i
SANJE Z NAPAKO
Saj poznate skrajno zoprn občutek, če se ponoči zbudiš zaradi morečih in grdih sanj. Obliva te mrzel pot in še lep čas — torej že v budnem stanju — ne veš, kako bi odgnal »črne ptice«, ki so te obletavale...
Resnici na ljubo je treba priznati, da se je tovariš Sindik zadnje čase zelo pogosto prebujal ponoči zaradi črnih ptic. Ni jokal, le neumno se mu je zdelo, da zaradi družbenopolitičnega dela še ponoči nima miru.
Skrajno čudne sanje je imel pa včeraj. Tuširale so ga, kakor bi rekli rokoborci. Tovarišu Sindiku se je sanjalo, da je proslavljal novo leto in sredi proslavljanja — očividno je bil tudi v sanjah močno angažiran — so se mu začele risati stvari, ki jih bo moral sindikat opraviti v novem letu. Sindik se je sam pri sebi premeteno nasmehnil: »Kar mislite si, da me boste na hitro dobili! Moja osnovna organizacija bo kos vsem nalogam, tako da niti približno ne bomo prišli na kakšen negativen spisek.
Najprej bomo do februarja slavili, ker smo uspešno opravili z zakonom o združenem delu in ga približali delovnim ljudem. Potem bomo do poletja načrtovali strahovite nove naloge —
ah, poletje, kako lepo je, ko pride na vrsto množično navdušenje za letni dopust in tudi pri najboljši volji ne spraviš>ku-paj kvoruma za izvedbo sestankatnakar bomo septembra in oktobra skušali spraviti v tek vso zarjavelo mašinerijo. In potem pride strahoviti decembrski finiš...«
Pravzaprav je bilo presenetljivo, zakaj se je tovariš Sindik razburjal zaradi morečih sanj, saj je — v njihovem okviru — vse v redu potekalo. Resnici na ljubo je treba priznati, da mu je »udarila mrena na oči« šele takrat, ko se je zbudil in v soočenju z neusmiljeno stvarnostjo ugotovil, kako se mu je sanjalo o praznovanju novega leta 1977. Z drugimi besedami: sanje so bile kar za celo leto v zamudi!
»Kar je, je!« je vzdihnil tovariš Sindik in se vrgel na proučevanje poročila, ki ga je prejšnji dan narekoval tajnici.
In ker vrag nikoli ne počiva, kakor pravijo, si je za preganjanje slabe volje izbral kaj slabo tolažbo. Poročilo o dejavnosti sindikata v preteklem letu (torej v letu 1977) je bilo namreč pravi izliv resnicoljubnosti, tako da so se kar vrstili stavki: »bi bilo treba«, »morali bi narediti« ... Neusmiljeni pogojniki, ki
lllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
so govorili, kako bi nekaj moralo biti narejeno, a ni bilo, z obveznimi »bi«, so se vrstili drug za drugim.
Sindik naposled ni vedel, ali naj bi bil strahotno slabe volje zaradi sanj, ki so se zmotile za leto dni ali zaradi »bi«, ki je izdajalsko kričal v svet.
Potem se je Sindik iznenada odločil in pomahal tajnici:
»Poročilo boš napisala še enkrat!«
»Tovariš predsednik...«
»Dobro poslušaj! Vse stavke, kjer je govora o »bi morali« in temu podobno, boš dosledno spremenila v »smo naredili«. Dosledno in brez ugovora!«
»Tovariš predsednik, saj nismo...«
»Kaj te briga! Napiši, kakor sem rekel! Prihodnje leto se bova pa vrgla na studiozno delo in bova napisala obsežno študijo o tem, kaj bomo v naši osnovni organizaciji »po kratkem postopku« izboljšali in »dogradili«. Samo, da že enkrat preskočimo to prekleto Novo leto! Potem bomo vsaj spet normalno zadihali in bo politični človek spet lahko prišel do normalnega spanja. Brez nesramnih sanj in brez »bi«...«
Tig
30. decembra 1977 stran 10 CELICA POD DROBNOGLEDOM - CELICA POD DROBNOGLEDOM - CELICA POD DROBNOGLEDO
-I-...— .»■■■ I I ..1-^., —   -  ■   ..■■■■■!  —      , M         .... - .	—
Borna žetev ob koncu leta
DE
iz osnovnih organizacij
novice ix organizacij
AERO, CELJE
Slovesnost v »Golovcu«
V celjskem Aeru so konec decembra podeljevali jubilejne nagrade po novi sindikalni listi, ki pravi, da so jih deležni vsi delavci, ne glede na to, ali so delovni staž dosegli v isti ali v več delovnih organizacijah. Tako se je v dvorani športno-rekreacijskega centra Golovec zbralo kar 540 delavcev, ki delajo deset, dvajset ali trideset let. Vsem zbranim je najprej
spregovoril direktor Milan Zupančič, nato pa jih je pozdravila še predsednica sindikata Malčka Stoparjeva. V kulturnem programu so nato nastopili člani »Grupe poetice«, ki so med udeleženci slavja vzbudili vedro razpoloženje, s številnimi domislicami pa jih je zabaval dramski igralec Volodja Peer.
TOZD VIATOR, LJUBLJANA
Ustanovili aktiv RK
Sklep 4. delegatskega zasedanja republiškega odbora Rdečega križa, ki pravi, da bi naj v letošnjem jubilejnem letu v delovnih organizacijah Slovenije ustanovili 500 novih aktivov RK, je v TOZD Viator Ljubljana našel plodna tla. Ustanovili so aktiv, ki bi naj uresničil naslednji osnovni program dela: pridobivanje članov za krvodajalske akcije (samo letos so jih pridobili že 36), sode-
lovanje s službo varstva pri delu, sodelovanje s civilno zaščito v okviru nalog ljudske obrambe in samozaščite, predlaganje članov kolektiva za kopališko in preventivno rekreacijsko zdravljenje in sodelovanje pri tej akciji, sodelovanje in razreševanje problemov starejših delavcev (pa tudi mladih) v času bolezni ali kakršnekoli osebne ali socialne krize in slednjič posredovanje izkušenj.
GORENJE, VELENJE
Sprejeli
terminski koledar
Delavski svet delovne organizacije Gorenje TGO je na svoji 18. seji sprejel terminski koledar dela za leto 1980. Pred sestankom delavskega sveta je o predlogu tega koledarja razpravljalo tudi predsedstvo tovarniške konference osnovnih organizacij sindikata. »Pri sestavi koledarja,« pišejo v svojem »Informatorju«, »so upoštevali zakonska določila in pri tem zagotovili največ 42 ur
Pred nedavnim so mladi delavci Iskrine TOZD Elektrome-hanika v Kranju povabili v goste člane Koroške dijaške zveze iz Celovca in jih na dvodnevnem seminarju seznanili z bistvenimi razlikami v položaju mladih v socialističnem samoupravnem sistemu in kapitalistični družbeni ureditvi.
Mladi Korošci so seznanili Kranjčane s položajem slovenske

NAŠE
IZKUŠNJE
na teden.« Gorenje bo imelo kolektivni dopust od vključno 20. julija do S.avgusta 1978. Novost v tem koledarju pa je, da bo kolektivni dopust tudi 26. in 27. decembra. Tako odločitev namreč narekuje tržišče, saj proizvedenih izdelkov do konca decembra ne bi mogli prodati, ampak bi samo povečali zaloge, kajti trgovine že kmalu pred iztekom leta prenehajo naročati novo blago.
manjšine onstran Karavank in s težavami, ki jih ima naša narod-riostna skupnost pri zavarovanju obstoja in utiranju trdnejših poti svojega razvoja. Orisali so jim značilnosti raznarodovalne politike, ki sloni na pritiskih in grožnjah. Taka politika lahko privede le do etnocida, nikakor pa ne do mirnega sožitja med sosednjima državama, o katerem govorijo v avstrijskih krogih.
Nobena zahteva zakona o združenem delu ni tako težka, da se delavci ob temeljiti presoji ekonomskega položaja in samoupravnih razmer v svoji temeljni organizaciji združenega dela ne bi zmogli »vsaditi« v življenje. Te resnice so se pravočasno zavedli v številnih strokovnih službah in v družbenopolitičnih organizacijah y temeljnih organizacijah združenega dela. Prav zato so lahko tudi pravočasno naravnali svoj kompas politične aktivnosti v smeri Ustavne in zakonske preobrazbe družbenoekonomskih odnosov, se ustrezneje samoupravno organizirali in uveljavili takšno vlogo družbenopolitičnih organizacij, ki je lastna samoupravni demokraciji. V takih delovnih organizacijah bolj ali manj uspešno spoštujejo zakonske roke pri sprejemanju temeljnih samoupravnih aktov.
Ker povsod temu ni tako, smo v zadnjem mesecu priče čudnemu, vendar pa svoje razumljivemu pojavu (mislimo na tiste TOZD in OZD, ki niso tako ravnale):	nekritično prepisujejo
samoupravne akte; delavci nimajo dovolj časa za javno razpravo; tisti pa, ki so zadolženi za razlago na hitro sprejetih aktov, se morda ne zavedajo, da je takšno početje jalovo in da kolektivu škodi. Povsod ne gre lahko, kajti delavci so nestrpni in vedo, da so minili tisti časi, ko so potrjevali z dvigom rok gradiva in sklepe, ki so jim ga pripravile strokovne službe, ne da bi prej pomislili,za kaj gre.
Naj bo dovolj splošnih razglabljanj o tem čudnem in simptomatičnem pojavu. Bolje bo, če si nekolikanj podrobneje ogledamo razmere v borovniškem Fenolitu, ki je TOZD medvo-škega Donita. Gradivo za ta sestavek smo izluščili iz štiriurne razprave na razširjenem sestanku izvršnega odbora sindikata. Pravzaprav je to bil »mali politični vrh« v TOZD, čeprav na sestanku ni bilo vodilnih delavcev.
TAM, KJER SE KADI,
JE TUDI ŽERJAVICA
Povod za sestanek, ki so ga imeli pred kratkim v borovni-
škem Fenolitu, je na moč čuden. Nekaj delavcev se je oglasilo v republiškem odboru sindikata delavcev kemične industrije Slovenije, kjer so seznanili sekretarja Francija Frblicha z delovnimi in samoupravnimi razmerami v njihovi temeljni organizaciji združenega dela. Zazvonili so telefoni, in končno so se dogovorili za razširjeno sejo izvršnega odbora. Pred tem pa je stekla tudi akcija v Fenolitu, saj je bilo najprej treba zvedeti, kdo je bil tisti, ki se je »pritožil« in kaj je povedal. Nekaj dni pred razširjeno sejo izvršnega odbora sindikata v Fenolitu se je sestala osnovna organizacija ZK, povabili pa so tudi dve delavki, ki sta se pritožili. Komunisti so obsodili takšno početje teh dveh delavk, ki sicer nista članici ZK, kajti po njihovem sta govorili neresnico in tudi zato, ker nista ubrali »prave« poti in nista upoštevali dejstva, da se lahko pride delavec vsak dan posvetovat v sindikat oziroma k njihovim funkcionarjem v občini ali v republiških odborih. Tega ne more nihče nikomur preprečiti. Tudi ti dve delavki sta imeli to pravico, hkrati pa sta »doma« opozarjali na ta vprašanja.
Na razširjenem sestanku izvršnega odbora so o vprašanjih samoupravne preobrazbe Feno-lita, o problemih, ki zadevajo oblikovanja samoupravnih aktov, o delovnih pogojih delavcev in drugem spregovorili nekoliko drugače.
Ugotovili so da ne gre za kriti-kastrstvo, za kakršenkoli posebne ambicije »izdajalcev« — med njimi sta tudi tisti dve delavki v stiskalnici, ki sta bili na sestanku v RO.
Dobro leto so se v Fenolitu ukvarjali z novo analitično oceno delovnih mest, ki je bila po mnogih peripetijah sprejeta. Toda kdaj? Letos, ko že velja zakon o združenem delu, ki v bistvu spreminja odnose v proizvodnji in predvsem v delitvi osebnih dohodkov po delu. V Fenolitu velja še vedno samoupravni spo-
razum o medsebojnih razmerjih iz leta 1973, letos pa pišemo 1977. leto. Tudi za odgovorne v Fenolitu verjetno ni nobena skrivnost, da imajo v mnogih temeljnih organizacijah združenega dela že sprejet samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD. Vanj niso pozabili vnesti tudi tistih določil osnutka zakona o delovnih razmerjih, ki so bila, lahko rečemo, referendumsko sprejeta v javni razpravi. Kako »na tesnem« so z novimi samoupravnimi akti v Fenolitu pove tudi to, da imajo že dva meseca pripravljen samoupravni sporazum o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke, vendar sredi decembra razprava o njem še ni stekla, kaj šele, da bi pripravili ustrezen pravilnik o delitvi osebnih dohodkov po delu.
Toliko o tej plati samoupravljanja v Fenolitu. Nihče od prisotnih na razširjeni seji izvršnega odbora sindikata tudi ni zanikal, da dobivajo delegati delavskega sveta gradivo za seje prepozno, da je preveč učeno napisano ali pa, da tu in tam tudi obratovodja ali drugi razlagalec v samoupravni ali sindikalni skupini ne zna pojasniti, za kaj gre. Kako pomembna pa je obveščenost delavcev — o tem danes najbrž ni več potrebno govoriti. Da, morda bi lahko k temu »pripeli« tudi vprašanje nekega delavca (ki se je samoiniciativno udeležil sestanka), zakaj lahko dobi dopust le po šestih mesecih rednega dela v tovarni. Vsi so ga prepričevali, da ga ne more dobiti — po zakonu. Vodja splošno-kadrovskega sektorja v tovarni je celo porabil več ur za to prepričevanje, delavec pa mu ni verjel. Šele na tem sestanku — tako je bilo opaziti — se je sprijaznil z resnico, da dopusta pač ne more dobiti, ker zakon tega ne dovoljuje. Slišali smo tudi za primer, da je delal na zelo zahtevnem delovnem mestu delavec, ki je štiri leta »sekal plave« in sploh bil znan kot malomaren in neodgovoren v proizvodnji. Pa je kljub takim ocenam štiri leta delal na takš-
nem delovnem mestu, kjer bi lahko povzročil izredno škodo, če že ne katastrofo, saj sodi obrat , smol med »nevarne« obrate, kjer je treba biti, kot so rekli, hudo discipliniran in natančen. Letos ! je TOZD prekinil z njim delovno razmerje zaradi nekaj »plavih«, ki jih je storil v letošnjem letu. Zakaj pa se to ni zgodilo že prej, če je s svojim vedenjem pri delu »potencialno ogrožal« sebe in druge. Sicer pa smo na sestanku lahko veliko slišali o nedisciplini, o neodgovornem vedenju delavcev in verjetno bi se marsikateremu od opazovalcev zdelo, da sedi na redovalni konferenci, kjer se dogovarjajo o ocenah iz . vedenja.
NAMESTO ZAKLJUČKA
Takšnih »redovalnih« konfe- ! renc se bodo izvršni odbori verjetno morali otresti. Pa ne samo 1 takih, temveč vseh tistih, kjer bi kdorkoli poskušal obsoditi nekoga, ki kritično govori o samoupravnih razmerah v svojem kolektivu ali morda išče pomoč, da bi speljali ta vprašanja na pravi tir. Uveljavljati se je začel samosvoj način mišljenja in razmišljanja delavcev, ki si ga sami gradijo na večji informiranosti, samoiniciativi in želji po hitrejšem spreminjanju odnosov, nadomeščanju starega z novim, | bolj človeškim.	<
! (
Če bi izvršni odbori onemogo- i čali takšno osveščanje, če ne bi ^ najprej temeljito razmislili o dej- i sivih in resnicah, ki jih nekdo j pove — ali pa celo zagovarjali c nekaj, kar objektivno predstav- -Ija ohranjanje starih družbenoekonomskih odnosov in še posebej starih odnosov med delavci in <
obratovodji ter strokovnimi ] službami — tedaj bi delali tistim, j ki so jih izvolili, medvedjo uslu- -
go
.Nekaj takšnega je bilo opaziti ^
tudi v razpravi v Fenolitu, kajti s očitno so nekateri želeli neke j vrste »ping pong« razpravo med i »obtoženci in tožilci«. Od »obto- f Ženih« je bila samo ena pred- t stavnica na seji izvršnega odbp- 2 ra, pa vendar so zmagala dobra v samoupravna hotenja. Izvršni f odbor je sprejel stališče, da ni ra- ^ zlogov, da bi preganjali »obtože- f ne«!
M. HORVAT f
mi!
;x:::x:x.xx.x:x
«x«
xx4-XvX:X:X:-XvX:XvxX;:;:::::čX;ix;X;X;X:Xx;X;x£x;X:X^
■1
SSKSiJ


V TOZD drobno pohištvo smo povprašali Marijo Debevc, kaj misli o odnosih v tovarni. Dejala je: »Prav zdajle je v javni razpravi samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v TOZD, prav tako pa tudi samoupravni sporazum o združevanju TOZD v delovno organizacijo. Pri teh dveh samoupravnih sporazumih se ne bomo veliko razhajali. Več vprašanj, dilem in spornih zadev pa bo pri oblikovanju samoupravnih sporazumov o delitvi sredstev za osebne dohodke. Tu pa smo v precejšnjem zaostanku, saj šele ta čas zbiramo vse podatke za katalog delovnih opravil.«
Matija Pajk je kontrolor v TOZD Drobno pohištvo. Povedal nam je, da so se vodilni med sabo pomirili, vendar pa misli, da še vedno ni pravega delovnega tovarištva.« Zanima me, nam je dejal naš sogovornik, »zakaj tako dolgo ne-pripravijo v skupnih službah vsaj osnovnih tez za samoupravni sporazum o delitvi sredstev za osebne dohodke v temeljnih organizacijah združenega dela. Če mislijo, da bo lahko to opravil nekdo zunaj tovarne, se motijo. Potrebno se je usesti, pripraviti osnutke in se nato pogovoriti z delavci o tem gradivu. V zamudi smo. Bojim se, da spet ne bo nihče odgovoren za to zamudo.«
Janez Čuk jc predsednik osnovne organizacije sindikata v TOZD Drobno pohištvo. Dejal nam je: »V najbolj vročih mesecih, ko so se naši vodilni med sabo kregali, sem bil med tistimi, ki smo zahtevali red, delovno disciplino in urejene samoupravne akte. Vihar se je polegel, vendar pa mislim, da žerjavica še tli. Kot predsednik sindikata sem delavce sproti seznanjal z dogajanji v tovarni. Mnogi so mi rekli tudi takole: Če se ne znajo pogovarjati, če sesamo prepirajo,.. ven z njimi. Kljub vsemu pa mislim, da je začetek letošnjega leta bil za sindikat v tovarni preizkušnja in šola hkrati. Če smo prej odločali mimo sindikata, mimo delavcev, in smo imeli »ilegal-
1
na« merila za delitev sredstev za osebne dohodke, ki jih delavci nikdar niso potrdili, tedaj si danes le teh nihče ne upa sprejemati brez delavcev. Na to so nas opozorili družbeni pravobranilci samoupravljanja, ki so k vsakemu konkretnemu napačnemu sklepu dodali tudi svoj komentar. Njihova analiza je bila za nas dobro gradivo in tudi izhodišče za urejanje samoupravnih razmer v kolektivu. Potem smo napredovali v samoupravljanju, vendar pa z rezultati nisem bil zadovoljen, saj bi lahko mnogo več napravili. Nekaj nam je le uspelo: delovna disciplina v tovarni je boljša kot je bila pred nekaj meseci. Razlog za to pa je po mojem tudi v tem, ker smo »obogatili« vodstvo delovne organizacije z novimi ljudmi, poleg tega imamo profesionalnega sekretarja sindikalne konference v KLI. Za nekaj manj kot 1200 članov sindikata je to že nujno, saj je sindikat sedaj tudi mnogo bolj učinkovit.«
Tako so mi pripovedovali delavci v temeljni organizaciji združenega dela ■ Drobno pohištvo v KLI Logatec. Sekretar tovarniškega komiteja ZK Anton Vladič pa je dodal: »Naš tovarniški komite ZK je po starosti svojih članov verjetno med najmlajšimi v naši republiki. Moram priznati, da nismo obremenjeni s spori med vodilnimi, še manj pa bomo dovolili kateremukoli izmed njih, da se bo skrival za našo avtoriteto. Tudi sindikalno vodstvo je sorazmerno mlado, kar nam omogoča , da bo sindikat v resnici postal orožje delavcev, ko bodo delavci odločali o pogojih in rezultatih svojega dela, ne bo več prepirov, ne različnih nepotrebnih obtoževanj. Delati je treba dobro, saj nam ne gre ravno najbolje pri gospodarjenju. Res pa je, da je letošnje leto za našo tovarno in za samoupravljanje verjetno prelomno leto. Vsi smo se kaj naučili in mislim, da poduka o neurejeni samoupravi v KLI ne smemo zanemariti «	M. HORVAT
/<
h
C
p
u
b
*
d
C'
o
ISKRA, TOZD ELEKTROMEHANIKA, KRANJ
Sodelovanje s koroškimi mladimi delavci
»Kuha se, kuha.. .Jedo bo jedel?« Tako smo v letošnjem marcu naslovili naš zapis o (ne)urejenih samoupravnih odnosih v logaškem Kombinatu lesne industrije. Zapisali smo, da so vodilni delavci med sabo sprti, da v KLI nimajo vseh potrebnih samoupravnih aktov... Povedali smo tudi, da so delegati v delavskem svetu podjetja že večkrat opozorili svoje vodilne,« naj končajo z medsebojnimi prerekanji in prepiri ter več skrbi posvetijo gospodarjenju v tovarni.
Minilo je devet mesecev. Se je kaj spremenilo v Kombinatu lesne industrije Logatec? Kakšen poduk so dobile družbenopolitične organizacije in kako sedaj skrbijo za »dobro vzdušje« v kolektivu?
Ivanka Korenč, sekretarka sindikalne konference v KLI, nam je povedala:
»V najbolj burnih mesecih sem bila v šoli, torej nisem delala v tovarni. Vem pa, da je sindikalna konferenca razpravljala o teh odnosih v delovni organizaciji. Delegati so se tudi strinjali z oceno družbenega pravobranilca samoupravljanja, ki je ugotovil, da številna vprašanja — povezana seveda s samoupravnim odločanjem delavcev v združenem delu — v našem kolektivu nismo uredili, da smo samoupravnim aktom posvečali premalo skrbi in da tudi pravil vedenja nismo sprejeli. V sindikatih nam je uspelo, da smo se dobro organizirali, saj imamo sedaj šest osnovnih organizacij, kmalu pa bomo ustanovili tudi osnovno organizacijo v TOZD pomožne dejavnosti. Moram povedati, da so skoraj vsi predsedniki osnovnih organizacij sindikata zelo prizadevni sindikalni delavci, da z aktivnostjo med članstvom in dogovarjanjem o vseh pomembnih sklepih in na konferenci sindikata opozarjajo na vsa tista vprašanja, ki so aktualna za tovarno, prav tako posredujejo stališča delavcev.«
KAKO POTEKA PREOBRAZBA IZOBRAŽEVANJA V JUGOSLAVIJI?
VENDARLE SKUPNE OSNOVE
Stopnja preobrazbe vzgoje in izobraževanja je ta čas po republikah in pokra iinah različna. Različni so poudarki. Povsodpa si prizadevajo, | da bi bil sistem izobraževanja v Jugoslaviji usklajen in da bi imel skupne osnove. Rezultat takih prizadevanj je delo medrepubliške in pokrajinske komisije za preobrazbo izobraževanja, ki pripravlja nekatere skupne dokumente. Na svoji zadnji seji v Ljubljani je komisija ; sprejela predlog dogovora o enotnih osnovah za klasifikacijo poklicev in strokovne izobrazbe. Ta dokument naj bi bil osnova za planiranje kadrov in za razvoj vzgojnoizobraževalne dejavnosti kot sestavine celotne družbene reprodukcije. Pripomogel naj bi k povezovanju združenega dela na področju SFRJ, k zagotavljanju osnov za vrednotenje dela glede na njegovo sestavljenost. Usklajevalec in nosilec sprejemanja tega dokumenta bo svet Zveze sindikatov Jugoslavije.
Posebna delovna skupina bo pripravila do konca januarja dogovor o skupnih osnovah vzgojnoizobraže-valnega sistema v SFRJ. Določiti bo treba odnos učenca do šole, do združenega dela, do zaposlitve. Celi mladi generaciji v usmerjenem izobraževanju je treba zagotoviti skupne osnove; ki se morajo uresničiti v prvih dveh letih usmerjenega izobraževanja. Posebno pozornost je treba posvetiti — tudi predšolski izobrazbi, ki ima velik pomen za nadaljnje izobraževanje otrok.
BiH: Prednost predšolskemu izobraževanju
V Bosni in Hercegovini so republiški skupščini predložili načrt predšolskega izobraževanja. Za zdaj je zajetih samo 3,8 odstotkov predšolskih otrok. Prizadevajo si povečati obseg, še posebno, ker so’ do neke mere zagotovljena sredstva za gradnjo vzgojnovarstvenih ustanov. Izdelali so tudi teze za zakon o preobrazbi osnovne šole. V projektu vztrajajo na taki osnovni šoli, ki bo hkrati kulturno središče določene sredine. Pripravili so prednačrt za usmerjeno izobraževanje, pripravljajo pa tudi družbeni dogovor, ki bo zajel kadrovske značilnosti OZD. Skoraj vse dokumente bodo sprejeli v letu 1978; predvsem dokument o preo-brazbi predšolske vzgoje in osnovnega šolstva ter dokument o usmerjenem izobraževanju. Novi sistem bo dokončno zaživel v šolskem letu 1578-79.
Čna gora: Povečati vpliv združenega dela
Hrvaška:
Prva generacija
zaključuje
izobraževanje
Na Hrvaškem je trenutno najbolj aktualno srednje šolstvo. To leto je vpisana prva generacija v zaključno fazo usmerjenega izobraževanja. Zato akcijski program postavlja težišče preobrazbe izobraževanja v delovne organizacije, saj preobrazbe ne morejo izvesti same organizacije vzgoje in izobraževanja. Osnovni namen akcije je, da se učenci čimprej vključijo v združeno delo in se izobražujejo naprej iz dela in ob delu. Veliko pozornost posvečajo tudi povezovanju srednjega z visokim šolstvom. Vpis v zaključno fazo usmerjenega izobraževanja je izveden po razpisu na osnovi načrta -samoupravne interesne skupnosti za vzgojo in izobraževanje. Seveda ni lahko usklajevati vseh želja učencev in potreb gospodarstva. Prve izkušnje dajejo pozitivne rezultate. Čeprav še vedno ni zadovoljiv vpis na smeri, kjer se izobražujejo za proizvodne poklice, pa je položaj precej boljši kot v drugih republikah.
Načrtujejo tudi zakon o preobrazbi predšolskega in osnovnošolskega izobraževanja. Seveda so vse reforme zaman, če ne bomo imeli dovolj izobraženih in usposobljenih učiteljev. Novi zakon o izobraževanju učiteljev bo terjal, da imajo vsi najmanj višjo izobrazbo. V novem sistemu izobraževanja so vrata na široko odprta študiju ob delu, zato pa je treba na tem področju še marsikaj urediti. Pripravljajo samoupravni sporazum za izredni študij v skladu s potrebami združenega dela.
Kosovo: Kako zaposliti vse izobražence?
V Črni gori se zdaj v glavnem posvečajo preoblikovanju republiške skupnosti za izobraževanje, da bi zagotovili povečan vpliv združenega dela na izobraževanje. Izdelujejo konkretne programe za zaključno fazo usmerjenega izobraževanja in ugotavljajo, da so se organizacije Z?rV^,ene8a ^e* * *a v to konkretno delo vključile mnogo bolje kot pa v prejšnje splošne priprave. Izvajajo določene popravke pri programih predšolskega, osnovnošolskega in prve faze usmerjenega izobraževanja. Glavno vodilo je povezovanje teh Programov v smislu dograjevanja.
Socialistična pokrajina Kosovo ima še druge probleme. Pri, n jih namreč ne morejo zaposliti niti 7 odstotkov srednje in vtsokoizobraženih ljudi. Zato morajo svoje šolske programe prilagajati potrebam združenega dela v drugih republikah. Pripravljen imajo načrt zakona o preobrazbi osnovnega šolstva in zakona o usmerjenem izobraževanju. V zadnjem času pa so vse moči usmerjene k preobrazbi višje pedagoške šole v fakulteto. Novemu izobraževalnemu sistemu bodo prilagodili tudi organiziranost SIS. Razmišljajo o treh SIS, za vsako stopnjo izobraževanja posebej.
V tekočem šolskem letu so prešli na skupne osnove v gimnazijah; možnih je 11 nadaljnjih usmeritev. Do konca maja bodo' pripravili nove programe za ustanovitev 20 izobraževalnih centrov, kar je seveda povezano z velikimi denarnimi izdatki.
Makedonija: Kakšni so dosedanji rezultati usmerjenega izobraževanja?
V Makedoniji že od leta 1974 delajo po skupnih osnovah. To leto zaključuje šolanje prva generacija. Zdaj raziskujejo učinke takega načina izobraževanja in pripravljajo zakon o usmerjenem’ izobraževanju. Predvidevajo, da se bo začel uveljavljati leta 1981. V visokem šolstvu uresničujejo zakon iz leta 1974. Posebna komponenta je »razpršitev« fakultet, tako je zraslo pet novih fakultet izven Skopja. V pripravi sta tudi zakona o akademskih nazivih in o skupnostih izobraževanja in znanosti. V zakone vgrajujejo elemente samoupravljanja in samoupravnega planiranja. Do zdaj so bile občine izključene, zdaj pa dobivajo skupnosti izobraževanja v občinah večji pomen in se povezujejo z republiško skupnostjo.
Slovenija: Prehod na usmerjeno izobraževanje v
šolskem letu 1979-80
V skupščini SR Slovenije je osnutek zakona o svobodni menjavi dela in na osnovi tega zakona bo urejen tudi položaj samoupravnih interesnih skupnosti. Po občinah bomo imeli temeljne interesne skupnosti. Vse to je pomembno tudi za usmerjeno izobraževanje. V pripravi je zakon o usmerjenem izobraževanju, ki bo imel za osnovo izobraževanje kot sestavni del združenega dela. Vseboval bo vsa vpnašanja s področja izobraževanja, da ne bodo potrebni še drugi dokumenti. V prvem tromesečju prihodnjega leta bo javna razprava o tem zakonu. V načrtu je tudi obnova zakona o osnovnem šolstvu, kjer dobiva svojo pravo vlogo celodnevna šola.
Pred dvema letoma smo na področju izobraževanja pedagogov začeli uvajati novosti. Reforma na pedagoškem področju že teče in to so dobrodošle izkušnje. V prihodnjem šolskem letu bo ena tretjina vseh šol prešla na usmerjeno izobraževanje, v celoti pa bi preobrazba zajela šolstvo v šolskem letu 1979-80. Po programu bo do leta 1980 v Sloveniji zgrajenih 23 dijaških in študentskih domov, kar bo tudi dobra osnova za prehod na usmerjeno izobraževanje.
Srbija: Začeli z usmerjenim izobraževanjem
V Srbiji so v letošnjem letu začeli s
• prvim razredom usmerjenega izo-
braževanja. Za prvi letnik so tudi že zagotovili učbenike. Seveda je zdaj pomembna naloga nadaljnji razvoj usmerjenega izobraževanja. Zadali so si nalogo, da morajo vsi dokumenti biti sprejeti do leta 1980.
Trenutno je pripravljen dokument o kadrih. Poleg tega so pripravili tudi dokument o skupnih osnovah v srednji šoli. V drugem letniku je več »blokov«, kot jim pravijo. Izdelali so že 20 programov za proizvodne poklice, drugi »bloki« so za nadaljnje izobraževanje. Imajo tudi delovno gradivo za pripravo dokumenta o izobraževanju učiteljev. Obsežna je njihova aTccija za izenačenje položaja prosvetnih delavcev z delavci v gospodarstvu. V ta namen pripravljajo analizo družbenoekonomskega položaja organizacij združenega dela na področju vzgoje in izobraževanja.
Vojvodina: Zajeli ves sistem izobraževanja
V Vojvodini je bil junija letos sprejet zakon, ki zajema ves sistem izobraževanja od predšolske vzgoje do osnovne šole, od dveh let usmerjenega izobraževanja s skupnimi osnovami preko drugih dveh let usmerjenega izobraževanja do visokih šol in doktorata. Imajo centre za splošno izobraževanje in centre za poklicno izobraževanje. Pripravljeni so prvi osnutki samoupravnega sporazuma o izobraževalnih centrih. V šolskem letu 1979-80 bodo prešli na nov linearni program enajstletnega izobraževanja, ki bo zajemal eno leto predšolske vzgoje, osem let os*novne šole in dve leti usmerjenega izobraževanja.
Namesto konca
Medrepubliška in pokrajinska komisija je ocenila, da so povsod, kljub kvalitetnemu delu in prizadevanjem za preobrazbo vzgoje in izobraževanja, še preveč usmerjeni v popravljanje dosedanjega sistema. Povsod pa so prišli do spoznanja, da je treba preobraziti tudi osnovno šolo. V vseh dokumentih, ki so v pripravi, tudi ni dovolj razumljena potreba po izobraževanju na dveh mestih — v šoli in v združenem delu. Seveda pri tem ne gre za patronat proizvodnih organizacij združenega dela nad šolami. Iz združenega dela bi bilo treba usjrosobiti strokovnjake za pedagoško delo in z njihovim sodelovanjem v vzgojnoizobraževalnem procesu odpraviti pomanjkanje učiteljev.
V vsej široki akciji, ki je zajela vso Jugoslavijo, je še veliko vprašanj, dilem; nasprotij. Očitno pa je, da delo povsod teče pospešeno in povsod si prizadevajo, da bi izobraževalni sistem prilagodili potrebam združenega dela in razvoju samoupravne socialistične družbe.
STANKA RITONJA
Razstava celjskih likovnih amateijev v Muzeju revolucije je prijetno presenetila
Na poti k lastni
likovni govorici
Letošnja razstava članov Društva likovnih amaterjev Celje v celjskem Muzeju revolucije predstavlja pravo presenečenje. Izbor je napravila komisija Združenja likovnih skupin Slovenije, ki sta jo sestavljala predsednik in tajnik združenja, dr. Cene Avguštin in Dolfe Pen. S svojimi deli se predstavlja deset, članov društva, celota pa predstavlja enega največjih uspehov našega amaterskega slikarstva in se lahko mirno meri z najboljšimi dosežki, ki jih je doslej predstavilo republiško združenje.
Člani, ki razstavljajo v Celju, so skorajda v celoti presegli doslej ustaljeno likovno govorico amaterjev, močno prevladujoče vzore slovenskega postimpresioni-stičnega slikarstva, motivno omejenost na krajinarstvo, preprosto realistično figuralno kompozicijo ali tihožitje ter izrazito tehnološko začetništvo, ki so mu razen akvarela in olja tuje vse druge likovne tehnike.
Slikarstvo omenjene skupine kaže pogumno osvajanje likovne govorice v širokem razponu motivike, v obvladovanju kompozicije in barvne skale,-ponekod pa dela prehajajo že v resnično zrele slikarske dosežke, med katerimi bi v prvi vrsti omenili oljne po-
dobe in akrile predsednika društva Staneta Petroviča-Čončija.
Nande Lesjak in Jože Perčič sta izrazita predstavnika kolorističnega slikarstva, saj gradita skorajda izključno na barvi. Lesjak v barvnih namazih, Perčič pa z zoperstavljanjem razgibanih in enotnih barvnih mas. Potem sodobnega slovenskega hiperreali-zma, načina slikanja, ki kar je mogoče natančno odslikava neposredni vidni svet ljudi in pojavov, se pridružuje Karel Zelič, medtem ko se je Mi-hajlo Perič kot eden redkih amaterjev podal na področje grafike in se poskuša v suhi igli. S solidnimi krajinami se predstavlja Vinko Podjed, z uspešnimi primerki pastela Branko Horvat, z izredno dinamičnimi, kompozicijsko in barvno ubranimi olji in akrili Stane Petrovič-Čonči, k uspehom razstave pa bi prišteli tudi tuše Magde Zagoričnik.
Le v zadnji sobi razstavišča se srečujemo s precej manj kvalitetnimi deli, s še začetniškimi prizadevanji Aca Markoviča, Filipa Bariča in Franca Brečka, medtem ko karikaturist Milan Alaševič tudi tokrat ohranja solidno raven svojih stilistično upodobljenih domislic.
js
[KAJ Ml POMENI KULTURNO DELO?
SLIKANJE -VEČ KOT HOBI
Med slikarji, ki so pripotovali v Pira, ■ zav‘adala mrzlična napetost. Začel. O l>ad‘c‘onaIni piranski Ex-tempor rganizatorji so na čista, neposlikat P Qtna udarjali pečate. Potem so pust jstvarjalce same, da so, v ne več kot d< Zjem ducatu ur poslikali svoja platn or se je hotel uveljaviti med mnogir, dohV^en‘mi’ ie morc,l delati hitro . čd '°’ P° preteku odmerjene^ oHL J6 komisija s strokovnim očeso, •J , ra^a najboljše. In nekatere mt ne da bi se menila za kaj dri '■irari ■ Za naslikano, še najmanj i /e ni status profesionalca ali amater j izv,agradda kot avtorje likovno najbc Nn’ zan‘mivih in uspelih del. eto r?zstavb M jo že po tradiciji vsak iknvr,Pravliai° člani celjskega Društi
<Qter'l\amateriev’ v‘si tu^‘ dika, , P‘ran< °eremo >>diploma-Ex-tempc nlJr ‘n pod katero se je podpii "Condi CeMski slikar Stane Petrovi Oddeli SlCer obhkovalec v reklamne Kferr U CeVske delovne organizac
Čonči je na diplomo s piranske prireditve sicer ponosen, vendar to ni edino priznanje za njegovo delo. Iz Pirana je prinesel že štiri diplome in leta 1974 prvo nagrado, v svojo zbirko pa dodal še diplomo srbskega Društva Abraševič.
O Stanetu Petroviču, 31-letnem slikarju iz Drešinje vasi pri Celju, ki je skupaj s petimi otroki odraščal v delavski družini in ki je po končani poklicni črkoslikarski šoli v Kranju služboval po našem Primorju, v Kopru, Izoli, v Piranu in Trstu, dokler ni pristal v Celju, govorimo o slikarju-ljubitelju. O slikarju, ki z diletantizmom ali s pridobit-ništvom nima nič skupnega.
Čonči si na vso moč prizadeva, da bi iz vrst amaterizma izrinil negativne predznake, vse tiste težnje, ki s pravim ljubiteljstvom nimajo nič skupnega. Že tri leta, odkar so v Celju ustanovili Društvo likovnih amaterjev, ki deluje v okviru tamkajšnje Zveze kulturnih organizacij, si prizadeva usmerjati in krepiti li-
kovno življenje v mestu ob Savinji. Društvo, nemalo po njegovi osebni zaslugi, šteje danes triintrideset članov, z mestnega in širšega celjskega območja. Združuje jih slikarstvo, slikanje, zato ni nič čudnega, da drug ob drugem sedita zdravnik in nekvalificirani delavec, da eden po končanem srečanju odide v Sevnico, drugi v Prebold.
»Z ustanovitvijo društva«, pravi njegov predsednik Čonči, »smo si zadali dve nalogi. Da pritegnemo čim večje šte-
vilo slikarjev ljubiteljev in da napravimo vse, da bi se naši člani čimveč naučili, čimbolj obvladali likovno govorico, pa naj bo to v olju ali v drugih, za amaterje težje dostopnih tehnikah. v nam so prišli tisti, ki so doma slikali iz hobija, takšni, ki so se želeli učiti in žal tudi takšni, ki so preko organizacije hoteli prodajati svoje izdelke. Slednje smo hitro spregledali in izločili iz naših vrst. Kajti denar za nas ni in ne sme biti na prvem mestu.«
Številne samostojne in skupinske razstave članov društva, njihove pobude in njihova prisotnost v mestu, predvsem pa ostri kriteriji, s katerimi so zajezili poplavo diletantskih amaterskih izdelkov, pomenijo v celjskem likovnem življenju, ki je sicer z enim samim razstaviščem precej okrnjeno, precejšen napredek. Pomenijo množično kulturno gibanje, ki prinaša 's seboj nekatere zametke resnično kvalitetnega slikarstva. In ne sega preko svojih zmožnosti, ko skuša z zunanjimi manifestacijami, na primer z načrtovano likovno kolonijo na Dobrni, uveljaviti svoj vpliv in svoje težnje pri čim širšem uveljavljanju likovne kulture.
Še vedno pa je v vseh njihovih prizadevanjih na prvem mestu slikanje,kvalitetno likovno izražanje. Zato so tudi v zadnjih treh letih, kar so povezani v društvo, vidno napredovali, čeprav nekateri bolj, drugi manj. Stane Petrovič je naredil veliko. Pri njem je slikanje že zdavnaj mnogo več kot razvedrilo, preraslo je v sugestivno izrazno moč, ki ji ne manjka tehnične in tehnološke veščine. Prostor, barvna skala, kompozicija v perspektivi ali koloritu, anatomski proporci tvorijo izvirno in premišljeno celoto: In enako strog je do sebe, ko slika olje ali akrilno podobo ali kadar oblikuje maskoto — celjskega Splavarja.
JS
MAKEDONSKI ZGLED SKRBI ZA AKTIVEN ODDIH IN REKREACIJO
PRILOŽNOST IN SPODBUDA
V Kalištih pri Strugi sta Inteks in Ohis začela graditi novo rekreacijsko središče, ki po zasnovi in funkcionalnosti odraža sodobne potrebe, nastaja pa kot primer praktičnega uresničevanja načelnih stališč sindikatov in določil zakona o združenem delu
V Kalištih, izletniškem kraju pri Strugi so položili temeljni kamen za hotel in spremljajoče objekte novega kompleksa delavskega letovišča v Makedoniji. S tpm se bo tudi ta kraj odprl za organizirani oddih delavcev, kar že dolgo je v njegovi najbližji soseščini starodavno mesto Ohrid ob obali istoimenskega jezera.
Po zadnjem kongresu Zveze sindikatov Makedonije, ki je sprejel nalogo, da se morajo organizacije in organi sindikatov neposredno zavzeti za ustvarjanje možnosti za organizirani letni oddih delavcev, si povsod prizadevajo nadomestiti tisto, kar so preje zamudili. Tako so podprli
OD SKOPSKEGA DOPISNIKA
zamisel o ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti, pri katerih bi z združenimi sredstvi gradili nove objekte za zadovoljevanje vse večjih potreb delavcev. V delavskih domovih v Makedoniji je zdaj približno 8.000 ležišč. Ta številka niti ni tako majhna, če pomislimo, kako je bilo takoj po kongresu sindikatov. Osem tisoč ležišč v različnih kategorijah delavskih domov je obenem omogočilo, da so se z združenimi sredstvi začeli lotevati gradnje novih objektov s poudarkom na njihovi funkcionalnosti. Za to posebej skrbijo sindikati.
Potrditev takšne politike v organizacijah združenega dela je tudi začetek zidave hotela — delavskega letovišča, ki bo, ko bo končana tudi njegova druga faza, visoke B kategorije. Zidajo ga z združenimi sredstvi Inteksa, ki povezuje 40 organizacij združenega dela makedonske tekstilne industrije in Ohisa -organsko-kemične industrije iz Skopja.
Ta objekt družbenega standarda obeh organizacij združenega dela bo imel 600 ležišč. Imel bo dve restavraciji s skupno kuhinjo, nekaj konferenčnih dvoran in vse, kar je potrebno za večja srečanja. Poleg hotela bo stala športna dvorana za tako
imenovane male športe, kjer bodo delavci med oddihom lahko obnavljali svoje psiho-fi-zične moči. Potem ko bodo zgradili pokriti bazen, bodo v teh objektih lahko pripravljali delavske športne igre.
Sredstva za graditev hotela sta iz svojih skladov zagotovila Inteks in Ohis — vsak po 40 odstotkov, preostanek (110 milijonov dinarjev) pa Stopanska banka iz Skopja.
Primer konkretne akcije združenih delavcev Inteksa in Ohisa je, kot ocenjujejo v republiškem svetu Zveze sindikatov Makedonije, izjemnega pomena za razvoj te oblike družbenega standarda. Menijo, da bo ta primer vplival tudi na druge panoge, dejavnosti in področja. Po svoji zasnovi in funkcionalnosti bo objekt odsev sodobnih potreb s stališča oddiha in rekreacije delavcev. Po drugi strani pa bo še eno potrdilo, da se uresničuje stališče sindikatov, da sta oddih in rekreacija sestavni del delovnega procesa in da je sredstva v te namene treba zagotoviti z razvojnimi programi, prav tako, kot jih zagotavljajo za razširitev materialne baze. Obenem pa je to tudi praktično uresničevanje zakona o združenem delu na področju družbenega standarda, kjer prihajata do izraza tudi solidarnost in vzajemnost, ki v osnovi omogočata celovitejše zadovoljevanje skupnih potreb.
V Inteksu in Ohisu se zavedajo, da je oddih element, ki prispeva k ohranitvi zdravja in vitalnosti, obenem pa tudi izboljšanju storilnosti. Poleg tega pa je to tudi zgled, kako je mogoče z združenimi silami zagotoviti aktiven oddih. Vendar pa to ni vse. Objekt, ki po svoji zasnovi in funkcionalnosti odseva sodobne potrebe — pri zagotavljanju oddiha in rekreacije delavcev, bo prispeval tudi k zadovoljevanju potreb v republiki, obenem pa bo omogočal medrepubliško in mednarodno sodelovanje. To pa je vsekakor priložnost, da se v medsebojnih srečanjih delavci bolje seznanijo in si izmenjajo izkušnje. MILAN MILEV
Kdo bo razsojal sodnikom?
Na dnevnem redu seje republiškega odbora sindikata delavcev uprave in pravosodja Hrvaške je bila nenavadna točka dnevnega reda. Pred tedni je bila namreč v Splitu konferenca sindikata delavcev uprave in pravosodja za Dalmacijo, ki je analizirala dosedanjo dejavnost in prihodnje naloge te organizacije pri uresničevanju ustave in zakona o združenem delu v organih uprave in pravosodja. V bistvu je konferenca izhajala iz tega, da sedanje stanje v organih uprave in pravosodja ni zadovoljivo, da se še niso izrazile revolucionarne spremembe, h katerim težimo, ker so še dileme o svobodni menjavi dela na tem področju, da slednjič še nimamo nekaterih zakonov, ki bi morali biti usklajeni z ustavo in zakonom o združenem delu. Ne bi pa smeli pozabiti tudi na razpoloženje nekaterih delovnih ljudi, da naj bi pravzaprav ostalo tako, kot je.
Na konferenci se je nazadnje omenjeno stališče posebej odra-
zilo v zvezi z nagrajevanjem po delu. Nekateri delavci iz pravosodja so javno, za kulisami pa še bolj zanikali potrebo, da bi o tem sploh razpravljali, češ da je v pravosodnih organizacijah na tem področju vse v najlepšem redu. Eden izmed udeležencev seje pa je v to odkrito podvomil. Konkretno: predsedniku nekega
RA»HI«KE N«yiNE
okrožnega sodišča, ki je govoril v imenu drugih predsednikov, ni bilo jasno, ali gre za stališče medobčinskega odbora sindikatov za Dalmacijo, ali pa za stališče neke skupine ali celo posarr ..i-nikov.
Bilo je še nekaj drugih, ne ravno lepih zadev, tudi etiketiranje tistih predrznežev, ki sumijo v tisto, kar je bilo s težavo doseženo in ko vendar gre za povsem soliden materialni položaj in osebne dohodke.
Potem ko so nekateri prekli-
cali »težke besede«, se je konferenca končala s polovičnim rezultatom: o vsem bodo še enkrat razpravljali na delovnih sestankih pa tudi medobčinski odbor naj bi še enkrat povedal svoje stališče.
Toda ne: vse to se je znašlo na dnevnem redu omenjene seje republiškega odbora. Od njega so za htevali, da nekako razsoja v sporu in to ne zato, ker gre za splitski spor, marveč zato, ker bi se brez odločnega stališča utegnil sprevreči v splošno ravnanje in razmerje do nalog, ki so sicer bile opredeljene v tem republiškem odboru. V republiškem odboru so menili, da bi podoben položaj nastal na vsakem drugem ; ~ drocju, ce h: _ vprašanja dali v razpravo.
Če bi skušali strniti razpravo skoraj vseh članov republiškega odbora, ki so čutili potrebo, da se posamično izrečejo, bi lahko dejali, da so soglasno sprejeli trezno stališče predsednika Ilije Bekiča. Zdaj seveda ni treba dvi-
KOMU, KDAJ IN ZAKAJ SE PRITOŽUJEJO DELAVCI KOSOVA?
Predvsem »življenjski vzroki«
Lani se je pokrajinskemu svetu ZS Kosova pritožilo 582, letos pa tristo delavcev
Te dni smo se pogovarjali s sekretarjem sveta Zveze sindikatov Kosova Desimirom Jovanovičem, ki je obenem tudi predsednik komisije tega sveta za življenjske in delovne razmere. Pogovor se je nanašal na pritožbe delavcev Kosova.
Tovariš Jovanovič je uvodoma povedal nekaj zanimivih podatkov. Samo svetu Zveze sindikatov Kosova se je lani pritožilo 582 delavcev, od teh jih je skoraj 80 odstotkov imelo prav in njihove vloge so rešili pozitivno. Letos se je temu forumu pritožil 301 delavec.
»Svet Zveze sindikatov Kosova običajno dobiva vloge delavcev, ki se ne strinjajo z ravnanjem svojih direktorjev in drugih vodilnih in posameznih organov, ki si prilaščajo njihove pravi, Pritožbe najprej preučimo preverimo prek naših sindikalnih organizacij, nato pa se lotimo reševanja. V glavnem smo ugotovili, da mnogi pojavi, na katere opozarjajo delavci, kažejo na to, da v nekaterih okoljih ni dovolj organizirana in uveljavljena delavska kontrola. Po drugi strani pa smo tudi opazili, da se tam, kjer je samoupravljanje razvito
in kjer je dobro usklajeno delo z upravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami, težje izražajo škodljive težnje posameznikov. Delavci se največkrat pritožujejo zaradi odpustitve z dela, premestitve z enega delovnega mesta na drugo, zaradi zmanjšanega osebnega dohodka, zaradi krivic pri reševanju stanovanjskih problemov, nadalje zaradi zadev s področja pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja, zaposlovanja, socialne pomoči, štipendij za otroke, zaradi neizpolnjevanja pravnomočnih sodnih sklepov in tako dalje.«
Ljudje so seveda še posebej občutljivi, ko gre za stanovanja in prav tukaj je mnogo napak. Lani se je samo zaradi stanovanjskega vprašanja sindikatu pritožilo 123 delavcev, letos pa dvakrat več.
»Do tega je prihajalo zaradi tega, ker v mnogih okoljih sindikalna organizacija ni bila sposobna oceniti in reševati pritožbe delavcev in se spoprijeti z napakami. Zdaj lahko rečemo, da je to preteklost,« trdi Jovanovič. »Prej so bila sredstva,namenjena za stanovanjsko graditev, upo-
rabljena nenamensko. Ko pa smo začeli združevati sredstva za zidavo solidarnostnih stanovanj, so se mnoge zadeve ob večji budnosti sindikatov spremenile. Sredstva solidarnosti so porabljena strogo namensko in prav zato je bilo lani sezidanih 360 stanovanj, letos pa jih bo skoraj dvakrat več. Ta stanovanja bodo dobili delavci iz neposredne proizvodnje. Posebej želim poudariti, da je tudi komisija s svojo zavzetostjo za ta vprašanja vplivala na pospešitev procesa dodeljevanja stanovanj delavcem, ki so v najbolj težavnem položaju.
Ali se delavci pritožujejo svetu Zveze sindikatov Kosova, ker ne zaupajo svojemu okolju? Ali se za to odločajo po »inerciji«?
»Posamezni delavci niso dovolj seznanjeni s tem, komu naj se pritožijo in zato se obrnejo na svet Zveze sindikatov Kosova, namesto da bi se na občinski sindikalni svet ali pa na svojo sindikalno organizacijo. V takih primerih delavcem svetujemo, naj se obrnejo na pravo mesto in kako naj uresničijo svoje pravice,« je poudaril Desimir Jovanovič.
T. KADIČ
go vati več prahu( kot ga je. Re_ publiški odbor podpira medobčinski odbor za Dalmacijo, ki je ta vprašanja postavil na dnevni red, čeprav bi njihovo gradivo moral v celoti zavrniti. Kritika vsakega konkretnega gradiva, pa tudi tega, se mora sprejeti, če je usmerjena k iskanju rešitev, ki so boljše od ponujenih, pa čeprav so izrečene z najostrejšimi besedami. Vendar pa je zato odpor nekaterih odgovornih funkcionarjev vreden obsodbe, še zlasti, ko nekateri izmed njih nasploh zavračajo, da bi razpravljali o teh vprašanjih. Republiški odbor zlasti ne more sprejeti tega, da se zanika pravica sindikata, da o razpravlja, saj je to tudi njegova dolžnost, še pa se bo postavil po robu etiketiranju po-sameznih sindikalnih voditeljev in v vnovičnem primeru bo šel tako daleč, da bo o ravnanju posameznih odgovornih funkcionarjev seznanil njihove družbenopolitične skupnosti, saj je eno boj mnenj ob konkretnih rešitvah, drugo pa generalno zavračanje splošno sprejete usmeritve.
Da pa imajo tudi v pravosodnih organih o marsičem razpravljati, ko gre za delitev po rezultatih dela, ni treba posebej dokazovati. Navsezadnje to ni prvič, da o tem govorijo. Za ilustracij0 navedimo primer, ki ga je onte' nila Jelka Čirič. Dejala je, da je neki odgovorni delavec iz pravosodja na nekem odgovornem srečanju prav tako odgovorno iZ' javil, da lahko delajo mnogo hi' treje in bolje kot delajo. Pri njih so v treh mesecih po namigu, da bo prišla nekakšna inšpekcija, rešili več primerov kot prej v dveh letih.
Torej, tovariši iz pravosodja, tudi pri vas je možno nagrajevanje po delu. Le-to ne bo degradiralo vašega dela, kot ne degra-' dira dela drugih delavcev. Zastavilo se bo pa vprašanje, kdo pd vas dela in kako dela, kdo je za uradniško zavetje in kdo za to, da svoje delo postavi pod lu<: dnevne ocene, kako opravit* svojo odgovorno družbeno funkcijo.
Seveda ne bi smeli misliti, da je takšen položaj v vseh naših pra' vosodnih organizacijah. So P*?' meri z zelo pozitivnimi rezultati, vedno več pa je tudi delavcev V pravosodju, ki so pripravljen* pretrgati s tradicionalizmom, k* vleče nazaj in ki torej ne more dobiti družbene podpore.
K. VLAHOV
STROKOVNJAK OPOZARJA NA PRAVICE IN DOLŽNOSTI
VRSTE VARNOSTNE VZGOJE
Strokovne službe in tudi razni deli proizvodnih procesov so v zadnjih letih izoblikovali interese po raznih vrstah tečajev in seminarjev s področja varstva pri delu za posameznike in za skupine. Tečaji in seminarji imajo več ali manj utrjene programe, učno gradivo ter ustrezne oblike utrjevanja in preverjanja znanja. Ker je še precej delavcev v proizvodnih procesih, ki še ne poznajo celotnega sestava seminarjev in tečajev, s katerimi je moč poglabljati in obnavljati znanja ter izkušnje s področja varstva pri delu, naj povemo kaj več o tovrstnih seminarjih in tečajih. Razvrščamo jih predvsem v naslednje skupine:
1.	Seminar za direktorje in vodilne delavce organizacij združenega dela o aktualnih vprašanjih uveljavljanja varstva pri delu.
2.	Seminar za vodje strokov-
nih služb in vodje delovnih enot v proizvodnem procesu o varstvu pri delu.
3.	Seminar za vzdrževalce delovnih priprav in naprav.
4.	Seminar za obratne elektrikarje.
5.	Seminar za elektrikarje na grabiscih in deloviščih.
6.	Seminar za delavce v laboratorijih in preizkusnih delavnicah.
7.	Seminar za delavce z viličarji in za delavce z raznimi transportnimi napravami.
8.	Seminar za vodje del na tekočih trakovih.
9.	Seminar za vodje in delavce v avtomehaničnih delavnicah.
10.	Seminar za delavce na višini (monterje jeklenih konstrukcij).
11.	Seminar za delavce in vodje del v komunalnih dejavnostih.
12.	Tečaj za projektante in konstruktarje za uveljavljanje zahtev varstva na področju projektov in konstrukcij.
13.	Tečaj za pooblaščene delavce službe varstva pri delu po tako imejnovanem drugem programu.
14.	Tečaj za »S« izvedbe.
Razen teh so še drugi seminarji in tečaji, denimo na osnovi ogleda in preučitve potreb delovnih procesov in novih delovnih naprav in priprav. Za vsako vrsto seminarja obstaja okvirno in dopolnilno gradivo, ki ga lahko vnaprej prejme vsakdo, ki se želi seminarja ali tečaja udeležiti. '
Neposrednejše in podrobnejše informacije lahko prejme vsak posameznik ali delovna organizacija pri Centru za vzgojo in publicistiko Zavoda SR Slovenije za varstvo pri delu v Ljubljani, Bohoričeva 22 a.
Nadurno delo na dan državnih praznikov
VPRAŠANJE:
Znana so mi tolmačenja sindikalne liste, vendar mi ni povsem jasno nagrajevanje za delo na dan državnih praznikov. V naši organizaciji združenega dela se je namreč zgodilo, da smo morali proizvodni delavci zaradi velikih potreb delati tudi med prazniki. Ker nam bodo to delo plačali enako kot če bi delali na prosto soboto, me zanima, če je tako ravnanje skladno s predpisi. Zanima me, kakšen bi bil osebni dogodek za delo na dan proste sobote ali na dan tedenskega počitka (nedelje) ter seveda na dan državnega praznika.
»NE BI SE PODPISAL«
ODGOVOR:
Po zakonu ima delavec pravico do počitka ob praznikih SFRJ in ob praznikih republike oziroma avtonomne pokrajine, ki so določeni z zakoni republik ali pokrajin kot dnevi počitka.
Navzlic takemu zakonskemu določilu pa je včasih potrebno, da delo tudi na dan državnega praznika poteka nemoteno. Tudi na tak dan je potrebno delati v prometu, pri varovanju premoženja (čuvaji), v zdravstvu itd. V mnogih proizvodnih organizacijah proizvodni
proces tudi mora teči brez zastoja. Zakon ne določa, da imajo delavci, ki morajo delati na dan državnega praznika, pravico do počitka naslednjega dne v tednu, kot je primer pri delu na dan tedenskega počitka. Delavci, ki morajo delati na dan državnega, praznika, imajo pravico do nadomestila osebnega dohodka — kot vsi drugi delavci, ki ta dan ne delajo. Poleg tega pa imajo ti delavci tudi pravico do osebnega dohodka za delo, ki so ga opravili na dan državnega praznika. Osebni dohodek za tak delovni
dan pa je povečan še za dodatek v višini najmanj 50 % obračunske osnove ali dosežene akontacije osebnega dohodka za poln delovni čas. Tak osebni dohodek gre torej delavcem, ki morajo delati na dan državnega praznika.
Za delo na dan tedenskega počitka pa pripada delavcem dodatek v višini 35 % do 50% obračunske osnove ali dosežene akontacij® osebnega dohodka za poln delovni čas. Višino dodatka določi organizacija sama v svojem samoupravnem aktu, seveda v mejah navedenega razpona, ki ga določa sindikalna lista za leto 1977.
X kupon 4C*
S
PRAVNIK SVETUJE
kdo je kdo
MENAHEM BEGIN
predsednik izraelske vlade
Sedanji izraelski premier je danes eden tistih politikov, o katerem veliko govorijo, ne samo zaradi egiptovsko-izraelskega dialoga na vrhu, marveč tudi zato, ker je ena izmed najbolj kontraverznih figur v izraelski politiki.
»Begin naj kar govori,« so z zasmehovanjem pred parlamentarnimi volitvami govorili njegovi politični nasprotniki, neki telavivski inštitut za raziskave javnega mnenja pa je tik pred volitvami postregel s trditvijo, da bodo volilci veliko raje na položaju predsednika vlade videli bivšega obrambnega ministra Simona Peresa kot pa »okrutnega skrajnega desničarja Menahema Begina«. Ko pa so računalniki premleli podatke o glasovanju, se je izkazalo, da so se vsi zmotili; novi izraelski premier je Postal prav Begin, vladajoča stranka pa skrajno desničarska stranka Likud, ki je bila 29 let v opoziciji.
Življenjepis izraelskega premiera je prepoln avantur, terorističnih akcij, spektakularnih dejanj, Predvsem pa dokazov o nespravljivosti in nepopustljivosti do Arabcev. Rodil se je leta 1913 na 9'jskem in končal pravno fakulteto v Varšavi ter ^aj kmalu postal vnet zagovornik najbolj skrajnih židovskih krogov. Leta 1943 je postal vodja terori-st*čne organizacije »Irgun Zwei Leumi« (Organi-zacija nacionalne armade), znane po brezštevilnih Pokolih arabskega prebivalstva, zlasti Palestincev. Potem ko je nastala izraelska država, je Begin razpustil svojo teroristično organizacijo oziroma jo sPrernenil v politično stranko Herut (Svoboda), ki se le kmalu povezala z drugimi desničarskimi Brankami in postala jedro Likuda.
Zaradi vsega tega so v svetu, zlasti pa v arabskih državah izid letošnjih volitev v Izraelu sprejeli z nernirom, čeprav takrat verjetno ni nihče niti pomi-slil na to, da se bo prav s tem Beginom le nekaj mesecev pozneje pogovarjal eden od arabskih voditeljev.
BRANKO KASTELIC
SINDIKATI IN GOSPODARSKA GIBANJA V TURČIJI
Delavci nočejo plačati vseh računov
Turški sindikati se zavzemajo za reformo davčnega sistema, da pretežne večine bremen ne bi plačevali le najrevnejši sloji
TA TEPEN V ŽAišČU
Čeprav bruto narodni dohodek Turčije tudi letos narašča, sicer po nekoliko nižji stopnji kot lani, je gospodarstvo te države v težavnem položaju. Državna podjetja, na katera odpade polovica industrijske proizvodnje, imajo 2,5 milijarde dolarjev izgub. Uvoz strojev in surovin, nujnih za uresničevanje zamisli o hitrejši industrializaciji, daleč presega izvoz. Prav zato računajo, da bo letošnji primanjkljaj plačilne bilance dosegel celo 4 milijarde dolarjev. Zaloge deviz so se zmanjšale na 600 milijonov dolarjev.
BREME NEZAPOSLENOSTI IN INFLACIJE
Približno 3 milijone ljudi ali 15 odstotkov prebivalstva je nezaposlenih, število delno zaposlenih, ki živijo od kmetijstva, pa je še večje. Poleg tega je približno milijon turških delavcev, ki so začasno v tujini, ostalo brez dela ali pa jim to grozi. Njihovo vračanje v domovino povzroča velike težave, ker bi Turčija morala zagotoviti 600.000 novih delovnih mest, da bi ohranila sedanjo že tako visoko raven nezaposlenosti, še znatno več delovnih mest pa bi morala odpreti, če bi lahko dala delo delavcem, ki se vračajo iz zahodne Evrope.
Vlada je v želji, da spodbudi gospodarsko dejavnost, sprejela obsežen program industrializacije. Pri mednarodnem monetarnem skladu je zaprosila za posojilo v višini 120 do 150 milijonov dolarjev. Pred tem pa mora vlada izpolniti nekatere pogoje monetarnega sklada. V Turčiji so devalvirali liro in upajo, da bo to spodbudilo izvoz in skupaj s prejšnjimi podražitvami mnogih izdelkov in storitev zmanjšalo porabo, ki je bila doslej čezmerna. Sklad je predlagal tudi zamrznje-nje mezd in reorganizacijo državnega sektorja turškega gospodarstva, kar vključuje tudi prenehanje dotiranja državnih podjetij iz proračunskih sredstev. To bi vsekakor pripeljalo do vala odpuščanja delavcev in povečanja armade nezaposlenih.
Nagel skok cen, ki je nastal zaradi serije podražitev in devalvacije, je občutno povečal življenjske stroške. To pa je seveda najbolj prizadelo najslabše plačane sloje prebivalstva. Sindikati poudarjajo, da s težavo izbojevano povečanje mezd ne more slediti inflacijski stopnji, ki dosega približno 30 odstotkov. Prav zato opozarjajo na nujnost preobrazbe davčnega sistema in na boj proti davčnim utajam, saj zdaj skoraj 75 odstotkov državnih dohodkov zberejo izključno z davkom na mezde. To seveda najbolj obremenjuje najbolj siromašne družbene sloje, medtem ko si velika podjetja v zasebnem sektorju kopičijo velikanske dobičke.
Podpredsednik konference naprednih delavskih sindikatov (DISK) Fehmija Isiklara je izjavil, da delavci v nobenem primeru niso
odgovorni za to krizo in nočejo, da bi to zvrnili na njihova pleča. Obenem pa so delodajalci postali zelo nepopustljivi do delavskih zahtev. Zaostreni spori povzročajo po vsej državi številne stavke. Nedavno so delodajalci sklenili odpustiti precej kovinarskih delavcev v Istambulu, ki stavkajo že nekaj mesecev in zahtevajo zvišanje mezde, 45-urni delovni teden in jamstvo za zaposlitev.
Zaradi gospodarske krize, ki je po mnenju sindikatov vlada ni sposobna rešiti, se vse bolj krepita politična represija in boj med levico in desnico. Sindikati opozarjajo, da mora biti turški delavski razred zdaj še posebej pozoren zaradi nevarnosti, ki jo utegnejo povzročiti reakcionarne sile. Le-te pa ne grozijo samo delavcem, ampak vsem družbenim plastem, katerih koristi so v nasprotju s koristmi velikega kapitala in imperializma. Prav zato je DISK pozval vse napredne sile, da strnejo svoje vrste in ustanovijo narodno demokratično fronto, največji sindikalni centrali v državi — zvezi turških sindikatov pa je predlagal, da bi se lotili skupne akcije.
SVETLANA STEVIČ
ISMAILIJA — Na jvečja pozornost mednarodne javnosti je veljala dvodnevnemu obisku izraelskega premiera Begina v Egiptu ter njegovim pogovorom z egiptovskim predsednikom Anvarjem el Sadatom. Državnika sta imela po pogovorih novinarsko konferenco, na kateri sta poudarila, da se bodo izrael-sko-egiptovski pogovori nadaljevali. To pa je, kot ocenjujejo opazovalci in komentatorji, tudi vse, kar je prineslo drugo egip-tovsko-izraelsko srečanje na vrhu. Jasno se je namreč pokaza- ■ lo, da Sadat in Begin nista uspela zmanjšati razlik ob nekaterih bistvenih vprašanjih, še posebej o zahodnem bregu reke Jordan, dogovorila pa sta se o ustanovitvi dveh posebnih odborov — vojaškega in političnega — ki naj bi zasedala na ravni ministrov, vojaški, ki bi bil dvostranski, v Kairu, politični, v katerega naj bi se vključili tudi drugi prizadeti, pa v Jeruzalemu. Medtem se je v diplomatskih krogih izvedelo, da Egipt pripravlja svoj mirovni načrt za Bližnji vzhod, ker je po mnenju Kaira predlog Izraela pomanjkljiv. Tudi drugo egiptovsko-izraelsko srečanje na vrhu je povzročilo ogorčenje med Palestinci in v več arabskih državah, ZSSR ga je ostro obsodila, ZDA pa podprle.
ZAHODNA SAHARA — Kljub temu, da je Fronta za osvoboditev Zahodne Sahare osvobodila osem francoskih državljanov, ki jih je zajela med boji v mavretanskimi in maroškimi četami, boji niso ponehali, kar so mnogi pričakovali, marveč so se znova razplamteli. Po najnovejšem sporočilu Fronte so njeni borci v zadnjih treh spopadih ubili sto maroških vojakov.
LIZBONA — Portugalski predsednik Eanes je obnovil pogovore z voditelji vodilnih političnih strank, na temelju katerih naj bi izbral novega premiera, ki bi takoj začel sestavljati novo vlado. Medtem se v državi nadaljuje val stavk, ki so povsem ohromile življenje in še zaostrile politično in vladno krizo.
MANILA — Več kot 89 % volilcev je na državnem referendumu odobrilo načrte predsednika Ferdinanda Marcosa, da obdrži položaj šefa države in prevzame še položaj predsednika vlade, ko bodo prihodnje leto na Filipinih uvedli parlamentarni sistem oblasti.	—
B. K.
SKUPAJ V OBRAMBO DELAVSKIH PRAVIC
Na pobudo treh francoskih sindikalnih central — Centralne konfederacije dela, Demokratske konfederacije dela in Federacije prosvetnih delavcev je bil nedavno v Parizu skupni sestanek predstavnikov alžirskih, maroških, tunizijskih, španskih, portugalskih, italijanskih in jugoslovanskih sindikatov ter sindikatov-gostiteljev. Navzoči so bili tudi predstavniki Organizacije afriške sindikalne enotnosti. Na njem so obravnavali položaj delavcev-migrantov v Franciji in drugih državah zahodne Evrope. Ob tej priložnosti so razpravljali o posledicah sedanjih neugodnih gibanj v gospodarstvu in na tržišču dela v državah, kjer so zaposleni delavci iz tujine, zlasti v Franciji.
Imigracijska politika teh držav se je namreč spremenila, s tem pa tudi pogoji za življenje in delo tujih delavcev. Predstavniki treh francoskih sindikalnih organizacij so podrobno seznanili udeležence z akcijami, ki jih izvajajo za zaščito položaja in pravic tujih delavcev v zvezi z nedavnimi ukrepi francoske vlade (prepoved izdajanja novih dovoljenj za delo, izplačilo denarnega nadomestila tistim tujim delavcem, ki privolijo v to, da se vrnejo v domovino itd.).
Na sestanku so sprejeli skupno sporočilo, v kate-
rem so se zastopane sindikalne organizacije še enkrat odločno zavzele za spoštovanje načela enakosti pravic domačih in tujih delavcev na podlagi konvencij mednarodne organizacije dela in meddržavnih dvostranskih sporazumov. Potem ko so udeleženci opozorili na potrebo, da se odpravijo vse oblike diskriminacije do tujih delavcev, zlasti še pri odpuščanju z dela, so poudarili, da države imigracije morajo upoštevati pravice tujih delavcev do svobodnega opredeljevanja o tem, ali bodo ostali v državi, kjer so zaposleni, ali pa se bodo vrnili v domovino. Potrebna je resnična enakost pravic na vseh področjih, vštevši tudi pravico do strokovnega usposabljanja, ki bo tudi delavcem omogočila, da se po vrnitvi v domovino vključijo v gospodarsko življenje.
Na sestanku so sklenili, da je treba »pod nujno« doseči tesnejše medsebojno sodelovanje sindikatov, da bi zavarovali pravice in interese delavcev imigrantov in izboljšali njihove pogoje za življenje in delo. Delavce, ki so začasno zaposleni v tujini, pa so pozvali, da se vključijo v sindikalne organizacije držav, kjer so zaposleni, ker bodo tako skupaj z domačimi delavci lažje branili svoje pravice.
D. T.
OBISKU JUGOSLOVANSKE SINDIKALNE DELEGACIJE NA ŠVEDSKEM

Posebnosti delavskega gibanja
to P0Sovor>h s predstavniki sindika-n Ina , e<^s^ern so nas seznanili tudi z k® aterimi posebnostmi delavskega gi-anja. Sami slikovito pravijo, da ima ve^0 delavskega gibanja tri osnovne
Politična veja (leve stranke)
~ Radikalna veja (sindikati), in zvezo potrošnikov. ljai^raz *zveza potrošnikov« uporab Us’ našlm prevajalcem morda n 0r eza’ a nisem našel boljšega. Gre z -acij° potrošnikov, ki so z name njo °Se^' kolje organizirano potroš bila jStanovili zvezo. Ustanovljena j Čiano pta 189°- Sedaj ima 1.800.00 in dan 0^as’se je organizacija krepil 'n l8oemIma Ze 2^00 lastnih prodajal dejav b a§ovnic. Zadnja leta so svoj' Letna'10^ raz^>r'li tudi na industrije kron pC .anarina znaša 200 švedski! tržišču ° ^ 0vr8aniziranega nastopa n tudi na	konec leta udeležer
leža se d°i '?U Pr°dajaln. Velikost de v svojiv, ? °č* na osnovi višine nakupo Vse raču r®?v*nab- (Za vse leto hranij ne in z njimi dokažejo udelež
bo). Zanimiva in v bistvu nejasno opredeljena je vloga člana, ki nastopa tako v vlogi lastnika (preko organizacije s članarino), kot tudi potrošnika.
Poleg teh osnovnih vej delavskega gibanja raste na »drevesu« še množica manjših vej, ki po mnenju sindikatov Švedske skupaj predstavljajo močno drevo z globokimi koreninami.
ZAKON O SOODLOČANJU
Razmeroma malo smo ob našem obisku slišali o vsebini in> še zlasti malo o uspehih, ki so jih dosegli v zadnjem letu, odkar imajo novi zakon o soodločanju. Malo smo bili temu krivi tudi sami, ker nismo dovolj vztrajali, naj bi temu vprašanju namenili več pozornosti Zvedeli pa smo, da je vsebina zakona v glavnem naslednja:
—	sindikalna organizacija ima v zakonu vso podporo za pogovore o soodločanju v vseh vprašanjih, ki zadevajo delodajalce in delavce;
—	sindikalna organizacija ima v zakonu posebno podporo, da doseže po-
godbe o soodločanju (tako imenovana »zadružna pravica o konfliktih«);
—	ob sporu, ki nastane v zvezi s pogodbami o soodločanju ali delovnimi obveznostmi, ima sindikat pravico prednosti pri tolmačenju teksta pogodbe;
—	pravica na pogajanja se razširja v zvezi s sedanjimi še na: delodajalec mora dafi pobudo za pogovore, preden izvede katerokoli važno spremembo. To velja za spremembe v zvezi s posameznim delavcem ali skupino zaposlenih. Delodajalec mora na zahtevo sindikata začeti pogajanja o kateremkoli vprašanju;
—	delodajalec mora odložiti odločitev in je ne sme izvajati, dokler se ne končajo pogajanja,
—	delodajalec mora sindikatu omogočiti vse informacije, ki so mu potrebne za zaščito interesov delavcev,
—	sindikat ima pravico sveta proti odločitvam, za katere je moč oceniti, da želijo obiti zakon ali obstoječo pogodbo. Vse to se le načelne opredelitve, ki pa vendarle imajo tudi praktične posle-
V pomenku s tovarišem na izplačilni dan
dice. Vse to skupaj pa vendarle omogoča mirno sožitje delodajalcev in delavcev.
ŠE O TAKTIKI IN STRATEGIJI
Moji vtisi o uspešnosti švedskih sindikatov in političnih strank so pozitivni
v tem smislu, da celoten sistem zagotavlja delo in socialno varnost večine prebivalstva. Tudi v taktiki delavskega gibanja so dosegli velik napredek. V bistvu so delavci preko sindikata prisotni pri vseh važnejših odločitvah. Imajo svoje člane v upravah podjetij, ki sicer soodločajo, a so v manjšini. Napravili so mnogo majhnih korakov pri krepitvi vpliva delavcev na nekatera pomembna vprašanja, ki urejajo odnose med lastniki in delavci. V ničemer pa niso posegli preko meje — v lastnino.
Imajo idejo o ustanovitvi nekakšnih delavskih skladov, ki naj bi nastajali postopoma vsako leto s prelivanjem dela dobička v roke delavcev. Vendar potrebujejo za to najprej socialno demokratsko vlado (to bodo, kot pravijo, imeli leta 1979), nato bodo šele lahko sprejeli zakon o delavskih skladih. Prelivanje v roke švedskih delavcev je po tej ideji predvideno zelo počasi. Po približno 50 letih naj bi prešlo 51 % Švedske v last delavcev. Presenetili smo jih s vprašanjem o cilju te »strategije«, kot ji oni pravijo.
Dejali so, da imajo še petdeset let časa za pripravo novega modela Švedske. Taka strategija pa je malo preveč dolgoročna, da bi nas mogla navdušiti.
IVAN GODEC
Prebili smo led, toda to je
šele
začetek!
Na področju organizacije prostega časa zaposlenih smo storili v minulih letih razmeroma lep korak naprej. Razumljivo, ne gre za prelomnico, ne gre za nekaj izrednega, pa vendar...
Spoznanje, da ni čisto vseeno, kako preživljamo svoje proste urice, kaj delamo v času dopusta in kaj smo pripravljeni storiti za svoje zdravje, svoje počutje, razpo-ložanje in delovne sposobnosti, počasi, prav počasi že pronica v zavest naših delovnih ljudi.
Res, počasi, vendar vztrajno. In to je bistveno. Osveščenost je vse večja, zato naše delo, naše akcije vse bolj izvirajo iz spoznanja, da mora postati skrb za prosti čas zaposlenih sestavina reprodukcijskega procesa, del našega vsakdanjega življenja.
In zaradi vsega tega je danes tudi pristop do tega pomembnega področja dela drugačen v primerjavi z včeraj. Je bolj življenjski, bolj smiseln, saj temelji na vse bolj resničnem spoznanju, da moramo ljudje nekaj investirati tudi vase, v svoje zdravje in svoje delovne sposobnosti, da ne smemo misliti le na svet okoli sebe, nase pa pozabljati. Le kaj bi okolica brez nas?
In ob vsem tem, ko smo si in se še prizadevamo, da bi približali našim delovnim ljudem prijeten in obenem zdrav način izkoriščanja prostega časa, nam vseskozi hromi uresničevanje zastavljenih načrtov pomanjkanje organizatorjev rekreacije. Potrebe po ljudeh, ki naj bi skrbeli za aktivno razvedrilo .zaposlenih, so namreč več kot očitne, saj bi slovenske delovne organizacije potrebovale danes blizu tri tisoč organizatorjev športne rekreacije, od tega blizu tristo z diplomo višje ali visoke šole.
Primanjkljaj je torej velik, čeprav je po drugi plati res, da slovenski sindikati iz leta v leto uspešneje organizirajo
izobraževanje tovrstnih kadrov. Tako se je z letošnjimi tečaji v Poreču in v Mozirju povečalo število amaterskih organizatorjev rekreacije že na sedemsto! Rezultati prizadevanj, da bi tudi na področju kadrov storili korak naprej, so torej več kot očitni. Seveda so dobile največ novih organizatorjev aktivnega oddiha delovne organizacije, nekaj pa tudi krajevne skupnosti in druga okolja, ki naj bi skrbela za zdravo in pametno izkoriščanje prostega časa vseh naših občanov.
Toda, kot že rečeno: kljub prizadevanjem slovenskih sindikatov, ki so v minulih letih veliko storili na tem področju izobraževanja kadrov, je pomanjkanje,tovrstnih delavcev še vedno pereče. Res je, v zadnjih štirih letih smo izšolali kar sedemsto amaterskih organizatorjev rekreacije, toda, potrebovali bi jih še najmanj štirikrat toliko. Če pa upoštevamo še osip, potlej pa še precej več!
Ob vsem tem ne smemo pozabiti, da je podobno tudi s pomanjkanjem poklicnih organizatorjev aktivnega oddiha. Vse slovenske delovne organizacije imajo nekaj deset poklicnih organizatorjev rekreacije, potrebovale pa bi jih veliko veliko več. Za začetek nekaj sto.
Potrebe so torej očitne, prav tako pa je očiten in spodbuden tudi napredek na tem področju. In pri tem nikakor ne gre zanikati pomembnega deleža slovenskih sindikatov, ki so se lotili dela na pravem koncu. Prebili so led, kot temu pravimo, in poskrbeli, da imajo naše delovne organizacije že tudi strokovno usposobljene ljudi za organizacijo prostega časa naših delavcev in njihovih svojcev.
A. UL.
Z ŽOGO IN DELOVNO AKCIJO
Morda primer Prijedora glede razvoja množičnega športa niti ni tako osamljen, toda vreden je naše pozornosti, ker dokazuje, kaj vse se da napraviti, ko postane šport last širokega kroga delovnih ljudi
Pred časom so v prijedorskem naselju Stari Grad-Zagrad-Raškovac svečano predali namenu nov športni stadion z betonskimi tribunami za dobrih sedemsto gledalcev. Ob tribunah so kmalu nato zgradili tudi slačilnice in kopalnice za športnike, razen tega pa tudi lep društveni dom. Novi objekt je hotro postal središče ne samo športnega, ampak tudi družbenopolitičnega življenja tega naselja.
— Če bi zbrali in preračunali vse, kar je bilo napravljenega in dodali vložene prostovoljne delovne ure, bi ugotovili, da je vrednost celotnega objekta poldruga milijarda starih dinarjev.
Razumljivo, toliko denarja ni bilo vloženega, niti ga razmeroma razvito naselje ne bi moglo zagotoviti. Pomanjkanje denarja so športniki in prijatelji športa nadoknadili z žogo in lopato. Na vseh športnih prireditvah so zbirali prostovoljne prispevke,
športniki in prijatelji športa pa so bili tudi vsakodnevno na »akciji«. Zgradili so novo športno središče z lepim športnim domom, ki bo hkrati tudi sedež bodoče krajevne skupnosti.
Mogoče prijedorski zgled niti ni tako redek primer — in bi lahko kaj podobnega našli še marsikje. Toda vreden je naše pozornosti zato, ker dokazuje, kaj je mogoče storiti, če postane šport last širokega kroga delovnih ljudi in občanov. V Prijedoru so'si tega že dolgo želeli. Zato so že pred nekaj leti pretrgali »suženjstvo« navideznim malim športnim zvezdam in začeli akcijo za razvoj .množičnega športa.
Iz takih želja in potreb se je rodila tudi prijedorska občinska nogometna liga in hkrati z njo tudi štirinajst novih nogometnih klubov, ki vključujejo na različne načine nekaj tisoč mladih nogometašev in ljubiteljev nogometa, ki upravljajo in aktivno delajo v teh nogometnih orga-
nizacijah. Ti ljudje danes igrajo za svoje male nogometne klube ali navijajo zanje. Toda skoraj vsak dan so tudi na delovni akciji in tako združujejo prijetno s koristnim. Tako so športniki in prijatelji športa v zadnjih dveh letih zgradili dvanajst novih nogometnih igrišč; za njihovo vzdrževanje skrbijo tako, kot za svoja stanovanja in hiše. Tako je novoustanovljeno občinsko nogometno tekmovanje dvignilo na noge tisoče mladih športnikov in prijateljev športa.
Da ne bo pomote. V Prijedoru ne gre samo za izrazito množičnost v nogometu, množičnost, ki bo sčasoma dala tudi kakovost; gre tudi za druge športne panoge, ki se čedalje bolj širijo in dobivajo podporo z vseh strani. Ustanovljena so že občinska tekmovanja v kegljanju, košarki, in streljanju. Cenijo, da je danes v Prijedoru vključenih v redno športno aktivnost in tekmovanje prek 3000
športnikov, v raznih športnih aktiv-nostih pa po realni oceni sodeluj6 okrog dvajset odstotkov občanov občine, ki ima nekaj Več kot 108.000 prebivalcev.
Ni dvoma; to so pomembni koraki po poti razvoja športne rekreaciji Ohrabrili so še športnike in športu6 delavce, v drugih panogah, da tudi oni s prostovoljnimi akcijami grad6 igrišča. Tako so napravili osem kolti' biniranih asfaltnih ploščadi rekrea' cijskega središča s tekališčem t6f igrišči za nogomet, košarko, odbojk0 in rokomet.
In tako gre po vrsti.
V akcijo, ki naj bi omogočil3 športno aktivnost in rekreacijo vse®! ki si tega žele, so se nedavno vključil6 tudi krajevne skupnosti. S -tem j6 športna rekreacija dobila najširšo i3 najbolj množično osnovo in podp0" ro. In kaj se da v takih okoliščinal1 i napraviti, najlepše dokazujejo prij6' dorski zgledi!	s. URE^
IMV, KRKA, PIONIR.
Moški so letos tekmovali v enajstih, ženske pa v osmih športnih panogah. V nogometu in v odbojki so potekala tekmovanja skozi vse leto, saj so bila organizirana po liga sistemu, nastopajoči pa so bili razdeljeni v več skupin. Vsega skupaj se je iger udeležilo več kot 280 ekip oziroma 200 posameznikov, kar pomeni, da postajajo redna športna srečanja del 'vsakdanjega življenja vse večjega števila zaposlenih.
Tudi letos so bili organizatorji, to je komisija za šport in rekreacijo pri občinskem svetu Zveze sindikatov Novo mesto, zadovoljni z udeležbo v plavanju, atletiki, kegljanju, smučanju in v šahu, precej manj pa, denimo, s tekmovanji v streljanju, ki se jih je udeležilo od 42 prijavljenih ekip le 17. Tudi v namiznem tenisu, balinanju in crosu udeležba letos ni bila kdo ve kako spodbudna.
Tako kot drugod je tudi na območju Novega mesta čutiti, da delo organizatorjev športne rekreacije v posameznih delovnih organizacijah še ni zaživelo v polni meri. Res paje tudi, da je teh ljudi še vedno premalo in da v sredinah, kjer žive in delajo, še nimajo prave podpore.
REZULTATI:
Ekipna uvrstitev — moški: 1. IMV Nov°
mesto (358 točk), 2. Tovarna zdravil Kr^3 (346), 3. SGP Pionir (311), 4. Iskra NoV° mesto (301), 5. Novoles Straža (280), 6. voteks Novo mesto, 7. Garnizija JLA No''0 mesto, 8. Železničar Novo mesto, 9. Druš,',° upokojencev, 10. Ela Novo mesto, 11. ^ minvset Novo mesto, 12. Gorjanci — pro®6*’ 13. Gozdno gospodarstvo, 14. Novomontaž3’ 15. Bolnice, 16. UJV, 17. Kovinar, 18. Skup* čina občine Novo mesto, 19. Industrija ob11 tve, 20. Kremen Novo mesto in 21. Izobraž6 valni center tehničnih strok.
Ekipna uvrstitev —ženske: 1. Novoles (1^ točk), 2. Tovarna zdravil Krka (186), 3. Isl613 Novo mesto (166), 4. SGP Pionir (123), 5.1° dustrija motornih vozil (115), 6. Novoteks, Bolnice, 8. Skupščina občine Novo mesto, ? Labod, 10. Ljubljanska banka, 1 L Gorjanci'11 12. Iskra Šentjernej.
Smučarski teki postajajo iz leta v leto bolj priljubljena športna panoga. Mnogi so se naveličali prerivanja na preveč obljudenih smučiščih, zato so si omislili opremo za teke, ki je precej dostopnejša od one za alpsko smučanje. Tudi na zimskih športnih srečanjih je postala ta panoga izredno priljubljena, saj se prijavlja za teke na smučeh vsako leto večje število ljudi. Naš posnetek je s srečanja slovenskih gradbincev v Kranjski gori, med katerimi je že zelo veliko ljubiteljev tega mikavnega rekreacijskega športa. (A. Ul.)
V	_______________/
Glavni cilj: zgraditi lastne objekte!
Pretekli teden so se zbrali športniki-delovne organizacije Meblo iz Nove Gorice, da pregledajo opravljeno delo v pravkar končanem letu in se pogovorijo o nalogah za leto 1978.
Kot je znano, obstaja Športno društvo Meblo že dve leti. Ima že 400 članov, ki delujejo v 14 različnih sekcijah. Ta številka sicer še ni zadovoljiva, zato bo storilo društvo v prihodnjem letu vse, da okrepi svoje vrste.
Na zboru so ponovno poudarili pereč problem pomanjkanja tele-snokulturnih površin, zato so spreje-
li, med drugim, naslednje sklepe:
—	začeti z izgradnjo nujno potrebnih športnih objektov v športno rekreacijskem centru Meblo;
—	povečati število članstva ŠD;
—	organizirati rekreacijo za čim-večje število zaposlenih, torej dati poudarek množičnosti in raznim oblikam rekreacije;
—	organizirati dejavnost po sekcijah tako, da bodo skupni nastppi na vseh tekmovanjih v okviru občine kot tudi lesne industrije čimbolj uspešni;
—	vključiti občane iz KS Kromberk v delo ŠD Meblo in .
— organizirati in usposobiti p|3 valni bazen, da bo izkoriščen vsa) toplih poletnih mesecih.
Velik del potrebnih sredstev boJ° prispevali delavci sami, to je OA Meblo. Veliko prostovoljnih del°v. nih ur pa so pripravljeni opravl člani skupno z mladino iz KS Kro® berk, ki je svojo pomoč že obljub'13. Del sredstev pričakujejo tudi 0 TKS Nova Gorica (odbor za gra nje), saj je znano, da park ne bo zapr tega tipa, temveč da bo na voljo vs®11 krajanom Nove Gorice.
R. KOLENC
Šahovski dvoboj: JLA: Iskra
V počastitev dneva JLA in Titovih jubilejev je bil v Iskri četrti tradicionalni šahovski dvoboj med ekipama Ljubljanske garnizije in člani Šahovskega društva Iskre. Končni rezultat dvoboja je bil 30:21 zašahiste Iskre. Rezultati na prvih desetih deskah so bili: Preinfalk — Albaneze 0,5:0,5, Šiška — Djurič 0:1, Krivec — Taljat 1:0, Papler — Stipanovič 1:0, Steiner — Mešič 1:0, Šemrl — Lazič 1:0, Čeko — Alič 1:0, Kerec — Vasič 0:1, Lisica —- Zafirov-ski 0,5:0,5; Andrejič — Ilič 1:0.
B. B.
Hitropotezni turnir Iskre
V Horjulu je bil 14. redni trimesečni hitropotezni turnir Iskre. Udeležilo se ga je 30 šahistov iz različnih TOZD Iskre. Končni vrstni red je bil naslednji: 1. Janez Kumše, 2. Miha Šmid, 3. Stane Hrovat, 4. Jože Kerec, 5. Vito Šoukal, 6. Dane Černe, 7.—8. Lojze Deželak in Zdravko Lisica, 9. Anton Jerina, 10. Marjan Butala itd. V skupini kategoriziranih šahistov pa je bil vrstni red: L Jovo Čeko, 2. Jože Papler, 3. Anton Preinfalk, 4. Vojko Srebrnič. Za pokal zmagovalcev imajo po dve zmagi: Jože Kerec, Stane Hrovat in Janez Kumše. Vrstni red za šahovski pokal pa je: L Jože Kerec 82,5 točke, Stane Hrovat 81,5, Janez Kumše 80,5, Miha Šmid 64, Martin Brce 35, Marjan Butala 34, Dane Černa 32,5 itd.
BOGDAN BREZIGAR
NOVA GORICA
Uspel seminar
Zavod za šolstvo, organizacijska enota Nova Gorica, je priredil enodnevni seminar za mentorje in vodstva šolskih športnih društev. Obravnavali in izmenjali so izkušnje v delu šolskih športnih društev s stališča nove usmeri- , tve v telesni kulturi.
Na seminarju so poudarili, da je zanimanje za šport med mladimi izredno veliko, ljudi, ki imajo možnosti za vrhunske dosežke, pa je v primerjaVi z drugimi, ki si želijo rekreacije, malo. Prav zato bi morali množično dejavnost finančno bolj podpreti.
Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje, kaj s tistimi šolskimi športnimi društvi, ki se ne vključujejo v koncept usmeritve prioritetnih športnih panog. Znano je namreč, da smo se tudi glede tega odločili za enotnejšo politiko, ki predstavlja enega izmed temeljnih pogojev za uspešnejšo vzgojo mladih nadarjenih športnikov.
JESENICE
Sankaško prvenstvo železarjeV
Jeseniški železničarji so pred dnevi uspešno organizirali tekmovanje v sankanju. Imeli so ga pri Savskih jamah, kjer so jeseniški sankači zelo dobro pripravili tekmovalno progo. Tekmovanja se je udeležilo 6 žensk, 33 moških, starih do 40 in 20 moških starih nad 40 let.
Rezultati — ženske: L Mira Robič* Roza Koselj in 3. Alma Pristov, itd. .
Moški do 40 let: L Karlo Girandon, Drago Hribar, 3. Marjan Burnik, itd. .
Moški nad 40 let: L Janez Smolej. ^ Drago Dokl, 3. Janez Smolej, itd.
Del udeležencev tekmovanja sankačev
POKRAJINSKI POKOJNINSKI SKLAD
Za reševanje težkega pi . *erna rentnikov in upokojene Je Narodna vlada za Sloven Ustanovila poseben sklad. Pobudo rudarjev, ki so imeli n Več Upokojencev fnri bratovsl
■'‘aunicah v Sloveniji je bilo ■000 upokojencev), je bil |.ePtembra 1919. leta ustai
jen	o	*-»/-»Iz-/-»trii
d
na ^de na premog, i Udnikov so morali od 1. I^Ora 1919. leta plačevat ‘ad prispevke po 1 din za Pfodanega premoga; od 1 ombra 1920. leta se je ti uda zvišala na 5 din za Prodanega premoga. Ta skl j ostajal do 7. maja 1935.1« ■L v šestnajstih letih 1,275.296 din prispevke Pfodanega premoga, i .J tega sklada so prejen etih 1919 in 1920 dragi ..ude k rentam le rudar januarja 1921. leta pa Va?tn'ki drugih socialnoza Inih zavodov — nezg ^utniki in upokojeni želi dnul 'n nameščenci. Dragii
rentn.S S° Preiemali.Ie
v.UK1 ln upokojenci moh prenizke rente.
," m upravljal pc n. °d za nameščence v
, Denur jz pokrajjnsi
ojnmskcga sklada se j
vodfe4W0reteli.lni
v -*avne brato
68 32^bljuni 1 >J2% zbranih
’	/0 zbranih sreč
Un^°dnih rentnikov 2oll“ih žel,
niv« čustev, zbranihtneŠČenCev p:
neS.f!edstev;.Vs
-rnuut
avsfr0k?jnine šo pri laskih zavaroval
godn S° biIe terito GdHezavarovalnice Varn,ClJ’ fudarska ne
Vsf, v Za
tudi nez8odne 0be. ,reatnike ir
's»aŽL ia"skih
stry,vaČetkuletal
stv° za prome
Svanje
-Miacevati ,1 S arni fond dir beznic v Zagre
Ustnikj rudni spevu Upirali I
za iPt " pe-sn
l929*Uklne-' Se ni. Zg(
zu ši
v koris
‘Zenskega
nkih Podjeti Podpore koiuinskega
sedaj draginjske doklade pri bratovskih skladnicah. Za ostale upokojence in rentnike pa ni bilo poskrbljeno.
Vlada je končno 7. maja 1935 ukinila pokrajinski pokojninski sklad. Ustanovljen pa je bil Osrednji sklad za sanacijo glavne bratovske skladnice v Ljubljani.
Pokrajinski pokojninski sklad je v 16 letih obstoja odigral pomembno vlogo. Ustanovljen je bil kot začasna rešitev izredno perečih socialnih razmer v Sloveniji, ki so bile izjemne. Drugod v Jugoslaviji ni bilo takih problemov, vsaj v tolikšnem obsegu ne. V Sloveniji, ki je bila industrijsko najbolj in najprej razvita, je bil tudi delavski razred starejši v vsakem pomenu besede. Socialno zavarovanje je bilo že dalj časa vpeljano in prva generacija zavarovancev si je že pridobila starostne pokojnine in nezgodne rente. Teh upravičencev je bilo že 7.042. Za normalno izplačevanje njihovih rent in pokojnin pa samo tekoči prispevki aktivnih zavarovancev za onemoglost, starost in smrt na področju Slovenije niso zadostovali. Kapital pokojninskih skladov bivših avstrijskih zavarovalnih zavodov — pa je bil za naše zavarovance izgubljen. V takih okoliščinah in še prav posebej v povojnih razmerah, ob draginji in pomanjkanju je ta pokrajinski pokojninski sklad veliko pomagal rent nikom in upokojencem v Sloveniji.
UVEDBA ENOTNEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV ZA VSO JUGOSLAVIJO
Istočasno kot v Sloveniji so se začele temljite reforme socialnega zavarovanja tudi v vseh drugih jugoslovanskih pokrajinah. Tam pa, kjer še ni bilo socialnega zavarovanja, so bile akcije za njegovo uvedbo. Najprej je bilo urejeno bolniško zavarovanje delavcev na bivšem avstrijskem ozemlju kraljevine SHS; to je uredila začasna uredba 11. oktobra 1920. Za vso državo pa je bilo bolniško in nezgodno zavarovanje enotno urejeno z uredbo o ureditvi zavarovanja delavcev zoper bolezen in nezgode z dne 17. junija 1921. To uredbo je zakonodajni odbor narodne skupščine na svoji seji dne 3. decembra 1921 dopolnil z določbami o zavarovanju delavcev za onemoglost, starost in smrt in jo izdal kot Zakon o zavarovanju delavcev. Zakon je bil podpisan šele 14. maja 1922, veljati pa je začel 1. julija 1922, a ne v celoti.
Ta zakon je bil enoten. Urejal je vse vrste zavarovanja za vse delavce v vsej Jugoslaviji, razen zavarovanja ob brezposelnosti. Za to zavarovanje je že zakon sam napovedal poznejšo ureditev, kar pa z uredbami o podpiranju brezposelnih delavcev in o borzah dela ni bilo zadovoljivo rešeno. Glede izvajanja pa zakon ni bil enoten. Izvajanje zavarovanja za onemoglost, starost in smrt (pokojninsko zavarovanje) je odložil še zakon sam do 1. julija 1925, potem pa ga je vlada odlagala vse do 1. septembra 1937. Niti glede izvajanja v teritorialnem obsegu zakon ni bil enoten. V predelih, kjer se je socialno zavarovanje prvič uvajalo (Srbija, Makedonija, Črna gora), je dopuščal, da se izvedba bolniškega in nezgodnega zavarovanja odloži do 1. julija 1925.
Pokojninsko zavarovanje za vse delavce je bilo torej uvedeno šele 1. septembra 1937. S tem dnem so začeli od zavarovancev pobiratiftudi prispevke za to zavarovanje (3 % zavarovane mezde). Tako je pridobivanje pravic iz tega zavarovanja teklo šele od tega dne dalje.
Zakon o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922 je bil enoten v tem, da je določal minimalne pogoje zavarovanja vseh delavcev, dopuščal je pa nadaljevanje vsakršnega posebnega zavarovanja, ki je nudilo svojim zavarovancem boljše ali vsaj enake pogoje socialnega zavarovanja.
ORGANIZACIJA
ZAVAROVANJA
Zavarovanje za bolezen, nezgode, onemoglost, starost in smrt je po zakonu o zavarovanju delavcev izvajal Osrednji urad za zavarovanje	delavcev
(SUZOR), ki je imel svoj sedež v Zagrebu. Ta urad je bil edini nosilec za vse vrste zavarovanja na ozemlju vse Jugoslavije. Članstvo v zavarovanju je bilo obvezno in enotno.
Pri osrednjem uradu za zavarovanje delavcev so bili zavarovani vsi delavci in nameščenci, razen tistih, ki so bili zavarovani pri bratovskih skladnicah (rudarji), pri državnem pokojninskem skladu (državne službe) in pri humanitarnih fondih pri direkcijah državnih železnic (železničarji), ker so te ustanove nudile svojim zavarovancem boljše pogoje. Drugih nosilcev zavarovanja zakon ni poznal. Ukinjene so bile vse okrajne bolniške blagajne, obratne bolniške blagajne, društvene in posebne nezgodne zavarovalnice. Izvajanje vseh vrst zavarovanja je bilo združeno v enem uradu (SUZOR), kar je pomenilo poenotenje zavarovanja. In ker je bil SUZOR edini nosilec zavarovanja v državi, lahko govorimo o centralizaciji zavarovanja. Bile pa so izjeme.
Število članov osrednjega urada
za zavarovanje delavcev (SUZOR) leta 1930 po krajevnih organih
okrožni uradi	1930
Banjaluka	20.651
Beograd	84.158
Dubrovnik	17.958
Karlovac	14.974
Ljubljana	97.788
Niš	28.601
Novi Sad	27.393
Osijek	55.936
Sarajevo	36.888
Skoplje	32.675
Sombor	20.250
Subotica	19.485
Sušak	10.487
Tuzla	17.973
Zrenjanin	23.196
Zagreb	79.892
»Merkur«, Zagreb	17.721
Trgovsko
društvo, Ljubljana	5.261
»Trgovačka omladina«,
Beograd	3.261
skupaj 631.181 Poleg že omenjenih kategorij delavcev, ki so imeli svoje zavarovanje, so v posameznih pokrajinah poslovale še posebne ustanove, pri katerih so bili včlanjeni izključno umski delavci in trgovski nameščenci. Te ustanove so bile: Trgovsko bolniško in podporno društvo s sedežem v Ljubljani za območje Slovenije, Trgovsko društvo »Merkur« v Zagrebu za območje cele države, društvo »Trgovačka omladina« s sedežem v Beogradu za območje bivše kraljevine Srbije. Pokojninski zavodi za nameščence pa so izvajali samo pokojninsko zavarovanje um skih delavcev, medtem ko je njihovo zavarovanje za primer bolezni in nezgod ostalo pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev. Do leta 1938 je obstajal tak zavod samo v Ljubljani za območje Slovenije in Dalmacije, potem pa so bili ustanovljeni še v Zagrebu, Beogradu in Srajevu. Pri nameščencih torej ni bilo izvedeno poenotenje zavarovanja in tudi ne cem tralizacija.	(Se nadaljuje)
— Zanima me, če bodo potem, ko bo začela obratovati jedrska elektrarna v Krškem, tudi sveče na atomski pogon...
STATISTIKA
—	Ljubi potrošnik, na žalost ne morem povsem natančno ugotoviti, če so stroški porasli za 17,2% ali za 10,1 %...
—	Saj ni važno! Vem le to, da moram znova zategniti pas za dve luknji.
Karikaturi: I. Antič
NAGRADNA
KRIŽANKA
Rešitve pošljite do 11. januarja 1978 na naslov: ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA št. 52. Nagrade so: 200, 150 in 100 dinarjev.
DE	ISRAUA NA Ml TARO	vrsta HRANE.?!. DOOEMCJiE	ENA OD fcOpLID	TRINIIRO- TOUIOL	NHU)ANJI AVSTRIJK KANCLER	Andred KHREJri”	VEDA 0	£ROB.O domaSe SUKNO	CDEVEk SREMEEA thaiamA dudama	hOMERjeV ep	Pisana fODRO&A ZA TILNI	VtLtlLO JEZERO V ETIOPDI
l&RALK* NA^KJE. &ot)ALo												
S1MHSKA 3UKAR.W\											>	
VELI HA SLAŠČICA						TRISTANlitE »URO ME ZA SflUmOSKOP						
CIMOSOV AVTO				flESTD V Piemontu				ZOLAJEV ROMAM				
				igralka NIELSEN				STROKOVNJAK ^EtoNOMOO				
VLEht, tot)	■				EP OLtlNA- srvmiNitjb TovAm&e TORINO							PB/ILA šre-oK
IVAM LEVAR.			FUJDZ.OF 12 STO E						NAfLAČILO			
			MUSLIMAN’ MDŠ IME						3AV03, OMOT			
fRIPOMCČElL ZA ?0SU1-ŠiVME							-			1SAAC NlEWTONl MASLO tAU OKOEVONE		
NAOV&Sjl Ifri fRITOK UOriAVE					NIČVHaUEi MKLOfVIDNEŽ KEM.SfOjlNA ifcO.IPOA							
ORIENT. mrvazA LASE				EU£&Nt oVietLi			PRITOK Volge ZIMZELENI CKMSIIIPRM	-			FbToVALNI KAČET	reEua iRZIC/i
tIARos,<. PoTujoSl TBiEC-				EPITAF SLAVNI K>-fHIKAR (Atr								
SESTAVIL: S. .M.	CUŽNl sadež	lis™ p# š 5r.—-=	OREL TINE češto Mos.ME			rRDiTBI z ZADIRANJEM nasprota ČRTA						
Rimar ,10 PRENAŠA MMZUCA		-	■						OKRAJŠAVA ZA ITAUO. DEH.ENDTO			
NOTARJEV URA])									-hrvatsio PETROL Anton OflNŠft			
OBER					neznanec SEL ŽIVAL. TELESA			MOŠKA KOZMETIKA lURItJE KRftVICfl				
NATRI 0			IEL0TRJA KOVINA (Jr) anton DERMOTA						t	HADia Rudi „ KOSMAČ		
miVMK NBOAnje MTAtCECE									nibiarnja eolezem			
Ploj)				SToTI JEL DIMAR3A					tojzEMNI 1 akoo&D			
K
REŠITEV
NAGRADNE KRIŽANKE ŠT. 50
Vodoravno: aminokislina, Novozelandec, iterativ, epi, Mo, altana, RS, ara, JE, Anti, Tisa, Kenu, ostrostrelec, RT, aparatura, Agen, Tam, kolorist, OA, Emona, milost, Rea, Tergeste, NN, sestava, Isere, Nimes, Atal, NT, Tito, terenci, Alah, ovinkar, nona. \__________________________________
-------------------------------
IZŽREBANI REŠEVALCI KRIŽANKE ŠT. 50
1.	nagrada, 200 din: Anica Podobnik, Sinja gorica 33, 61350 Vrhnika;
2.	nagrada, 150 din: Slavica Zabukovec, Lož-Blok, 61386 Stari trg pri Ložu;
3.	nagrada, 100 din: Tone Hanžel, Mo-' ravd 29, 69243 Bučkovci.
Nagrade bomo poslali po pošti.
Simon Šket
■lili
Viktor Švagelj
Duša Hermelina
Vasja Samec
INFORMIRANJE JE POGOJ ZA DOBRO SAMOUPRAVLJANJE - POUČEN PRIMER IZ METALNE
Žejnega
ne pelješ čez vodo...
»Kakršno je samoupravljanje, takšno je tudi informiranje. »Tako je dejal predsednik zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak, ki je bil pred nedavnim pokrovitelj proslave ob 30-letnici glasil organizacij združenega dela. Na osrednji proslavi, ki je bila v Borovu, je Mika Špiljak tudi dejal, da smo sedaj v tisti fazi, ko moramo informiranju v združenem delu v interesu samoupravljanja posvetiti še posebno pozornost. Še posebej, ker se v naših delovnih organizacijah sedaj sprejemajo odločitve, takšne odločitve, ki niso pomembne samo za delavce v združenem delu, ampak tudi takšne, ki doslej niso bile v njihovi pristojnosti. Prav ta položaj samoupravljalcev pa zahteva drugačno, bolj razvito informiranje delovnih ljudi kot pa ga imamo danes. Tovarniški tisk mora pomagati delavcem, da odgovorno sodelujejo povsod, kjer se sprejemajo samoupravne in politične odločitve.
Trenutno izhaja v Jugoslaviji več kot 1500 glasil združenega dela v nakladi nad 3,5 milijona izvodov.
Tudi v Sloveniji smo minuli teden v tovarni verig v Lescah odprli razstavo glasil delovnih organizacij. Ta razstava pa je bila uvod v dvodnevno širše in poglobljeno posvetovanje o obveščanju delavcev v organizacijah združenega dela.
Pred časom smo obiskali Metalno v Mariboru. Hoteli smo se seznaniti z načinom in seveda z uspešnostjo informiranja delavcev v tem, več kot 3000-članskem kolektivu. Metalno smo izbrali zato, ker je njihov način obveščanja dovolj izpopolnjen in prav zato tudi zanimiv.
Člani službe za informiranje Simon Šket, ki je tudi predsednik odbora za informiranje v Metalni, Viktor Švagelj, odgovorni urednik glasila Metalne »Naša tovarna«, Duša Hermelina in Vasja Samec so že na začetku razgovora poudarili, da je pisana beseda za obveščanje pri njih le del tistega, kar služi informiranju delavcev o vsem, kar se v tovarni in tudi izven nje dogaja in : . r pomaga samoupravljalcem Metalne pri njihovih odločitvah.
Najpomembnejše, najučinkovitejše in najbolj neposredno obveščanje pri njih je skoraj vsakodnevni stik delegatov z delavci. Kakor so nam zatrdili v Metalni, je vsak četrti zaposleni delegat in obveščevalec obenem. Imajo samoupravne in sin-
dikalne skupine, ki le redkokje štejejo več kot deset ljudi. Informacije tako potekajo nenehno v obeh smereh; iz baze do delavskih svetov in odborov družbenopolitičnih organizacij, in seveda obratno. To je prav gotovo najuspešnejši način pretoka informacij in seveda tudi samoupravnega odločanja.
Poleg tega načina obveščanja pa imajo v Metalni, lahko bi rekli, do-
formatorja je zelo raznolika, saj v njem objavljamo vrednost točke za tekoči mesec, rezultate športnih tekmovanj, pa razna obvestila in - razpise. Največja vrednost tega Informatorja je prav gotovo v tem, da prinaša sveže novice. To, kar se zgodi zjutraj, delavci zvedo že opoldne.«
Med najzanimivejše akcije Informatorja prav gotovo sodi spremljanje gradnje Termoelektrarne Šoštanj IV. Vsakodnevno so lahko delavci v Informatorju prebrali, kako napreduje delo in montaža na tem velikem objektu. Vsi so si enotni, da je ravno vsakodnevno obveščanje pripomoglo k pravočasni in uspešni izvršitvi naloge v Šoštanju.
Informator prinaša torej vse, tudi najmanjša in morda za koga navfdez nepomembna obvestila. Medtem pa list »Naša tovarna«, ki izhaja praviloma vsak mesec, obvešča delavce o nekaterih žgočih vprašanjih in tudi vsakdanjih dogodkih, vendar bolj poglobljeno in komentirano. Najpomembnejše za ta glasila pa je to, da so v njih zapletene stvari pove- . dane preprosto, da jih razume vsak delavec.«
»O uspešnpsti takega načina informiranja, kot ga imamo sedaj.
Janez Kukovec
Milan Cajnko
Savo Kuraga
polnilne načine seznanjanja delavcev z vsem, kar se dogaja v tovarni in izven nje.
»Večjo vlogo pisani besedi«, je povzel tovariš Švagelj, »smo namenili leta 1973. Takrat je bila Metalna v nezavidljivem gospodarskem položaju. Tudi samoupravljanje ni bilo tako kot bi moralo biti. Takrat smo ustanovili službo za informiranje. Do takrat pa smo imeli le tovarniški časopis. Tisto leto smo začeli izdajati tudi poseben Bilten, ki prinaša v skrajšani obliki zapisnike vseh sestankov delavskih svetov, komisij in drugih samoupravnih in družbenopolitičnih teles v tovarni. Ta Bilten dobivajo vsi člani samoupravnih organov, obešamo pa jih tudi na vse oglasne deske. Tako je dostopen prav vsem.
Drugi način obveščanja je naš Informator, ki ga izdajamo občasno, po potrebi. V njem je zapisano vse, kar delavce zanima oziroma kar se dogaja v tovarni. Vsak delavec dobi izvod Informatorja, saj ga izdajamo v več kot 3000 izvodih. Vsebina In-
morda zgovorno govori podatek, da je včasih zbor delovnih ljudi trajal najmanj štiri ure, sedaj pa največ dve.« Tako nam je povedal predsednik odbora za informiranje v Metalni Simon Šket.
Seveda pa dobro obveščanje tudi ni poceni, čeprav se ne da tega meriti z denarjem. V letošnjem letu jih bodo Informator, Naša tovarna in Bilten veljali približno 800.000 dinarjev. Pri vsem tem pa imajo tudi težave, saj trenutno nimajo poklicnega novinarja in je vse, kar objavljajo, narejeno poleg službenih dolžnosti članov odbora za informiranje. Imajo sicer več dopisnikov med delavci, kar 16 jih je iz neposredne proizvodnje, vendar menijo, da je to še vedno premalo.
In kaj pravijo tisti, ki te informacije berejo?
Janez Kukovec je transportni delavec v Metalni že 26 let. »Iz Informatorja, Biltena in Naše tovarne lahko zvem vse, kar se dogaja v tovarni. Tako o sklepih delavskega sveta in o vrednosti točke, kakor tudi o dogodkih v temeljnih organi-
odstotkov delavcev iz drugih republik in najbrže bomo morali začeti razmišljati tudi o njih, ko govorimo o obveščanju v pisani besedi.«
Savo Kuraga je v Metalni strugar. V Maribor je prišel pred 26 leti iz Slovenije. Zdaj je član izvršnega odbora sindikalne organizacije v mehaničnih delavnicah.
»Najučinkovitejše informacije so po mojem liste, ki jih dobimo na sestankih samoupravnih skupin in na zborih delavcev. Tam lahko vprašam vse, kar me zanima. Vedno dobim tudi odgovor. Tudi pisane informacije, še posebej pa Bilten, me zanimajo. Pazljivo jih preberem. V »Naši tovarni« pa najrajši preberem športne novice. Vse drugo pa se več ali manj ponavlja, kajti »obdelana« so vprašanja iz Biltena in Informatorja.«
Kljub kritičnim mnenjem nekaterih članov kolektiva Metalne so v informiranju nedvomno dosegli visoko raven. S tem pa ni rečeno, da obveščanje ne bi moglo biti še boljše. In to tudi načrtujejo.
ANDREJ AGNIČ
KOZERIJA
zacijah združenega dela. Ugotavljam, da se v zadnjem času delavci vse bolj zanimajo za take stvari, kar kaže, da smo vsi nekako vse bolj povezani s tovarno. Včasih je bilo drugače. Le garali smo in prav nič nas ni zanimalo, kaj so sklepali »zgoraj«. Res je, da tudi še sedaj ne vemo vsega, pa saj vsega niti ne moreš vedeti. Tudi delo v tovarni in doma nam tega ne dopušča. Mislim pa, da si v našem časopisu vsak prebere tisto, kar ga zanima.«
Milan Cajnko je tajnik samoupravnih organov v TOZD TIO. Tovariš Cajnko je bil do službe obveščanja zelo kritičen in je imel na način obveščanja številne pripombe.
»Krepko čutimo, da v obveščanju nimamo profesionalca. Še pred letom je bilo mnogo bolje. Premalo beremo o ljudeh na delovnih mestih. Premalo pišemo o posameznih temeljnih organizacijah združenega dela, o njihovih načrtih, uspehih in težavah. Ljudje sami hočejo informacijo o tem. Res je tudi, da družbenopolitične organizacije v Metalni ne dajejo dovolj informacij. Menda manjka časa z? to. Premalo imamo prispevkov delavcev, njihovih ocen in razmišljanj... V naših TOZD imamo zaposlenih tudi do 30
Neuslišana
prošnja
s
Pred letom dni sem v pismu dedku Mrazu, objavljenem v novoletni številki Delavske enotnosti, nekako takole oblikoval in izrazil svoje in naše I Želje:
»Ne prosim te, tovariš Mraz, da nam v novem letu prineseš več dobrin osebnega in družbenega standarda, avtomobilov, počitniških hiš, stanovanj, vil, vrtcev in blaga s široko porabo, saj nam tudi lani in vsa leta poprej nisi nič takega podaril. Vse 'naše dosedanje pridobitve so bile rezultat trdega garanja naših delavcev... In prav zares tudi ne želim, da bi nas ob novem letu obdaril še s kakšno novo zakonsko ureditvijo samoupravne družbe. Naredili smo si ustavo, nedavno tega smo oblikovali in sprejeli zakon o združenem delu, ki ga zdaj skušamo z interno zakonodajo in s samoupravno prakso uveljaviti v našem vsakdanjiku, Lepo pa te prosim, da nam ob letošnjem novem j letu prineseš vso svojo zalogo samoupravnega poguma, pd znanje in spoznanje, da vseh teh velikih nalog, ki smo si jih zadali, ni moč uresničiti brez resničnega tovarištva, poštenja, delovne vneme in delavske solidarnosti.«

Pred nekaj dnevi mi je delavec Pavle Gorjanc, »član delovnega kolektiva v dolgovaškem kmetij-sko-industrijskem kombinatu,« pisal:
»Kaže, da je dedek Mraz izpolnil to vašo lanskoletno prošnjo zgolj polovično. V naš kolektiv —in najbrž je še več takih organizacij združenega dela na Slovenskem —je prinesel le korajžo, pozabil pa je na vse drugo, za kar ste ga tudi prosili.
Še zlasti to velja za naš sistem delitve osebnih dohodkov.
Že v februarju smo se skregali, ko smo delali analitično oceno delovnih mest, ker je o njej odločala sama komisija strokovnjakov, delavci pa nismo vedeli za kaj gre, in zgodilo se je, da smo do aprila na vseh sestankih terjali samoupravni pristop do tega problema in zmerjali strokovno komisijo.
V maju smo na zborih delavcev sklepali o sistematizaciji delovnih mest in spet je prišlo do burnih razprav, ker se nikakor nismo mogli sporazumeti, koliko točk naj bo vredno to ali ono delovno mesto.
Potlej smo sprti odšli na dopuste in ko smo jeseni začeli samoupravljati »v polni sestavi«, smo sprejeli nov pravilnik o nagrajevanju, po katerem smo vso plačo razdelili na tri kategorije: prvo tretjino smo delili po točkah, drugo po delovnem učinku posameznika in njegove temeljne organizacije, tretjo pa po »osebnem ocenjevanju«.
Prav to osebno ocenjevanje pa je povzročilo v našem kolektivu tolikšne spore in probleme v odnosih med delavci, da smo zdaj, ob koncu leta, skregani bolj kot kdaj poprej.
• V novembru smo namreč poskusno delili osebne dohodke po novem pravilniku in smo preverili tudi način osebnega ocenjevanja, po katerem se delavci v delovni skupini — na zboru proizvajalcev — javno ocenijo kot v šoli (odpet do ene) za delovno in samoupravno prizadevnost, delovno disciplino, v.vo dejavnost v korist kolektiva, družbenopolitično zrelost in zavzetost v samoupravni praksi.
In smo se ocenili.
Poenterka Micka je ocenila Poldko, kmetijsko delavko, s trojko, in vsi smo vedeli, da se je to zgodilo samo zato, ker ji je Poldka speljala tehnika Franceta. Mojster Jože je Micko ocenil s petico, ker mu je z doma prinašala koline in druge kmečke dobrine, starega kravarja Petra pa z dvojko, ker imata med seboj še nekaj nerazčiščenih računov iz medvojnega obdobja, ko je bil Peter partizan, Jože pa ne. Priučena delavka Francka je...
Bilo je tako zelo hudo, nepošteno in nepravično, da se v teh dneh pred novim letom, ko bi morali drug drugemu zaželeti obilo sreče in uspehov, gledamo kot psi in mačke.
Trdim, da je vsemu temu kriv dedek Mraz, ker nam je lani prinese! samo pogum, da delamo takšne reči, ne pa tudi znanje in spoznanje, da nalog, ki smo si jih zadali, ni moč uresničiti brez tovarištva,« je končal svoje pismo Pavle Gorjanc. <
» Torej, tovariš Mraz, ko boš prebral te vrstice, ne bodi hud; si ga pač pokronal in priznaj svojo krivdo. Prebrskaj v svojih skladiščih in pošlji dol- 1 govaškemu kmetijsko-industrijskemu kombinatu vsaj nekaj poštenja in delovnega tovarištva. Če pa teh dobrin nimaš na zalogi, jim pošlji kakšen dober pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, da bodo sredstva, ki so si jih sami ustvarili, deljli po delu!
Vedno tvoj JANEZ VOLJČ
Inl'1
jj j
Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja CGP Delo, TOZD Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. List urejajo: ANDREJ AGNIČ, VOJKO ČERNELČ (glavni urednik in direktor), SONJA GAŠPERŠIČ, MILAN GOVEKAR, MARJAN HORVAT, RAFAEL LINDIČ (tehnični urednik), BORIS
RUGELJ, BOJAN SAMARIN (odgovorni urednik), JANEZ SEVER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA, POLDE VERBOVŠEK (redaktor in lektor), IVO VIRNIK in JANEZ VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313-VI; naročninski oddelek tel.:	273; uredništvo, tel.: 316-672, 323-554,
316-695 in 310-033; komerciala: Ljubljana, Tavčarjeva, 5, I®1) 312-691. Račun pri SDK Ljubljana, št. 50100-601-11807, dev^ račun pri Ljubljanski banki, št. 501-620-7-121100. Posamezna š*' vilka stane 4,00 din, letna naročnina je 200,00 din. Rokopisov ne vP čarno. Poštnina plačana v gotovini. Tisk »Ljudska pravica«, LjubljaH''
W <?/