(3^atnu\|« isdanje.)
69. številka.
V Trstu, v soboto dne 9. junija 1894.
Tečaj XIX.
„__UNOfeT"
ishaja po trikrat na teden * iestih tadanjih ob torkih, Aatrtklh
>a »oholilh. /jutranje iidanje Ji-kaj a ob S. ari zjutraj, resorno p* ob 7. ari rečer. — Obojno it danje ataae: ■a jedrn meeec . f. — .80, ima A t« t rt j« t. 1.40 tri mseec, . „ 3.S0 . . 4,-«a pol leta . . , S,- . , , g._ ta vae leta . . , 10.— , . . i«._
Na aaratN krti ^him NnMM m r.s JssilJt tzlr.
Poeanifo« Številko ee dobivajo v aro-dajalnicah tobaka v Trti u po fl n tf., 9 Gorici po S ari. Sobotno voierno iidanje v Iratu m a«., v Gorici « a«.
EDINOST
01"il° ■loveniketfa političnega druitva za Prlmorako.
0«laai se rakune po tarifu v petitu; ta na*li>v<* s debelimi frkarai so plačuje prostor, kolikor ohscjja i aTadnih »rsfic. Poslana osmrtnice in j*»neiahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi.
Vsi d«.pi«i naj «e pošiljajo uredništvu : ulioa faserma it. 13. Vsako pitno mora biti frankovano, ker nefrankovana si« no sprojjmajo. Rokopisi ee ne »rafajo.
Naročnino, reklamacije in oflase sprejema upravnlitvo ulica Caserma 13. Odprt« reklamacij« io proti« poltnine.
,r lUnoiti J4 mmfl'
Trst — Celje.
Predvčernjlaji »Llndipendente* te bati i naredbo nameatniltvs, sadevajočo Legino lolo v sv. Krila. Namettniitvo je oalolilo namreč, sklicujoč se na obstoječe sakone, mestnemu magistratu kol okrajni iolaki oblasti, da mora odpraviti ia Legine lolo odo učence slovenske narodnosti, ki to praatopili tja ia slov. otnovne lole in ki ne umejo i ta-lijanaki. Da ta naredba ni pu volji nalemu .IodipendenUju", to je taveda umevno aamo ob aobi. To na« tndi ne briga ni malo, kajti tako niiko le nitmo paiir da bi tvoje sabteve in evojo delovanje urejevali po lelji tvojih — nasprotnikov.
Povod, da te danet bavimo a iajavami »Indipendentejevimi" o ioltkem vpralanju evetekrilkem, je drugi — ta namreć: da rečeni Hat aanlknje, da bi bila omenjena na* moatniltvena naredba ntemeljena v lolakih in drlavnik temeljnih aakonib. Skliouje ae namro« na 18 drlavnih temeljnih aakonov, ki določuje, da je »vsnkemu drlavljanu na prosto voljo isobraievati ae tako, kakor mu je njemu aamemu ljubo in prav.*
Namestniltvo ee sklicuje torej na ta* kone, »L'Indipendente" tudi. Kdo ima prav P Mi te nočemo baviti danet a tem vpraianjea, saj bod« itak vlljt Instanciji raaaoditi o tem prepira med naacatniltvom in nalimi italijanskimi neatrpneli.
Nas aanimiva ta aedaj temveč okolnott, da je »L'Indipendente" kar čea noć pottal oboievatelj nalih avatrijakih temuljaih aakonov. To je aarea redka prlkasen, da ae to »tupito glasilo nalih radikaloev skliouje na avttrijtk« aakone. Krivićniki to to, ki te spominjajo pottave le tedaj, kadar tako aah* teva njih tlrankartka koriat in koritt itali-jati *t ve aploh; ki ae apominjajo postavo le v ta namen, dn bi injo prikrivali svoje kri* vio«, da bi pod nje okriljem ugovarjali na* ailno italijaniaaeijo.
Gospčda ae eklioujejo na temeljne aakone, a aami kriijo iate poatave dan na dan in ob vaaki priliki. GospOda ae aklioujejo na dtflotbe sakona, glaaom katere je vaakemu drlavljanu avobodno isobraievati ae po tvoji volji; posablj^jo pri tem na drugo določilo istega sakona, da ni ameti nikogar siliti do učenja drugih jesikov.
Ia aedaj vas poaivljamo, o gospčda, da pololite tvojo drano roko na svoja grelna prsa, in da nam odgovorite jasno in bron ovinkov: ali na uporabljate vi sami vsa mogoča sredstva teroriama, svijeće podkupovanja in nevednoeti ljustva v ta namen, da aMite nale okoličan« do učenja italijanskega joaika t AH nam ne osnovljate italijanskih lol po nalih alovenakih vaaeh P Ali ae ne pre* grelat* t tem proti duhu nalih temeljnih sa-koaov P! Čujte ! Vi, ki krčite sakone dan na
PODLISTEK.
61
itskl upov*
Sgarf—Ina*« jinhI iMls^hfe ve*«.
— Sfiial Avgust Štnoa. Prtloiil 1. P. Planinski. — „Mir, pravim jaa, plemić hrvatski, čigar avobodni glas ae ne boji vale beanoati. Vi ete nalagali kralja, itklinili piamo, utajili mu avijaio, a katero je Tahi oplenil ubogo udovo, poteptali pravico, oblatili ataro hrvatsko po* itenje, vi ate preverili neuko plematvo e prokletim podkupljenjem, vi ate alati veneo pravice onečaatili, vi aloćinci prikrivate avoja alikovatva, a jas priprosti plemić proavedujem proti ti aili in alobi, proti prevari in beanoati. Ne bojte ae, ne dotakne ae vaa aedaj ta sablja, ker te a si jo nabruail sa Turćina, ker aedaj kliče domovina; ali gorje vam, ako nabijemo Turka. Štrli ate plemenito aroe atarca Hrvata, raskopali arečo obitelji, oplenili udovo! Gorje vam 1" Tako je govoril Vurnovič. Ban pa ae je upiral a laktmi ob mito, bollćal v
dan, vi, ki teptate t nogami določil« §. XIX. temeljnih aakonov a osirom na vale sodeže-lene »lovensite narodnoati — vi, uprav vi, nimate pravice sklicevati ae na sakone !
Poatava je nali strani! — upije »L'Indipendente* naglašajoć, da a omenjeno namest-niitveno naredbo ae niso kri i le le koristi •Legino" lole, ampak tudi najavetejle pravice — občine, kateri daje aveta dollnoat varovati avoj narodni snaćaj in katera ne eme dopuščati, da bi ae administrativnim potom sabranjevalo občanom, poučevati ae v jeaiku občine.
Že aopet tiste stare frnse o narodnem a n n č a j u mestne občine trlaike. Prase, pravimo, kajti tistega .izključno italijanskega snačaja" nale občine nikjer ni. Ako odbijemo od akupoega Itevila prebivalcev : mestne in okoličanske Slovence; ako odbijemo renegate rasnih narodnosti; ako odbijemo lepo število Nemoev, ako odbijemo odstotke drugih narodnosti in ako odbijemo slednjič italijanske podanike, ki so tu le gostje v nali gostoljubni hili — kaj vam ostane, vprašamo ie jedenkrat, kar bi bilo res triaiko in zares čisto italijansko P Računajte le, da so prepričate, kak6 ste — majhni!
Isvijajte se, kolikor hočete, fakium ostane vendar-le, da so Slovani tu avtohtonui prebivalci, da Trat ni bil nikdar in ne bodo ćiato italijansko mesto, da je Trstu kot svetovnemu tržišču značaj bolj mednaroden in da je tu poilevati kot občinska jezika italijanski in slovenski. V Krita, gori na Krasu hoćete varovati „narodni*, to je itali* janaki snaćaj občine I Imenujte vaaj otroka po pravem njega imenu! No varovati hočete italijanaki snaćaj mestne obćine tržalke — ker ga niti ni —, ampak ustvariti hočete le-lo tak znafiaj, slorabeč evoj veliki vpliv in iskorilčujoč svoje ugodno poli-tilko pololenje. Tako naailno poitalijančevanje imenujejo gospdda tržaška — postavno var* atvo italijanskega snačaja obćine.
To nam je včeraj povedal »L1 Indipen-dente".
Slićno krićećo isjavo čitali smo v »Pic-oolo della Sera" od minolega četrtka, kateri oanačuje posilno ponemčevanje na Štajerskem kot borbo sa »narodnost te dežele". Tu ima* mo aopet isto svntohlinstvo, isto tvijaćo I Pri nas govore o »italijanskem značaju" obćine, na Štajarakem pa o »nemški narodnoati de-iole". Jedno in drugo je izmišljeno, slagano. In v imenu te lali odrekujo nam trlaJkim Slovenctem osnovne iole in v istem imenu se borć proti zahtevi StujtTskih Slovencev po vtporednicah na gimnasiji v Celji. Kakor se mi pregrelamo s svojimi prošnjami sa slovenske osnovne iole proti »italijanskemu anaćaju" občine, tako se Štajerski Slovenci pregreiajo „proti narodnoati Štajerake", ker aahtevajo slovenskih paratelk v Celju.
junaikega plemića, trepetal na vaem telesu, od arda niti upregovoriti ni mogel. Tabi zardi do vrh glave, beli lasje mu skaćejo kakor griva in skoćivii srdito na stol, zakriči: „Doli Vurnović! Mi smo gospodarji ? Jaz sem zmagal ] Vali Uriuli podarim beraiko palico!" »Bog te bo sodil, krvniki" odgovori naiprijatelj — ali kakor bi trenil, zabliakajo se nanj sablje, toda on se primakne k nam, a naša junaika ćeta gre, mahaje okrog sebe, iz akupićine — in evo naa tu. Oh plemeniti goapod, zakaj vam moram jaz to javljati, zakaj sem moral doživeti ta dan — — —"
Vse ledi. Na klopi sedi Urlula. Glavo je naslonila na zid, prsa se ji dvigajo, usta so ji na pol odprta, oći se ji vrte od mrzlice. Anka se opira a jedno roko in povešene glave ob mizo, s drugo se grabi za srce, a Kerećen molći in si grize brke, ostali so kakor okameneli; samo Ambrož je miren. Pristopi k Vurnoviću in mu poda roko rokoć :
Italijanska gospčda v Trstu so popolnoma slićni nemški gospddi v Celju : sklicujejo se na narodni princip, ko gre za njih laatne zahteve; kakor hitro bi pa morali^uve-Ijaviti isti narodni princip za sodeleiane druge narodnoati — to je, kadar mi Slovenci v imenu istega principa zahtovamo svoje narodne pravice —, potom pa : s Bogom to načelo ! Ali ni to gnusno farizejstvo ! V imenu narodnega principa sahtevsjo za-se narodna prava in vse garancije za avobodni razvoj avoje narodnoati, zajedno pa v imenu istega principa odrekajo drugim veakorino pravo in tlebarno mrvico svobodo. V imenu narodnoati ao liberalci in v imenu narodnosti so sajedno — tirani.
Tako je v Trstu in tako je v Celju.
Mi pa jim klićemo, da je narodnostno naćelo žare* lepo, ako se izvaja za v a e jednaku!
Mestni svćt tržaški.
(XIV. sya dnć 7. junija 1894).
Predsednik: žup»n dr. l'itteri. Vladni zastopnik: namestništveni svetovalec dr. bar. Conrad. Navzočih 39 svetovalcev.
Po odobrenju zap'snika XIII. sejo prijavlja župan, da se zahvaljuje društvo »prijateljev detinatva" na podpori, dovoljeni v poslednji seji, potem se pročita proinja raznih biviih carinskih uradnikov, da bi jim se dovolila ie za daljnje Iri leta podpora v sne« aku tretjega dela nekdanje plačo. Ker ao proailci vai starci od 68 do 80 let, predlaga avet. Spsdoni, da se proinja izroči mestni delegaciji v proučevanje in poročilo.
Potem so sklenili brez razprave, da ae nakupi potrebno zemljišče v razširjenje ulice del Bosco v njo gornjem koncu, kjer se strinja z ulioama »Madonnina* in »8. Giaoomo in Monte", za 3000 gld. Nato ao vaprojeli predlog stavbenega odseka glede določitve meje na zemljišču med ulico »S. Giacoiuo in Monte" in ulico »della Gurdia", za katero določitev ao prosili dediči Riotor, in slednjič so dovolili ia raziirjenjo iole v ulici Giulia 1082 gld. 58 mi. in za razširjenje iole v ulici Do-nadoni 9500 gld, (Čudno, da ni denarja za rasiirjenje slovenskih iol v okolici! Stavec.)
Edina, vsaj nekoliko važna točka, ki je bila na dnevnem redu te aeje, namreč predlog sdravstvenega odseka glede zgradbo zavoda za cepljenje ItAi, ni prišla v razpravo, ker je izjavil župan, da atvnr ni še dozorela.
Obračun mestne knjižnice za leta 1891 do 1893 potrdili so brez razprave.
Za bolniško lope v ulici Leo zahteva zdravstveni odsek še dodatni kredit 5000 gld. in izredni kredit 36G0 gld., da so more ta pomoćna bolnišnica popolnoma urediti (!). Svet. dr. Gairinger je ojstro grajul to ponesrečeno, predrago zgradbo in podpiral ga je v svojem govoru svet. Burgstaller. Mestni
—	Hvala ti prijatelj !
—	OproBti, omahne Vurnovič jokaje na Ambroževa prsa, tudi meno so prevarili moji bratje. Alapić je na skrivnem podkupil in zavedel neuko ljudstvo; oprosti meni in ljudstvu.
Hipoma se odpro vrata. V sobo stopi novi podbiležnik kraljevine Ivt.n Petričevič; pokloni se hladno in izroči Ambrožu in Uriuli po jedno pismo:
—	Ti pismi pošilja kraljevska svetlost podbanu, in poklonivii ae, odide.
Vsi se apngledajo. Ambrož odpre pismi in drhtć čita: „Nos Max>milianus — — čujte ! zakrohota so, kralj kličo mene, Uršulo in nje zete pred sodišče zaradi zločina veleizdaje in razžaljenja veličanstva, a vi, gospa Uršula, da morato po njega zapovedi povrniti Tahiju celo posestvo.
—	Nikdar I skoči žena na noge.
fizik dr. Constantini skušal je opravičiti mestni stavbinski urad, a pobil ga je temeljito in stvarno dr. Gairinger. Ker pa dragih bolniikih lop vendar ne morejo prepustiti svoji usodi, našli so se vendar trije dobroduini svetovalci, ki ao pripomogli do večine. Predlog je bil vsprejet z 21 glasovi proti 18. — Zbor je vsprejel še obračun knratorija za leto 1893. stalne ustanove sa ranjence v vojski. — Ob 87» uri saključil je župan javno sejo. V sledeči tajni seji reiil jo mestni svet nekatere osebne prošnje in predloge, ki pa nimajo sa nas nobene važnoati.
Politiške vesti.
Iz ČeSke. Odnošaji med namestništvom dežele Češke in Praiko občino se poojstru-jojo bolj in bolj. Doaedaj je prijavljal mootni svet Praški namestniitvu avoje seje, no da bi naznanil vsakokratni dnevni red. Sedaj pa poživlja namestniitvo mestni svet, da mora odslej prijaviti tudi dnevni red vsake seje.
Proti kmetskim zadrugam In rent-Ilini posestvom. Deželni kulturni svet gor-tijeavstrijski izrekel se je na Bvojetu občneat zboru proti osnovi kmetijskih zadrug in rent-nih posestev.
Kriza na Ogrskem. Boj se ni končan: Wekerle doaedaj še ni dobil naloge sestaviti novo ministurstvo. Jako pomenljivo jrt, da densinji liati pišejo dokaj bolj skeptično glede na izid krize. Vstrajajo sicer še pri tem, da se Wekerle povrne na krmilo, toda — brez pravosodnega ministra Ssilagyi-a in naučnega ministra C*aky-a. Krona noče niti čuti več o poslednjih dveh možeh, s tem pa je obsodila ves liberalni absolutizem ogrski, kajti Szilagyi in C«sky sta bila glavna gonjača sa corkvono-politiško preosnovo. Sicer pa prorokujeju jako kratko dobo življenja eventuvalnemu ministerstvu Wekerle it. II.
Madjarsko maščevanje. Medjarskim arditežom ni zadoščala grozna obsodba voditeljev naroda romunskega, ampak >o si ohladili svojo jeso tudi nad romunsko mladino. Senst vseučilišča Koloikega je sklenil namreč kaznovati 40 romunskih dijakov seveda pod pretvezo, »da ao se isti udeleževali politiikih agitacij." Isti ne dobe v tem letu ni izstopnega spričevala ni obsolutorij, no smejo polagati izpitov in kolokvijev. Istim pa, ki dobivajo državne Stipendije, ao ne likvidujcjo pobotnice. — Glejte no, kako rahločutni ao ti Madjari, kadar hočejo obsojati tuje grebe! Z ozirom na svoja lastna hudodelstva pa imajo tako kosmato vest, da je groza. Mladina ne sme politik o vati, tako velč Romunom; mladina politikuj, egituj, prirejaj poulične demoustracije, terorizuj javuo menenje — tako velevajo svoji mladini v Budimpešti. Romunske dijake so obsodili neusmiljeno radi „politileovanja," za tiste či-
—	Morate — za aedaj, reče Ambrož, kralj ukazuje.
—	Veleizdajico ! (»kličejo vsi in so zbero okrog atarca. Ali kakor skala sredi burnega morja vzravna Ambrož glavo in vzdigne v pesti zmečkano pismo proti solncu, ki jo svetilo skozi okno, rekoč svečano:
—	Oj solDcet katero sijei nad pravičnikom in grešnikom, pročitaj to pismo, poglej v moje srce pa zatemni. Pomirite so deca! Prenehal aem biti podban, sedaj sem advokat, brat zakonodavca Pavla Gregorijancs. Na mojo du4o, sam kralj bo raztrgal to svoje pismo!
*
• *
Tretji dan po sv. Jakobu vzamo Tahi posestvo Sosed in Stobico v svojo posest, od strahu in groze satrepeta celi kraj na ossilnikov vzklik : Ej sedaj sem vam jaz gospodar !
(Dalje prih.)
futake dijake, ki ao *e predrino približali o«!6 Najvišjemu preatolu t prilog cerkveno-politiAkim predlogam — za te dolgonoaaje niso imeli ni besedice graje. Tako ae delila aolneo in arnca na Madjarakeas f
Sv. Stolica ili Rusija. Pred par dnevi amo radostnim srcem zabeležili Test, da ata sv. Stolici in mngot'na slovanska država 10-pot stopili v diplomatiku sveio; ruska vlada je namreč imenovala g. Iavolakega svojim stalnim zastopnikom pri av. Stolici. Že pod Nikolajem I. sklenil ae je bil konkordat in naredbo iz Rima ca duhovstvo ▼ Rusiji in Poljski bile so vedno v lepem soglasju t naturi ruske vlade. To soglasje ae je srušilo povodom poljske ustaje leta 1863,, ker je ruska vlada sumila, da je katoliška duhov« ščina v kaki zvezi i uatajo. Papei Pij IX. — tako trde ruski viri — ni hotel sluftati pritožob ruske vlade in posledica temu je bila, da so ae pretrgali odnošaji med Rusijo in Sv. Stolico. „Nov. Vremja* piše tem po« vodom, kako je naslednik Pija IX., Lev XIII. prisilil francosko duhov&čino, da naj opusti večletni boj proti vladi. Pozneje je preAa-stiti glavar katoliške cerkve v istem imislu posvaril poljske Škofe, v veliko nezadovoljnost poljskih rodoljubov. Ta neiadovoljnost da je jako značilna in kaže jasno, da se je približal trenutek za zasnovanje istih odno-»ajev, kateri ao obstajali do leta 1863 med Rusijo in sv. Stolico. Visoka politiika modrost iu posebno ostri vid Leva XIII. ao osobna svojstva, katerih morda ne bode imel njega uaslednik. Sedanji papei ai je vedel priboriti zaupanje vseh evropskih vlad, ka-kor tudi simpatije vseh pametno in dobro mislečih Ijudij, brez razliko verskega ispo-vedanja. — „Journal de St. Petersburg" piie : „Vzvišenim nazorom papeia in njega spravljivemu duhu se je zahvaliti, da so se mogli zasnovati dobri odnošaji in da je bilo iitih želtti. To približanje je smatrati kot jamstvo miru in sporazumljenja za bodočnost. Ixt» bode dobrodojno vplivalo na katoliško prebivalstvo ruske države, ker pripomore, da ho pri duhovščini in vernikih ohranijo ona čutila lojalnosti, kakorsno je duševni glavar katolišk a Cerkve nedavno priporočal v enci* kliki do poljskih škofov."
Iz Belgije. Dne 6. t. m. je poslanska zbornici po večmesečnih razpravah vaprejela h 70 glasovi proti 44 predlogo volilnega sa< kona in s tem jo dognana preosnova ustave.
Različne vesti.
Nov notar v Tolminu. Novim notarjem za Tolmin jo imenovan dr. Ignaoij Kotnik. Isti je že dne 5. t. m. položil službeno pri* sego za novo svoje mesto. Čestitamo vrlim Tolmincem, da so dobili v g. Kotniku notarja po božji in narodovi volji 1
Novi župan Goriški. V četrtek popoludne volil jo meatni sbor v Gorici novega župana. Izmed 24 oddanih glasov dobil je 18 glasov znani odvetnik Venuti, ki ae je v „patri-jotiiko" nadahnjenem govoru zahvalil na izkazani mu časti. Ta govor so seveda živahno odobravali na galeriji zbrani Gorižki „patrioti*. Mi ne zavidamo Gorioe na novem županu.
Ponavljajočega se biviega župana dra. Maurovicha so vaprejeli jako hladno, niti jed-nega glasu Bimpatije ni bilo čuti, ko je kon>
čal svoj govor „tresočim glasom in solsami v očoh". Sic tranzit gtoria mundi — tako je
plačilo tegu sveta.
Koncert v prid družbe sv. Cirila in Metoda. Rudoljubu opozarjamo še enkrat na koucert, ki ae prične danes zvečer ob 8>/s v gledišči „Fenico". Naj ne zamudi nihče prelepe priliko Čuti domačega umetnika goap. T o r t n i k a, kojemu jo ge lepa pribodnjost, kajti umetniki s tolikim in takim glasom, no redki. Domača in inozomska kritika povdurjn to pri vsaki priliki. Da naše domače moči zastavijo vse, da vape konoert popolnoma, ae umeje. Gjsp. Borovščakov ima daljšo karakteriutiško ulogo, v kojej pokaže zopet brezdvujno svojo izredno zmožnost. Družba k v. CtriU in Metoda jo za nas najvažnejše družtvo, zato smo prepričani, da ne izostane nikdo, komur je narodni napredek na srci. Dakle do Hvidenja I
„Učiteljsko društvo za goriški okraj" imolo bodo dno 14. junija t. 1. ob 9. uri prudpoMni< v Gorici na alov. odd. dež. kmet, šole zborovanju r, naslednjim vsporedom: 1. O učiteljskom domu, ali knimktih. 2. Do-
pis „Zavese" glede letošnjega sborovanja. 3. Posamezni prodlogi in nasveti. 4. Pevska
vaja. K obilni udeležbi nljudno vabi
ODBOR.
„Pottojinikaga Sokola* ustanovna slav-
nost ae bode vršila dne 5. avpuata. Ta slav-nost se bode vršila v velikem stilu, is Celja pride poseben vlak.
Križani proti vladi. .L'Indipendent«" javlja, da namerujejo očetje dotičnih otrok, ki ae morajo umakniti is L?gine šole, uložiti rekurs proti naredbi nameatniitva. Torej tako daleč smo že, da ae hočejo ti saslepljenei upirati — pravici — in to v prilog svojim nasprotnikom. In človek naj bi ae ne sjokal nad takim ljudstvom !
Novice iz Hrvatsko. Nadbiskup Posilovič dospć v Zagreb dne 23. junija. Naalednjega dne se bode vriilo slovesno umežčenje in po umeičenju bode sijajen obed v nadškofijski palači. — Preradovičev spomenik se odkrije dne 8. septembra. — Temeljni kamen Star-čevićevemu domu se položi menda dne 26. junija.
Popravek. Is Ljubljano se nam piie: V Vaicm poročilu o izletu „Sokola* v Novo mesto se je urinila neprijetna pometa. Čitati je namreč: „Na Čelu (sprevoda) je korakal „Dolenjski Sokol* (okolo 80 člane«), zaključil je aprevod „Ljubljanski Sokol* (nad 20 članov (v druitveni o opravi*. Številke pa so ravno narobe. „Ljubljanskega Sokola* je bilo nad 80 v druitveni opravi, Dolenjakega pa 20. Blagovolite to popraviti, da ne bi ae mialilo, da naa je bilo samo 20.
Za nesrečnega Simona fioplča ao nadalje darovali: gosp. Jak. Perhavc 1 gld„ •tražnik Hribar in Ivan Haearol 40 nvč.; gosp. Fran Kravoa je nabral 3 gld. 90 nvč., katero avoto so darovali: Miha Poljšak 20 nvč., Bresimena 20 nvč., Pran Cink 20 nvč., Žnidariič 10 nvč., Anton Dekleva 20 nvč., Ivan Benčina 10 nvč., Barkovljan 60 nvč., Volčič 20 nvč., I. Dekleva 20 nvč., Iv. Jaj-oič 20 nvč., Kravos 20 nvč., Kovači« 20 nvč., Fr. Boje 20 nvč., Orcizio Antonio 20 nvč., Nikolajevi« 30 nvč.; Josip Fabjan 20 nvč., Josip Kolb 20 nvč., Ivan Guliu 10 nvč., Luka Indihar 10 nvč., Andrej Ličen 10 nvč. G. Neža Štolfa is Seiane je nabrala med tamoinjimi rodoljubi 4 gld. 20 nvč.
Prl|ateliski sestanek. Po koncertu danes zvečer sberejo ae večje družbe na vrtu hfttela „Europa*, kamor ae vabijo rodoljubi ist mesta in dežele.
8traianskl vihar na Dunaju. K brzojav nem u poročilu, katero smo objavili v večer« nem ladanju 68. itev. s dne 7. t, m. dodamo ie te«le podrobnosti: Vse mesto bilo je vče« raj ie pod vtisom groinega viharja prejšnjega dne. Toča je ležala v nekaterih krajih mesta nad '/• metra na debelo, promet bil je zatorej na dotičnih krajih popolnoma ustavljen. Na carinski palači razbila je toča 4600 iip. Poleg že omenjenih 2 oseb, kateri je ubila toča v Praterju, ubilo je debelo srnje nekega iavolčeka; ranjenih je pa — kolikor je mano do aedaj — nad 200 oseb. Med ranjenimi je tudi neki Župnik, katerega je udarilo de« belo srnje, priletevii skozi razbito okno, bai ko je župnik daroval sv. mašo. Mnogo oseb je ranjenih ne le vsled toče, ampak tudi vsled razdrobljenega stekla, več pa jih je povoženih, ker jim silni veter ni dal, da se umaknejo vozovom. Na Semmeringu je bilo ranjenih 10 vojakov, izmed teh 2 jako težko. — Ker ae računa, da je samo v mestu Dunajskem razbitih okolo 1,000.000 iip (1) in ker je vihar razsajal v bližnji okolici z istu Bilo, kakor po mestu, preide menda par tednov, dokler se popravi vsa škoda. Mnogoštevilno osobje vseh Dunajskih steklarnic ne zadoiča, da bi stavilo nove šipe, vrhu tega pa so tovarne stekla podražile cene iipamt Mestni saatop naineruje dovoliti podporo oškodovanim siromakom, kajti raznim rodbi« nam je uničila ali pokvarila voda vae pohištvo. — Mnogo oaeb ae je komaj reiilo s velikim naporom, da niao utonile aredi me« ata v grozni plohi I — Telefoniška in brzo« javna zveza med Trstom in Dunajem je bila deloma ie včeraj pretrgana.
Nesrefia v novem prlstaniifiu. V četrtek popoludne vozil je 581etni voznik Martin Rebec, atanujoč v ulioi Solitario hit. 18 z deskami obložen vos v novo pristanišče. Po nesroČi pritisnil ga je voz ob neko ograjo, predno se je mogol umakniti nesrečnež in ga pritisnil s tako silo, da ao mu popokala rebra. Prisotni delavci bo takoj ustavili konja in
isvlekli ni srečneža ter ga prenesli v bližnjo »<>bo pilotov, kamor je prihitel zdravnik iz zdravniSke postaje, kateri je takoj ukazal, da se odpravi ponesrečenega voznika v bolnišnico. Kljubu požrtvovalni zdravniiki pomoči umrl js nesrečnež po kratkem trpljenja.
Zdravniška postaja. Tekom moaect maja so zdravniki z zdravniške postaje posredovali v 750 slučajih. V 545 slučajih so pudelili svojo pomoč na postaji sami, v 205 slučajih pa izven postaje. 86 slučajev je bilo nenadna bolesni, 359 telesnega poškodovanja, 18 po-Bkušenih samomorov ; v 6 slučajih ao le kon-statovali nastopivio smrt; 280 slučajev je bilo aploioih in navadnih bolesnij. Največ slučajev je bilo dne 4 maja (35), najmanj 12. maja (14).
Kamen)« je najpriljubljenejia igrača naii slavni pouliiki „mulariji*. Ni ga »koro dnevs, da ne bi pouliiki otročaji koga ranili s kamenjem. Tako je minolo sredo v ulioi Ali* ghieri 12letni Albert Gerin ranil llletnega Ahilija Miraza na glavi. Neki I41etni dečak je ranil v ulici Šalita al Promontorio 7 letnega Ksrola Roveredo (sina listonoie Rove-reda) na glavi, da je bil ves krvav. Ranjenega dečka so aproveli najprvo v lekarno Pozsetto in potem na zdravniiko postajo. Potrebno bi bilo pač, da bi organi javn« varnosti nekoliko ostreje gledati na to grdo razvado lučanja s kamenjem.
Nezgoda. 14letni Talindo Calligarls, stanujoč v ulioi Giulia hit. 41, naiel je v četrtek zvečer na potu proti gozdiču Farnetto raketo, katera jo padla bržkone na steso, ker se ni bila unela ko so palili isti večer umeteljne ognje pred restavracijo v gozdiču. Fantič zapalil je najdeno raketo z Žeplenico, in, kar so ni posrečilo priligalou umeteljnih ognjev — ponesrečilo ae je dečku, Rakčta ae je razpriila in osmodila roko neprevidnemu otroku. Ker so 4 prsti jako hudo osmo-jeni, odpravili so otroka v bolnišnico.
Sodnijsko. 24!ctnl Emil Čermelj is Trsta in 451etni težak Fran Kovačič iz Mokronega dobila sta v četrtek vsak po 4 mesece težke ječe zaradi tatvine. Ukradla ata bila namreč dne 12. marca t. I. v novem pristaniiču 2 hleba sira, lastništvo trgovca Josipa Tambur-linija. — 34letna služabnica Marija Zupane it Vipave je bila obsojena v četrtek zaradi tatvine na 6 mesecev težke ječe. Nezvesta služabnica je ukradla marca mesece t. 1. svoji gospodinji perila, vrednega nad 34 gld.
Polioiisko. Po noči na včeraj zasačili so stražniki na javnim vrtu v ulioi Giulia 18 letno vlačugo Antonijo Poropat is Vižinade v Istri ter jo odvedli v zapor, da ne bi se prehladila na prostem, — ŽOletni dninarici Mariji Rogel iz Trebnega, stanujoči v nekem prenočišču v ulici Belvedere, ukradla je po noči na včeraj nesnana tatica, ki je prenočila žnjo v isti aobi, znesek 7 gld., koje je imela Rogol shranjene v svoji obleki.
Koledar. Danea (9.): Primož in Felioi-jan, muč. — Jutri (10.): 4. pobink. nedelja. Marjeta, kr. — V pondeljek (11.): Barnaba, apost.; Maroijan, m. — Prvi krajec. — Solnoe iside ob 4. uri 18 min., zatoni ob 7. uri 41 min. Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 16 •top., ob 2 pop. 19 stop.
Najnovejše vesti.
Dunaj 8. Današnji liati opominjajo ogrske liberalce, da naj se udajo želji oesarjevi, privolivši sestavo novega Wekerlevega mini-ateratva, toda brez 8zilugyja. Opomin naglala, da ni treba zavlačevati reiitve krize zaradi sgolj osebnih vprašanj.
Gmunden 8. Nadvojvoda Albrech dospel je semkaj.
Budlmpeita 8. Splošno se čudijo, da kralj včeraj ni vaprejel nobene osebe političke važnosti. Splošno menenje simpatisuje za We-kerla, ker je imel pogum, da je razložil kralju položaj, valed katerega ne more žrtvovati Szilagyja.
Budlmpeita 8. (Poročilo o stanju setve dne 1. junija.) Nasade so mnogo trpele valed viharjev, plohe, toče, megle, slane in ie drugih okolnostij. Kljubu temu nadejati se je še povoljne letine, ker je sploino stanje nasad povprečno vendar srednje.
Beligrad 8. Ker preiskava v takosvani zaroti proti dinastiji Obrenovičev ni dognala ničesar stvarnega, odredilo je baje višje sodišče, da ae ustavi daljnje preiskovanje.
Sredec 8. „Svoboda" oporeka, da namo-ruje Btaiubulov izseliti se v inozemstvo. Na-
sprotno trdi, da ao rasni prijatelji, kateri ao ae včeraj posvetovali s Stambulovem, istemu naravnost nasvetovali, da naj utopi na Čelo opozicije. Ta predi »g da so v«prej«li zboro-valci soglasno. Nova Stambulova stranka krati ac baje a imenom „narndaa, neodvisna stranka*. Splošno se mia'i. da hoče Stam-bulov odkrito nasprotovati Koburžanu in podpirati Rmiji prijazna politiko. (P??)
Rim 8. Crispi in žnjim oatali ministri šli so včeraj na kvirinal h kralju, kakor je ž« v navadi da pridejo vsaki četrtek ministri h kralj u. — Oficijelni krogi ne snajo ničesar o tem, da bi bila kriza že reiena,
Bnkareit 8. Kralj se je vrnil včeraj opoludne. Vaprejeli so ga ministri, generali in neštevilno ljudstva. — Dijaki so navdu-ieno pozdravljali kralja na postaji v Pitesti.
Berotln 8. Vsled naloga vojnega mini-atuirftva odpotuje general Gemmingeu v kratkem na Dunaj, da obišče rasstavo.
Trgovinski braojaavl.
Bttdlmpsita. Pšenioa ta spomlad 8 73-6-75, a« jesen 199-7*01. Kornaa za juH-avguat 4-7« do 4*78
Ove« 7.R jesen 5 67—S 69. Rž K 38 -{>'40.
Pšenica nova od 77 kil. f. 6-85—6 90, od 78 kil. f. 6 70 - 6-75. o.l 79 kil. f. 7 10—7 20 od 80
kil. f. 7 20-7-25, od 81 kil. for. --• -.
Jermen «-50-fl*86j proso 8-80—125. Ponudbe plenice alabe, mlini reaervirani, trdno. PfOilub ae je J4.000 met. atot., aa nekoliko nč. ceneje. Otrobi brez prometa. Vreme delovno.
Praga. Braojavi i t Prage ao danea izostali. Bavrs. Kav« Santo« good averng« ca jasi 95-50, zn oktober 88 75.
Hamburg. Santoa good average za juni 77-75, aopteinber 74-75, december 69 75, mirno.
Dimnjaka t>o
Driavni dolg v papirju „ „v arebru Avstrijska ronta v zlatu •	v kronah
Kreditna akcije . , . .
London 10 Lat.....
Napoleoni......
100 mark......
loO italj. lir.....
>. junija IBM.	
danea	včeraj
. . . 98-85	98-35
. . . 98-30	9815
. . . 120-70	180*75
. . . 97*75	97*96
. . 860 75	351*80
. . 126 05	12606
. . . 996	996
. . . ei-27'/.	61*27'/,
44-75 44-75
Gostilna „AlVAntlco Moro"
ulica Solitario 12, (po domalt pri , Prvackovcu*), prodaja črna in bela vina prt'« rrste it prvaikih in dornber&kih vinogradov, in sicer: domače črno po 32, belo po 36, modra frankinja po 4 O, črno kratko po 40 in ritlink po 48 nž. liter. Izvr»tna kuhinju. — Driei s« gesla \ 9Rojak k rojaku", priporoča s* podpisani za obit obisk. Anton Vodopivec,
gostilničar.
Novo pekarno
odprl je
FELIKS ĐEBEVG
pred vojainico. Piazza Cnaorma, — Priporoia ae a'avnemu obCinatvn aa obilen obiak. Ima po trikrat na dan avoiu pecivo vaake vrati, kruh in aladčioe. Dostavlja kruh tudi na dom. — Priporoča ae alav-nemu občinstvu v mesta in na deieli.
Gnatilna Stoka" st»r°«n»D« pod ime-
UUMIIIId „OUIId , nom BBelladoana«, poleg kavarne „Pabria", priporoča ae Slovencem v mestu in na doleti. Toiijo ae taborna vin? iatotako je kuhinja isvrstna. Prodaja tndi vino k*« debelo, tako meščanom, kakor na doielo. Cl.
Mlekarna Frana Gržine
na Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunnerju št. i (Piaaaa Pontoroaao). Po dvakrat na dan frišno oproano mleko po 14 kr. liter ne* dosredno ii St. Petrn, avoiA (friiua) smotana. Na sahtevaHjo, pošilja ae tudi na dom.
Martin KHFa piaart s- aiuv*nni
mai IIII rVI ima trgovino i mnogovrstnim (»Bunim, iolezuim in lon&enira kuhinjskim orodjem, pletenino itd.	01.
Kavarni
v ulioi Cahorma, glavni ahajaliiSi tršaških Slovencev vaeh atanov. Na razpolago ao fiaaopiai v ratnih slovanskih jesikih. Dobra poatreiba. — Za obilen obiak ae priporoia Anton Šorlt, Cl	kavarnar.
Gostilna Josipa Katalana v Bojanu,
»Pri dvmnajatlh murvah", priporoča so slavnemu slavonskemu občinstvu aa obilon obisk. — Točila se bodo aAmo do« maća lavratna vinu. 104 23
vpisana andruga t omejenim poroštvom v ltojauu pri Trsta priporoča slavnemu občinstvu avojo bogato pro« aarbljeno
(v ulioi Bolvedere št. 8) pristopno cadruinikom in nezadruinikom, koji prvi ao deleiui letnega čistega dobička. Priporoča tudi avojo
društveno krčmo v Rojanu
(poprej Pertotoro) 10 minut oddaljeno od mestu, z obširnim senčnatim vrtom in dvemi dvoranami, kjer so t <6ijo izborna domaća vina. teran, pivo v
ateklanioah itd. Točnu postrežba i. gor-kimi In mrilimi jedili. 1'ripuroča tudi avojo
mesnico
v Rojanu (poprej Pertotovn)
kjer so prodaja govejo in telečjo medo, po n^j-niijih tržnih cenah Priporoča ae alavnemu ob* činstvu in udom.
af" Novi 61a.nl
so so vodno s p roj eni njo ob uradnih urah vsak četrtok od 6—7 uro avočor in ob nedeljah od 9-10 uro prodp.	104—5
Lastnik politično društvo .Edinost* — Iadavatulj in odgovorni urednik : Julij Mikftta. — Tiska Tiskarna Dolenc v Trstu.