ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA STATISTIKO ISBN 8681141368 ANKETA O TUJIH TURISTIH V REPUBLIKI SLOVENIJI V POLETNI SEZONI 1994 P k i i i« -ViJ jjft &■ ■ • A, " ' -' - ' • LJUBLJANA, 1995 /iA^ ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA STATISTIKO ISBN 8681141368 ANKETA O TUJIH TURISTIH V REPUBLIKI SLOVENIJI V POLETNI SEZONI 1994 A m i i i s™ - •• HLii. v ; • i LJUBLJANA, 1995 Avtorji: Alenka ŠKAFAR BOŽIČ Metka ZALETEL (2. poglavje) Pavle KOZJEK (poglavje 3. 3. 1) Odgovarja: Tehnični urednik: Lektoriranje: Računalniški prelom: Oblikovanje naslovnice: Direktor Tomaž BANOVEC Tone ROJC Dejan ČERNIGOJ Peter ZOUBEK Tone ROJC IzdalZavod Republike Slovenije za statistiko Tisk Tiskarna Ljubljana Naklada: 500 izvodov Cena: 1500 SIT 2 Vsebina PREDGOVOR 5 1. METODOLOŠKE OSNOVE 7 1. 1 Cilj in vsebina ankete 7 1. 2 Enota opazovanja 7 1. 3 Kraj in čas izvajanja ankete 7 2. VZOREC 8 2. 1. Vzorčni okvir 8 2. 2 Vzorčni načrt in uteževanje 8 2. 3 Neodgovori .. . . 12 2. 4 Natačnost ocen 13 3. ORGANIZACIJA ANKETE 14 3. 1 Priprava 14 3. 2 Terensko delo 14 3. 3 Vnos in kontrola podatkov 14 4. REZULTATI ANKETE 15 4. 1 Socialnodemografske značilnosti anketiranih turistov 15 4. 1. 1 Turisti po državi stalnega prebivališča 15 4. 1. 2 Struktura turistov po starosti 15 4. 1. 3 Zaposlitveni status turistov 15 4. 1. 4 Poklic zaposlenih/samozaposlenih in upokojenih turistov 16 4. 1. 5 Življenjsko okolje 16 4. 1. 6 Način potovanja 16 4. 2 Podatki o prihodu in bivanju turistov v Sloveniji 17 4. 2. 1 Način prihoda 17 4. 2. 2 Osnovni razlog za prihod 17 4. 2. 3 Motivi 17 4. 2. 4 Kdo je odločil o prihodu v Slovenijo 18 4. 2. 5 Vir informacij 18 4. 2. 6 Kdaj so se turisti odločili za prihod v Slovenijo 18 4. 2. 7 Način prevoza 18 4. 2. 8 Način prehranjevanja 18 4. 2. 9 Povprečna doba bivanja 19 4. 2. 10 Dolžina bivanja turistov v Sloveniji in kraju anketiranja 19 4. 3 Izdatki turistov 19 4. 3. 1 Odnos do izdatkov 19 4. 3. 2 Povprečni izdatki 19 4. 3. 3 Povprečni izdatki za prevoz 20 4. 3. 4 Izdatki za aranžma 21 4. 3. 5 Izdatki v kraju anketiranja 21 4. 3. 6 Povprečen izdatek za potovanje 21 3 VSEBINA 4. 4 Kako so bili turisti zadovoljni v Sloveniji 21 4. 4. 1 Koliko turistov je doslej že bilo v Sloveniji ali v kraju anketiranja 21 4. 4. 2 Ali bi še kdaj prišli v Slovenijo 22 4. 4. 3 Kam bi šli, če ne bi prišli v Slovenijo 22 4. 4. 4 Ocena turističnih elementov 22 5. ZNAČILNOSTI TURISTOV IZ NEKATERIH DRŽAV 24 5. 1 Italija 24 5. 2 Nemčija 27 5. 3 Avstrija 30 5. 4 Hrvaška 33 6. ZNAČILNOSTI TURISTOV PO VRSTAH KRAJEV 37 6. 1 Ljubljana 37 6. 2 Zdraviliški kraji 40 6. 3 Obmorski kraji 42 6. 4 Gorski kraji 45 6. 5. Drugi turistični kraji 48 7. ZAKLJUČEK 51 8. TABELARNI PREGLED 53 Tabela 1: Deleži tujih turistov po mesecih, v katerih so bivali v Sloveniji 54 Tabela 2: Deleži tujih turistov po mesecih, v katerih so bivali v Sloveniji, 2. del 54 Tabela 3: Povprečna doba bivanja turistov v Sloveniji in v kraju anketiranja 55 Tabela 4: Povprečno število turistov, ki so skupaj potovali in trosili med bivanjem v Sloveniji 56 Tabela 5: Socialnodemografske značilnosti tujih turistov po državah njihovega stalnega prebivališča .. . . 57 Tabela 6: Socialnodemografske značilnosti tujih turistov po državah njihovega stalnega prebivališča, 2. del 58 Tabela 7: Značilnosti prihoda in bivanja tujih turistov v Sloveniji po državah njihovega stalnega bivališča 59 Tabela 8: Značilnosti prihoda in bivanja tujih turistov v Sloveniji po državah njihovega stalnega bivališča, 2. del 61 Tabela 9: Socialnodemografske značilnosti tujih turistov po vrstah krajev 63 Tabela 10: Socialnodemografske značilnosti tujih turistov po vrstah krajev, 2. del 64 Tabela 11: Značilnosti prihoda in bivanja tujih turistov v Sloveniji po vrstah krajev 65 Tabela 12: Značilnosti prihoda in bivanja tujih turistov v Sloveniji po vrstah krajev, 2. del 67 Tabela 13: Mnenje turistov o pričakovani in dejanski višini njihovih izdatkov med bivanjem v Sloveniji .. . 69 Tabela 14: Povprečni dnevni izdatek na turista med bivanjem v Sloveniji po vrstah objektov 70 Tabela 15: Povprečni dnevni izdatki na turista med bivanjem v kraju anketiranja po vrstah objektov 71 9. PRILOGA 73 4 Zavod Republike Slovenije za statistiko je v poletnem času leta 1994 - v letu turizma - izvedel Anketo o tujih turistih. Cilj ankete je bil spoznati značilnosti tujih turistov, ki se odločajo za potovanje in počitnikovanje v Sloveniji. Rezultati ankete pa naj bi bili v pomoč pri snovanju politike turizma v naši državi. Anketo o tujih turistih smo v samostojni Sloveniji sedaj izvajali prvič. Načeloma naj bi bila izvedena že leta 1992, vendar je bilo v tem letu zaradi znanih razlogov v Sloveniji malo turistov in tako obsežne ankete ne bi bilo smiselno izvajati. Anketo smo opravili s finančno pomočjo Ministrstva za gospodarske dejavnosti. Anketo smo izvajali v hotelih, kampih in organizacijah, ki oddajajo zasebne sobe. Na tem mestu bi se za sodelovanje zahvalili vsem receptorjem - anketarjem in njihovim vodstvom, ki so nam omogočili izvedbo tega raziskovanja. PREDGOVOR Tomaž Banovec DIREKTOR 5 1. 1 Cilf in vsebina ankete Glavni cilj ankete je bil pridobiti podatke o socialnodemografskih značilnostih tujih turistov, spoznati značilnosti njihovega bivanja v Sloveniji ter kakšni so bili v tem času njihovi povrečni dnevni izdatki in struktura teh izdatkov. Da bi dosegli cilje ankete, so bile postavljene 4 skupine vprašanj: 1. osnovni podatki o tujih turistih (država stalnega prebivališča, starost, poklic ipd. ); 2. podatki o potovanju in bivanju tujih turistov v Sloveniji (način prihoda, razlogi, doba bivanja, kje so se prehranjevali ipd. ); 3. podatki o izdatkih tujih turistov (skupni izdatki, izdatki za prevoz, izdatki za hrano ipd. ); 4. vtisi in mnenja tujih turistov o turistični ponudbi v Sloveniji in kraju anketiranja. Rezultati ankete kot posnetek stanja bodo v pomoč pri oblikovanju razvoja turizma in kot element za oceno izračunavanja prilivov iz turizma. 1. METODOLOŠKE OSNOVE 1. 2 Enota opazovanja Enota opazovanja je turist iz tujine (v nadaljevanju turist), ki sam ali z več osebami potuje oz. biva v Sloveniji. Pri proučevanju podatkov o izdatkih pa smo spremljali skupne izdatke izbranega turista in njegove družine ali družbe, to je oseb, ki z njim potujejo, trosijo in pokrivajo stroške. Turist je oseba s stalnim prebivališčem zunaj Republike Slovenije, ki začasno biva ali vsaj enkrat prenoči v kakem kraju v Sloveniji. 1. 3 Kraj in las izvajanja ankete Za potrebe statistike turizma v Sloveniji delimo kraje v naslednje skupine: Ljubljana (glavno mesto), zdraviliški, obmorski, gorski, drugi turistični kraji in drugi kraji. Anketo smo izvajali v vseh naštetih vrstah krajev, razen v drugih krajih, od 1. junija do 30. septembra, v zdraviliških krajih in Ljubljani pa do 31. oktobra. Skupno je bila anketa izvedena v 1 19 turističnih objektih in sicer v 92 hotelih in turističnih naseljih, 15 kampih in 12 turističnih uradih ali agencijah, ki oddajajo zasebne sobe. Število turističnih objektov po vrstah krajev Skupaj Hoteli Kampi Zasebne sobe SKUPAJ 119 Ljubljana 9 Zdraviliški kraji 1 8 Obmorski kraji 30 Gorski kraji 37 Drugi turistični kraji 22 92 15 12 9 15 3 18 3 9 26 8 3 21 1 7 2. VZOREC 2. 1. Vzorčni okvir Vzorčni okvir so določali podatki mesečne raziskave TU11 med junijem in septembrom 1993. V raziskavi TU11 so za vsak turistični objekt v Sloveniji zbrani podatki o številu domačih in tujih turistov po državljanstvu ter o številu prenočitev domačih in tujih turistov. Za vzorčni okvir ankete TU13 smo upoštevali le tuje turiste. Turistični objekt je npr. hotel, kamp, organizacija, ki oddaja zasebne sobe, penzion, motel, mladinski dom ipd. V materialu TU11 so turistični objekti razvrščeni po vrsti kraja (Ljubljana, zdraviliški, obmorski, gorski kraji, drugi turistični kraji in drugi kraji) in po vrsti in kategoriji objekta. Iz okvira smo zaradi premalo prenočitev turistov izločili "druge kraje" , s čimer smo izgubili okrog 1% začetnega okvira. Podobno so bile iz okvira izločene tudi kategorije turističnih objektov (npr. kmečki turizem, mladinski domovi .. . ), ki bodisi niso zanimive za raziskavo TU13 zaradi premajhnega števila prenočitev turistov bodisi je organizacija anketiranja v takih objektih nemogoča. S tem smo iz vzorčnega okvirja izgubili 9, 8% prenočitev, ki pa se delno prekrivajo z odstotkom, izgubljenim zaradi "drugih krajev" . Naknadno so bila iz okvira zaradi praktičnih razlogov izločena vsa naselja, ki so imela v času od junija do septembra 1993 manj kot 850 prenočitev turistov. Odločitev za izločanje pri 850 prenočitvah je bila sprejeta na podlagi porazdelitve naselij po prenočitvah turistov. Ugotovili smo, da imajo naselja z manj kot 850 prenočitvami več manjših objektov, naselij, ki bi imela med 850 in 950 prenočitev, sploh ni, v naseljih z več kot 950 prenočitvami pa so že večji objekti, katerih izpustitev bi že pomenila pristranskost in preveliko nepokritje ciljne populacije. Na ta način smo iz vzorčnega okvira izpustili 9176 prenočitev, kar pomeni 0, 9% začetnega okvira. V končnem vzorčnem okviru je bilo zajetih 188 objektov s skupaj 222. 174 tujimi turisti in 825. 615 prenočitvami turistov. Porazdelitev po vrsti krajo in kategoriji objekta % objekti turisti prenočitve SKUPAJ 100 100 100 Ljubljana Zdraviliški kraji Obmorski kraji Gorski kraji Drugi turistični kraji hoteli hoteli kampi hoteli kampi zasebne sobe hoteli kampi zasebne hoteli kampi be 4, 7 12. 2 3, 2 15, 4 3, 2 6, 9 22. 3 6, 4 3, 7 21, 2 0, 5 13, 3 8, 2 0, 7 26, 7 2, 7 5. 5 17, 3 6, 1 1. 6 17, 0 1, 0 8, 9 12, 3 1, 0 29, 1 3, 0 8, 8 17, 9 6, 3 2, 2 10, 1 0, 4 V začetnem okviru (pred izločanjem "drugih krajev" , premajhnih naselij in ostalih kategorij objektov) je bilo v vzorcu 874 turističnih objektov z 276. 552 turisti in 967. 747 prenočitvami. Izpustili smo torej okrog 20% tujih turistov in okrog 15% njhovih prenočitev. 2. 2 Vzorčni načrt in uteževanje Načrtovana velikost vzorca je bila n = 3000 turistov. Določena je bila glede na zahtevano natančnost, razpoložljiva finančna sredstva in organizacijske možnosti. Vzorec je bil dvostopenjski stratificiran. Stratumi so bili določeni glede na tip kraja in vrsto objekta. Stratumov je bilo 11. 8 A) Stratomi po vrsti kraja in vrsti objekt« oznaka stratuma vrsta kraja vrsta objekta 1 1 Ljubljana hoteli 21 Zdraviliški kraji hoteli 22 kampi 31 Obmorski kraji hoteli 32 kampi 33 zasebne sobe 41 Gorski kraji hoteli 42 kampi 43 zasebne sobe 51 Drugi turistični kraji hoteli 52 kampi Stratumska alokacija je bila določena proporcionalno glede na število prenočitev turistov v stratumu po podatkih TU11 v času od junija do septembra 1993. Vzorčne enote prve stopnje so turistični objekti, vzorčne enote druge stopnje pa skupine po deset turistov, torej smo izbirali a = 300 enot prve stopnje. Turistični objekti so bili izbrani z verjetnostjo, proporcionalno velikosti (PPS) s ponavljanjem. Velikost turističnega objekta je bila tudi v tem primeru definirana s številom prenočitev turistov. Z vzorčnim načrtom smo do te ravni sledili metodologiji, izdelani na Zveznem zavodu za statistiko v Beogradu v letu 1989. Na podlagi analize gibanja števila turistov in njihovih prenočitev v letih 1991, 1992 in 1993 smo se odločili, da velikost enot druge stopnje (skupine po 10 turistov) ne bo konstantna, ampak bo gibljiva in določena z vnaprej določenim korakom izbora turistov in prilivom turistov v turistični objekt. Za vsak turistični objekt posebej je bil izračunan korak izbora turistov: število turistov med junijem in septembrom 1993 korak - število izborov objekta * 10 in določen naključni začetek. Izbor turistov v objektu je potekal po naslednjem postopku: Anketar je moral voditi evidenco vseh turistov, ki so prišli v objekt od 1. junija 1994 dalje ter jih številčiti z zaporednimi številkami glede na dan prihoda v objekt. Turiste je izbiral sistematično: prvega z vnaprej določenim naključnim začetkom, zaporedne številke naslednjih pa je dobil s prištevanjem danega koraka naključnemu začetku. Če bi bili števili turistov in prenočitev v letih 1993 in 1994 enaki, bi bile skupine velike po 10 turistov, tako pa smo z velikostjo skupin nadomestili upad ali porast števila turistov v objektu. Verjetnost izbora turistov je Nf atJ • 10 T iVf Gf V 'J kjer je: ./Vjj93 število prenočitev v objektu j v stratumu i v času od junija do septembra 1993; G jj94 število turistov v objektu j v stratumu i v času anketiranja po raziskavi TU1 1 ; «jj število izborov objekta j v stratumu i. 2. VZOREC Ker pri vsakem anketiranem turistu izberemo vse njegove prenočitve, je uravnotežen vzorec turistov tudi uravnotežen vzorec prenočitev. Skupaj je bilo anketiranih 3159 turistov namesto predvidenih 3000. Razlika je nastala tudi zato, ker je bilo anketiranje kasneje (po izdelavi vzorca) v Ljubljani in v zdraviliških krajih podaljšano še v oktober. Ker verjetnosti za izbor turistov niso bile enake (zaradi zgoraj opisanega načina izbora turistov v objektu), smo jih kasneje izenačili z utežmi na nivoju objektov: N 94 1 obj = c . th L y N93 n. . * ' IJ ' *IJ kjer je: število prenočitev v stratumu i v objektu j v času anketiranja po raziskavi TU11; iVjj93 število prenočitev v stratumu i v objektu j v času od junija do septembra 1993 po raziskavi TU11; Hjj število prenočitev v vzorcu v stratumu i v objektu j\ konstanta C = Zij Mjj /300. Po analizi z anketo zbranih podatkov in primerjavi z raziskavo TU11 iz časa anketiranja v letu 1994 smo ugotovili naslednje: B) Struktura števila turistov in njihovih prenočitev po stratumih v vzorcu in v populaciji % Stratum populacija (TU11) turisti prenočitve vzorec (TU13)' turisti prenočitve Skupaj Ljubljana Zdraviliški kraji Obmorski kraji Gorski kraji Drugi turistični kraji hoteli hoteli kampi hoteli kampi zasebne sobe hoteli kampi zasebne hoteli kampi be 100 14, 8 8. 8 1, 1 24, 2 2, 4 2, 4 18, 0 8. 9 1, 7 15, 2 2, 6 100 9, 3 14. 1 1, 5 29. 2 2, 9 4, 3 18, 2 8, 8 2. 2 8, 1 1. 3 100 14, 0 18, 3 1. 6 22, 0 2. 2 7, 5 19, 0 4, 0 1, 5 8. 7 1. 3 100 7, 9 23, 4 1, 6 27, 7 2, 3 8, 5 16, 9 3, 9 2, 1 5, 3 0, 4 1) neuteženi podatki Najbolj očitno razliko med populacijo (TU11) in vzorcem (TU13) opazimo v hotelih v zdraviliških krajih, kjer je bilo anketiranih preveč turistov. Rezulat je seveda pričakovan, saj smo turistične objekte izbirali v vzorec glede na število prenočitev turistov. Lastnost objektov (predvsem hotelov) v zdraviliških krajih pa je, da je dolžina bivanja turistov precej daljša od povprečja v Sloveniji, zato so imeli ti turisti večje možnosti za izbor. Navedene razlike v stratumski strukturi vzorca in populacije smo izenačili s stratumsko utežjo, ki je: W! STR N 94 n , kjer je: /Vj94 število prenočitev turistov v stratumu i v populaciji (TU11) v času anketiranja; število prenočitev turistov v stratumu i v vzorcu. 10 2. VZOREC C) Povprečna dolžina bivanja turistov po sfratuntih v vzorui in populaciji Stratum populacija (TU11) vzorec (TU13) Skupaj Ljubljana Zdraviliški kraji Obmorski kraji Gorski kraji Drugi turistični kraji hoteli hoteli kampi hoteli kampi zasebne hoteli kampi zasebne sobe hoteli kampi sobe 3, 74 2, 39 6, 04 5, 26 4, 51 4, 58 6, 63 3, 77 3, 70 4, 94 1, 99 1, 93 5, 76 3, 26 7, 37 5, 76 7, 24 6, 01 6, 54 5, 13 5, 58 8, 11 3, 48 1, 93 Vidimo lahko, da je povprečna dolžina bivanja, ocenjena iz vzorca, v vseh stratumih večja od populacijskega povprečja. Razlogi za to so: ❖ v zavračanju sodelovanja turistov, ki so v objektu le eno ali dve noči; ❖ odstopanja od navodil vzorčenja (npr. morebitna uporaba nadomestnih enot, česar pa zaradi organizacije anketiranja ni bilo mogoče nadzorovati). Ker populacijske porazdelitve turistov po številu prenočitev ne poznamo, ampak le povprečno dolžino bivanja turistov v turističnem objektu, v tem primeru ni bilo mogoče prilagajanje populacijski strukturi. Zato smo vsakemu anketiranemu turistu dali utež, izračunano po linearnem modelu: T Wljk = [1 + A; če je nijk < sicer ki smo ga analitično razvili v: f (1 + A, )* kjer je: wljk = AyZ" l, f + Sij Sij Ai/XI. f' + Sij če je ni]k < sicer ^ - Gij število turistov v objektu ij v populaciji v času anketiranja; A' jj število prenočitev turistov v objektu ij v populaciji v času anketiranja; gij število turistov v objektu ij v vzorcu; Mjj število prenočitev turistov v objektu ij v vzorcu; m / G ^ J = J (celi del povprečne prenočitve v objektu, izračunane v populaciji TU11); /j število turistov v objektu ij s po / prenočitvami. S tem modelom smo povprečno dolžino bivanja v vzorcu močno približali populacijski vrednosti. Model, na osnovi katerega smo izračunali uteži, je le eden od možnih in verjetno najenostavnejši, vendar so uteži nedvomno izboljšale rezultate. 11 2. VZOREC Prvi korak pred izračunom končne uteži je: Hi = »P T Wijk Potem smo prilagodili uteženo vzorčno stratumsko strukturo populacijski strukturi z zgoraj navedeno stratumsko utežjo: w, FIN ijk Po končanem uteževanju so bile uteži še prisekane pri 0, 2 in 4 ter normirane na število anketiranih turistov n = 3159. Elementarni koeficient variacije končne uteži turistov je 1, 128, kar pomeni, da se varianca ocen zaradi uteži poveča za 2, 3 - krat, intervali zaupanja za ocene pa se razširijo za 1, 5krat, kar je posledica izjemno velikega razpona uteži. 2. 3 Neodgovori A) Stopnje zavračanja po stratumih Vključeni v vzorec Anketirani turisti Stopnja zavračanja (%) Skupaj Ljubljana Zdraviliški kraji Obmorski kraji Gorski kraji Drugi turistični kraji hoteli hoteli kampi hoteli kampi zasebne sobe hoteli kampi zasebne sobe hoteli kampi 3557 460 665 56 840 89 249 633 142 57 326 40 3159 441 578 51 695 69 237 600 126 47 275 40 11 4 13 9 17 22 5 5 1 1 18 16 0 Razpolagamo le s stopnjami zavračanja. Gornje stopnje zavračanja so le grobe ocene, saj štejemo za zavrnitev le tiste, za katere so anketarji dejansko izpolnili le prvo stran vprašalnika. Zavrnitev in ostalih neodgovorov (npr. odsotnost turista) je bilo verjetno več, vendar niso evidentirani in jih zato ne moremo niti oceniti. Če primerjamo stopnje zavračanja s tistimi iz leta 1989, ko smo zadnjič izvajali raziskavo TU13, ugotavljamo, da so stopnje zavračanja zelo podobne, le v Ljubljani je zdajšnja stopnja zavračanja bistveno nižja (leta 1989 je bila okrog 30%). Poleg neodgovora enote (unit nonresponse) se je v anketi TU13 pojavljal tudi neodgovor spremenljivke (item nonresponse) za stroškovni del vprašalnika. 12 2. VZOREC B) Deleži anketiranih turistov, ki na stroške niso odgovorili Anketirani turisti Vprašalniki brez Delež glede na stroškovnega dela izpolnjene ankete (%) Skupaj 3159 145 4, 6 Ljubljana Zdraviliški kraji Obmorski kraji Gorski kraji Drugi turistični kraji hoteli hoteli kampi hoteli kampi zasebne sobe hoteli kampi zasebne hoteli kampi be 441 578 51 695 69 237 600 126 47 275 40 11 50 3 13 1 2 16 9 6 34 0 2. 5 8. 6 5, 9 1, 9 1, 4 0, 8 2. 7 7, 1 12, 8 12, 4 0 2. 4 Natainost ocen Vzorčne napake nekaterih najpomembnejših ključnih spremenljivk smo izračunali s programskim paketom PCCARP (Fuller, 1986), ki varianco kompleksnega vzorčnega načrta računa s pomočjo linearizacije v Taylorjevo vrsto. Ostale vzorčne napake so bile ocenjene s pomočjo modela. 13 3. 1 Priprava Anketo smo pripravili na Zavodu za statistiko na oddelku storitvenih statistik, in sicer na metodoloških osnovah, ki jih je za zadnjo tovrstno anketo postavil Zvezni zavod za statistiko v Beogradu v sodelovanju s Turističnim inštitutom iz Zagreba. Upoštevali smo tudi priporočila Svetovne turistične organizacije (WTO). Obrazec smo priredili slovenskim razmeram in upoštevali mnenja inštitucij, ki se ukvarjajo s turizmom (Gospodarska zbornica - Združenje za gostinstvo in turizem, Ekonomska fakulteta, Ministrstvo za gospodarske dejavnosti - Sekretariat za turizem). Obrazec je obsegal štiri strani (Priloga). Preveden je bil v sedem tujih jezikov (italijanščina, nemščina, madžarščina, hrvaščina, angleščina, francoščina in češčina). Obrazec je bil razdeljen na štiri dele, od katerih sta se prvi in zadnji del nanašala le na anketiranega turista, osrednja dela pa sta veljala za celotno družino oz. družbo, s katero je anketirani turist potoval. 3. 2 Terensko delo Anketar je pridobival podatke z metodo intervjuja, turist pa je lahko obrazec izpolnil tudi sam. Anketa je bila anonimna in razen državljanstva, starosti, statusa ter poklica ni zajemala osebnih podatkov. Turisti so v zahvalo za sodelovanje pri anketi dobili turistično karto Slovenije. Anketarji so bili receptorji v izbranih turističnih objektih. Njihova naloga je bila, da so pridobili turiste za sodelovanje in jim razložili namen in potek ankete. Po zaključku vsakega anketiranja so morali anketarji pregledati obrazec in preračunati morebitne podatke o izdatkih v tuji valuti v tolarje. Za stik med anketarji in Zavodom za statistiko so skrbeli inštruktorji. Njihova naloga je bila, da so anketarje poučili o metodoloških načelih ankete, o načinu anketiranja, možnih napakah. Inštruktorji so spremljali delo anketarjevin jih vsaj enkrat mesečno obiskali in takrat sprejeli izpolnjene obrazce. Te so morali pregledati in nekatere napake tudi sami popraviti. 3. 3 Vnos in kontrola podatkov Kakor so inštruktorji prinašali izpolnjene obrazce, tako smo te na oddelku kontrolirali. Podatke so sproti vnašali v osebni računalnik zunanji sodelavci. Vnos in kontrola ter kasnejša obdelava podatkov je potekala v programskem paketu Blaise, ki smo ga v takem obsegu prvič uporabili na našem Zavodu. Sli smo skozi vse začetniške težave, na koncu pa smo ugotovili, da je možno izvesti raziskovanje tudi na neklasičen način. 3-3. 1 O paketu Blaise Sistem deluje na osebnih in prenosnih računalnikih pod operacijskim sistemom MSDOS. Na podlagi vprašalnika, ki ga opišemo v jeziku Blaise, nam sistem generira elektronski obrazec na ekranu, kamor nato vnašamo podatke. Vsako polje na ekranu poimenujemo. Kontrola se izvaja že ob samem vnosu podatkov ali pa naknadno nad celotno datoteko. Dodatno kontrolo nam omogoča paket Manipula, ki je vključen v Blaise in podpira raznovrstno in uporabniku prijazno delo z datotekami. V sistem Blaise je vključen tudi paket za izdelavo tabel Abacus. Z njim je na enostaven način mogoče izdelati kontrolne tabele že med vnosom materiala, ko pa je material zbran in prečiščen, pa publikacijske tabele. Abacus omogoča tudi zapis tabel v Lotus 123 formatu. Poudarek sistema Blaise je na uporabniški prijaznosti in čim večji poenostavitvi postopkov, ki so potrebni za kvalitetno izvedbo statistične raziskave. Posamezne faze raziskave so pokrite s paketi, ki to fazo najbolje pokrivajo, Blaise pa skrbi za učinkovito kontrolo in koordinacijo pretoka podatkov. Za vnos, logično kontrolo podatkov in izdelavo enostavnejših tabel, zadostujejo začetna navodila programerja. Ta pripravi začetno definicijo elektronskega obrazca, izdela zahtevnejše tabele in rešuje težja operacijska vprašanja v zvezi z raziskavo. Blaise na ta način omogoča nosilcu raziskave ob sodelovanju programerja optimalno oblikovanje vseh faz poteka statistične raziskave, hkrati pa nadzor in kontrolo nad celotno obdelavo podatkov. 3. ORGANIZACIJA ANKETE 14 Glede na to, da so podatki zbrani z vzorcem, so v teh tabelah prikazane ocene glede na celotno populacijo tujih turistov, ki so v tem obdobju prišli v Republiko Slovenijo. Kriteriji po koeficientih variacije (relativna standardna napaka ocene) za objavo ocen za TU13 1994 so naslednji: ❖ ocene s koeficientom variacije, manjšim od 0, 10 (CV <0, 10) so objavljene brez omejitve; •> ocene s koeficientom variacije od 0, 10 in 0, 15 (0, 10 < CV < 0, 15) so objavljene v enojnih oklepajih; ❖ ocene s koeficientom variacije od 0, 15 in 0, 30 (0, 15 < CV < 0, 30) so objavljene v dvojnih oklepajih; ❖ ocene z natančnostjo, ki je manjša od 0, 30 (CV > 0, 30), niso objavljene in so nadomeščene s piko. 4. REZULTATI ANKETE 4. 1 Soiialnodemografske značilnosti anketiranih turistov Socialnodemografski podatki, po katerih smo spraševali turiste so: državljanstvo po potnem listu, država stalnega prebivališča, starost, zaposlitveni status, poklic, življensko okolje. 4. 1. 1 Turisti po državi stalnega prebivališča . Glavnina turistov je v Slovenijo prišla iz Italije (23, 4%), Nemčije (22, 1%), Avstrije (14, 8%) in Hrvaške (6, 5%), kar znaša skupno več kot dve tretjini turistov. Po velikosti deleža sledijo turisti iz Češke, Nizozemske, Madžarske, Velike Britanije, Makedonije, Bosne in Hercegovine ter Francije. V deležu dobrih desetih odstotkov pa je udeležena še cela vrsta evropskih in neevropskih držav. Deleži turistov glede na državo stalnega prebivališča % Italija Nemčija Avstrija Hrvaška Češka Nizozemska Madžarska Velika Britanija Makedonija Bosna in Hercegovina Francija Druge države 23, 4 22, 1 14, 8 6, 5 5. 5 4, 9 3, 3 2, 7 2. 6 1, 6 1, 6 1 1, 0 4. 1. 2 Struktura turistov po starosti Struktura turistov po starosti % Skoraj polovica turistov je bila v srednji starostni dobi od 30 do 49 let. To je delovno najbolj ustvarjalna populacija. Turistov, starejših od 50 let, je bilo skoraj za eno tretjino. Mlajših turistov je bilo razmeroma malo. Sicer pa je starostna struktura turistov, ki prihajajo v Slovenijo, glede na demografsko situacijo v njihovih državah, pričakovana. Do 19 let (2, 7) 2029 19, 7 3039 23, 1 4049 23, 7 5059 20, 0 60 let in več 10, 8 4. 1. 3 Zaposlitveni status turistov Pod tem vprašanjem nas je zanimalo ali so turisti, ki prihajajo k nam pretežno zaposleni, upokojenci ali študentje. Po rezultatih je skoraj tri četrtine anketiranih turistov zaposlenih ali samozaposienih, le slabih 13 odstotkov je bilo upokojencev, 8 odstotkov pa je bilo študentov. Struktura turistov po zaposlitvenem statusu % Zaposleni/samozaposleni 74, 3 Upokojenci/rentniki 12, 7 Dijaki/študenti 8, 2 Drugo 4, 8 15 4. REZULTATI ANKETE Struktura zaposlenih/ samozaposlenih in upokojenih turistov po poklicih % Visoki uradniki, managerji 14, 0 Strokovnjaki, inženirji, tehniki 27, 5 Uradniki 20, 4 Delavci v trgovini 14, 9 Delavci v industriji in obrti 13, 0 Drugo 10, 2 4. 1. 4 Poklic zaposlenih/samozaposlenih in upokojenih turistov Podatke o poklicih smo iskali zato, da bi iz njih spoznali, kateremu socialnemu sloju pripadajo turisti, ki prihajajo v Slovenijo. Po rezultatih sodeč smo v Sloveniji lahko kar zadovoljni, saj zanikajo trditev, da v Slovenijo prihajajo le nižji socialni sloji. Iz sosednje tabele vidimo, da se je 14, 0% anketiranih opredelilo za managerje in visoke uradnike. Te bi lahko opredelili za finančno bolje stoječi sloj. Glede na poklice strokovnjak, inženir, tehnik ali uradnik lahko skoraj polovico turistov opredelimo kot srednji socialni sloj. Le dobrih 23% anketiranih se je opredelilo za delavce v trgovini, industriji ali obrti, ki pa jih vse ne moremo izenačiti z nižjim socialnim slojem. Struktura turistov glede na življenjsko okolje Podeželje Mesto z manj kot 200. 000 prebivalcev Mesto z več kot 200. 000 prebivalcev % 22, 6 39, 2 38, 2 4. 1. 5 Življenjsko okolje Življensko okolje, iz katerega izhajajo turisti, so v glavnem mesta. Le približno ena četrtina jih živi na podeželju. 4. 1. 6 Način potovanja Več kot tretjina turistov je potovala sama, malo manjši delež s partnerjem/ partnerko. Razmeroma majhen pa je delež tistih, ki so potovali z družino. Tako je delež otrok, mlajših od 14 let, v skupnem številu turistov nižji od 10%. Glede na to, da je bila kar več kot tretjina turistov v dobi, ko naj bi imeli družino, pa je zanimivo, da je bil delež leteh manj kot 20%. Povprečno sta skupaj potovali ali počitnikovali dve osebi. V obmorske in gorske, v glavnem počitniške kraje pa je potovalo več turistov skupaj. A) Struktura turistov glede na način potovanja % Sam S partnerjem/partnerko Z družino S prijatelji 36, 4 36, 1 18, 4 9, 1 B) Povprečno število turistov, ki so skupaj potovali ali bili na počitnicah v Sloveniji Povprečje za Slovenijo Po vrstah krajev Ljubljana zdraviliški kraji obmorski kraji gorski kraji drugi turistični kraji Po vrstah objektov hoteli kampi zasebne sobe 2, 07 1, 37 1, 94 2, 24 2, 46 1, 85 1, 91 2, 74 2, 80 Po državah stalnega prebivališča Italija Nemčija Avstrija Hrvaška Češka Nizozemska Madžarska Druge države 2, 14 2. 13 2. 14 1, 50 2, 35 2, 67 (2, 75) 1, 90 16 4. REZULTATI ANKETE 4. 2 Podatki 9 prihodu in bivanju turistov v Sloveniji Ta sklop vprašanj se je nanašal na potovanje in bivanje turistov v Sloveniji in je bil namenjen tako anketiranemu turistu kot tudi njegovi družini ali družbi, s katero je potoval. 4. 2. 1 Način prihoda Od skupnega števila turistov jih je večina prišla v Slovenijo individualno, le dobrih 10% jih je prišlo organizirano z agencijo, s klubi ali sindikati. Kar dobra četrtina je prišla v Slovenijo brez rezervacij, četrtina pa si je prenočišče rezervirala neposredno pri hotelirjih ali lastnikih zasebnih sob. Ti podatki kažejo, da turistične agencije pripeljejo v Slovenijo relativno malo turistov. Največji delež individualnih gostov je bil iz Nizozemske (95%). Pri turistih iz Češke je bil nadpovprečno visok delež turistov, ki so prišli s skupino z agencijo. Tudi med turisti, starejšimi od 60 let, je bil delež tistih, ki so potovali in počitnikovali organizirano, razmeroma velik. Struktura turistov glade na način prihoda v Slovenijo % Individualno brez rezervaciie 55, 6 Individualno z rezervacijo 24, 0 Individualno z rezervacijo turistične agencije 3, 8 Individualno v aranžmaju turistične agencije 4, 2 V organizirani skupini s turistično agencijo 8, 9 V organizirani skupini s klubom, sindikatom 3, 5 4. 2. 2 Osnovni razlog za prihod Več kot dve tretjini turistov je navedlo kot osnovni razlog za prihod v Slovenijo počitnice, sledijo poslovni razlogi, šele nato pa obiski sorodnikov in prijateljev ter zdravstveni razlogi. Med drugimi razlogi za prihod je bil najmočnejši razlog tranzit. Od povprečja pa izrazito odstopajo turisti iz Hrvaške. Njihov poglavitni razlog za prihod je bil poslovni razlog (31, 6%). Zanimivo je, da je delež počitniških turistov največji pri turistih iz Madžarske (87, 5%), sledijo pa turisti iz Češke (84, 1%). Glede na vrsto turističnega kraja se kažejo razlike v deležih posameznih glavnih razlogov. V Ljubljani je bila skoraj polovica turistov zaradi poslovnih razlogov, skoraj četrtina pa zaradi tranzita ali drugih razlogov. Tudi v zdraviliških krajih so bile kot osnovni razlog počitnice na prvem mestu, komaj petini pa je bil osnoven zdravstveni razlog. Obmorski in gorski kraji pa so bili izrazito počitniški. Struktura turistov p® osnovnem razlogu la prihod v Slovenijo % Počitnice, sprostitev, zabava 67, 0 Obisk sorodnikov, prijateljev 3, 8 Zdravstveni razlogi 2, 2 Poslovni in službeni razlogi 13, 4 Drugi razlogi 13, 6 4. 2. 3 Motivi Glede na to, da je bil prevladujoč osnovni razlog za prihod v Slovenijo počitniški, so podobni tudi motivi. Brez dvoma je eden najmočnejših adutov Slovenije njena pokrajina in naravne lepote. Med motivi daleč prednjači voda (morje, jezera), tudi zato, ker so ob njej pač turistični kraji in je bilo tam anketiranih največ turistov. Med motivi je bila navedena možnost aktivnih počitnic, ki pa ni dosegla pričakovanega odziva glede na svetovne trende. To pa povezujemo tudi s tem, da so turisti motiv vode povezali z aktivnostmi, ki se lahko dogajajo ob njej, ne le ležanje na obali in kopanje, pač pa tudi surfanje, veslanje, rafting. Deleži posameznih motivov, ki so bili odločilni pri odločitvi za prihod v Slovenijo % Morje, jezera 16, 9 Zabava in počitek 14, 9 Ogledi naravnih in kulturnih znamenitosti 12, 3 Nove izkušnje in doživetja 11, 8 Podnebne razmere 6, 9 Drugi motivi (tranzit) 6, 8 Ugodne cene 6, 5 Sklepanje poslov 6, 2 Aktivne počitnice 5, 8 Obisk sorodnikov, prijateljev 3, 0 Izobraževanje in raziskovanje 1, 8 Igralništvo 1, 7 Zdravstvene storitve zdravilišč 1, 5 Obiski sejmov 1, 4 Nezdravstvene storitve zdravilišč 1, 1 Nakupovanje (0, 8) Kongresi (0, 8) 17 4. REZULTATI ANKETE Struktura turistov glede na to, kdo je odločil o prihodu v Slovenijo % Sam 50, 5 Partner/partnerka 27, 3 Otroci (2, 2) Drugi družinski člani ali sorodniki 6, 1 Prijatelji 1 3, 9 Struktura turistov glede na vir informa