sku pi no. Prib ližno pet šes tin to vrst nih slo ven skih ek so ni mov je na sta ja lo s pre va ja njem ori gi nal nih imen. Na so bot ni ce lod nevni ek skur zi ji smo obi ska li Kut no Goro (Kutná Hora), do bro ohra nje no sred - nje veško me sto z ne kaj več kot 20.000 pre bi val ci, ki leži 70 km vzhod no od Pra ge. Kot ru dar sko na se lje je bilo us ta nov lje no v 12. sto let ju, pro ti kon cu 13. sto let ja pa je za ra di rudarje nja sre bra in kov ni ce zna - me ni tih sre br ni kov po sta lo eno najživah nejših in na jus pešnejših mest na Češkem. Do leta 1420 je bilo za Pra go dru go naj večje tam kajšnje me sto. Raz voj so zau sta vi le husitske vojne, ko je bilo ve li ko pre bi - val cev ubi tih. Od leta 1995 je Kut na Gora s svo ji mi šte vil ni mi cerk ve ni mi in pos vet ni mi zna me ni tost mi vpi sa na na UNESCO-v seznam svetovne dediščine. Na sled nji se sta nek De lov ne sku pi ne za ek so ni me je bil av gu sta 2017 v ok vi ru 11. kon fe ren ce Združenih na ro dov o stan dar di za ci ji zem lje pi snih imen v New Yor ku. Dra go Klad nik Dru gi slo ven ski kon gres o vo dah Podčetr tek, 19.–20. 4. 2017 V Ter mah Oli mia je v dru gi po lo vi ci apri la po te kal Dru gi slo ven ski kon gres o vo dah. Prvo to vrst - no srečanje je po te ka lo mar ca 2012 v Ljub lja ni (več: http://ksh.fgg.uni-lj.si/kon gres vo da/). To krat ni kon gres je soor ga ni zi ra lo kar pet najst stro kov nih združenj, ki s svo jim de lo va njem po se ga jo na po dročje voda, tudi Zve za geo gra fov Slo ve ni je, ob koor di na ci ji Društva vo dar jev Slo ve ni je (DVS) in Slo ven ske ga na - cio nal ne ga ko mi te ja za ve li ke pre gr de (SLOCOLD). Or ga nizator ji so ob pri pra vi kon gre sa za pi sa li: »Voda jeosnovnielementpotrebenzaobstojživegasveta.Razpoložljivost,prisotnostinkakovostvodaimajoodločilen vplivnadružbeno-gospodarskirazvoj.Tudiv Slovenijisledimoglobalnimtrendomširjenjaurbanihob- močij,migracij,povečevanjapotencialnihonesnaževanj,pretiranienergetskirabiinizkoriščanjunaravnih dobrin.Skupajz dinamičnimivremenskimidogodkivsetovplivananašenaravnevodnevireinjihogroža. Vodev vsehsvojihpojavnihoblikahsonašajavnaoziromaskupnadobrina.Prigospodarjenjuinuprav- ljanjuz vodamijetrebauskladitinasprotujočesiinteresevsehvpletenihdeležnikov,predvsempamoramo upoštevatizakonitosticelotnegahidrološkegacikla,ekološkelastnostivodnegaprostora,obstoječdružbeni ingospodarskistandard,razvojnovarstvenecilje,kismosijihzačrtalitersleditiznanjuinnaprednim tehnološkimrešitvam.NaDrugemslovenskemkongresuo vodahsmoizpostavilipomenvodnihekosistemov, pretehtaliuspešnostiinpomanjkljivostinašegaupravljanjaingospodarjenjaz vodo,ustreznostinkako- vosttehničnihrešitev,načinetrajnostnerabevodaternašoodpornostprednevarnostmi,povezanimiz vodo.« Kon gres je po te kal v ob li ki vab lje nih pre da vanj, pred sta vi tev udeležen cev, okro gle mize o ure ja nju vo do to kov in vars tvu voda ter pred sta vi tve raz ličnih hi dro-geo morf nih mo de lov za mla de (sli ke 1–3). S kon gre som so počas ti li se dem de set let ni co or ga ni zi ra ne vo dar ke jav ne službe v Slo ve ni ji ter dvaj set let ni co na tečaja »Vodni de tek tiv«, s ka te ro spod bu ja jo ra zi sko val na, li te rar ne ali li kov na dela os novnošol - cev o vo dah. Vse bin sko je bil kon gres raz de ljen na štiri sklo pe: var nost ob jek tov na vo dah in var nost lju di pred ne var nim de lo va njem voda, uprav lja nje z vo da mi in dejav no sti v vod nem pro sto ru, raba voda in vod - ni eko si ste mi, ter vode in par ti ci pa ci ja jav no sti pri od ločanju. V pr vem sklo pu so bila tri, v os ta lih pa po dve vab lje ni pre da va nji. V vseh sklo pih sku paj pa se je zvr sti lo sko raj osem de set pred sta vi tev udeležen - cev. Za ra di šte vilčnost so se or ga ni za tor ji od ločili, da bodo pred sta vi tve združili v sklo pe z naj več šes ti mi pris pev ki, av tor ji pa so ime li na vo ljo zgolj dve pro soj ni ci in štiri mi nu te za pred sta vi tev. Geo gra fi ni - smo ime li no be ne ga vab lje ne ga pre davanja, smo pa bili (so)ude leženi pri prib ližno šes ti ni pris pev kov ude ležen cev (14). Ta jan Tro bec (Fi lo zof ska fa kul te ta, Uni ver za v Ljub lja ni) je pred sta vil hu dour niške po pla ve, Blaž Ko mac in pod pi sa ni (oba Geo graf ski inšti tut An to na Me li ka ZRC SAZU) pre grade na vo do to kih in po sle dične geo morf ne pro ce se, Ma te ja Breg Va lja vec (Geo graf ski inšti tut An to na Me li - ka ZRC SAZU) s so de lav ko pa ne var nost, ki jo za pit no vodo pred stav lja jo z od pad ki za su te vr tače. Ma tej Blat nik in Na taša Rav bar (oba Inšti tut za ra ziskova nje kra sa ZRC SAZU) sta bila sou de ležena 155 Geografski vestnik 89-1, 2017 Zborovanja pri pris pev ku o sprem lja nju fi zi kal no-ke mičnih last no stih vode v kraških vo do no sni kih, Blat nik je bil sou de ležen še pri pris pev ku o značil no stih pod zem ne vode v za led ju Ljub lja ni ce, Rav bar je va pa pri pris - pevku o sle dil nih po sku sih in uprav lja nju z vod ni mi viri na kra su. Pe ter Fran tar (Agen ci ja Re pub li ke Slo ve ni je za oko lje) je bil sou de ležen pri pris pev ku o tren dih tem pe ra tur vode ter pri pris pev ku o vod - no bi lančnem mo de lu mGROWA-SI, sku paj s Flor ja no Ulaga (Agen ci ja Re pub li ke Slo ve ni je za oko lje) pa še pri pris pev ku o oz na kah vi so kih voda v Slo ve nji. Mit ja Pre lovšek (Inšti tut za ra zi sko va nje kra sa ZRC SAZU) je bil soav tor pris pev ka o pri ti skih na kraške pod zem ne vode, Ka ta ri na Po laj nar Hor vat (Geo grafski inšti tut An to na Me li ka ZRC SAZU) je pred sta vila oza veščenost o pit ni vodi, Va len ti na Brečko Gru bar (Fa kul te ta za hu ma ni stične štu di je, Uni ver za na Pri mor skem) pa s so de lav ko od nos pre bi val - cev do pit ne vode na Kra su. Igor Li povšek (Za vod Re pub li ke Slo ve ni je za šols tvo) in Tat ja na Ki kec sta se v svojih pris pev kih do tak ni la vode v izo braževal nem si ste mu, Pri mož Pi pan (Geo graf ski inšti tut An - to na Me li ka ZRC SAZU) s so de lav ci pa vode kot skup ne ga do bra. Večina pred sta vi tev je zbra nih na splet ni stra ni kon gre sa: http://www.kon gres vo de2017.si/te matski_sklopi, nji ho ve raz ličice v ob li ki član kov pa so ob jav lje ne v kon gre snem zbor ni ku (ISBN 978-961-92445-1-7), ki sta ga ure di la Li di ja Glo bev nik (DVS) in An drej Širca (SLOCOLD) ter ob se ga kar 564 stra ni. Tudi zbor nik je pro sto do sto pen na splet ni stra ni kongresa: http://www.kon gres vo de2017.si/pro gram#zbornik. Ude leženci so na kon gre su po tr di li več skle pov, ki jih na tem me stu poob jav lja mo: »Znanjanapodročjuvodaimamoveliko.Vendarpristrokovnem,znanstvenoraziskovalneminupravljav- skemdelupremaloupoštevamocelovitostprocesovkroženjavodeinsnoviv prostoru.Pozabljamonadejstvo, dapojem»vodnikrog«pomenikroženjesnovi(vodeinsedimentovv njej)inenergije,obenempapovezuje družbeneskupnostiinrazličnerabevodaterustvarjarazmerja,kivplivajonaupravljanjez vodami.Po- jem»vodnikrog«torejzajemaekološki,hidrološki,erozijsko-sedimentacijskiindružbenoupravljavski krog. Poudarjamo,dapriupravljanjuz vodamiinusmerjanjudružbenihpričakovanjglederabe,urejanja invarstvavodaneupoštevamodejstva,daimajovodniekosistemirazličnerazvojnefaze.Zatomoramo priupravljanjuz vodamivedetikajlahkoinsmemopočetiinčesane,davodniekosistemiostajajona- ravni,prožniinzdravi.Žalsoodločitveglederabevoda,posegovv vodniprostorinusmerjanjadejavnosti v njempremaloosnovanenastrokovnihspoznanjiho dejstvihintrendihs premajhnimsoočanjemargu- mentov različnih disciplin. Potrebujemo interdisciplinarno utemeljene politične odločitve, sprejete v dialogu,tojez aktivnimsodelovanjemstrokovnjakovrazličnihdisciplin,različnihzainteresiranihjav- nostiincivilnodružbenihakterjevterpolitičnihodločevalcevterdrugihzainteresiranih.[…] Pred lo gi na po dročju za ko no da je: Zapispravicedovodekotčlovekovepravicev UstavoRepublikeSlovenijenalagavrstozakonskihin podzakonskihsprememb,kinajzagotovijonjenouresničevanjev vsakdanjemživljenju.Opozarjamo,da ustavnapravicadovodemočnoposegav dosedanjoureditevjavneoskrbes pitnovodo,predvsemz vidi- kaprenosapristojnostiz občinnadržavo.Nijasno,kakosebodonapodlagiustavnedoločbenanovo preuredilarazmerjainpristojnostimedobčinamiindržavoprizagotavljanjujavneoskrbes pintovodo. Večkotpolletapouveljavitvinoveustavnedoločbepristojnoministrstvošenipripravilopredlogovza- konskihindrugihspremembzanjenouresničitev.Predvsempaizražamoskrb,dabonovaureditev(če bodonjesplohprišlo)temeljitozamajaladosedanjisistemjavneoskrbes pintovodo,kigaocenjujemo zarazmeromarobustnega,innibreztežav,vendarkvalitetnozadovoljujepotrebepozdravipitnivodiza velikovečinoprebivalcevSlovenije.Vsekakorsineželimo,dabisicerdobronamernaodločitevDržavne- gazboraRepublikeSlovenije,dazapišepravicodovodev Ustavo,pomenilanovatveganjainnegotovosti priprihodnjijavnioskrbiz vodo.Odvladeinpristojnegaministrstvapričakujemo,dav čimkrajšemčasu pripravipredlogezakonskihintehničnoorganizacijskihspremembzarealizacijoustavneodločbeinsproži javnorazpravoo nameravanihspremembah. Zaradipodnebnihspremembinohranjanjavodnegabogastvatudiv morebitnihspremenjenihpogojih moramorazmišljatio načinihzadrževanjavode,pričemerjetrebadolgoročnov čimvečjimeriizrabiti naravnemožnosti:krepitevgozdnihhidrološkifunkcij,kontrolapretokovplavininnjihovozadrževanje, okrepitev zadrževanja vode v  obstoječih naravnih zadrževalnikih vode (mokrišča, jezera, poplavne 156 Zborovanja Geografski vestnik 89-1, 2017 157 Geografski vestnik 89-1, 2017 Zborovanja Slika1:Demonstracijskimodelzaizobraževanjemladiho proženjupobočnihprocesov,kigajeizdelal JožePapež(Hidrotehnikd.d.). M AT IJA Z O RN Slika2:Demonstracijskimodelzapretakanjavodeskozigeološkeplasti,kisogaizdelalinaGeološkem zavoduSlovenije. M AT IJA Z O RN 158 Zborovanja Geografski vestnik 89-1, 2017 ravnice)inkrepitevsposobnostitalzazadrževanjevode.Zaradiurbanizacije,zmanjšanihkapacitetzara- dikmetijstvainstopnjujočihhidrološkihekstremovjetrebaizgubljenepovršinenadomeščati.Predlagamo, dasezadrževanjevodevključiv strateškedržavnedokumente,kizadevajovodo,energijoinpodnebne spremembe. Standardinačrtovanja,gradnjeterobratovanjainvzdrževanjapregradmorajobitinanivoju,kizago- tavljavisokovarnostobjektovinzaupanjejavnosti.Zatojetrebašeboljeuvajatidobreprakseupravljanja terv najkrajšemčasuureditizakonodajozapodročjetistihpregrad,kipredstavljajokritičnoinfrastrukturo. Pred lo gi za us ta no vi tev no vih in sti tu cij: Ugotavljamo,dajezavedanjeo pomenusodelovanjajavnostinapodročjuupravljanjaz vodamiviso- koindajepripravljenoststrokovneincivilnedružbezasodelovanjevelika.Žalseuspešnosodelovanjeni nikolirazvilo,sajnaodločitvevečinomavplivajoleposameznifavoriziranideležniki.Demokratičnegauprav- ljanjaz vodamiv Slovenijinismorazvili.Predlagamo,daseupravljanjez vodamidemokratizira.V zvezi z demokratizacijoupravljanjavodanajseustanoviSvetzavodekotključnistrokovnoposvetovalniinnad- zorniorgannapodročjuupravljanjavoda.Bilnajbiustreznofinanciran.Predstavljalbitudiključni predstavniškiorgan,kibivladidajalneposrednepobudegledeurejanjavoda,rabeinvarstvavoda.Vzpo- stavijonajsetudiKonferencezavodekotkomunikacijsko-posvetovalnimehanizemcivilnedružbepovodno upravljavskihobmočjih.UstanovitevSvetainKonferencjemožnaženaosnoviAarhuškekonvencije. V zveziz varnostjovelikihpregradpredlagamoustanovitevSlužbezavarnostpregrad(SVP)naDi- rekcijiRSzavode(DRSV).EnaodprvihnalogSlužbemorabitiuveljavitevNavodilzaizdelavoocene Slika3:Plakatzaozaveščanjemladiho poplavah inzemeljskihplazovih,izdelanv okviruprojekta Frisco1. MA TI JA Z O RN hidravličnihposledicporušitevpregrad,kisopotrebnatakozaradiizdelaveaktualnihocenogroženosti kottudizaučinkovitonačrtovanjezaščiteinreševanja. Pred lo gi za do pol ni tev po li tik: V Slovenijiimamoz bilančnegavidikanarazpolagodovoljtakopovršinskekottudipodzemnevode. Sistemizaoskrboz vodosozgrajeni.Novisistemidobrodelujejo,jepatrebavečvlagativ obnovostarih sistemov.Enakoveljazakomunalnečistilnenapravev Sloveniji,kisovečjeod2000PE.Žalsogledeka- kovosti vode ševednoproblematičnimanjši vodo-oskrbovalni sistemi,nakaterih jepomanjkljiv tudi monitoring.Problematičnojetudiodvodnjavanjeinčiščenjekomunalnihvodav območjihrazpršenepose- litve.Predpisanikriterijizadelovanjemalihčistilnihnapravzaobčutljivaruralnaobmočjanisoprimerni, mejnevrednostisoprenizke.Žaltudinapodročjuvoda,takokotnadrugihpodročjih,znižujemookolje- varstvenekriterije.Ševednonepoznamokoličininvrstpodzemnoodloženihodpadkov,kiogrožajotako površinskokotpodzemnovodo.Predlagamopreveritevokoljskihkriterijevnapodročjuvoda,zagotovi- tevbistvenihinformacijo starihokoljskihbremenihinzačeteksanacijenajboljnevarnih. Ugotavljamo,daimamodobrehidrološkenapovediizrednihpoplavnihdogodkovindasetrudimoreševa- tičezmejneproblemepoplavneogroženosti.Žalpremaloupoštevamospremenljivostnaravnihpogojev v daljšihčasovnihobdobjihinnezadostnospremljamopojavedrobirskihinmurastihtokov.Napodročju politikezmanjševanjaogroženostipredpoplavamiinzmanjševanjaškodzaradisuš,sepremaloposvečamo področjuzmanjševanjaranljivosti.Pritemšeposebejopozarjamonapomanjkljivinnezadostennadzor nadvelikimipregradami.Varnostnevidikevednomanjupoštevamotudiprivarovanjunapajalnihcon vodnihzajetijpredonesnaževanjemtersamihvodnihzajetijinvodovodnihsistemovprednamernokon- taminacijoalipoškodbo.Ugotavljamotudi,daseznižujejostrokovnikriterijiprinačrtovanju,izvajanju inspremljanjuvodnihsistemov.Predlagamo,da [bi se] varnostnostanjevodnihobjektov,vodovodovin drugih grajenihvodnihsistemovizboljša[lo],čebiustrezneelaborateizdelovalilezatopooblaščeniinženirji. Predlagamotudigradnjovečnamenskihzadrževalnikovkotelementatrajnostnegarazvojadržaveter kotenegaodučinkovitihukrepovzaobvladovanjepodnebnihsprememb.Toutemeljujemonadejstvu,da Slovenijaimapotencialezazadrževanjevode,kisemorajobistvenoboljekotdosedajizkoristitiv obliki večnamenskihobjektov.Obnjihoviizvedbisemorajopoprincipihcelostnegaupravljanjavodnihvirov upoštevativsenaravneindružbenedanostitermožnosti. V zveziz nadomestilizaškodozaradiuničenjaalizmanjšanjapridelkanakmetijskihzemljiščihna območjusuhihzadrževalnikovjetakoz vidikadoločanjaškodnaobstoječihobjektihkotz vidikanačrto- vanjanovihzadrževalnikovnujnosprejetjemetodologijezaocenjevanjenadomestilzaškodo. Pred lo gi za stro kov no raz pra vo: V ustavozapisanebesede»vodnivir«in»pravicedopitnevode«zahtevajo,daustreznoskrbimoza vsevodeinvodneekosistemev hidrosferi.Vodnivirnamrečnilezarabozajetavoda,ampakvodav celotnem porečju,odkodersetakavodastekadozajetja.Pravicadopitnevodepanienakapravicidojavnegavo- dovodainjavnekanalizacije.Pojmovnerazumemoenako,jihmešamoins temustvarjamokomunikacijske šumetertudinavzkrižnazakonskadoločila. Predlagamo,dasespremembeupravljanjajavneoskrbes pitnovodouvajajopremišljenoinv tesnem sodelovanjus strokoterv širšijavnirazpravi. Predlagamo,dasev krogutehrazpravpozornostnamenirazumevanjupojmovkotso»javnodobro«, »skupnodobro«,»naravno(javno)dobro«,»skupnivir«(commonpoolresource),»vodnivir«inpodobno. Predlagamo,daseprekoStičiščazavode,civilnodružbenegainstrokovnegaforuma,organizirajote- matskerazpravekotnaprimer:a)vodakotstrateškasurovinainrazvojnipotencialSlovenije(perspektiva doleta2050indoleta2100),b)kakoinkjezadrževativodoinobvladovatitveganjapovezanas popla- vami,sušami,drobirskimitokoviinplazovi,c)dolgoročneusmeritveurejanjainrabevodnegaprostora, e)celovitazaščitapodzemnevodekotzaščitavirovpitnevodeterproblematikikrasaingeotermalnih virov.« Še več o kon gre su lah ko pre be re te na splet ni stra ni: http://www.kon gres vo de2017.si/. Ma ti ja Zorn 159 Geografski vestnik 89-1, 2017 Zborovanja