NE LE ZA BIVANJE
ZA POLNO ŽIVLJENJE GRE
Osma seja občinske konference SZDL je bila v celoti usmerjena v obravnavo ocene o uresnkevanju ustavne vloge krajevnih skupnosti v naši občini. Ker smo o sami seji že pisali, naj to pot ponovimo le, da sta bili tako ocena, ki jo je za sejo pripravil svet za razvoj KS pri predsedstvu OK SZDL, kot tudi vsa razprava usmerjeni v graditev take krajevne skupnosti, v kateri bo človek ne le bival, temveč polno samoupravno in družbenopolitično živel in iz nje gradil naš celotni družbeno-politični in družbenoekonomski sistem.
O gradivu bodo razpravljali tudi delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti na sejah 26. novembra. Zaradi pomembnosti in v pomoč za delo objavljamo STALIŠČA IN SKLEPE.
Tudi v prihodnje bo naša te-meljna naloga nadaljnje uresni-čevanje ustavne vloge krajevnih skupnosti. Prek vseh organizira-nih socialističnih subjektivnih sil v KS in občini bomo razvijali,
krepili in uresničevali vse oblike samoupravnega in družbenopo-litičnega delovanja delovnih ljudi in občanov ter gradili KS kot odprto temeljno samou-pravno skupnost. Zlasti bomo
razvijali delne zbore delovnih ljudi in občanov, delo skupščin in svetov KS, delegacij za skupš-čino občine in skupščine sisov, ulično in hišno samoupravo ter pospešili ustanovitev in delo po-ravnalnih in potrošniških svetov ter drugih oblik samoupravnega delovanja krajanov.
Zaključki 21. seje CK ZKJ in predsedstva SFRJ so enako kot za delavce v združenem delu ob-vezujoči tudi za delovne ljudi in občane v KS. Stabiiizacijski ukrepi se vse močneje odražajo v krajih bivanja, kar je treba pri-čakovati tudi v prihodnje. Zato naj se družbenopolitične organi-zacije in samoupravni organi še bolje in razmeram primerneje organizirajo. Skupščine in sveti naj preverijo realnost srednje-ročnih razvojnih načrtov in te očistijo »želja«, za katere ni reainih izgledov. V večji meri naj spodbujajo samoprispevanje, prostovoljno delo, pobude in zglede za varčevanje, urejanje okolja in varstvo družbene Iast-nine, V večji meri krepijo kolek-ttvno delo in odgovornost. V ospredje je treba postaviti tudi socialno politiko in si prizade-vati za čimboljše življenjske ra-zmere v KS, da bodo delovni lju-dje v delovnih organizacijah ali v zasebnem delu lahko uresniče-
vali zahtevne naloge stabilizacij-skih programov.
Takoj je treba začeti ustanav-Ijati koordinacijske odbore sin-dikata v KS, kjer je to le mogoče.
Sodalistična zveza, satnou-pravni organi in delegati za sa-moupravno stanovanjsko skup-nost v KS so dolžni, da do 27. ja-nuarja 1982 v celoti organizirajo stanovalce družbenih stanovanj in lastnike etažnih stanovanj po določilih novega zakona o stano-vanjskem gospodarstvu. Ob skupnostih stanovalcev naj KK SZDL organizirajo — kjer jih še_ ni — še hišne odbore SZDL.
Pretežni del nalog in aktivnosti za u resničevan je ustavne vloge in zagotavljanja hitrejšega razvoja KS bo morala poleg samouprav-nih organov v KS prevzeti tudi socialistična zveza kot fronta, or-ganizirana v okviru krajevne ali ulične skupnosti. Pri tem bo mo-rala izhajati iz interesov in po-treb krajanov v okviru ožjih oblik organiziranja, tj. uličnih, vaških, hišnih in drugih skupno-sti ter hitreje in učinkoviteje za-dovoljevati ugotovljene interese. (Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
V socialistični zvezi je treba krepiti frontno delo in v ospredje postaviti vlogo društev in druž-benih organizacij, zaostriti od-govornost za delo v vseh oblikah organiziranosti SZDL — od KK SZDL do občinske konference, katere sej se ti delegati stalno udeležujejo.
Za nadaljrije utrjevanje sa-moupravnih odnosov v KS bo treba nadaljevati z že začeto sa-moupravno in prostorsko preo-brazbo v tistih KS, ki so glede na število krajanov in prostorsko razsežnost preveč odmaknjene od krajanov in njihovih vsakod-nevnih problemov. Zato bodo morale te KS čimprej izdelati analizo ter se na tej osnovi lotiti nalog za samoupravno in pro-storsko preoblikovanje.
Z že začeto aktivnostjo za ustanovitev skupnosti KS mo-ramo nadaljevati ne le znotraj občine, temveč tudi širše s kra-jevnimi skupnostmi zunaj občine glede na skupno ugotovljene in-terese in razvojne cilje.
Pri pripravah na volitve v letu 1982 je treba evidentirati in kandidirati vse tiste krajane, ki so se že sedaj uveljavili pri delu delegacij, organov delegatskih skupščin,      družbenopolitičnih
skupnosti in samoupravnih inte-resnih skupnosti, krajevne sa-mouprave in družbenopolitičnih organizacij, družbenih organiza-cij in društev. Prav zavoljo tega se tnoramo lotiti evidentiranja z vso družbeno zavzetostjo in širi-no.
Uresničevanje pobude tova-riša Tita o kolektivnem delu, od-ločanju in odgovornosti mora postati poglavitna vsebina na-šega dela in novih odnosov pri uresničevanju ustavne vloge KS. Zato mora postati kolektivno delo, odločanje in odgovornost naša prva in temeljna obveznost.
Izdelati je treba merila in kri-terije za vrednotenje dela delav-cev, zaposlenih v KS, tj. druž-beno potrebnega dela za nemo-teno opravljanje nalog KS ter delovanje         samoupravnega,
družbenopolitičnega in delegat-skega sistema v njih. Na tej pod-lagi se je treba lotiti nalog za zmanjšanje števik zaposlenih delavcev v KS z združevanjem del in nalog na ravni služb v obči-ni. Hkrati pa je treba rešiti pro-blem samoupravnih in družbe-nopolitičnih oblik organiziranja že zaposlenih delavcev.
Za rešitev tega je treba obli-kovati delovno skupino iz pred-stavnikov KS, zbora krajevnih skupnosti   občinske   skupščine,
izvršnega sveta, drugih zaintere-siranih delavcev in še družbe-nega pravobranilca samouprav-Ijanja. Skupina naj v najkrajšem možnem času analizira sedanji položaj in poišče ustrezne reši-tve, ki bodo v skladu z zakono-dajo in družbeno-politično usmeritvijo 9. seje MK ZKS, z dne 26. marca 1979. Delovno skupino naj sestavi in spremlja njeno delo svet za spremljanje razvoja KS pri predsedstvu OK SZDL.
Z uresničevanjem razvojnih načrtov morajo biti krajani redno seznanjeni in z oblikami javnega obveščanja tudi motivi-rani za sodelovanje. Družbeno-politične organizacije morajo nenehno razvijati oblike organi-ziranega delovanja krajanov vseh starosti, da združujejo sred-stva, prostovoljno delo, znanje in sposobnost ter v samoupravnih odnosih tako gradijo svoj kraj, kot so si to začrtali v razvojnih planih.
Za nadaljnje uveljavljanje druž-benogospodarskih odnosov v KS bo treba poglobiti vsebino samouprav-nega planiranja, sporazumevanja in dogovarjanja pri zagotavljanju trajne materialne podlage za razvoj KS. V ta namen moramo pospešiti prizadevanja za sklenitev družbe-nega dogovora o temeljnih načrtih združevanja sredstev ter na tej pod-
lagi ob vsakoletni pripravi planskih dokumentov skleniti samoupravne sporazume med nosilci družbenega sistema planiranja.
Predlagani družbeni dogovor o temeljnih načelih združevanja sred-stev za zadovoljevanje skupnih po-treb delovnih Ijudi in občanov v KS, naj gre v nadaljnjo obravnavo dele-gatov zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine, kjer naj se dokončno izo-blikuje za sprejem in izdelavo sa-moupravnih sporazumov.
V mestnih in zlasti v krajevnih skupnostih, ki so komunalno in infrastrukturno visoko ali vsaj zadovoljivo opremljene, se mo-rajo vse subjektivne sile združiti v prizadevanjih za večjo huma-nizacijo in socializacijo odnosov in iz teh osnov za pestrejše živ-ljenje v svojih krajih.
V sleherni KS je treba razviti sistem javnega obveščanja, za kar mora nositi odgovornost ZK SZDL. Družbenopolitična skup-nost pa mora čimprej izdelati in razviti   sistem  družbenega  in-formiranja ter se z njim vključiti v ljubljanski sistem, da tudi s tem čimbolj pomagamo samou-pravnemu in delagatskemu de-lovanju v KS.
Za spremljanje uresničevanja teh sprejetih stališe in sklepov je zadolžen svet za spremljanje ra-zvoja krajevnih skupnosti.