Novičar iz slovenskih krajev.
Iz Maribora 13. aprila. Dne 8. tega meseca je veselja i radosti srco vsakega iskrenega rodoljuba poskakovalo, kteremu je sreča dopustila gledati dve najuglednejši osobe na obzorji jugoslavskem, namreč : ju-naekega pokrovitelja življa slavenskega, svetlega bana Jelačič-a, kteri je grede iz Zagreba na Dunaj pregle-daval konjike bivajoče v Mariboru i okolici jegovoj, i premilostljevega vladika Labudskega kneza Slomšeka, kteri je pridni iz Dunaja z odborom prosivšim Jegovo veličestvo, da bi dovolilo zidati železnico tudi v Koroško, s svojo milo in občeljubljenoj navzočnostjo počastil. Vsled te poslednje nazočosti se nehotomice spom-nem in vedno se mi ponavljajo besede, ktere je bivši nad-vladika Solnogradski (sedaj kardinal v Pragi) o priložnosti posvečenja rečenega vladika javno izustil v tem smislu: „da zanaprej ne bode več izbiran dušni pastir, kteri ne bi poznal glasa svojih vernih ovčic". Vsakega pod Se kav o spadajočega Slovenca je živa i goreča želja, da bi po 633 letih zamogel tudi take blagodar-nosti dočakati!
Pred nekimi dnevi je bil začasni upravitelj ovde-šnjega gimnazia gosp. Kurz izvoljen za učilišnega sve-tovavca v Solnograd. Tudi o tej zadevi upamo, da bo-demo prihodnje tako srečni, dobiti vodja zmožnega vsih jezikov, ki se uče na gimnazii,  tedaj tudi slovenskega.
Konečno še sem dolžen v imenu svojih učencov se javno zahvaliti blagodarnemu g. Venceslavu Hanka-tu za poslane knjige, tretjino pod prodajno ceno, naime: za 20 iztisov „0 str o mirov a evangelija", kteri služijo ko čitanke za staroslavenščino. To je prava in živa vzajemnost, ktera seže od dalešnjega vedohrama slavenske Atene tja k slabim in mladim Jugovičem. Slava mu!                                                            Vrlekov.
%> Iz Maribora 13. aprila. Da domorodci zvedo, kako lepo pri nas slovenščina napreduje, njim hočemo nekoliko verstic priobčiti. Posebno gimnazialna mladež je, ktera se je tega nauka živo poprijela. Po odstopu gg. prof. Matjašiča in Terstenjaka od tega nauka pred-naša slovenski jezik g. Božidar Raič, kterega Slovenci poznajo po spisu njegove ruske gramatike v ilirskem narečju in drugih spisih v slovenskih časopisih. V 7. in 8. šoli  so  se  v  pervem   polletju   prednašali   p oče tki
—   123   —
ilirskega jezika, v dragem pa še je zraven ilirskega začel g. učitelj razlagati staroslovenski jezik po svojih spisih in Hankovih ;5Počatkih". Pri tej priložnosti prosimo gosp. prof, Metelkota: naj nam spišejo, kakor so obljubili, kratko staroslovensko šolsko slovnico, zakaj slovenska mladež na naših gimnaziih je živo potrebuje. Za berilo služijo učencom „Ostromirova evangelija", ktere je gosp. Hanka slavni češki spisatelj dijakom za 40 kr. sr. poslal, tedaj pri vsakem iztisu 30 kn podaril. Tako domorodno djanje zasluži očitno zahvalo.
Že pervi pogled v svete bukve s častivrednimi čer-kami je naše verle in domorodne dijake s svetim nadu-šenjem napolnil; koliko več še jih bode krepost krasnega staroslovenskega jezika uznašala in naduševala. Upamo, da se jim bode staroslovensčina še bolje prikupila, kakor sladki glasovi Homerovega jezika, ker ni samo slovnički stroj ravno tako izverstni, kakor gerčki, temuč tudi za filologičke študije korist niši in bolje praktični, kakor jezik starih Helenov, čeravno tudi gerč-kega jezika ne pometavamo, marveč ga vsakemu dijaku iskreno priporočujemo. Tu slovenske in ilirske časopise naši dijaki marljivo berejo.
Iz Ter sta 13. aprila. Že nektere dni med nami prebiva iz Rima dospeli slavnoznani jugoslavenski pisatelj, frančiškan Jukič. Je v dolgo černo, talarju podobno, obleko oblečen, za pokrivalo ima trivoglat klobuk; mož je srednje tanjke postave, bistrega obraza, na njegovem licu se bere neka otožnost in terpljenje, čemur se ni čuditi, ako se premisli, koliko se je trudil in ter-pel v Bosni in Carigradu od Turkov. — V pondelik je tukajšno parobrodsko društvo spustilo zopet en paro-brod v morje. Je to že sedem in štirdesetiparobrodLIovd. društva, „R o m a" imenovan. — Tukajšni velki tergovec T—c , eden naj imenitniših v Terstu , je te dni na kant prišel. Boje se, da bi se več takih dogodb ne pripetilo Ti strah ni prazen, je lahko verjeti, ker se je takih nesreč letos in preteklo leto že več dogodilo, akoravno niso tolike pomembe, ker zguba ni tako velika bila. — Vedno bolj se toži o sila dragi najemnini (štantnini) teržnic in magazinov, kakoršne nikjer v austrianskem cesarstvu ni, in ki se pri vsem tem še vsako leto povišuje. Zares bi bilo želeti , da bi se o tej reči postava dala in prenapetemu tirjanju v okom prišlo, ker hiša, ki ni 30.000 for. vredna, nese tu na leto 7 do 8000 for. štantnine.
—    124   —