RAST - L. tV, ŠT. 5-6(t9-20) OKTOBER !991 '' ' ' ' i*':. T' - . .. 3 % REVIJA ZA UTERATURO KULTURO tN DRUŽBENA VPRAŠANJA H ^ ^ VSEBINA str. RAST št. 5-6 (19-20) UVODNIK Spodbudnejše od pričakovanj 279 Jože ŠKUFCA LITERATURA Poezija Prevod Proza KULTURA T)o'! žž ,D*K>c Zvezde Med peklom in nebom Sveta tišina govori Točiva spomine Marijimagdaleni Luč mladosti Mila noč Trenutek Večer In mi tesnobno Breme let Silvano Demarchi Povojne zgodbice: Za delom Premagani heroj Druga ustanovna listina cesarja Maksimilijana I. Dr. Alojz Turk (1893-1944) Srce, veliko za dve domovini (Pogovor s prof. Vinkom Beličičem) Novoodkriti Valvasorjev nagrobni napis Tristo let po Valvasorju Zvestoba športu vse življenje (Pogovor z Leonom Štukljem) NAŠ POGOVOR DRUŽBENA VPRAŠANJA Okrogla miza Zaupa v človeka in veruje v razvoj (Pogovor z dr. Janezom Gabrijelčičem) K izvirom slovenske državnosti (ob 50-letnici Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju) Listina (Iz Kocbekovih zapisov, vezanih na Kočevski zbor) Lastnina in lastninjenje (2. del: razprava) 282 Jurij KOVIČ 284 France REŽUN 285 Janez KOLENC 286 Franci ŠALI 286 Severin ŠAH 287 Silvano DEMARCHI (prevod: Jolka MILIČ) 288 Jolka MILIČ 290 Jože PRIMC 291 292 France BARAGA 298 Janko JARC 312 Marta FILLI 321 France BARAGA 322 Ivan GODEC 327 Marko ROŽMAN 333 Milan MARKELJ 343 Bogdan OSOLNIK Edvard KOCBEK (izbral: Jože ŠKUFCA) 353 360 Brane BAMBIČ Jože MIKLIČ Bojan PEČENKO Emil M. PINTAR Edo PIRKMAJER Veljko RUS Franci ŠALI Igor VIZJAK Preverjanje znanja v povezavi z uvedbo trimestrov 377 Jože REŽEK Dolenjskemu kmetu slabo kaže 386 Marjan LEGAN RASTOČA KNJIGA Mokronog — kaj početi s trškim naseljem? 388 Renato REPŠE ODMEVI IN ODZIVI Krajinski park Gorjanci 397 Andrej HUDOKLIN Študentska etnološka raziskovalna delavnica Šentrupert 93 401 Marinka DRAŽUMERIČ Osemnajst nageljnov 402 Milan MARKELJ Nesmrtni gledališki ples 403 Jože HUMER Novosti Dolenjske založbe 404 Franci ŠALI KRONIKA Junij-avgust 1993 411 Peter ŠTEFANČIČ Sodelavci te številke 423 SLIKOVNO GRADIVO Reprodukcije likovnih del Prof. Vinko Beličič Dr. Janez Gabrijelčič Leon Štukelj Dr. Alojz Turk 312 322,333,339 340 327-331 298,309 Slovenska samobitnost in suverenost Janez Vajkard Valvasor Kočevski zbor Novomeški kapitelj naši., 281,289, 297,311,341, 339,375,393, 396,410 323,326 342, 344, 345, 348, 332, 360 293,296 Gorjanci Mokronog Zemlja in človek 397,399 390,391,393 395 376,386,387,424 Major Jones 348 Božidar JAKAC F. Becele na Zboru odposlancev 348 J. Vidmar v bunkerju 348 E. Kocbek na Bazi 20 348 Bežeča mati 409 Tone KRALJ NASLOVNICA: Iz knjige PREŠERNOVA ZDRAVLJICA V LETU 1937, ČZP Komunist, Ljubijana SPODBUDNEJŠE OD PRIČAKOVANJ PreJ per/m/ /er/, Po se /e /z zab)ast<<, spet kot tridesetimi teti m imajo resnično sede) na pravičnem stotu in deti) stužbe. Njegovo sodetovanje z )jud-"^t^- stvom je kaza) izkrokan in krmcžtjav obraz, njegovo pri)jub)jenost pri tjudstvu pa noga, na katero je danes šepa), in s podptutbami pokrit obraz. Skozi vrata se je ptaho pririni) smrkavec: — Dober dan. — Zdravo. Kaj bi pa rad? — De)o. — Kaj pa znaš? — Nič. Uči) bi se. — Uči)? Za kaj pa? — Za mehanika. — Za mehanika? Lepo. Čigav pa si? — Mačkov z Vesete Gore. — Mačkov? U1ERATURA Rast 5-6/199.1 — Da. — Katerega Mačka pa? Tistega, ki je bi) pri betih? — Da. — Ne bo nič. — Nič? — Nič. Obrni) se je k sosedu: — Kaj se še spominjaš, Janez, kako smo hajkah skrivače po Lukovi hosti. Uradnik je prikima!: — Še, še. — Takrat smo ujeti tudi Mačka. — Da, Takrat, oseminštiridesetega je bito. Takrat je bito tahko hajka-ti. — )n ves kosmat je bi). Dotgo se ni brit... Smrkavec je pretrga) spomine: — Potem ne bo nič? — Nič. — Devet nas je doma, za vse deta samo oče. — Vseeno ne bo nič. hnamo drugih dosti, takih, ki sta jim oče in mati padta za našo stvar, pa še nimajo stužbe. — Da, dosti jih je. — Dosti. Smrkavec je poizkusi) zadnje: — Pa jaz nisem bi) pri betih. — Res je. — Takrat, štiridesetega sem bi) rojen. — Tako je. — Jaz nisem nič kriv, če je bi) oče be). — Nič. — Pa vseeno ne bom dobi) stužbe? — Ne. Saj sem ti reke), imamo naših dosti. No, za vsak primer pridi pogtedat čez štirinajst dni. Morda bo takrat kaj. Za zdaj pa je najbotje, da greš... škoda časa. Jo/c Primc POVOJNE ZGODlStCE HEERATURA Rast S-6/1993 — No, pa nasvidenje. — Zdravo. "Ahlast« se je pretegnita na stoin, smrkavec pa je poklapan zapustil pisarno... PREMAGANI HEROJ — Ne boste me Nemei! Ne boste me Italijani! Mene ne! Ne bojim se vas!! Veliko, močno telo sc je napelo, da jih je nekaj, ki so ga držali, odletelo po gostilniškem vrtu, ostali pa st) se zamajali. Potem so spet vsi skupaj navalili nanj. Oni, ki je ležal na tleh, je zavijal z očmi, se penil, škrtal z zobmi, vpil in napenjal vse moči, da bi sc jih otresel. — Vode! se je spomni) nekdo. Okoli ravsa so se začeli zbirati ljudje. Nekdo je šel po vodo. Krog okoli boja je bil zaprt. Nekateri so bili že pijani, ker je bila veselica v polnem razmahu. Tisti, ki so ga držali, so bili že vsi potni. On tudi. — Zadnji so vpraševali prve: — Kaj je? Pretep? Prvi so pojasnjevali: — Orkana je spet prijelo. Iz sredine kroga je bilo spet slišati: — Ne, ne boste me Nemci! Ne dam se! Ne boste me mučili! Mene že ne! Nekoga je zanimalo: — Kaj je to? — Živci. — Živci? — Da, živci. Bil je partizan, komandant bataljona. Kjer se je pojavil, so Italijani in Nemci bežali. Nekoč naša četa ni mogla zavzeti bunkerja. Razjezilo ga je. Šel je sam, čisto sam, samo lovsko puško je imel in nekaj bomb ter zavzel bunker. Kasneje je še večkrat sam zavzemal bunkerje. Bil je junak. Orkan je še vedno premetavl one kot žoge. Drugi je začel razlagati: — Orkan, da. Po vojni je bil predlagan za heroja. Predloga niso potrdili. Baje zato, ker pije. Pa da, drugače bi ga gotovo potrdili. Če pije, ga prime kot danes. Takrat ga je treba držati, drugače razbija. — Ne, Orkana ne boste! Nikoli!! Vse mišice so bile napete. Telesa so se majala. Tretji je dopolnjeval razlago: — Zdaj je predsednik kmečke zadruge v njegovi vasi. Za prvi maj je podil ljudi z brzostrelko z njiv češ, mi smo sc za naš praznik borili, vi ga pa svinjatc. Nekoč je prišla v njegovo zadrugo inšpekcija iz mesta. Da bi takrat videli. Začel je streljati z brzostrelko in vpiti: «Kaj, vi, mestni škrici, ki ste sedeli doma za pečjo, ko smo se mi borili za vas, za svobodo, za socializem, vi nas boste kontrolirali?!« Inšpekcija je bežala. Nekdo je skočil s prvega nadstropja in si zlomil nogo. Ostali so bežali in sc valih po stopnicah. Niso se več vrnili. Nekdo je prinesel vedro vode. Orkana so previdno polih, da ga ne bi preveč zmočili. Počasi se je umiril, začudeno gledal po ljudeh in se zmedeno smehljal. Nekdo ga je potrepljal po rami: — Dobro si nas zdelal, capin, pojdiva sc odžejat. Ljudje pa so nadaljevali s pitjem, rajanjem in veseljem. France Baraga Regest: 1509, oktober 16., Costezo (Costero?). Tako imenovana druga ustanovna listina, s katero cesar Maksimilijan I. potrjuje novomeški kapitelj, mu določa trinajst kanonikov, od katerih sta prvi prošt in drugi dekan, mu inkorporira štiri župnije, Šentrupert, Mirno Peč, Ponikvo in Poljane, ter dve kapeli v Novem mestu, v špitalu in pri sv. Antonu; hkrati mu podeljuje proštijski grb — zlategakonja. Originalna listina, pisana na pergament, z miniaturnim portretom cesarja Maksimilijana I. v inicialki M, pod njo dvoglavi orel z avstrij-sko-burgundskim (Maksimilijanovim) grbom, v sredini listine grb novomeške proštije; 37,8 X 57,5 cm, slika 5,8 cm; viseči pečat cesarja Maksimilijana I. na zlati vrvici (delno poškodovan); latinski jezik. Kapiteljski arhiv Novo mesto, fascikel VH/17. V arhivu je še več prepisov, prevodov in povzetkov v latinščini, nemščini, francoščini in slovenščini. Listino je objavi) Adalbert Kraus v: Mittheilungen des Historischen Vereines fur das Herzogthum Krain, 20 (1865), str. 35-37, št. 1. KULTURA Rast 5 -6/1993 »DRUGA USTANOVNA LISTINA CESARJA MAKSIMILIJANA L« Ob letošnjem pctstoletnem jubileju kolegiatnega kapitlja je bita posebne pozornosti deležna tako imenovana "druga ustanovna listina« cesarja Maksimilijana I. iz leta 1509. Ne le da krasi naslovnico razstavnega kataloga Dragofmc kap/re//sAe cerkve v Novem mestu (glej tudi barvno fotografijo na str. 152), ampak je njen izsek, znameniti proštijski grb z zlatim konjem, izdala tudi slovenska pošta za jubilejno znamko v vrednosti 44 Si l'. Da bi nam ta znamenita listina, ki jo poleg proštijskega grba krasi tudi čudovit miniaturni portret cesarja Maksimilijana 1. v inicijalki njegovega imena skupaj z dvoglavim avstrijskim orlom v avstrijsko-burgundskem grbu pod njim, ne ostala skrivnost, zapečatena s sedmimi pečati, ampak bi jo lahko vzeli v roke tudi sami in se tako poskušali vživeti v njeno besedilo, jo tu objavljani v slovenskem prevodu. Pri branju ne bo šlo brez težav. Listina je uradni dokument, pisan v pravnem jeziku takratnega časa, z dolgoveznim naštevanjem raznih naslovov in imen, ki jih danes le stežka najdemo v najboljših geografskih priročnikih. Zanjo je značilno pogosto ponavljanje "že omenjenih« navedb in sploh razvlečenost, kajti čim pomembnejšo zadevo je listina izpričevala, tem daljša je morala biti. In ustanovitev kolegiatnega kapitlja v Novem mestu je bila pomembna zadeva. Udeleženci slavnostne akademije ob obletnici kapitlja so lahko slišali del te listine, kakor sc glasi v izvirniku, iiazačetkti same akademij-s predstavitvijo mladega igralca Gorazda Logarja iz Komende. Za tiste, ki bodo želeli brati listino v originalu, pa bo v zborniku simpozija ob petstoletnici kapitlja na razpolago tudi latinski izvirnik, ki ga bo skupaj z izvirnim besedilom drugih treh ustanovnih listin objavil dr. Božo Otorepec. /c leta 1526 je bila listina prevedena v nemščino. (Prevod, sočasni prepis listine, datirane z 11. aprilom 1526, hrani Nadškofijski arhiv Ljubljana v fondu KAL, f. 240/1 S.) Ta prevod mi je pomagal pri razrešitvi nekaterih manj znanih imen, ki jih v latinskih leksikonih nisem mogel dobiti. Hkrati me je opozoril na spremenjeno izvirno besedilo. Besedilu dodani stavki (interpolacije) pričajo o tem, da se je kapiteljskim gospodom zdelo potrebno nekatere stvari bolj natančno povedati oz. popraviti. Posebno zanimiva je interpolacija v zvezi z grbom, kjer niso bili zadovoljni z. realistično naslikanim konjem, čeprav je bil zlat, in st) mu dodali tri rdeče plamene, ki mu švigajo iz ust. Seveda le v besedilu, kjer ne manjka izvirni stavek: -kakor je to naslikala umetnikova roka na pričujoči listini.« Listino je prevedel v Stični dekan ljubljanskega stolnega kapitlja na temelju vidimiranega prepisa originala, kjer so bile vnesene že vse omenjene spremembe, saj na koncu zatrjuje skupaj s stiškim opatom Janezom in s črnomaljskim gospodom Janezom, da ni nič spremenjeno, nič odvzeto in nič dodano. Še nekaj pripomb k prevodu: Ime kraja, kjer je bita listina izdana, na splošno berejo -Costero«, čeprav latinski zapis bolj teži na -Costezo«. V tem kraju je bil Maksimilijanov tabor v času beneških vojn, ko je bila listina izdana. Kraja samega nisem našel na nobenem zemljevidu, niti v kakem leksikonu. Listina, kakršno imamo, pač ni mogla nastati na bojnem polju. Verjetno so jo prinesli z Dunaja, kjer je imel kralj svojo pisarno z lepopisci in umetniškimi iluminatorji. Kaka podobna listina s ) rann- Harn^-a cesarjevo miniaturo mi ni znana. Pisava je knjižna humanistika, zna-tUtUUA USI ANOVNA čitna za tatinske tistine renesančne dobe. Voščeni pečat rdeče barve je v HSHNAUUSAUJA ptočevinasti škatli, kar je značitnost v ttatiji izdanih tistim MAKSIMU IJANA I. Ustanovna listina evsarja Maksintili janaiz teta ) St)9; foto: Zvone Petk« Listina SC gkisi: Maksimitijan, po mitosti božjega usmitjenja izvotjeni rimski cesar vedno vzvišeni, kratj Nemčije, Ogrske, Dahnacije, Hrvaške itd., nadvojvoda Avstrije, vojvoda Burgundije, Lotaringijc, Brabantske, Štajerske, Koroške, Kranjske, Limburškc, f.uksemburške in Gctdrije, dežetm grof Atzacijc, knez Švabskc, patatin Habsburga in Hcnncgaua, knez m grof Burgundije, Handrije, f irotske, Goriške, Artoiške, Hotandije, Zctandi je, v Pfirtu, Kihurgu, Namuru iti Zutphenu, mejni grof svetega rimskega cesarstva v Ensu in Burgauu, gospod Erizije, Stovenske marke, Pordenona, Saittona in Mcchctna. V večni spomin: Ker bi se čtoveški rod, ki je po odtočitvi svobodne votje pade) v greh in smrtno kazen, ne moget dvigniti in se rešiti, ko bi Bog, Oče usmitjenja, pred strašno sodbo, na kateri bonu) dajati račun o vsem, kar smo v živtjenju početi, po nebeškem sktepu ne pokticat za naše duše ncusah-tjivega studenca usmitjenja prestavne Device Marije, svetih apostotov, mučencev in spoznavatcev ter vseh izvotjenih posrednikov in btagih zagovornikov našega odrešenja. Zato sc spodobi in je dotžnost vsakega čtoveka, da prizna dobrottjivost božjega vehčanstva in sc Bogu, ki je vse naredit in je po njem vse ustvarjeno ter ima svoj obstoj, medtem ko se njegovo vetičanstvo nikoti ni začeto in vekomaj ne bo nehato biti, koti-kor more, zahvatjuje ter nenehno časti prebtaženo Devico, zapovcdnico X tsrS ^s/1 angetov in prečisto božjo Mater, ki je povzdignjena na prestotje najvišjega neba skrbna priprošnjica grešnikov, potem apostotc, prijatetje Boga samega, ki se ga držijo kakor trte in katerih sad večno ostaja ter nikoh 293 ne segnije, in tiste, ki se iz tjubezni do Vsemogočnega niso pomištjati I ranu'Baraga DRUGA USTANOVNA USHNACHSAH)A MAKSIMU.l)ANAt. I'rr'ln'inlaivspt'citičtn)iinr'itadar-liitK' ali hrneticija, kakrštnga uživa kanonik. V nemški inačivi dodano: "kije naš fevd, hi bratovščine sv. rešnjega telesa ter sv. Trojiee.« KUl.rUltA Rast S-6/1991 pretiti tastne krvi, iti vse tiste, ki so se s svetimi nauki in živtjetijem tru-etiti, da tii kakor z nebeškim dežjem tiapajati srea vernikov in tako srečno dajati nepreeentjive sadove dobrih det, ter vse izvotjene. To je raztog, da smo se odtočiti, da v stavo btažene Trojice in v čast prestavne Marije Device, btaženega Nikotaja, Kaneijana, Martina iti Ruperta ter vseh svetnikov in da se pomnoži božje češčenje ter za tiaše zvetičanje iti zvetičanje duš našiti prednikov, dedičev in nastednikov, že omenjenih knezov in vojvod ter vseh vernih, vzpostavimo in ustanovimo kotegiatno cerkev s proštom, dekanom in enajstimi kanoniki v cerkvi sv. Nikotaja v našem Novem mestu v ogtejski škofiji. To torej s tem pismom z vso vednostjo postavtjamo iti ustatiavtjamo ter hočemo, da prošt, dekan iti kanoniki za vse bodoče čase po svojih uredbah in statutih, ki jih bodo sami izdati in dotočili, v cerkvi sv. Nikotaja vsak dan pojejo dnevnice in jutranjicc, poskrbijo pa naj tudi, da bodo večernice peti šotarji tega mesta. Poteg tega naj kanoniki vsak dati pojejo dve opraviti, eno prehtažene Device, drugo dnevno ati praznično, kakor ho nanesto, na koncu s šotarji s stopniškimi spevi, stednicami, vero, hvatospevom in očenašem, v cetoti tako, kakor zahtevajo vsakokratna doba in ogtejski predpisi. Opravtjajo naj sc tudi drugi spevi, berita in procesije z ostatimi cerkvenimi obredi, ki naj se prav tako ravnajo po rubrikah ati brevirju ogtejske cerkve in po (njenih) odredbah za vsakokratno tetno dobo. Prošt, dekan iti kanoniki naj se tudi v drugih stvareh držijo cerkvene disciptine in dobrih navad ter živijo v vsakem pogtedu hvatevredno živ-tjenje, kakor bo zapisano v njihovih statutih in odredbah, ki naj jiti modro izdajo o tem. Prošt, dekan in kanoniki morajo osebno priseči, da se bodo teh odredb in statutov trdno držati in jiti ne prestopili. Patronatsko pravico, se pravi pravico, da predtožimo primerno osebo za prošta, v primeru, da bo proštija izpraznjena, pa izrecno pridržujemo sebi in svojim dedičem ter nastednikom, avstrijskim vojvodom, ki zdaj vtadajo kranjski vojvodini. Predstavitev oseb, primernih za mesta kanonikov in omenjenih prebend', pa naj pripada sedanjenm prošttt m dekanu ter kapitlju omenjene cerkve sv. Nikotaja; izvotitev samega dekana prav tako pripada prošttt iti kapittju, medtem ko naj nastavitev tako predstavtjenih oseb, naj bo za prošta ati za kanonike in prebende, pa tudi za dekana, ki je bil tako izvotjen, pripada tistim, ki so že doslej nastavtjati rektorje in kaptanc cerkva iti kaptanij, utetešenih imenovani kotegiattii cerkvi. Ker tudi po evangetjskem pričevanm vetja, da je detavec vreden svojega ptačita in ker duhovne reči brez časnih ne morejo dotgo obstajati, dodetjujemo in poktanjamo omenjenemu proštu, dekanu in kanonikom: župnijske cerkve sv. Kaneijana v Mirni Peči, sv. Ruperta btizu Mokronoga pa sv. Martina v Ponikvi, sv. Križa v (Starem trgu pri) Potjanah ter špitatsko kapeto btažene Device Marije iti kapeto sv. Antona' v našem že imenovanem Novem mestu v ogtejski škofiji, da bodo prošt, dekan in kanoniki skupno živeti iz prispevkov in dohodkov naštetih cerkva iti kaptanij in da bodo prebivati v isti hiši, se hranili ob isti mizi in imeti skupno skrinjo ati mošnjo (btagajno) in skupen pečat ter skupnega oskrbnika ati prejemnika, ki bo zbirat in prevzemat pridelke, dohodke, prejemke, pravice, tetne prihodke in dobičke, jiti uporabtjat v skupno korist njihove mize in kapittja ter vsako teto dajat obračun o svojem detovanju in upravtjanju proštu, dekanu in kapittju oziroma njihovemu poobtaščencu in ki ga bodo tahko po svoji votji sami odstaviti. Hraneč Baraga DRUUA USTANOVNA LISTINA UESARjA MAKSIMILIJANA I. Vneniškiinaeieidotlano.-Ho-eeimitinli.tl.ižeoiueiijeiieniiipro štu, dekanu in kanonikom, služabnikom, kmetom ali pnrHo/nikom zaradi ttjiliovilt prestopkov, ra/.cn čcgrc/.akrvni/.ločin.ncsodiioin jih ne kaznujejo deželski sodniki, marveč n)iltovpatroningospod.« KULTURA Rast 5-6/1993 29.S Kot tijihov ustatiovitelj, odvetnik, knez in milosttii gospod jih hotno tttdi varovati glede tta vse povedatio in proti vsakršnemu nasiljti in krivicam. Če pa bodo ttašo ustatiovo in naše deto naši dediči in nastedniki ati drugi kristjani s svojo darežtjivostjo v prilioettiosti tako pomnožiti z imetjem, tastnino in dohodki, da hi se jih tatiko iz tega vzdrževato več kakor že omenjeni prošt, dekan in kanoniki, iti to z dovolj izdatnimi prebendami, hočemo, da pravica odtočanja o tem, ati se pomnoži števito katiotiiških mest in prebend, ostane že ometijenimprošttt,dekatm in kanonikom samim. Da pa hi se dohodki in prispevki tega kapitlja dan na dan povečevali, hočemo še, naj imetje, ki ga bodo zapustil) omenjeni prošt, dekati in kanoniki, pripade kapittju v njegovo korist iti povečanje, tn da hi se prošt, dekan in kanoniki tatiko toliko svobodneje posvečati božji stužbi, jun po posebni mitosti dajemo iti poktanjamo vse mestne pravice omenjenega našega Novega mesta, da jiti bodo tatiko uporabljali tako, kakor jih uporabtjajo in lih uživajo meščani tega mesta pri nakupovanju in prodajanju znotraj in zunaj mesta, ne da hi jiti kdorkoti oviral, t udi vino, ki ga pridetajo sami ali dobijo od gorske pravde, čitiža iti desetine, ki g) imajo ali jo bodo imeli v prihodnje, bodo lahko vozili v mesto iti ga tam brez plačila davka oz. čepne pravice prodajali in točili po lastni volp. Vendar pa nočemo, da hi imenovanega prošta, dekana in kanonike ali njihovo služinčad in Igtdi zaradi prednosti in milosti, ki smo jim [ih, kot rečeno, podelili, bremenile dolžnosti stražarjenja, čuvanja vrat ali obzidja, kopanja jarkov ali kakšno drugo breme, naloženo njihovi posesti ali osebju; hočemo marveč, naj bodo vsega tega odvezatii, osvobojeni in prosti. 1'oleg tega smo tudi sklenili, da omenjenega prošta, dekana iti kanonike ter njihove naslednike z vsemi njihovimi podložniki, ljudmi iti služinčadjo pa tudi vso njihovo posest in imetje, tako premično kakor nepremično, vzamemo v svojo, pa tudi svojih dedičev iti naslednikov posebno milost, varstvo iti pomoč. S to listino to tudi storimo iti jih s posebno naklonjenostjo hočemo varovati iti braniti vsakršnega nadlegovanja iti nasilja. Hočemo tudi, naj bodo omenjeni prošt, dekati in kanoniki prosti vsakršnih davkov, taks, carin, tlake, rekvizicij, naklad iti drugih bremen, kakorkoli se že imenujejo, tako da bodo njihovi uradniki, posli, najemniki, posesti, dvori, pristave, živina in druga njihova lastnina in imetje, ki ga ne bodo prevažali zaradi trgovine, marveč uporabljali le zase, za svojo prehrano in potrebe, v vseh mestih, taborih, vaseh vseh naših oblastev in gospostev oproščeni plačila vseh niitnin, davkov in katerihkoli drugih hremen. Hočemo tttdi, naj nihče od naših glavarjev, viccdomov, sodnikov, deželatiov, upravnikov in vseh drugih, sc pravi katerakoli svetna oblast nima, si ne prilašča in si ne poskuša prilastiti nobene oblasti ali gospostva nad proštom, dekanom iti kanoniki ter njihovimi služabniki, podložniki, ljudmi iti lastnino. Kajti sklenili smo, da kot njihovi ustanovitelji in odvetniki takšno oblast in gospostvo v stvareh svetne jurisdikcijc na poseben način pridržimo sebi, svojim dedičem iti naslednikom, oziroma tistim, ki jih bomo z zanesljivo vednostjo za to določili.' Z močjo svoje cesarske oblasti poklanjamo proštu, dekanu iti kanonikom tudi dovoljenje in pravico, da pečatijo vsa pisma, ki zadevajo nje same ali njihove zadeve, obče ali posamezne, z rdečim voskom in da dobi prošt za grb imenovane proštije ščit s tremi polji, katerih gornje naj ima barvo zraka, srednje barvo zelenega travnika iti spodnje barvo vode; na zelenem travniku pa naj stoji neobrzdan zlat konj z dvignjeno Franic Baraga DRUGA USTANOVNA LiSHNACHSAHJA MAKSIMH.tjANAI. ^Vnemški inačici se tekst ttadaljujc takole: <<[z. ust pa mu švigajo trije uleči plameni, kakor je to naslikala umcttiikovaroka na pričujoč; listini, izključno brc/vsake preva-rej!)... Ivan Kregar: nncdcmnastitabcrna keljski kri/izleta I90l;foto: Zvone Belko prednjo nogo iti repom,'* kakor je to naslikata nmetniktiva roka na pričujoči listini. Zato strogo zapovedttjemo iti odločno ttkazujemo vsem in vsakomur, vsej duhovni in svetni gosposki, grofom, baronom, vitezom, viteškim, plemenitim glavarjem, gradiščanotn, upraviteljem, uradnikom, sodnikom, županom, meščanom, občinam in vsem drugim svojini podložnikom in nam dragim zvestim, da omenjenega prošta, dekana in kanonikov, služabnikov in podložnikov in njihovega imetja glede na omenjeno ustanovitev in podelitev milosti iti svoboščin nikakor ne nadlegujejo iti ne ovirajo ali dovolijo, da bi jih kdo drug oviral ali kakorkoli tiadlego-val, ampak naj jih v tem podpirajo iti branijo, ne glede na vse deželne postave ali običaje iti pravice katerihkoli mest, utrdb iti krajev, ki bi bile temu nasprotne. Karkoli bi namreč bilo ali moglo biti te) naši postavitvi, ustanovitvi in podelitvi milosti iti svoboščiti nasprotno, sto listitio zavestno odpravljamo, razveljavljamo in preklicujemo, razglašamo za odpravljeno, nično in neveljavno. Nihče naj si zatorej ne drzne prelomiti te listine o naši postavitvi, ustanovitvi in podelitvi svoboščiti in milosti iti naj ji nikar nepremišljeno tie nasprotuje. Če pa bo kdo poskušal kaj takega storiti, se mora zavedati, da si bo, najsi bo že kakršnegakoli statut ali položaja, poleg jeze in maščevanja vsemogočnega Boga, ki doleti skrunilce cerkvenih svoboščin, zanesljivo nakopal tudi nas, naših dedičev in naslednikov najhujšo nejevoljo iti kazen stotih mark čistega zlata, kadarkoli ho kaj temu nasprotnega napravil; šla pa bo polovica v našo zakladnico ali v blagajno naših dedičev iti naslednikov, druga polovica pa bo dodeljena imenovanemu proštu, dekanu in kanonikom ter njihovim naslednikom. To potrjujemo s to listitio, opremljeno z našim visečim pečatom. Dano v našem zmagovitem tabori pri Costcru, dne 16. oktobra leta Gospodovega I.SO^, v štiriindvajsetem letu našega rimskega iti dvajsetem letu ogrskega krabestva. , , Kralj v svojem tnictm H m H A TV !E, VSE S VE, TV P! S Al V, STARIGA tnu KovigA I\.(tjintntj,Sio- !VHA DAt.MA7T\'A. ^ f)d(gc ^ J' ...JT' ^dd^fff)cn ?tn^! lHtttctn!w/ AJV-* /..H A ////. AJLtdAmagis&^J TEST.MO^&.a^Pravzaprav mi je hit edini vzornik v telovadbi Stane Vidmar, ki sem ga prvič videt oziroma sc z njim srečat nekega večera teta t9tl v telovadnici novomeškega Sokota. Vidmar je živet iti tetovadi) v Ljubljani, jaz pa tedaj seveda v Novem mestu. Leta 19)2 se je vrnit iz Prage z vsc-sokotskega tekmovanja kot z.magovatec, kar je bilo tedaj za slovensko sokotstvo izredno pomembno, saj st) imeti Čehi sijajno tradicijo, vetiko odtičnih tekmovateev in objektivno tudi muogo hotjše pogoje od nas, predvsem dobro oprcmtjcnc telovadnice. Prvi v Pragi je bil torej Vidmar, drugi Čeh Stary in tretji zopet Stovenec, Karel Luks. Mi, mtadinci smo tedaj poročita iz Prage dobesedno požirati in kar naprej govorili: -Vidmar, Vidmar«. Tisti večer sem si zlasti zapomnit začetek potjubne vaje na drogu, ki jo je pripravtjat za mednarodno tekmo v Parizu teta t9tl. Bit je eteganten telovadec, tep čtovek, bolj močne postave.« — OJ vzor/nAa pojt/Zva A f/sf/m, A/ jun t/anes /iravnuo vaJ/fc/j/ aA frcne-rj/. OA preA/ranjl) Vaše Anj/ge sen) t/oA// oAčiifeA, t/a sfe A/A v g/av-nen) samouA, inet/feit) Ao Ana vrAtiitsAi šporfu/A see/.aj oA seA/ enega a// ce/o več frenerjev, ze/ravi)/Aa, morc/a jioseAnega AoittAc/jsAega freiterj;) pa še ps/Ao/oga. "Vaditetjev ati trenerjev v današnjem stilistu nismo imeti niti v svojem sokotskem društvu niti pri skupnih pripravah. Drug drugega smo gte-dati in se poskušati na ta način učiti novih prvin iti povezav med prvinami pa tudi hotjše izvedbe.« /.VUSTOKA ŠPORTU — K.!/ pa Jr. Murnik, kt /e h<7 voJ/a vrste /ta več//)/ Vaš/7/ vekk/7) rek-VSH2lV[.JHN)R I ton Štukelj; foto: Igor Modic, Delo «[)r. Mttrnik je vodit skupne priprave, redno pritiajat k vadtii na teto-vadišče in tttdi kot nekdanji tetovadee in teoretik pomagat z nasveti itt z spodbujanjem; vendar pa njegovo praktično tetovadno znanje ni pre-segato našega.« — Vprašan/e, k/ soj/ nekako v že/ezn/ repertoar pogovora z vrkan-sk/m šporf/ukt)///, poseke/ še s rksrkn, k/ se /akko pokvak z več/utt šfevt-/om rneJ.a// oz. vekk/7) t/spekov: Ačafero oJke/e/e za Vas //.//več vretktt)? "Mistim, da je odgovor na to vprašanje enostaven in najbrž tudi pri-KfllUlRA čakovan. Najbotj cenim svoje ztato odtičje v mnogoboju na otimpijskih Rast S-6/)99r igrah !924 v Parizu. Vsi botjši tekmovatci smo stremeli predvsem k temu citju, saj je zmaga v mnogoboju pomenita odtično ati vsaj prav dobro znanje na vseh orodjih. Moj čas ni bito obdobje izrazitih spccia-32H listov na posameznih orodjih. Ker pa se je po drugi svetovni vojni /VLSTOHA ŠPORTU VSK/IV![tNlt /.!jti{)lin]pijskii!K'd.Vsak narod ima pravico, da izstopi iz federacije, če se ne strinja z obtiko vtadavine, ki bi jo ostati narodi sprejeti proti njegovi votji. V žetji, da njeni narodi ostanejo bratsko združeni v Demokratični federativni Jugostaviji, ki so jo ustvariti s skupno krvjo, narodna predstavništva vseh narodov Jugostavije prevzemajo svečano obveznost, da bodo svobodno izbrani narodni predstavniki v skupnem odtočanju sprejeti samo takšno obtiko ureditve Demokratične federativne Jugostavije, za kakršno se bodo izrekti vsi narodi, brez pritiskov in brez majorizacije, s potno uvetjavitvijo suverene votje vsakega naroda.« Osnutek, ki ga navajam, sicer ni bit uzakonjen, je pa zanimiv, ker izraža žeto natančno prav takšno predstavo o novi skupni državi, kakršno smo imeti pred očmi odpostanci stovenskega naroda v Kočevju, ko smo se pred petdesetimi teti izrekati za Jugostavijo, kot skupnost enakopravnih, suverenih narodov. Dejstvo, da je vsebina dokumenta v predsedstvu AVNOJ sprožita pomisteke, samo po sebi govori o tem, da so že prve korake na poti preobtikovanja skupne države spremtjate raztične predstave in težnje. Eno izmed temetjnih vprašanj, o katerih so bita mnenja detjena, je bito: ati naj bo skupna država federacija ati konfederacija. Prevtadata je odtočitev, da naj bo nova Jugostavija federacija enakopravnih narodov in ne konfederacija držav. V konfederatni ureditvi so nekateri videti nevarnost zaostritve mednacionatnih sporov — /tasti med Srbi in Hrvati — ker bi se z njo samodejno odprto vprašanje meja njihovih nacionatnih držav, ki so na etnično mešanih področjih težko dotočtjive. Vprašanje odnosa med repubtikami, kot državami suverenih narodov in organi skupne zvezne države, pa je v raznih obtikah izstopato v vsem povojnem razvoju "avnojske« Jugostavijc. Enega zadnjih poskusov, da bi zadovo-tjivo razrešiti ta temetjni probtem, je predstavtjat sprejem ustave iz teta t974, ki je ureditev Jugostavije žeto pribtižata konfederatnemu modetu. Vendar je tudi njeno uresničevanje nateteto na nasprotovanje tako med nositci centratističnih in unitarističnih idej kot pri zagovornikih neodvi snosti repubtik. Tako je spodtetet še eden izmed zadnjih poizkusov sporazumnega urejanja mednacionatnih odnosov v Jugostaviji po mirni poti, in utrgat se je ptaz sovraštva, nasitja ter brezumnega "etničnega čiščenja«. DRUŽBPNA VPRAŠANJA ^ ^ ^ kasneje dogajato v t.i. drugi Jugostaviji, je Rtst s 6/199! neizpodbitno zgodovinsko dejstvo, da se je z uzakonitvijo državnosti stovenskega naroda na zboru odpostancev stovenskega naroda v Kočevju bistveno spremenit državnopravni in mednarodnopravni status Sto-,151 veni je. Združitev v Kratjevino Srbov, Hrvatov in Stovenccv teta 19tS, Na partizanskem letališču Kmsinee v Beli krajini. Morkobodo/zave/ni škim letalom otlpeljali v Bari, 1444 (iz fototeke Muzeja za novejšo zgodovino v I jubljani) DRUŽBI NA VPRAŠANJA Rast S 6/144 ! Slovencem šc ni prinesta polnega priznanja lastne narodne identitete, kar se je — med drugim — odražate v dejstvu, da je hita Stovenija te ena izmed upravnih enot unitaristične države, brez narodnostne oznake, t.i. Dravska banovina. Z razglasitvijo stovenske državnosti, z obtikovanjem prvega stoven-skega parlamenta kot najvišjega narodnega predstavništva, ki mu je bita odgovorna vsa izvršna oblast na osvobojenem ozemtju, kakor tudi delegacija za sodetovanje v Protifašističnem svetu narodne osvoboditve Jugoslavije (AVNOJ), je stovenski narod dobil vse oznake državnoprav-nega subjekta, stovenske repubtike. Prav v tem dejstvu se nam odkriva bistvo zgodovinskega pomena Zbora odpostancev stovenskega naroda v Kočevju. Ko smo se Stovenei leta 1990 s ptebiseitom odločati za osamosvojitev in oblikovanje lastne države, smo na ta način uveljavljali svojo pravico, ki smo jo uzakonili že v narodnoosvobodilnem boju, na strani sil demokratične, protifašistične Hvrope. Tako je veliko dejanje v Kočevju vgrajeno v temelje državnopravne in mednarodnopravne legitimitete samostojne slovenske države, Republike Slovenije. Edvard Kocbek: USTINA !z Kocbekovih zapisov, vezanih na Kočevski zbor (Stovenska matica, 1982. Drugi natis.) (od 332. do 350. strani) 30. september Ves dan sem osta! v taborišču, tudi drugi tovariši so se začeti umirjati, kajti vsebinske priprave za Zbor so končane, zdaj se je sproži) tehnični stroj vodnikov, ki bo sprejemat odpostance na dotočenih točkah in jiti usmerjat proti Kočevju. Jutri zvečer morajo biti vsi na mestu, tisti z Gorenjskega in s Štajerskega, tisti s Primorskega in z Dotenjskega i i tisti iz vojaških enot. Povsod vtada stovesno pričakovanje. Nobenega deta se ne moremo več totiti, pohajkujemo med barakami, kakor sem včasih na večer pred farnim proščenjem kot otrok tiodil po stovesno razgibanem iti pripravtjenem prostoru med cerkvijo in gtavnimi vaškimi hišami in čutit, kako je vse dražtjivo spremenjeno in kako skrivnostno drhti. Popotdne so prišta poročita, da Nemci začenjajo sptošno ofenzivo zoper stovensko osvobojeno ozemlje. Napadti so tstro in Stovensko primorje. Obvcščcvatci govorijo o novih nemških sitati. Kaže, da nastopajo tri nemške divizije in da je med njimi divizija - Hermann Goring«. Naši so se že spoprijeti z njimi, posebno na črti Prst — Rakek. V tetakih grozijo četo z Rommtovim imenom. Glavno povetjstvo sicer nima zanesljivih in izčrpnih poročit, da bi si mogto napraviti jasno podobo, vendar je storito vse, kar je potrebno, da hi zavarovato prihod odposlancev s Primorskega in tako omogočito nemoten potek Zbora samega. 1. oktober Gbtačno je, skoraj mračno. Taborišče vrvi od nemira. Vsi smo nabiti s sitami, ki vedo, da se bodo kmatu sprostite, zvečer bomo že v Kočevju. Mehanizem je začet teči in ko se na predpotdanskem pohajanju za hip ustavim, se mi zazdi, da ga kar stišim. Po dveh letih trdega dela smo doscgti prvo spoštovanje zbujajočo razgtedno točko, s katere ho mogoče tehtno spregovoriti o končnih citjih osvoboditve, predvsem pa o zadnjem deht poti do njih. Do kosita sem izdetal razgtas, ki naj hi z njim kongres končati, in pregtedat pozdrave, ki jih hotno postali zaveznikom in bratskim pedstavništvom na jugu. Ko se je začeto mračiti, smo izvršniki sedli v štiri vozita in se po roški cesti zapetjati proti Kočevju... Ustaviti smo se pred razsvettjenim, okrašenim in za to pot na novo prestikanim Sokotskim domom. V njem je že vrveto uniformirancev in civihstov, samih odpostanccv. Patrote so javite, da so pripetjate vse skupine in da je hita pot brez pripettjajev, opravite so vetiko deto. Komaj sem stopi) v vežo, sem v gneči že trčil na znanec, bodisi iz f.jubtjane ati s terena, zagtedat setti bohiičarja iz krimske bolnišnice, znanko iz Lokvice, mitratjczca iz Gubčeve, rekonvates-ccnta z Roga, štajerskega rojaka. Znanec iz Ljubljane me je potegnil za rokav in mi dejal na uho: -Tvoje stvari smo žeto radi prebirati!« Rudar iz Kočevja me je spoznat in mi stiskat roko: -Ati še veš, kako si predaval naši Krekovi mtadini?« Bežigrajski študent se mi je režat: - Tovariš profesor, vse cveke sem popravil!« Šcgav kmetič me je potreptjal: -Dobro si govoril na Suhorju!« Potem sem stisnit roko bratu padtega prijatetja in se znašet sredi smejočih sc obrazov skupinskih aktivistov. Bit sem Hdvnrd Kocbek HSDNA [)RU2BF.NA VPRAŠANJA Kast.S-6/)9H veseto sproščen, te nova uniforma, ki smo jo morati izvršniki za te dneve obteči, me je spravtjata v zadrego. Ob devetih zvečer je bita dvorana nabito potna. Njena okna so bita zastrta, okoti stavbe razpostavtjene močne straže. Sedti smo v prvo vrsto. Stovenska trobarvniea je kratjevata sredi zavezniških zastav, po stenah so bite vetikc podobe Churchitta, Roosevetta in Statina, nad odrom pa so State mogočne Cankarjeve besede: "Narod si bo pisat sodbo sam«. Takrat me je beseda «sodba < pretresta kakor še nikoti, združevata je pojma usode in sodbe, nepreračuntjivega in preračuntji-vega v čtoveškem hotenju. V stavku je nekaj bibtijsko monumentatnega. Pred nas je stopit predsednik Osvoboditne fronte Josip Vidmar in vze-neseno prebrat odtok tOOR o zasedanju Zbora odposlancev stoven-skega naroda. Takoj zatem je pozdravit odpostance Dotenjske, Notranjske in Ljubtjane, pa odpostance Primorske, Koroške, Gorenjske in Štajerske. Pozdravit je goste z juga, predstavnika britanske vojske majorja Jonesa, detegate Ženske zveze in mtadine. Ko je na kratko raztožit značaj in spored Zbora, je prikorakata na oder četa, razvita stovensko zastavo in ji izkazata čast. Dvorana je spontano vstata in zapeta stovensko himno. Vidmar je po tem gantjivem obredu nadatjevat svoj uvodni govor in v njem misetno in čustveno pogtobit gtavna dejstva osvobodit-nega časa. Potem ko je omenit vsenarodnost in demokratičnost osvobo-ditnega gibanja in poudarit nujnost dosedanje samovtade Izvršnega odbora Osvoboditne fronte, je poudarit, da je prišet čas, ko morajo ini-ciatorji osvoboditnega gibanja predtožiti svoje račune demokratično izvotjenim predstavnikom osvobojujočega se naroda in jih poprositi za oceno, za potrditev ati obsodbo. Besede, da smo to deto opraviti v borih dveh tetih in se ga totiti z gotimi rokami in da nocoj nismo v zadregi, ko prosimo za odvezo, so me ganite, da sem komaj zadržat ginjenost, kajti omenit je tisoče grobov, vrsto uničenih vasi, stotine požganih domov, na desettisoče presetjenih in interniranih. Moram reči, da je stedeče besede govorit tudi meni iz srca, saj sem bit od vsega začetka prepričan, (in to miset sem snovat že v "Dejanju«), da je za Stovencc takojšen oborožen odpor zoper sovražnika ktjub težkim žrtvam edino odrešiten. Narod bi v stehernem primeru krvavet, zato je neprimerno častneje in koristneje, če krvavi zavestno kakor pasivno. Na nekem mestu je izreke) stavek: "tzbrati smo si pot časti, ker smo dodobra premistiti tudi pot sramote.« Proti koncu njegovega nagovora me je znova prevzet stavek: "Naj nas čaka kar koti, važno je, da so računi med vodstvom in narodom čisti, da pojdemo v dogodke s popotnim vzajemnim zaupanjem in s popotno vero drug v drugega«. Zadihat sem iz potnih ptjuč, deto Zbora je pošteno iti rodovitno zastavtjeno. Ko se je sestavito častno in detovno predsedstvo in sem se z drugimi izvršniki presetit na oder, so pozdraviti Zbor skoraj vsi tisti, ki jih je bit Vidmar pozdravit, Ribar, Žujevič, Gregorič, Djitas, Magovac, Bakarič, Avšič in major Jones. Vendar moram zapisati, da so me vsi ti govorniki razočarati, ker niso niti govoriti temperamentno, kakor smo to pričakovati od južnih bratov, niti niso biti vsebinsko izvirni in osebno preprič-tjivi. Še najbotj zanimiv in oseben je bit major Jones, ko se je z moškimi besedami poktonit stovenskemu junaštvu in [stovenskim žrtvam in ugotovit, da smo si Stovenci zastužiti) častno mesto med narodi, tzrcket je upanje, da bomo poptačani, kakor ustreza našim stoternim sanjam in kakor smo si to v tem boju zastužiti. Retini domačin, ki je nocoj pozdravit Zbor, je bit na novo imenovani generat Avšič, prinese! je pozdrave Hdvard Kocbek LtSUNA slovenskega Glavnega poveljstva. Na koncu sem prebrat brzojavne pozdrave Statinu, (diurchillu, Rooseveltu, Titu, ASNOJ, ZAVNOH, t jubtjani in Slovencem neosvobojcnc Slovenije. 2. oktober Pred začetkom nocojšnje seje je bi! vrvež v dvorani že mnogo bo!j domač in zaupljiv kakor snoči. Ljudje so sc medtem zbližali in seznanili, v tesni dvorani smo sc gibali prostodušno in prožno. Gledal sem delegate, bili so s torbami ovešeni in ogrnjeni s suknjami, drugi prepasani in prevezani, tretji oboroženi in odeti z nenavadno sestavljenimi kosi obleke, obriti in kosmati, brkati itt s prvim puhom. Ženske so bile značit-nejše po obličjih, izvečine so bile izrazite aktivistke, nekaj pa je bilo pretresljivo izvirnih kmetic. Med njimi je sedelo samotno in zasanjano dekle, kakor da je prevzeto hkrati od trpljenja in slavja, prišlo je s Primorskega. Začela se je prva delovna seja. Najprej so Zbor pozdravili predstavniki Primorcev, Štajercev in Korošcev, potem pa je dvorano navdušil odposlanec Ljubljane. Ko so odposlanci izvolili verifikacijsko in volilno komisijo, je v dvorano znova prikorakala četa in razvila zastavo v spomin padlim borcem. Godba je zaigrala, vstali smo in zapeli pesem "Žrtvam«. Potem je stopil pred Zbor tajnik Kidrič in poda) poročilo Izvršnega odbora Osvobodilne fronte. Osvobodilni čas je razdelil v šest razdobij in označil štiri pridobitve osvobodilnega boja: slovensko vojsko, enotnost množic, lik novega političnega delavca in voditelja, in nazadnje nastop nove ljudske oblasti. Njegov referat je bil preprost in učinkovit, na nekaterih mestih celo burno razvnet. Jaz bi bil na njegovem mestu združil tretjo in četrto točko ter za četrto pridobitev označil prebuditev slovenske družbeno zgodovinske tvornosti. Tudi sem začutil potrebo, da bi ob hvale vrednem snovanju vodilnih duhov v naši zgodovini poudaril osvobodilno spontanost preprostih ljudi in izčrpneje orisal prebujanje ljudske sile. Nejasno so bili orisani tudi vzroki, ki so zarodih belo gardo. Takoj za njim je nastopil Kardelj s političnim referatom. Spočetka je s svojim drhtečim glasom lovil stik s poslušalci, potem pa ga je kmalu vzpostavil m ga krepil do konca. Izšel je iz dejstva, da je slovenska narodnoobrambna kretnja hkrati družbeno demokratičen korak v prihodnost. Zato je imel spontano pripravljenost ljudstva za boj in demokratični značaj osvobodilnega gibanja za prvo značilnost novega slovenstva. Drugo značilnost je videl v zavestnih silah, v subjektivnem činitc-Iju, ki je znal spontno prebujene sile organizirati in usmeriti v boj, v subjektivnih silah, kakor jih predstavljajo osnovne skupine Osvobodilne fronte, predvsem seveda komunistična. Tretjo značilnost je orisal, ki je naštel doslej uporabljene oblike in načela osvobodilnega boja: netenje oboroženega upora, spremljanje objektivnega razvoja doma in po svetu, učenju iz lastnih izkušenj in postavljanje ciljev, kakor so pravica do samoodločbe, neodvisnost in enakopravnost med narodi. V drugem delu referata je razčlenil diferenciacijo doma, belo in plavo gardo, nastopajočo sredino in zadrego londonske vlade, hkrati pa opozarjal na težave in spletke poslednjega vojnega obdobja. Nekaterikrat se je odlično izrazil in navdušil dvorano. Nocoj so sc začeli oglašati tudi medklici, vendar so bili organizirani preveč vidno, postajah so neprijetni. Bdvard Kocbek t.iSDNA 1.S6 Marksistična razčiemba je hita enotna in jasna. Ni dvoma, da pomeni za spirituatistične Stovenec koristen katatizator. Vetidar ni dobro, da se nobeden izmed referentov ni dotaknit vprašanj, ki težijo znnaj družbeno pohtičncga območja in nanje danes nihče ne odgovarja, čeprav so bridko stvarna in morejo površni odgovori nanje mnogo škodovati novi družbi. Pomembni pojavi in nagibi stovenskc narave so ostati dostej neizkoriščeni ati četo krivično zoženi, predvsem moratna in verska narava in tradicija Stoveneev, pa tudi vprašanje živtjenjske suverenosti Stovetiea, ki naj bo spoj sproščenosti in svobodnosti. Čtovckovo bistvo presega zgodovinskega čtoveka, zato upornega čtoveka nikoli ne smemo povzeti te v zgodovino. Največja nesreča za Stovenee bi bila, ko bi si z odpravtjanjem matomeščanskih atienaeij v prihodnosti nakopali novo in še hujšo odtujitev samemu sebi. Nocoj so sc tjudje izražati žeto prisrčno in odtočno. Mistim, da nikoti ne bom pozabit ginjenosti, ki nas je prevzeta ob nekaterih nastopih, ki so presegti oba referata. To niso biti govori, temveč izpovedi, pričevanja, obtožbe in navduševanja. K razpravi o obeti referatih se je oglasih) 12 govornikov. Prvi štirje so spraviti odpostancc v poseben zanos. Drug za drugim sta spregovorita dva dotenjska kmeta, starejša in zajetna možakarja, izrazita sta se brez zadrege in narcjcnosti. Duhovnik Škcrt je pozdravit Zbor v imenu Primorcev in z ganljivimi besedami opisat otroško srečo ljudstva, ko sc je mogto že v začetku vojne nastoniti na stvarno osvoboditno sito vsega naroda, kajti v primorskih tjudeh so se vzgibi osvobajanja prebuditi etementarneje kakor pri drugih Stovencih. Potem je prosita za besedo črno obtečena kmetica iz ribniškega okraja. Pred seboj je razgrnila vetik papir in začela brati počasi, jasno in odtočno... Že po prvih stavkih, ki jih je izgovorita antično mirna in prikupno bistra ženska v črnini, je dvorano spreteteta zona. Nastata je pošastna tišina, vendar ni mogta trajati dotgo. Ko je junaška mati omenita svoje mrtve sinove, je dvorana vstata kot en mož, burno završata od grozni-čavega navdušenja in viharno zaptoskata. Vedeti smo, da je vse, kar izražamo v njeno čast, premajhno. Nastata je stovesna ekstaza, stali smo in čutiti sotze v očeh in si jih nismo brisati, bit je najvišp trenutek zborovanja, mirna botečina žrtvujoče matere je postata središče stovenstva, razporediti smo se okoti črne postave s ponosom, ki ga Stovenci dottej nismo poznati. Doživeti smo nekaj edinstvenega. Sosed mi je šepnit: "To je najtepši trenutek mojega partizanstva!« Postati smo ptemenito zadoščeni, kakor da smo dosegti največjo zgodovinsko posvetitev. Predsednik je takoj po njenih besedah predtagat, da jo sprejmemo v častno predsed stvo, in ko smo vzdigniti roke, sc je vihar ponovit in se še stopnjevat. Predsednik dr. Ribar ji je prišet naprtiti, sedta je v sredo med nas na oder kakor na svoj dotgo pripravtjeni presto). Stediti so si še drugi kmetje, detavci, partizani, aktivisti, mtadinci, predstavniki partizanskih botnišnic, učitetj, invatid, predstavnica žensk. Zapisovat sem si posamezne njihove stavke, ki so mi govoriti izvirno ati zanimivo: "Uresničita se je moja večtetna miset, da bi rad videt narodne izbranec iz našega tjudstva, ki imajo žutjave roke, in to sc je zgodilo danes.« "Zavedajmo sc, da nismo več kranjski Janezi.« "Ponosen sem, da sem oče tako hrabrih sinov, kakor so se izkazati naši fantje.« "tzvršni odbor je vodit mitijon Stoveneev tako, da smo danes prvi zmagovatci v Evropi.« Čast mi je povedati, da sem doma s Turjaka, ki so ga napadti tudi drugi narodi, pa ga niso mogti zavzeti.« "Učitetji smo danes postati Edvard Kovhck USUNA učenci.« Najtepše in najjasneje, najbotj izvirno in prepričano so govoriti preprosti tjudje, kajti aktivisti so izvečine frazariti in se zatekati v ktiši-rane besede, tako da me je včasih prijeta besna žetja, da hi si zamašit obe ušesi. Prčecj po omenjenem vrhuncu zbora je dobit izvršni odbor zaupnico. Zbor je sprejet predtog, da se da tzvršncmu odboru zaupnico s priznanjem in z žetjo, da ostane do konca vojne v svoji dosedanji sestavi. Končati smo v pozni jutranji uri in se znova razšti na dotočena prenočišča. 3. oktober Zbor se je prevesit na drugo stran. Po sinočnjem vrhuncu čutimo, kako se nerodno razvedujemo in kako smo nekam vznemirjeni, skoraj zmedeni. Kvatiteta dosežene stopnje je postata zahtevna. Vprašujemo se, ati bomo nocoj dorasti pravdnemu zaktjučku. Hvata Bogu, bita je trezna in stvarna noč! Potem, ko smo sprejeti utc-metjeni predtog o popotni mobitizaciji vseh ljudskih sil in gmotnih sredstev in poobtastiti Izvršni odbor, da ta sktep ustrezno uresniči, smo postušati referat o graditvi narodove obtasti. To je bito pravzaprav predavanje o stvarnih natogah osvoboditne potitike. Zete) sem si, da bi patetični referent takoj v začetku poudarit značaj tjudske obtasti mnogo botj, kot je to storit, kajti gtavna miset novih temetjnih organov oblasti, osnovnih ozemetjskih potitičnih enot, je množično nastopanje, izražanje in sodetovanje, skupno predstavtjanje in odtočanje, skoraj nepretrgan referendum vaškega ati občinskega prehivatstva. Če z novimi organi obtasti ne prebudimo takšnega razgibanega vatovanja, je vse naše deto tažno in je v nevarnosti, da se znova izrodi v dirigiranje in pokoravanje. Povedati jim je treba, da se nova obtast začenja pri tteh, da )e doceta zakoreninjena v tokatnih okotiščinah in potrebah in da hočemo držav-tjane prebuditi in obtikovati v enotne subjektivne in objektivne činitetje v državtjanski potitiki. Nevarnost anarhije, ki bi mogta ponekod tako nastati, je manj škodtjiva od druge skrajnosti, od birokratičnega dirigi-zma. Seveda ne bomo obtasti takoj in v vsem obsegu prenesti v obtike nenehnega tjudskega gtasovanja, vendar moramo že zdaj omejevati subjektivno samovotjo posameznih vrhov ter že zdaj uvetjavtjati iniciativno strukturo tjudske obtasti. Ko smo se tako oddotžiti vojaškim in potitičnim potrebam sedanjega razdobja, smo se nazadnje posvetiti še gospodarskim natogam. Temu referatu je Zbor nocoj najbotj pristuhnit, ne te zato, ker je bit žeto dober, tako po stvarnosti kot po izčrpnosti, temveč zaradi interesnega značaja odpostancev, ki so povečini preprosti in produktivni tjudje. Za partizansko misetnost je značitno, da je Zbor ktjub večerajšnjemu potitičnemu navdušenju nocoj s popotnim razumevanjem sprejet na znanje stvarno poročito o težkem gospodarskem stanju na vsem osvobojenem ozemtju: o popotni odrezanosti od drugih pokrajin, o skrajnji navezanosti na borne tastne vire, o prenehanju dosedanje redne aprovizacije, o prenehanju finančnega dotoka od zunaj, o prenehanju steherne zunanje trgovine. Referent je spregovorit tudi o oskrbovanju in ptačevanju državnih, samoupravnih, prometnih in industrijskih zapostenccv, o prehranjevanju vojske, o nemških načrtih, da bi nas spraviti na kotena z takoto in s pomanjkanjem surovin. V prvem detu je dokazat, kako rešitno je zvesto izpotnjevanje novih gospodarskih ukrepov, v drugem je raztožit te nove ukrepe, nazadnje pa je orisat hierarhijo gospodarskih organov od terenskega gospodarskega odbora do Osrednje gospodarske komisije. Hlvnrdtšoehvk USTINA ))KU^)H NA V!'XAŠAN]A kast S-6/) 991 15 X K referatoma, posebno k zadnjemu, se je prigtasito trinajst govornikov. tzvečine so govorili tako, da so povpraševati za pojasnita ati poudarjati dotočene potrebe svojega terena: vpoktie mtaditi gospodarjev, preskrba botnišnie, žigosanje denarja, pitanje prašičev, potreba po kvasu in šoti, obtikovanje detovnib enot in skupnih kuhinj, organizaeija mtinov, odkrivanje skrivačev in opremtjanje vojske. Zbor je zatem sprejet rcsotueijo o predstavništvu narodnoosvobodit-nega boja in o začasnih organih tjudske obtasti v vojnem razdobju. Rus je v posebnem, matce predotgem govoru ra/.tožit pomen votitev v Vrhovni ptenum in v ASNOJ, zatem pa je Zbor sogtasno izvotit predto-ženib )2() čtanov Ptcnuma in 40 odpostaneev ASNO). Sprejet )e še raz-gtas, za konee pa sta spregovorita še predsednik ASNO) in predsednik [OOP. Prvi, dr. Ribar, je izrazit žetjo, da bi čimprej pozdravit Stovenee med Srbi, Hrvati, Makedonei in Črnogorci, potetn pa je drugi, Josip Vidmar, izrazit skupno vesetje tiad diseiptiniranim, zares ljudskim in vzpodbudnim zborovanjem, se v imenu tzvršnega odbora zabvatil za zaupanje in stovesno obtjubi), da izvršniki ne bomo niti za trenutek pozabili na natoge in zašti zosvoboditne in demokratične poti. V imenu tvornega hotenja, ki hoče dokončno urediti usodo stovenstva, je pozvat odpostanee, da se vrnejo domov z zaupanjem v zmago in vso zemtjo napotnijo z odtočnim osvohoditnim duhom. Bito je ob štirih zjutraj, ko je končat zgodovinsko zborovanje. 4. oktober Druga svetovna vojna nam je natožita dotžnosti, ki dateč presegajo zmogtjivost majhnega in živtjenjsko nedozoretega naroda. Če smo hoteti premagati največjo nevarnost, kar nam jih je grozito v zgodovini, smo morati storiti ukrepe, ki so se marsikomu zdeti nemogoči, eeto nori. tn vendar smo jih storiti. Z njimi smo se najbotj učinkovito postaviti po robu sovražniku, hkrati pa smo z njimi nadomestiti vse zamujene pri-tožnosti in kompenzirati svojo manjvrednost. Zato tabko rečemo, da smo sc dokončno utemetjiti in tako dosegti stanje, ki ustreza objektivnim potrebam. Postati smo zret in stvaren narod, stvaren tudi v pomenu resničnosti, ki je tako neodvisna od čtoveka, da se mora njegov duh ravnati po njenih meritih. V vseh odtočitvah smo biti drzni in pogumni, hkrati pa trezni in perspektivni. Biti smo dateč od rodotjubarstva, hej-stovanstva in romantičnega rebetjona. Tudi Zbor je stat na stvarnih spoznanjih in resničnih uspehih in je pametno gtedat v prihodnost, zato je hita pretresenost druge noči tem vrednejša. Po tej zgodovinski utemetje-nosti in družbeni objektivnosti se osvoboditno gibanje najbotj razločuje od megtenega in nervoznega betogardizma, ki nagonsko čuti svojo negotovost. Potem pa vidim, da so se v osvoboditnem času pokazate in razvite nove gibatne site stovenskega naroda in da predstavtjajo svojevrstno probtematiko, kajti z ene strani imamo spontano prebujeno in vedno botj angažirano narodno vodstvo, skoraj neke vrste samovtado osvobo-ditnega gibanja. Biti bi fantasti in idcatisti, ko bi videti med tema dvema subjektivnima činitetjema vzorno ravnotežje, kajti vohmtaristični in raeionatni je dateč pred sponatnim in iraeionatnim; prvi je večkrat storil sito drugemu, drugi pa se je večkrat zatekc) v anarhijo. Vendar je tjud-stvo že usmerjeno v to, da premaga svoje živtjenjske nasprotnike, in vedno botj pripravtjeno, da izpotni naročita in ukaze svojega vodstva. Na Zboru sem spoznat, da bi se morato osvoboditno vodstvo še botj SLOVENSK! CLASMtK. ( !,(-)'<)/.))an.sko-po([