Velenje, 13. januarja 1978 Številka 2 (412) Leto XIV. Cena 4 din /oitve - uresničitev načei naše kadrovske politike Prav neposredno pred nami še en izredmo pomemben ažbeni in poliitični dogodek spomladanske volitve v dele-tsko organiziraine samouprav-organe in tele:sa, v delegacije delegatske skuipščine na vseh meh. Te volitve morajo pomeniti ilizacijo načel naše razredne z govora sekretaija izvršne-ja komiteja predsedstva CK IKJ Staneta Dolanca v ledeljo na shovesnosti na )sankarici olb obletnici ladnje bitke Pohorskega »ataljona drovske politiike, realizacijo ;h dogovorov o kadrovski ilitiki, ki smoi jih sprejeli v činah, republilkah in pokraji-h, v federacijti. Biti morajo noupravno ddejanje naših lovnih ljudi v ssmislu besed, ki t je tovariš Titco izrekel na X. mgresu ZKJ, kko je dejal, da ara biti kadrcovska politika jbolj neposreedna funkcija uoupravnih odnosov, da arajo biti delovvni ljudje njeni posredni nosildci in da mora d na vseh področjih predmet mokratičnega odločanja nih delovnih 1 ljudi. Kandidi-lje mora zatao potekati na novi najširših razprav delav-v v TOZD, delelovnih ljudi v ijevnih skupnciostih, občinah L Komunisti in r njihove organi-cije v vseh osrsnovnih celicah še družbe, nna katerih je glavitna teža dedemokratičnega lilnega postoppka, imajo v :h volilnih fazszah nezamenlji-vlogo. Skuppaj z drugimi noupravljalci sese morajo boriti si izboriti, dda bodo v vse noupravne orgagane, delegacije, delegatske skupščine in delegatska telesa, skratka na vse javne funkcije zares izvoljeni najboljši samoupravljalci. Merilo kandidature in izvolitev je tako samo konkreten prispevek samoupravljalca, delavca, delegata, občana k razvijanju samoupravnih demokratičnih odnosov v delovnem kolektivu, v krajevni skupnosti, v naselju, stanovanjskem bloku, samo konkretni rezultati v družbeni in politični aktivnosti v določeni sredini in pa seveda tudi konkretni rezultati dela na delovnem mestu. Samo tako nam bodo volitve zares dale najboljše in najbolj sposobne ljudi. ^ jg tu(jj temeijno načelo naše kadrovske politike. Želim tudi poudariti, da bodo bližnje volitve na takšen način kvalitetno nov korak v preseganju ostankov starega političnega sistema in v krepitvi političnega sistema socialističnega samoupravljanja, ki ga gradimo oziroma izpopolnjujemo. PRAZNIK ŠOFERJEV V nedeljo, 15. januarja bodo vsi poklicni vozniki in avtomehaniki širom naše domovine slavili svoj praznik. Ta dan je namreč na kole-daiju označen kot njihov dan, zvezni dan šoferjev. Slavijo ga že devetnajst let, od takrat, ko so v svoje vrste sprejeli najdražjega člana - predsednika socialistične federativne republike Jugoslavije tovariša Tita. Združenje šoferjev in avtome-hanikov iz Velenja bo v soboto, to je jutri, 14. januaija pripravilo slavnostno prireditev v počastitev tega zveznega praznika. Proslava bo ob 17. uri v velenjskem Domu kulture, na njej pa bodo poleg pevskega zbora Združenja šoferjev in avtome-hanikov Velenje sodelovali tudi mladinski pevski zbor in recitatorji osnovne šole Miha Pintar-Toledo iz Velenja ter narodno zabavni ansambel Vikija Ašiča iz Celja. Celoten volilni postopek bo potekel v okviru socialistične zveze kot fronte organiziranih socialističnih sil, ki mora v tej akciji izpričati, in to na vseh ravneh, da je v resnici neforum-ska, najdemokratičnejša in najširša organizacija vseh za socializem in samoupravljanje opredeljenih ljudi, ne glede na določene ideološke in nazorske razločke. Pri tem se bo treba konkretno spopasti z vsemi poskusi in oblikami sektaškega odnosa do izbire možnih kandidatov, s poskusi kadrovskega „vrtenja v ozkem krogu" in z vsemi drugimi tendencami, ki bi pomenile ohranitev starega, preseženega, konzervativnega. Sindikalni občni zbori Do konca meseca januarja bodo opravljeni v osnovnih organizacijah sindikata občni zbori Bilo je nekoč. Star mlin v Zavodnjah odet v ledeno odejo in rahlo zasnežene strmine. Posnetek smo morali vzeti iz lanskega arhiva, saj je zima letos z nami zelo skopa in snega kljub mrazu še v hribih ni veliko. Osnovne organizacije sindikata se sestanejo na občnem zboru vsake štiri leta. Letos mineva štiriletno delo v sindikalnih organizacijah po 8. kongresu zveze sindikatov Slovenije, ki je bil jeseni leta 1974. Na občne zbore sindikalnih organizacij se v vseh sredinah skrbno pripravljajo, zavedajoč se vloge sindikata, ki jo le-ta ima v naši samoupravni družbi. Obračun dela, ki izhaja iz sklepov 8. kongresa ZSS in vseh aktualnih nalog, ki so sledile v tem mandatnem obdobju bo pokazal, koliko je bil sindikat v posameznih sredinah resnično tista politična sila oziroma organizacija delavcev, ki je zala spreminjati družbeno ekonomske in samoupravne odnose. Nedvomno so bili na tem področju narejeni precejšnji koraki naprej, kar še posebno velja za obdobje po sprejemu zakona o združenem delu. Pri spreminjanju družbenoekonomskih in samoupravnih odnosov pa je ostalo še marsikaj nedorečenega, kar predstavlja eno izmed glavnih programskih usmeritev sindikalnega delovanja tudi vnaprej. Na občnih zborih osnovnih organizacij sindikata bodo ponovno ocenili delovanje delegatskega sistema in to v trenutku, ko je predvolilna aktivnost za bližnje skupščinske volitve največja. Prav tako pa bo na občnih zborih tekla beseda o življenjskih in delovnih razmerah delavcev, delitvi po delu, podružabljanju ljudskega odpora in družbene samozaščite, izobraževanju in kulturni dejavnosti in, ne nazadnje, o gospodarjenju, inovacijski dejavnosti, stabilizacijskih prizadevanjih in drugem. Na občnih zborih osnovnih organizacij sindikata bodo opravljene tudi volitve. Sindikalne skupine so več ali manj že izvolile svoje poverjenike, ki so istočasno tudi člani izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata. Poleg tega bodo izvolili vse potrebne delegate za višje organe sindikatov in zveze sindikatov. Sindikalnim kadrom namenjajo precejšnjo pozornost, kar je razumljivo, saj so naloge, kijih morajo opravljati sindikalne organizacije in organi ter posamezni sindikalni delavci, vse bolj zahtevne in odgovorne. Na občnih zborih bodo sprejemali tudi programsko usmeritev za naslednje obdobje in letni delovni načrt za letošnje leto. Med najpomembnejše naloge v tem letu nedvomno spadajo naloge v zvezi s skupščinskimi volitvami, nadaljnje uresničevanje zakona o združenem delu v vseh samoupravnih sredinah, polno angažiranje za dobro gospodarjenje, priprave na kongrese zveze komunistov in zveze sindikatov itd. Že večkrat je bilo poudarjeno, da ne smejo biti občni zbori osnovnih organizacij zgolj formalna oblika članskega sestanka, ampak mesto, na katerem člani sindikata ocenijo aktivnost in uspešnost svoje organizacije in nakažejo usmeritev za delo v naslednjem mandatnem obdobju. J. K. Bralci izbrali atletinjo Andrejo Šverc Na športno zabavni prireditvi, ki bo nocoj v domu kulture v Velenju, bodo razglasili najboljše športnike '77 v občini Velenje ter šolska športna društva in rezultate tekmovanja delavskih športnih iger Velenje ponoči ripaddniki TO občine Velenje uspešni Na 7. prvenstvu m enot teritorialne rambe SR Sloveivenije, v nedeljo v IAŽGOŠAH so so sodelovali tudi ipadniki enot TO 'O občine Velenje s :mi ekipami. Najuspešnejši so to bili naši mladinci prostovoljci: £ Bojan Kugonič, irjan Jerič, Janeziez Mouh, Tomaž lonkar, Aleš Zatfavolovšek, Andrej iyei, Igor Plazlazl, ki so pod vodstvom Darka Meniha, dosegli 1. mesto in prejeli lep pokal. Dekleta mladinke - prostovoljke pa so bile tretje, tekmovale so: Saša Piano, Magda Bačovnik, Zlata Zevnik, Franja Krevzelj, Ida Rezo-ničnik, Jožica Rezoničnik, Marina Hrastnik pod vodstvom Toneta De Costa, za Mariborčankami in Škofje-ločankami. /ečer indonezijskega slikarstva Nocoj bodo v i v Knjižnici kul-irnega centra \ Velenje odprli inimivo razstav avo slik z otoka sili v Indonezijiriji. Razstavo sta [ipravila OFA A — Združenje ientalske-prijatrateljstva iz jubljane in K Kulturni center elenje. Razstatavljenih bo 30 ik in 5 skulpturur, ki prikazujejo sloma realististično, delno livno umetnosost tamkajšnjega rebivalstva. Ob otvoritvi ri bo v imenu druženja spregcgovoril predsed-ik Bijay G. Shihrestha, nato pa bo imel kratko predavanje o otoku Baliju univerzitetni profesor iz Ljubljane dr. Leo Jerovec. Predavanje bo * spremljano z 200 barvnimi diapozitivi. Porkovitelj razstave je Termoelektrarna Šoštanj, ki je omogočila tudi izdajo priložnostnega kataloga, v katerem so med drugim opisani posamezni razstavni eksponati. Razstava bo odprta do 1. februarja. Z udeležbo na tem prvenstvu smo ponovno dokazali, da imamo mlad, usposobljen kader, ki tudi na ta način kaže uspešnost, bojno pripravljenost in sposobnost razvijanja dejavnosti pomembnih za SLO. Tekmovanje je obsegalo po programu na 14 km dolgi trasi s kompletno bojno opremo in smučmi: izmenoma hoja, tek na smučeh oziroma brez njih (ker zaradi slabih snežnih razmer ni bilo zadosti snega), streljanje in naloga iz orientacije. Pripadniki so morali pokazati enotnost ekipe, popolne tovariške odnose in primerno kondicijsko pripravljenost. Ekipo je sestavljalo 8 tekmovalcev: komandir, bolničar in 6 strelcev. J. M. Občinska telesnokulturna skupnost Velenje, uredništvi Našega časa in Radia Velenje ter občinski svet Zveze sindikatov Velenje so se odločili za skupno organizacijo športno zabavne prireditve, ki bo nocoj, v petek, 13. januarja 1978, v domu kulture v Velenju. Začela se bo ob 18. uri. Na prireditvi bodo razglasili rezultate izbora najboljših športnikov '77 v občini Velenje ter šolskih športnih društev ter tekmovanja delavskih športnih iger v letu 1977 v občini Velenje. Med šolskimi športnimi društvi so se v letu_ 1977 najbolje izkazali člani ŠŠD na osnovni šoli Gustav Šilih Velenje, sledita pa ŠŠD osnovnih šol Bratov Letonje Šmartno ob Paki ter Biba Roeck Šoštanj. Posebna žirija občinske telesnokulturne skupnosti Velenje je izbrala za najuspešnejše športnike '77 v občini Velenje: med ženskami atletinjo Andrejo Šverc, med moškimi dvojica Hubert Camlek — Peter Pogorelec, med ekipami pa nogometni klub Rudar Velenje za osvojeno 1. mesto v tekmovanju slovenske lige sezoni nogometne 1976/1977. Bralci Našega časa in Radia Velenje so v posebni anketi, prejeli smo kar 1.150 glasovalnih lističev, izbrali za športnika leta 1977 v občini Velenje atletinjo Andrejo Šverc. Športno zabavno prireditev, na kateri bo slavnostni govornik predsednik skupščine občinske telesnokulturne skupnosti Tone Pečovnik, bo popestril z nastopom tudi vokalno instrumentalni ansambel. Za obiskovalce prireditve, vstopnine zanjo ni, pa pripravljajo organizatorji še nekaj presenečenj. mmm V drugi polovici tedna bo nestalno vreme s padavinami, v nižinah kot sneg. Proti koncu tedna se bo vreme izboljšalo. Izbor športnika 77 v občini Velenje Telesnokulturna skupnost Velenje, uredništvi Našega časa in Radia Velenje ter občinski svet Zveze sindikatov Velenje organizirajo danes, 13. januarja ob 18. uri v domu kulture Velenje športno zabavna prireditev združeno z razglasitvijo najboljših športnikov 77 v občini Velenje ter šolskih društev in razglasitvijo rezultatov tekmovanja delavskih športnih iger. Vstopnine ni! Vsem otrokom dobro varstvo Samoupravna interesna skupnost otroškega varstva uspešno zaključuje mandatno obdobje - Konec leta 1978 bo v vrtcih že okoli 1500 otrok - Pogovarjali smo se s predsednico skupščine Danielo Lipovšek Izteka se mandatno obdobje delegatov samoupravnih interesnih skupnosti. V tem štiriletnem obdobju je samoupravna interesna skupnost otroškega varstva naredila zelo veliko. O tem govori podatek, da je bilo v začetku te mandatne dobe v vzgojno varstvenih zavodih naše občine 854 otrok, kar je bilo dvajset odstotkov vseh predšolskih otrok, konec prejšnjega leta pa je bilo v vzgojno varstvenih zavodih že 1321 otrok; to je 30,16 odstotka vseh iredšolskih otrok. Konec letošnjega sta pa bomo zajeli v vzgojno varstvene zavode že 36,7 odstotka otrok predšol leta pa in tako skorajda rešili problem otroškega varstva. O delu samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva v preteklem obdobju in o bodočih načrtih smo se pogovarjali s predsednico skupščine Danielo LipotfSek. - Katere so glavne smernice dela samoupravne interesne skupnosti otroškega varstva? D. LIPOVŠEK: Ves program dela se deli na enotni in dopolnilni program. Enotni program zavzema redno dejavnost Vzgojnovarstvenih zavodov in 80-urni program za 5-letne otroke, ki niso vključeni v vzgojno varstvene zavode. Dopolnilni program pa zajema investicije, varstvo na domu, delo zveze prijateljev mladine, društev prijateljev mladine in organizacij za otroke, prehrano šolskih otrok, urejanje otroških igrišč, otroške dodatke kmečkih in drugih otrok ter štipendiranje vzgojiteljic. - Izteka se mandatno obdobje delegatov samoupravnih interesnih skupnosti. Kako ocenjujete delo vaše skupščine v tem obdobju? D. LIPOVŠEK: Pričeli smo zelo dobro. Delegati so se skupščin polnoštevilno udeleževali in po razpravi sodeč menim, da so gradivo tudi pregledali. V zadnjem času pa je vedno slabše. Na vsaki skupščini se srečujemo s problemom nesklepčnosti in mnogokrat moramo seje zaradi tega preložiti. Menim, da je to zelo neresno. Mnogim delegatom ni več zanimivo delo skupnosti, ker sami nimajo več problema otroškega varstva. Res je, da smo to vprašanje skoraj odpravili, vendar pa je potrebno na tem področju še veliko narediti. Sicer pa se mandatno obdobje izteka in prepričana sem, da bomo imeli pri delegiranju novih delegatov več sreče. Predvsem je potrebno izbrati ljudi, ki so pripra-vljeni delati, nedelavnost delegatov OBČINSKA SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA VELENJE Številka: 3/78-1 Datum: 6. 1. 1978 Na podlagi 24. člena Statuta Občinske skupnosti otroškega varstva Velenje sklicujem 12. SEJO SKUPSCINE OBČINSKE SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA VELENJE, ki bo v četrtek, 19, 1. 1978 ob 17. uri v sejni sobi Stanovanjskega podjetja DOM Velenje. Dnevni red: 1. Pregled sklepov in potrditev zapisnika 11. seje z dne 27. 9. 1977 2. Obravnava predloga programa občinske skupnosti otroškega varstva Velenje za leto 1978 in sklepanje o začasnem financiranju 3. Obravnava jn potrditev plana vzgojnovarstvenih zavodov Velenje in Šoštanj 4. Obravnava in potrditev enotnih normativov za VVZ Velenje in Šoštanj, 5. Potrditev samoupravnega sporazuma o solidarnostnih sredstvih za izvajanje enotnega programa vzgoje za predšolske otroke in za pospeševanje razvoja otroškega varstva v letu 1977 6. Delegatska vprašanja Predsednica skupščine DANIELA LIPOVŠEK, s. r. =iiiitiHniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiifiiiiiii*i>nii*ii= I OBČINSKA SKUPNOST i 1 SOCIALNEGA SKRBSTVA VELENJE Številka: 06-12/75 | Datum: 31. 1. 1978 Na podlagi 18. in 19. člena statuta občinske skupnosti | socialnega skrbstva Velenje ponovno i sklicujem X. redno sejo obeh zborov občinske skupnosti | socialnega skrbstva Velenje, ki bo v torek, dne 17. | januarja 1978 ob 16. uri v dvorani skupščine občine | Velenje. | Za sejo skupščine predlagam naslednji dnevni red: 1 1. Imenovanje in izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil e in ugotovitev udeležbe 2. Potrditev zapisnika IX. seje skupščine OSSS z dne 28. 9. I 1977 | 3. Predlog cene oskrbnega dne v domu za varstvo odraslih = Velenje za leto 1978 4. Predlog samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravi- | cah, obveznostih in odgovornostih med občinsko skup- | nostjo socialnega skrbstva Velenje in delovno skupnostjo | strokovne službe OSSS Velenje 5. Predlog spremembe finančnega načrta OSSS Velenje za 1 leto 1977 6. Predlog programa dela občinske skupnosti socialnega | skrbstva Velenje za leto 1978 7. Predlog statutarnega sklepa o vlogi in nalogah skupnosti i socialnega skrbstva na področju ljudske obrambe in | družbene samozaščite 8. Predlog sklepa o začasnem financiranju potreb OSSS I Velenje v prvi tretjini leta 1978 9. Razno Gradivo je bilo priloženo delegacijam ob prvem sklicu seje § dne 9.12.1977. Predsednik skupščine i Daniela Lipovs pa bi morale odpraviti že delegacije v delovnih organizacijah ali krajevnih skupnostih; tako da se s takšnimi problemi skupščin v prihodnje ne bi bilo treba več ukvarjati. Premalo je bilo tudi povratnih informacij. - Kakšno pa je bilo vaše delo v preteklem letu? D. LIPOVŠEK: Leto 1977 je bilo eno najuspešnejših. Pridobili smo kar štiri vrtce, in sicer Tinkaro s šestimi oddelki, Rožleta s tremi oddelki, vrtec v Škalah z enim oddelkom in v KS Šalek - Gorica s štirimi oddelki. Tako smo pridobili kar 299 novih mest. — Kaj menite o gradnji otroških vrtcev v manjših krajevnih skupnostih, kjer število predšolskih otrok, ki so interesenti, da obiskujejo vrtec ni dovolj veliko? D. LIPOVŠEK: Menim, da je prav, da gradimo vrtce tudi v manjših krajevnih skupnostih. Krajani kažejo za to veliko zanimanje in so pripravljeni tudi precej prispevati. Vendar nastajajo težave, ker je potrebno pokriti ekonomsko ceno, in če otrok ni dovolj, je ta nekoliko višja. Drugače pa je prav, da imajo starši iz okoliških krajevnih skupnosti zagotovljeno varstvo v sredini, kjer živijo. Kakšne so v naši občini potrebe po vrtcih? Kdaj menite, da jih boste zmanjšali na minimum? Konec letošnjega leta bomo zajeli v vzgojnovarstvene zavode 36,7 odstotka vseh predšolskih otrok in se tako močno približali normativu 45 odstotkov. Statistike so pokazale, da so potrebe vzgojnovarstvenih zavodih odpravljene, če je zajetih 45 odstotkov predšolskih otrok. Sicer pa smo s trenutnim stanjem že kar lahko zadovoljni, saj smo lani pokrili vei^i del potreb, z dograditvijo novih vrtcev in jasli v letošnjem letu pa jih bomo skorajda odpravili. - Kakšen je vaš program za letošnje leto? D. LIPOVŠEK: V letu 1978 predvidevamo pridobitev 280 mest za predšolske otroke v vrtcih v krajevni skupnosti Konovo, Šalek - Gorica, Šoštanj in Topolšica. V tem letu bomo pričeli tudi z izgradnjo jasli za 100 otrok v Velenju. Nadaljevali bomo z 80-urnim programom za 5-letne otroke, ki ne obiskujejo vzgojnovarstvenih zavodov. Namen tega programa je vključiti otroke v organizirani vzgojnoizobraževalni sistem eno leto pred vključitvijo v skrajšano pripravo na šolo. V naši občini izvajamo organizirano varstvo na domu že tretje leto; Letos bomo število varuhinj povečali od 12 na 20. Prav tako bomo tudi letos vodili in financirali delo občinske zveze prijateljev mladine in Društev prijateljev mladine, naša komisija za prehrano bo še najprej skrbela za zdravo prehrano šolskih otrok, pa tudi komisija za otroška igrišča bo nadaljevala z lani začetim delom. Naša skupnost bo tudi letos zagotovila otroški dodatek kmečkim in nekaterim drugim otrokom ter štipendije vzgojiteljicam. Naj ob koncu omenim še to, da smo v zadnjem času pridobili veliko novih mest v vzgojnovarstvenih zavodih; to pa ne pomeni, da se odslej ne bomo več srečevali s takšnim delom. V prihodnje se ne bomo več toliko ubadali s kvantiteto, ampak bomo več delali na kvaliteti dela v vzgojnovarstvenih zavodih. Torej čaka našo samoupravno interesno skupnost mnogo dela tudi v bodoče. M. TAM ŠE I Več pozornosti posvetiti preventivni dejavnosti _a s ! I i 5 s * s * 5 S 5 Pogovor s komandirjem Cirilom postaje milice Velenje^ Jogrom Na področju javnega reda in miru ni bilo lansko leto v naši občini večjih kršitev in število kaznivih dejanj je v upadu. Pri tem pa imajo seveda največ zaslug delavci Postaje milice Velenje, ki so v preteklem letu zelo uspešno izvajali preventivno dejavnost. O delu delavcev Postaje milice Velenje v preteklem letu smo se pogovarjali s komandirjem Cirilom Jogrom. „V zadnjih letih smo se srečevali s številnimi prekrški, ki so jih napravili predvsem sezonski delavci. Tudi v preteklem letu je bilo v naši občini zelo veliko takšnih delavcev, predvsem ma gradbišču TEŠ 4, vendar pa moram povedati, da so kazniva dejanja tam močno upadla. Precej je k temu pripomoglo vodstvo, dobro pa je bila organizirana tudi družbena samozaščita. Če pogledamo števila kaznivih dejanj vidimo, da jih je bilo leta 1975 917, leta 1976 913, lani pa 853." Komandir Ciril Joger je povedal, da je največ kaznivih dejanj v delovnih organizacijah RLV, TEŠ, Gorenja, RŠC ter v samskih domovih. Do teh dejanj prihaja predvsem zaradi tega, ker posamezniki svoje premoženje premalo varujejo. V delovnih organizacijah bi morali bolj angažirati družbeno samozaščito, saj se soočajo tudi s tatvinami raznega materiala. V nekaterih delovnih organizacijah jim je to že uspelo in prav tam so zabeležili lepe uspehe, saj so kazniva dejanja v padanju prav zaradi delovanja družbene samozaščite in narodne zaščite. In kakšno je bilo stanje v lanskem letu na področju javnega reda in miru? Tudi ta dejanja so v upadu. Leta 1975 jih je bilo 325, leta 1976 362, lansko leto pa 300. Kršenja so zabeležili predvsem v gostinskih lokalih, kjer se ljudje opijajo in prerekajo. Pri tem naj ponovno opozorimo gostince, da vinjenim gostom ni dovoljeno točiti alkoholnih pijač. Poleg tega bi morali gostinci vedeti, da so v prvi vrsti odgovorni, da vzdržujejo red v gostinskih lokalih. Delavci Postaje milice želijo letos še več sodelovanja z ( gostinci, da bi na ta način zago- . tovili dobro počutje vseh gostov f v gostinskih lokalih. Stanje na področju prometne' varnosti je težko primerljivo s* podatki iz prejšnjih let, ker se i prometne nesreče letos drugače rešujejo. Odslej prihajajo , miličniki na kraj prometne1 nesreče le v primeru telesne poškodbe ali če je materialna škoda večja od 20 tisoč dinarjev. Zaradi tega bi nanizali le J podatke o vzrokih prometnih nesreč. V lanskem letu se je s zgodilo 85 prometnih nesreč' zaradi neprimerne hitrosti, 78 j zaradi izsiljevanja prednosti, 20 ( zaradi vinjenosti voznika in 161 zaradi ostalih vzrokov. V £ prometnih nesrečah je izgubilo, leta 1975 življenje 9 ljudi, leta ( 1976 šest ljudi in lani 10 obča-( nov. Tudi število hudih telesnih poškodb je narastlo. Leta 1975 jih je bilo 78, pred dvema letoma 54 in lansko leto 79. V prometni nesreči se jih je lažje telesno poškodovalo leta 1975 105, leta 1976 108 in lani 118. O tem je komandir Ciril Joger dejal: ..Največkrat je povzročitelj prometne nesreče človeški' faktor. Naši vozniki pa vozijo j preveč „na pamet" in tudi zelo, redko upoštevajo prometno i signalizacijo. Prav gotovo bi bilo1 lahko na našem področju veliko[ manj prometnih nesreč^ če bi, vozniki to upoštevali. Želel bi, i da bi bili vsi vozniki letos strpni, vzorni vozniki, da bi bilo na naših cestah čim manj krvnega davka. Prav tako se ob tej priložnosti zahvaljujem za požrtvovalno delo vsemu kolektivu naše postaje in želim, da bi bilo naše delo v prihodnje še boljše. Prav tako želim, da bi v letošnjem letu še boljše sodelovali z vsemi občani. Za sodelovanje v preteklem letu se moram zahvaliti tudi vsem družbeno-političnim organizacijam in predstavnikom skupščine občine Velenje. Zelo veseli smo bili novoletnega sprejema pri predsedniku izvršnega sveta. Ob koncu želim vsem voznikom v letu 1978 srečno vožnjo. M. TAMŠE r#j Ocena uresničevanja delegatskega sistemi v občini Velenje 8 kupsčine = ŽIC, s. r. I MARTIN PRIMOŽI iiiiMiiiiiimimimimiiiiiMiMimimiiimiiiimmiis Delo izvršnega sveta skupščine v preteklem obdobju bi lahko ocenili kot poprečno. Upoštevati je potrebno, da je ta organ novost v našem sistemu in da smo bih tako pri njegovi sestavi kot funkcioniranju brez izkušenj. Eden od osnovnih problemov izvršnega sveta je njegova struktura. Kljub precejšnjim spremembam v njegovi sestavi v začetku leta 1977 so problemi v bistvu ostali isti. Tudi po dopolnitvi izvršnega sveta so v njem ostali načelniki posameznih oddelkov občinske uprave, drugi del pa tvorijo člani, ki so sicer zaposleni v gospodarstvu na odgovornih delovnih mestih. Pri vseh članih izvršnega sveta se pojavlja problem preobremenjenosti, kar povzroča, da se posamezni člani ne posvečajo dovolj zadolžitvam, ki jih imajo v okviru izvršnega sveta. Ob vseh objektivnih opravičilih pa bi lahko ugotovili tudi dejstvo, da je delo izvršnega sveta in aktivnosti njegovih članov preveč vezana samo na prisotnost na sejah in se pri večini članov konča v obliki občasnih razprav. Iz opisanega stanja izhaja navidezna in dejanska neučinkovitost izvršnega sveta, Iger odpade največje breme operativnega dela na predsednika m na nekatere strokovne sodelavce. Še vedno niso dovolj opredeljene pristojnosti izvršnega sveta, njegova sestava, zlasti pa razmerja med skupščino na eni strani in upravnimi organi na drugi strani. Prav tako odprto je ostalo vprašanje razmerij med izvršnim svetom in skupščinami samoupravnih interesnih skupnosti in njihovimi organi, saj je po ustavi izvršni svet odgovoren za stanje na vseh področjih v občini. Izvršni svet je .odgovoren skupščini občine za stanje v občini, za izvajanje politike ter za izvajanje predpisov, odlokov in drugih samoupravnih aktov skupščine, pa tudi za usmerjanje in usklajevanje dela upravnih organov. Kar zadeva strokovne komisije in odbore izvršnega sveta ne bi smeli popustiti težnji, da bi se ta pomožna telesa spremenila v nekake politično-izvršilne organe. Prav tako bo potrebno v okviru izvršnega sveta vložiti več naporov v to, da skupščina občine ne bo samo potrjevala stališč izvršnega sveta oziroma gradiv, ki jih izvršni svet predloži skupščini v obravnavo. Veliko premalo je bilo stoijenega in doseženega, da bi izvršni svet postal organ, ki je kot team odgovoren skupščini in kot takšen tudi timsko, kolektivno, odgovarja za izvajanje odločitev skupščine in svojih sklepov. Sedanje izkušnje kažejo, da bi kazalo v bodoče imeti vendarle številčno nekoliko manjši izvršni svet, ki pa bo kadrovsko in strokovno sestavljen tako, da bo z večjo učinkovitostjo in avtoriteto skrbel za izvajanje družbene in gospodarske poutike v občini. Komisije in odbore, kot delovna telesa izvršnega sveta, pa bo potrebno v bodoče organizirati tako, da bo lahko izvršni svet strokovno in politično obvladal tudi tista področja, katerih predstavniki niso direktno zastopani v izvršnem svetu. Kot predlagatelj večine gradiv za seje skupščine bi moral izvršni svet zajemati več pobud direktno v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnosti in poskrbeti, da se spremeni odnos upravnih organov občinske skupščine v nudenju pomoči krajevnim skupnostim in tudi organizacijam združenega dela. Pogostoma se pojavlja občutek, da so upravni organi izločeni iz družbenega prostora in nepovezani s temeljno organizacijo združenega dela in krajevno skupnostjo pri izvajanju posameznih nalog, ki jih prenašamo na temeljne samoupravne skupnosti neposredno ali preko sklepov skupščine. Pa tudi dejstvo, da sklepi izvršnega sveta, kot izvrševalca odločitev skupščine, ne najdejo čestokrat pravega mesta v taajevni skupnosti oziroma organizaciji zdru- ženega dela, kaže na to, da se pri sprejemanju posameznih sklepov na sejah izvršnega sveta premalo zavedamo, komu konkretno je v temeljni samoupravni skupnosti določena naloga v obliki sklepa naložena in kakšen učinek pričakujemo oziroma, kako bomo ukrepali če sklep ne bo izvršen. Rekli bi lahko, da so sklepi izvršnega sveta velikokrat naleteli na gluha ušesa in da je bil izvršni svet premalo dosleden v zahtevi, da se sprejete naloge tudi izvršijo ah pa sprejmejo ustrezni ukrepi. Mnogi odloki, ki jih je izvršni svet predlagal in jih je skupščina po razpravi sprejela, se površno izvajajo, kar je sicer posledica kratkega stika med izvršnim svetom in uprav- nimi organi, malo pa je tudi zna sklepov izvršnega sveta, ki bi zal vali večkratno preverjanje izvaja že sprejetih določil in nalog. Menimo, da izvršni svet pre svojih sil zgublja na obravnavanji reševanju problemov in vprai tipično upravnega značaja, za kal ga skupščina ni zadolžila, istoča pa mu manjkajo močne stroko službe, ki bi morale za izvršni : pripravljati sprotne analize, uro me in piane. Tako še vedno ug vljamo, da v sistemu pripravlji gradiv in izvajanja odločitev slo čine ter sklepov izvršnega s manjka člen, od katerega je v bi odvisna obojestranska učinkovi izvršnega sveta in realizacija na (Nadaljevanje prihodi Trgovsko podjetje »VINO« ŠMARTNO OB PAKI NAS CAS Odbor za medsebojna razmerja je na 12. redni seji sprejel sklep za OBJAVO prostih delovnih mest 3TRANSPORTNI DELAVCI Poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja, določenih zakonom, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje — končana osnovna šola, — fizična zmožnost dvigovanja bremen, — poskusno delo 2 meseca. Kandidati naj pošljejo pismene prijave v roku 15 dni po obja' odboru za medsebojna razmerja. Št. 2 (412) - 13. januar 1 lelo občinske konference ZKS Velenje v obdobju 1974 -1977 } četrtek, 12. januarja 1977 je bila sklicana v dvorani skupščine občine Velenje volilna ja konference občinske organizacije zveze komunistov Velenje. Na dnevnem redu so li obravnava poročila o delu občinske konference ZKS Velenje v zadnjem mandatnem ldobju, ocena poglabljanja samoupravljanja in socialističnih družbenoekonomskih Inosov v občini Velenje ter volitve organov občinske konference ZKS Velenje. V ičujoči števil k j Našega časa objavljamo poročilo o delu občinske konference ZKS elen/e v obdobju 1974-1977, statistične podatke o gibanju članstva Z K v občini stenje in o številu osnovnih organizacij ZK ter sestavo novoizvoljene občinske jnference ZK Velenje. O volilni seji konference občinske organizacije ZK Velenje jmo poročali tudi v prihodnji številki Našega časa. VOD S tem poročilom smo želeli opi-iti delovanje občinske konference reze komunistov Velenje, kot naj-išjega organa ZK v občini, in njenih rganov v obdobju 19>74- 1977. V tem mandatnerm obdobju be-sžimo izredno razgibano družbeno-olitično aktivnost na najrazlič-ejših področjih, predvsem pa je ilo delo občinske konference in jenih organov usmeirjeno v spremi-janje družbenoekonomskih odno-ov, hitrejši razvoj piroizvajalnih sil, oglabljanje samoupravljanja, posta-itev in delovanje delegatskega sistema, uveljavljanje vodilne vloge delavskega razreda v družbi in krepitev položaja zveze komunistov. Predvsem velja poudariti, da so bili v tem obdobju v občini Velenje storjeni veliki premiki pri uresničevanju ustave in zakona o združenem delu, realizaciji dokumentov 10. kongresa ZKJ in 7. kongresa ZKS ter pri uresničevanju ciljev, ki smo jih opredelili v srednjeročnem programu razvoja občine. Ugotavljamo lahko, da je zveza komunistov s svojo aktivnostjo pravočasno sprejemala ocene o družbenopolitičnih razmerah v občini in z aktivnostjo svojih članov v frontno organizirani SZDL zago- IOBCINSKA KONFERENCA ZKS VELENJE Za člane občiiinske konference ZKS Velenje so bili na volilnih konferencah osnovmih organizacij ZK izvoljeni: 1. ANDROČEC I Ivo (TGO Gorenje, DSSS) 2. ATELŠEK CilHka (Zdravstveni dom) 3. BARLE Viktoor (ESO - DSSS) 4. BELAJ Slavko} (RLV - TOZD Jama Škale) 5. BLAGUS Dragigo (GIP Vegrad - DSSS) 6. BOLTE Franc : (TGO Gorenje - TOZD Zamrzovalne skrinje) 7. BOROVNIK FiFranc (Pesje) a ČANČ Brankoio (TGO Gorenje - TOZD Elektronika) 9. ČAS Stane (Trfransportna in gradbena dejavnost) 10. ČAS Stane (Ve/elenje - Šmartno in Konovo) 11. ČASL Anton ( (TGO Gorenje - TOZD Pralna tehnika) 12. ČERNELIČ Efdvin (RŠC - TOZD Jama) 13. DOLINAR Jožižica (Vzgojno varstveni zavod) 14.'DREN Silvo fl(TGO Gorenje - TOZD Pohištvo, TOZD Avtopark, TOZD Gostinststvo) 15. DRUKS Franc ic (RLV - TOZD Klasirnica) 16. BOROEVIČ R Radiša (Velenje - Levi breg, Šentilj) 17. ERHART Janeiez (SOZD Gorenje - DSSS) ia GUČEK Francic (GIP Vegrad - TOZD Gradbena industrija) 19. HIRŠELJ Marjirjan (Gorenje Promet - Servis) 20. JAVORNIK AAnton (ESO - TOZD Toplovodni obrati in TOZD Kovinsko-klep«parski obrati) 21. JELENKO Malaks (Bolnišnica Topolšica in Topolšica teren) 2Z JURJOVEC PaPavla (Družbenopolitične organizacije) 23. KLJUN Franjojo (Občinska uprava) 24. KNEZ Jože (Pota sirom Jugoslavije. njegovo dosledno uresničitev v praksi. Tu so bili storjeni veliki premiki, saj ugotavljamo, da se vse bolj krepi samoupravno odločanje v temeljnih organizacijah združenega dela, delavci vse bolj dobivajo možnosti za uspešnejši ekonomski in politični nadzor, nad sredstvi, pogoji in rezultati svojega dela. Na drugi strani pa se prek delegatskega sistema vse jasneje in polneje izražajo interesi delovnih ljudi in občanov, s tem pa se neprestano širijo dimenzije svobode ljudi. Izredno veliko naporov je zveza komunistov v občini Velenje posvetila kadrovski politiki. Predvsem so vidni rezultati v postavitvi celovitega sistema kadrovanja za najrazličnejša delovna mesta in družbene funkcije. Z vzpostavitvijo in delovanjem tega sistema so v veliki meri odpravljene nepravilnosti in odkloni v kadrovanju, predvsem se je povečala javnost dela in demokratičnost postopkov, kar najbolj vpliva na čimboljši izbor kadrov za posamezna delovna mesta in funkcije. Zveza komunistov je imela stalno pred seboj tudi razreševanje vprašanj, ki zadevajo nadaljnji razvoj družbenega standarda. Predvsem so tekla prizadevanja za uskladitev potreb in možnosti hitro razvijajoče se industrije ter potreb in možnosti prebivalstva. Prav zato je ZK vodila tudi nekatere konkretne akcije ali pa e je zelo odločno vključevala v nadaljnji razvoj stanovanjske izgradnje, cestnega omrežja, šolskih in zdravstvenih objektov, objektov športa in rekreacije itd. Vse te naštete naloge je zveza komunistov v občini Velenje lahko uspešno razreševala le tedaj, če je tudi sama neprestano rasla, tako v pogledu števila komunistov in njihove prisotnosti na vseh področjih družbene dejavnosti kot tudi v pogledu idejno politične usposobljenosti in naravnanosti posameznih komunistov. Število članstva se je skoraj podvojilo, še večji premik pa je viden pri formiranju osnovnih organizacij ZK, saj jih je bilo leta 1974 28, danes pa jih je 107, torej skoraj 4 krat več. Zveza komunistov kot organizirana sila delavskega razreda je bila dejansko prisotna v občini pri vseh kritičnih situacijah, kjer se je vključevala za čimhitrejše in čim kvalitetnejše razreševanje. GIBANJE ČLANSTVA ZK V OBČINI VELENJE Na področju samoupravljanja si zveza komunistov načrtno in dosledno prizadeva ustvariti pogoje za uresničitev socialističnih samoupravnih odnosov. Predvsem je potrebno ustvariti takšno družbenoekonomsko vlogo in položaj delovnih ljudi, ki jim bo omogočala učinkovito upravljati s pogoji in rezultati svojega dela, upravljanje z družbenimi sredstvi, s tem pa bodo delovni ljudje dobili resnično prevladujoč vpliv v vseh oblikah združenega dela v družbi. Zato se je ZK tudi toliko angažirala v javni razpravi o zakonu o združenem delu in si prizadevala za Leto Število novo- od tega članov sprejeti delavci 1974 1.791 251 143 1975 2.053 531 285 1976 2.637 272 179 1977 2.864 207 118 31. 12. 1977 3.147 r#a sov in poglabljanja samoupravljanja. V tem pogledu so predvsem tekla prizadevanja za uresničitev nove ustave, v zadnjem času pa se je konferenca aktivno vključila v prizadevanja za uresničitev zakona o združenem delu. V tem pogledu so bili storjeni veliki napori za postavitev najoptimalnejših samoupravnih oblik in za ustreznost organiziranja tozdov, ozdov in sestavljenih organizacij združenega dela v občini ter za zagotovitev ustreznega samoupravnega razvoja v vsebinskem smislu. c) V preteklem obdobju so bila občinski konferenci ZK predočena številna vprašanja vzgoje in izobraževanja, predvsem s stališča idejno-politične naravnanosti in dela. Konferenca je podrobno analizirala stanje v šolstvu v občini, tako v pogledu materialnih možnosti, kadrov, samoupravne organiziranosti in inte-griranosti z združenim delom ter idejnopolitičnega dela na šolah. d) Kadrovsko-politična vloga zveze komunistov se je še posebej okrepila po zadnjih kongresih in v občini smo dosegli pomembne premike prav pri postavitvi celovitega sistema uresničevanje kadrovske politike. Osnovna izhodišča za delovanje komunistov na tem področju je postavila prav 4. seja občinske konference ZK Velenje. e) Dalje je konferenca ZK posvetila veliko pozornost vprašanjem organiziranosti in obnovi zveze komunistov, vprašanjem splošnega ljudskega odpora in družbeni samozaščiti, integracijskim procesom v občini, vprašanjem delovanja ostalih subjektivnih sil, itd. II. DELOVANJE OBČINSKE KONFERENCE ZK VELENJE V pretekli mandatni dobi se je občinska konferenca ZK uveljavila kot najvišji politični organ zveze komunistov v občini in kot nosilka globalnih političnih usmeritev na najpomembnejših področjih dejavnosti. Bila je osnovna nosilka globalnih političnih odločitev, ki so se demokratično oblikovale na njenih sejah po predhodnih širokih javnih razpravah v osnovnih organizacijah ZK. Zagotavljala je neposredno soočanje stališč članstva ZK, ki delujejo v različnih družbenih okoljih in povezovala idejnopoli-tične akcije članstva v okviru občine in v širših družbenopolitičnih skupnostih. V dosedanjem obdobju se je vse bolj uveljavila praksa pripravljanja gradiva za seje konference v nekaterih organih konference, predvsem v komisijah in komiteju, ki so potem organizirali posvetovanja in soočanja stališč s članstvom ob ustreznem sodelovanju strokovnih služb, samoupravnih organov in z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Predhodna razprava je mnogo pripomogla k sprejemanju dokončnih sklepov in stališč na konferenci. Konferenca se je v preteklem štiriletnem obdobju sestala desetkrat Poleg članov konference so na sejah sodelovali družbenopolitični delavci občine, predstavniki nekaterih republiških organov, novinarji in drugi vabljeni gosti. Najpomembnejša vsebinska vprašanja, o katerih je konferenca zavzemala svoja stališča in izhodišča za delo komunistov in osnovnih organizacij, so predvsem naslednja: a) Konferenca je sproti in kontinuirano spremljala, ocenjevala in usmerjala družbenoekonomski razvoj občine. V ospredju so bila vprašanja, ki so se nanašala na globalne ocene razvojnih programov delovnih organizacij. Občinska konferenca ZK je na osnovi sprejetih ocen ekonomskih gibanj sprejemala stališča za družbenopolitično aktivnost komunistov, ki je bila naravnana predvsem v uresničevanje družbenega razvoja občine. Posebno kritično so bila izpostavljena žarišča gospodarske nestabilnosti, kjer so bili sprejeti tudi konkretni predlogi za sanacijo neustreznega stanja v gospodarstvu. Konferenca se je zavzemala za učinkovito izkoriščanje kapacitet, za doseganje optimalne produktivnosti, rentabilnosti, ekonomičnosti in akumulativnosti ter za izpeljavo integracijskih procesov. b) Hkrati s prizadevanjem za poglabljanje modernih principov gospodarjenja je konferenca skrbela za razvoj družbenoekonomskih odno- ŠTEVILO OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZK V OBČINI VELENJE 1. 1. 1974 1. 1. 1975 1. 1. 1976 1. 1. 1977 31. 12. 1977 28 41 49 68 107 III. DELO KOMITEJA OBČINSKE KONFERENCE ZK Komite občinske konference Z K Velenje je politično izvršilni organ konference, ki je posredno uresničeval politiko občinske konference ZK. V okviru svoje politično izvršilne funkcije pa je oblikoval tudi lastna stališča ter politične ocene. Bil je organizator aktivnosti znotraj občinske organizacije ZK, vseskozi se je potrjeval kot metoda neposrednega povezovanja članstva zveze komunistov in usmerjevalcev dela komunistov v osnovnih organizacijah ZK, svetih, komitejih konferenc in aktivih ZK, skliceval je seminarje za sekretarje osnovnih organizacij ZK in akcijsko povezoval komuniste v občini. Člani komiteja so tudi bili zadolženi za sodelovanje s posameznimi osnovnimi organizacijami ZK, tako je bil ustvarjen neposreden stik ter tesna idejnopoli-tična in akcijska enotnost in povezanost ob živem in neposrednem komuniciranju. Zadolženi člani komiteja so se vključevali kreativno v delo osnovnih organizacij ZK. Novo kvaliteto v delu osnovnih organizacij ZK predstavlja ustanovitev tovarniških konferenc in komitejev v REK, TGO Gorenje, RŠC, GIP Vegrad, OZD Gorenje Promet - Servis in v ERI, in sicer v pogledu oblikovanja lastnih spodbud in lastnih oblik pri razreševanju aktualne problematike, s čimer so bili tovarniški komiteji v veliko, pomoč občinskemu komiteju. Občinski komite ZK je na svojih sejah zbiral različne informacije, ocenjeval je najrazličnejše predloge, kritične in konfliktne situacije, določene trende razvoja in na osnovi poglobljenih ocen in analiz sprejemal ustrezne predloge za seje občin-ske konference ZK ali pa je zadolževal posamezne komisije in skupine komunistov, da so posamezno problematiko temeljito preučili. Svoja spoznanja in stališča je komite posredoval občinski konferenci ZK ali pa je v okviru svojih pristojnosti v skladu s sprejeto politiko občinske konference Z K sprejemal konkretne sklepe za akcijo komunistov na posameznih področjih. V ospredju so bila seveda vprašanja družbenoekonomskega razvoja občine, v skladu s sprejetimi srednjeročnimi programi razvoja občine Velenje, prizadevanja za optimalno aktiviranje družbenih sil za povečanje produktivnosti, iskanje novih programov razvoja, stabilizacijo gospodarstva, številne integracijske procese, nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov, razvoj šolstva, otroškega varstva, zdravstva, kulture ter ostalih področij družbenih dejavnosti, za smotrno prostorsko planiranje in urbanizacijo, razvoj podeželja, izgradnjo stanovanj itd. Posebno pozornost je posvetil komite kadrovski problematiki, in sicer z iskanjem najustreznejšega sistema na področju kadrovanja kot pri zavzemanju za konkretne kadrovske rešitve na najrazličnejših nivojih. Seveda je bila stalna skrb posvečena tudi obnavljanju članstva ZK, idejnopoli-tičnemu izobraževanju novih članov in njihovemu vključevanju v družbenopolitično življenje. Na dnevnem redu komiteja so bili žgoči problemi nadaljnjega razvoja občine, razmere v posameznih organizacijah združenega dela in ustanovah, komite je kritično ocenjeval najrazličnejše idejne tokove v občini, itd. V zadnji mandatni dobi se je komite občinske konference ZK sestal 67 krat, poprečna udeležba pa je bila okoli 84 %. Člani komiteja so zelo vestno in odgovorno izvrševali svojo funkcijo, zato jim gre vse priznanje in zahvala. IV. SESTANKI S SEKRETARJI 00 ZK IN SEKRETARJI TOVARNIŠKIH KOMITEJEV Sestanki in seminarji s sekretarji osnovnih organizacij in tovarniških komitejev ZK so bila ena od oblik organiziranja neposrednega povezovanja in dogovarjanja znotraj občinske organizacije ZK. Uveljavili sta se predvsem dve obliki teh sestankov in sicer sestanki s sekretarji po posameznih področjih dejavnosti, na katerih so sekretarji poročali o delu in o aktualnih odprtih vprašanjih v sredini kjer 00 ZK deluje in sestanki z vsemi sekretarji hkrati, ko smo predvsem poenotili akcije v ZK ali pa so bile podane kratke informacije. V. SEMINARJI ZA NOVO-SPREJETE ČLANE IN POLITIČNA ŠOLA Zaradi izredno hitrega sprejemanja novih članov v vrste ZK, (saj se je število članov ZK v zadnjem štiriletnem obdobju skoraj podvojilo) smo organizirali vsako leto v spomladanskem in jesenskem obdobju seminarje za novosprejete člane ZK oziroma za kandidate za sprejem v ZK. Poleg seminarjev za novosprejete člane pa smo organizirali tudi politične šole (B program). Iz naše občine tudi vsako leto kadrujemo ustrezno število kandidatov za srednjo politično šolo tako, da je v zadnjem štiriletnem obdobju obiskovalo šolo 23 slušateljev. V zadnjem času je bil ustanovljen regijski marksistični center. VI. AKTIV KOMUNISTOV DELAVCEV IZ NEPOSREDNE PROIZVODNJE Aktiv komunistov delavcev je deloval kot sestavni del občinske organizacije ZK, predvsem pa kot metoda dela komiteja. Sekretar aktiva je po položaju član občinskega komiteja, s tem je bila ustvarjena ustrezna povezanost z občinskim komitejem. Aktiv je obravnaval predvsem tista vprašanja, za katera so bili delavci iz neposredne proizvodnje še posebej zainteresirani in sicer delovanje delavske kontrole, uresničevanje zakona o združenem delu, nagrajevanje po delu, samoupravna organiziranost (reorganizaciji v REK in TGO Gorenje), kadrovska problematika, odnos predpostavljenih do delavcev itd. S svojo aktivnostjo je aktiv pomembno prispeval k oblikovanju stališč komiteja in konference, čeprav so se pri njegovem delu pojavljale tudi nekatere slabosti, predvsem premajhna povezanost članov aktiva s sredino, ki jih je izvolila in premajhna udeležba članov aktiva na sejah. 'Št. 2 (412) - -13. januar 1978 Letos 8 milijard celotnega dohodka Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje načrtuje za letos več investicij, ki bodo bistveno prispevale k povečanju izvoza - Znatna vlaganja tudi v tržišče O dosežkih leta 1977 in načrtih za leto 1978 smo se v tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje pogovarjali z direktorjem Slavkom Gera-tičem. Kakšni so dosežki TGO Gorenje v letu 1977? „Uvodoma naj povem nekaj številk. Celotnega prihodka smo ustvarili 6 milijard dinarjev, ali 25,7% več kot leta 1976, dohodka 900 milijonov din (+32,5 %), akumulacije pa 250 milijonov din (+79,1 %). Na tuja tržišča pa smo prodali za okrog 50 milijonov dolarjev izdelkov oziroma za 22 % več kot leta 1976. Iz podatkov izhaja, da smo poslovanje v letu 1977 zaključili pozitivno. Dosežki pa niso preveč optimistični, kajti kažejo le, da smo uspeli odpraviti težave, s katerimi smo se srečevali v letu 1976, čeprav tudi lani tržišče ni bilo stabilno in se je obnašalo zelo čudno. Najbolj zgovoren primer za to so pralni stroji. V začetku leta 1977 smo morali zmanjšati proizvodnjo pralnih strojev, čez 6 mesecev pa je bilo povpraševanje po pralnih strojih na tržišču tolikšno, da nismo mogli zadovoljiti vseh potreb. Ob tem naj dodam, da si veliko obetamo od dela reprodukcijske celote DOM, ki naj bi s skupnimi prizadevanji vseh udeležencev proizvodnje in prometa nihanja na tržišču vsaj omilila, pri čemer pa ne gre prezreti dejstva, da so nihanja značilna za vsa tržišča." In načrti za leto 1978? „Izkušnje leta 1977 se vendarle morajo odraziti v boljših pogojih proizvodnje in prometa v tem letu. Če to dosežemo, lahko z optimizmom pričakujemo zaključek leta 1978. Sicer pa računamo, da bomo v primerjavi z letom 1977 povečali celotni prihodek za 34,5 % oziroma na 8 milijard dinarjev, dohodek za 42 % oziroma na 1,3 milijarde din, akumulacije se bodo povečale za 74,7 % oziroma na 450 milijonov dinarjev. Plan izvoza pa predvideva, da bomo prodali na tuja tržišča za 65 milijonov dolaijev izdelkov." Ugotavljati je mogoče, da namenjate posebno pozornost povečevanju proizvodnje, namenjene prodaji na tuja tržišča? Preusmeritev v rekordnem času Leto 1977 se je izteklo in znani so tudi že prvi rezultati gospodarjenja delovnih organizacij. Obiskali smo tovarno usnja Šoštanj, temeljno organizacijo Industrije usnja Vrhnika in izvedli o gospodarjenju v letu 1977 to le: Lansko leto je bilo v mnogo-čem zelo težavno za našo tovarno, ker smo odvisni od razmer na svetovnem tržišču," je uvodoma poudaril direktor, dipl. ing. Matjaž Vouk. Usnjarji morajo namreč veliko surovin uvažati, ker jih doma ni dovolj, hkrati pa veliko usnja izvažati, da bi si zagotovili pritok deviz za ta uvoz. Prav zaradi pomanjkanja surovih svinjskih kož so morali v šoštanjski usnjarni v preteklem letu ustaviti proizvodnjo svinjskega usnja in se preusmeriti na proizvodnjo kvalitetnega govejega kromovega usnja in govejega vegetabilnega usnja; to je na njihov standardni program. Preusmeritev proizvodnje so začeli 1. avgusta, končali pa so jo konec leta. „Preusmeritev smo izpeljali resnično v rekordnem času in ob največjem angažiranju in odrekanju slehernega člana našega kolektiva, saj smo se zavedali, da je uspešno izvedena preusmeritev povezana z našim nadaljnjim obstojem," je nadaljeval Matjaž Vouk. „V ta namen smo morali vložiti v osnovna sredstva deset milijonov dinarjev. Lahko rečem, da smo tako tehnično kot tehnološko, pa tudi delno že komercialno, to nalogo že izpeljali, čeprav nam še vedno primanjkuje obratnih sredstev za pre-usmerjevalni program. S poseb- no težavo smo soočeni tudi pri ponovnem prodiranju z našim novim programom na tržišče. Zavedati se je treba, da z našim visokokvalitetnim govejim usnjem nismo bili prisotni na svetovnem trgu že pet let, zato moramo vlagati velike napore za ponovno pridobivanje kupcev, kajti vedeti je treba, da ostale tovarne v tem času pač niso spale. Osvajanje tržišča pa je težavno tudi zaradi tega, ker se je v drugem polletju preteklega leta pojavilo določeno zmanjšanje povpraševanja po usnju v naši državi." Kljub težavam s preusmerje-vanjem proizvodnje pa so v tovarni usnja Šoštanj izpolnili planske dosežke. Tako so v lanskem letu naredili 800.000 m2 usnja, okrog 1.150 ton vegetabilnega usnja, več kot 9.000 konfekcijskih izdelkov ter približno 25.000 parov rokavic. Ustvarjena realizacija je dosegla 310 milijonov dinarjev, na zunanji trg pa so izvozili za 2,5 milijona dolarjev izdelkov. Izvoz je zaradi preusmeritve proizvodnje nekoliko nižji od načrtovanega. Poprečno pa so v lanskem letu namočili 25 ton surovih kož na dan. V letošnjem letu v usnjarni načrtujejo, da bodo naredili približno 700 tisoč m2 usnja, 1.350 ton vegetabilnega usnja, 10.000 komadov konfekcije in okrog 28.000 parov rokavic. Izvoz naj bi dosegel vrednost 1,5 milijona dolarjev. Pa še ene pomembne naloge se je lotil ta 620-članski šoštanjski kolektiv v minulem letu. Prizadevanja v zvezi z varstvom okolja iz prejšnjih let so v letu 1977 začeli konkretizirati, saj so lani že začeli uresničevati prvo fazo investicije za predči-ščenje njihovih odplak. Tako bo že v prvih mesecih letošnjega leta končana reciklacija sulfidov (ena izmed faz predčišče-nja), ki bo zagotavljala boljšo kvaliteto odpadnih voda oziroma manjšo porabo kemikalij v sami proizvodnji. Celotna oprema za to je iz uvoza. „Seve-da pa bomo morali v okviru celotnega projekta čistilnih naprav v Šaleški dolini na tem področju še veliko narediti," je v zvezi s tem poudaril ob koncu naš sogovornik. iz nasm delovnih kolektivov „Res je. V novo leto 1978 stopamo z investicijskimi načrti za povečanje oziroma modernizacijo proizvodnje, namenjene za izvoz. Tako smo zaključili z investicijo za proizvodnjo 500 tisoč kavnih mlinov: Celotno proizvodnjo bomo izvozili. Zaključujemo investicijo za prehod na proizvodnjo zamrzovalnikov s pločevinastimi ohišji, pri čemer prav tako računamo z večjimi možnostmi za prodajo zamrzovalnikov na tuja tržišča. V izvoz moramo na vsak način vključiti tudi novi barvni televizijski sprejemnik Gorenje, ki je v celoti delo naših strokovnjakov. Prizadevamo si pa še, da v kar največji možni meri vključimo v izvoz tudi druge izdelke oziroma programe. Pri tem naj omenim, da vlada na tržišču veliko zanimanje za nove štedilnike iz družine 500, ki so jih razvili naši strokovnjaki. Desettisoče smo jih že prodali na tuje. Ta novi izdelek, ki bo prišel na tržišče sredi januarja, je že v katalogu ene največjih evropskih prodajnih organizacij, Ouelle in Zvezne republike Nemčije. Naše kuhinje so praktično v vseh izvedbah že plasirane na tuja tržišča. Ko že govorim o kuhinjah naj poudarim, da narašča prodaja kompletnih kuhinj, zaradi česar je ena poglavitnih nalog razvojnih služb kompletiranje programa vgradnih gospodinjskih aparatov. V ta namen že pripravljamo halo I, iz katere smo pred tem preselili proizvodnjo klasičnih štedilnikov v tovarno Alfa Vranje. Temeljni kamen za novo tovarno kompresorjev za hladilne agregate v Črnomlju pomeni pravzaprav nadaljevanje prizadevanj za uravnovešenje blagovne menjave s tujino. Vrednost samega hladilnega kompresorja namreč presega 20 % vrednosti hladilnika. Jasno je, da tovrstne investicije omogočajo večjo konkurenčnost pri prodaji hladilnikov na tuja tržišča. In še to. Omeniti velja tudi investiranje v tržišče, tako ustanavljanje lastnih podjetij v tujini, urejanje maloprodajne in servisne mreže ter skupni nastop v okviru reprocelote DOM, kar bo terjalo znatna sredstva in prizadevanja!" Že polovica proizvodnje na mehaniziranih odkopih Velenjski rudarji so lani nakopali 4.400.000 ton lignita - Za osnovnim letnim proizvodnim načrtom so zaostali zaradi objektivnih težav za 2,2 odstotka — Poprečno so v lanskem letu nakopali na dan 15.566 ton premoga, kar je za 3,4 odstotke več kot v letu poprej — Letos načrtujejo, da bodo nakopali 4,5 milijone ton premoga, od tega naj bi 70 odstotkov vse proizvodnje pridobili s sodobnim načinom odkopavanja_ Velenjski rudarji so v preteklem letu nakopali 4,400.000 ton premoga ter tako za 100.000 ton oziroma za 2,2 odstotka zaostali za osnovnim letnim proizvodnim načrtom, ki je predvideval, da bodo rudarji v preteklih dvanajstih mesecih nakopali 4,5 milijonov ton lignita. V lanskem letu je bilo v velenjekem premogovniku zaposlenih 3742 delavcev; to je tudi za 2,8 odstotke manj kot so predvidevali na začetku leta. Doseženo proizvodnjo pa so dosegli v 282,2 delavnika. Sevada pa so rudarji, z njimi pa tudi vse slovensko gospodarstvo, zadovoljni z doseženo proizvodnjo, saj so ocene, ki so jih napravili v marcu mesecu lani, napovedovale, da rudarji zmanjšanja odkopnih front (vdor blata julija pred dvema NAŠ CAS letoma in plina v januarju lani) ne bodo nakopali niti 4 milijone ton premoga zaradi omenjenih nesreč, ki sta doleteli velenjski premogovnik, so morali na rudniku izredno poostriti varnostne razmere, ustavili so izkopavanje po predvidenem načrtu v Jami vzhod, s tem pa tudi delo na pripravah novih prog. Z izredno prizadevnostjo in požrtvovalnostjo ter z uvajanjem mehanizacije pa so v drugem polletju skorajda nadoknadili oziroma dosegli največ kar so lahko v danih možnostih. Tako so rudarji v lanskem letu nakopali ravno toliko premoga kot so ga leto poprej, pri 2,4 odstotka več zaposlenih kot v letu 1976, vendar pa so lanskih 4,4 milijone ton nakopali v 282 dneh in dveh izmenah, medtem ko so v letu 1976 to proizvodnjo dosegli v 292 dneh in dveh izmenah. V primerjavi z letom 1976 je bila poprečna dnevna proizvodnja v letu, ki se je izteklo, višja za 3,4 odstotke, saj so rudarji lani poprečno nakopali na dan 15.566 ton lignita, leto pred tem pa 15.051 ton na dan. Odkopni učinek je bil v lanskem letu višji za 6,5 odstotkov, produktivnost pa za en odstotek. Z iskanjem notranjih rezerv so precej prihranili tudi pri porabi materiala, saj so zmanjšali porabo predvidenega materiala za 4 odstotke. Tako so, na primer, zmanjšali porabo lesa od 5,13 m3 na tisoč ton na 4,95 m3. Omeniti je treba, da so rudarji v lanskem letu kar polovico vse proizvodnje Del nove montažne linije delu rezultat težnje po lažjem in Znanost in združeno dek _k V nazarski industriji stavbnega pohištva so se pred časoJ otepali s številnimi objektivnimi in subjektivni^ težavami — Na pomoč so poklicali znanje, poisk^ notranje rezerve in uspeli dosegli že na mehaniziranih odkopih. Seveda pa bodo na rudniku lignita Velenje z uvajanjem mehanizacije nadaljevali tudi v tem letu, saj pričakujejo, da bodo letos kar 70 odstotkov vse proizvodnje dosegli s sodobnimi odkopnimi metodami ter tako še povečali varnost dela v jami. V letošnjem letu rudarji načrtujejo, da bodo nakopali 4,500.000 ton premoga, vendar naj bi to proizvodnjo dosegli v 265 dneh. Njihova prizadevanja so namreč usmerjena v ukinitev oziroma čimvečje zmanjšanje nadurnega dela, da bi vso proizvodnjo dosegli v rednih delovnih dneh, brez sobotnega dela. Produktivnost pa naj bi bila ob nebistvenem povečanju števila zaposlenih večja za 5 odstotkov v primerjavi z lanskim letom. Veliko se je konec prejšnjega in v začetku lanskega leta govorilo o nazarskih izdelovalcih stavbnega pohištva in o dokaj kritičnem stanju v njihovi temeljni organizaciji. Med najpomembnejšimi vzroki za to je biia vsekakor družbena kontrola cen za izdelke lesne industrije, ki je povzročila, da se cene končnih izdelkov, ob vseh podražitvah osnovnih in reprodukcijskih materialov, niso spremenile vse od leta 1974. Vprašanje rentabilnosti temeljne organizacije, pojavljalo se je sicer že prej, je bilo tokrat več kot očitno. Ob vsem tem so se v Nazarjah odločili, da poiščejo' vzroke tudi v lastni hiši. Sklenili so poceniti proizvodne stroške in so se zato lotili temeljite reorganizacije tehnološkega procesa. V decembru predlanskega leta so tako sestavili delovno skupino, sestavljali so jo predstavniki temeljne organizacije, skupnih služb in ljubljanskega zavoda za produktivnost dela. Program, na podlagi katerega so se lotili dela, je predvideval povečanje količinske proizvodnje, čimkrajši čas prehoda na novo proizvodnjo, uporabo obstoječih strojev in naprav, uvedbo nove proizvodnje brez večanja števila zaposlenih in podobno. Tri mesece dela je terjalo iskanje najugodnejših možnosti in priprava najnujnejše dokumentacije. Ob delu jih je oviralo nekaj objektivnih težav, zato so se prestavljanja proizvodnje lotili šele pomladi. Bistvene spremembe tehnološkega procesa so bile: načrtovanje celotne proizvodnje istočasno in na enem mestu, združitev strojne obdelave za vse programe v zaključeno celoto, uvedba montažnih linij, veliko vmesno skladišče polizdelkov zagotavlja pravočasno oskrbo linij, posodobili pa so tudi interni transport. Z delom so v celoti uspeli. Zmanjšali so obseg internega transporta za 27 odstotkov, povečali produktivnost na zaposlenega za 32, skladno s tem so se v drugi polovici leta povečali tudi dohodki za 12 odstotkov, ob boljši izkoriščenosti strojev in drugih prednostih so se stroški za izdelavo klasičnega okna zmanjšali za 23 odstotkov in še bi lahko naštevi. K takšnim uspehom in še bolj? v prihodnje so v veliki meri pni mogle številne izboljšave, ki soj porodile v lastnih vrstah. Tako j sami skonstruirali napravo 1 potapljanje in sušenje izdelkov ii v domači delavnici tudi izdela® izdelavo regalov doma so temeS organizaciji prihranili številne milj ne, s konstrukcijsko spremeni; rolo omarice bo temeljna organi-! cija letno prihranila okroglih! milijonov in podobno. Z vsemi tel in številnimi manjšimi spremembi« in izboljšavami so si olajšali delo^ znatno povečali storilnost. Velja pa omeniti, da ob uvajar novega načina proizvodnje bi problemov ni šlo. Težave s kater* so se srečevali so jim navrgle sp( nanje, da bodo morali ob morel^ nih podobnih posegih v prihod.' posvetiti veliko več pozorni ljudem, ki so v takšno ali druga« spremembo zajeti. In kakšni so ij vzroki nervoz in nasprotoval uvajanju novosti? Predvsem so ( subjektivne narave in so se izražal bojazni, da delavec ne bo us( obvladati novega načina pro vodnje, da bo razvrednoteno prid bljeno znanje in se bo treba zno učiti, da bo to ali ono delon mesto ukinjeno, da bo zaslui manjši in podobno. Ob teh in druj vzrokih objektivne narave je do čeno nihanje proizvodnje dol razumljivo. Kljub temu so uspehi že vidni nedvoumni. Ugotovili so, da bo letno lahko proizvedli 180.0 kosov stavbnega pohištva. Lani j to razumljivo še ni uspelo. Zar potrebnega uvajalnega časa ob n proizvodnji in ker so z njo prič šele aprila so si zadali načrt, katerem naj bi izdelali 140.C kosov in so ga skoraj v celoti ure; čili. Še bolj pomemben pa je dok daje mogoče tudi brez novih stre in povečevanja števila zaposle napraviti delo lažje, znižati pri vodne stroške, povečati storilnos ostati konkurenčen na trgu. Re: sicer, da kasneje brez novih stre ne bo šlo, v Nazarjah pa so tudi t njih marsikaj dokazali. Načrt izpolnili z 91,7 odstotki V Termoelektrarnah Šoštanj so lani proizvedli 2.196,400.000 KWh el rične energije in s tem izpolnili letni načrt, predviden z elektroenerge bilanco z 91,7 odstotki. Proizvodnja je bila nižja od predvidevanj za ugodnih hidroloških razmer, sicer pa so bih vedno pripravljeni proiz' toliko energije kot je je bilo potrebno. Tako so na primer v oktobru pi vedli za 2,4 odstotke več električne energije kot je bilo predvideno velel energetski bilanci, v novembru za 12,3 odstotke, v decembru pa je njihova proizvodnja višja kar za 31,5 odstotkov. Zadnja dva meseca lanskega leta je poskusno že obratovala nova Tei elektrarna Šoštanj 4, moči 335 MW, ki je v prvih dveh mesecih pres proizvodni plan za 30, 4 odstotke, samo v decembru pa za 77 odstotkov. V Šoštanju predvidevajo, da bodo letos proizvedli 3390 ( (3.390,000.000 KWh) električne energije, od tega v prvih treh blokih GWh, v bloku štiri 1465 GWh, v bloku pet pa 1485 GWh električne ener it. 2 (412) - 13. januar 19 DRUŽMIRJE UMIRA Zadnje čase zavzema energet-i kompleks šaleškega bazena e pomembnejše mesto v na-Ijnjem razvoju, saj daje Rud-k lignita Velenjje kar 70 od-atkov premoga nakopane ga v iši republiki, termoelektrarna tštanj pa je dajalia že pred do-aditvijo četrte faze nad 40 Istotkov v Sloveniji proizve-ine električne energije. Odko-ivanje lignita pa poteka na >sto naseljenem območju Saške doline in se: zaradi tega v ezi s tem pojavlja precej pro-emov. Žvljenjsko okolje ozi-ima celotna pokrajina se zara-pogrezanja zmanjšuje. Širijo vodne površine , nastajajo je-sra, zmanjšuje se: itak skromna netijska površina v najbolj ro-avitnem ravninskem predelu )line. Zaradi odkopavanja je lo oziroma še bo prizadetih ir pet naselij (Skale, Preloge, ružmirje — Gaberke, Pesje in sštanj). Zaradi rudarskih del je ;nutno v Šaleški dolini priza-Jtih že blizu 50(0 ha zemljišč, so se pogreznilla tudi do 50 etrov, pričakujeimo pa lahko, i bo skupno prizadetih naj-anj 2000 ha zemiljišč. Veliko naravno družbeno bo-istvo, katerega izkoriščanje ruto posega v drvužbeno okolje ga spreminja, medvomno po-loča tako prizaidetim kot ru-irskoenergetskermu kombinatu elenje mnogo eekonomske in »ciološke težave.. Ljudje na teh jmočjih so si le;ta in leta, ge-;racija za genemcijo, gradili ojo ekonomskco osnovo, si itvarjali okolje, v katerem so veh. Naenkrat poa so postavlje-i pred dejstvo, i da morajo to kolje zapustiti. ' To je izredno aleč problem, ki morda ni »liko ekonomskecega značaja za udi, temveč gre 2 za to, da so ti idje na tamkajšnšnjem območju tvarjali svoje živživljenje in zdaj i iz teh sredin nanaenkrat iztrga-. Torej se morarajo naseliti na rugjh območjih, i. To pa je tež-d razumeti in s sprejeti. Zato ■ihaja do mnogilph težav s prepevanjem. Ljudjdje se pogosto-rat upirajo preseleljevanju. Toda d drugače ne gi gre in je treba kati rešitve. V verečini primerov najdejo ustreznzne. Težava, ki ri tem nastopa, j« je predvsem ta, i v Šaleški dolinini, v občini Ve-nje, manjka ustctreznih kmetij-dh površin, na k katere bi lahko reselili ogrožene.ie. Ljudje pa ne-di zapuščajo 1 kraj oziroma bčino. , Osrednji probleblem, ki ga ob-itijo vsi prebival. 1. 1978 do 7. ure dr. Jadviga Kosi i. 1. 1978 od 7. dco 19. ure dr. Janez Poles >. 1. 1978 od 199. dr. Nada Hribar 1. 1978 do 7. uure dr. Nada Hribar •štanj: 1 13. 1. do 20. 11. 1978 dr. Peter Lazar priredlitve :tkov kulturni večečer V petek 13. 1. 1 1978 ob 19. i bo v knjižnici Kulturnega ntra Velenje rededen petkov ilturni večer, m na katerem >do pod pokrcroviteljstvom irmoelektrarne Šosoštanj odprli zstavo slik balinešeškega slikarja. Ob otvoritvi bcbo o Baliju idonezija) spregovovoril dr. Leo rovec, univerzitetetni profesor Ljubljane. Njegcgovo preda-nje bo spremljano o z barvnimi ipozitivi. krtino •DNI KINO VELELENJE 13. 1. - petek ot ob 17.30 in .30 Umri drugje -j - ameriška minalka 14. 1. - sobota ok ob 17.30 in .30 Vrnitev Djangaiga — italijan- vestern. Režija: ja: Enzo G. stallari. Igrajo: Fi Fiaco Nero, ga Carkotos 15. 1. — nedelja oi ob 17.30 in .30 Vrnitev Djangaiga - italijan-i vestem 16.1. - ponedeljeUjek ob 17.30 19.30 Nevarno lo mesto — leriška kriminalkalka. Režija: ibert Aldrich. Igi Igrajo: Burt drich, Burt Reynonolds, Catha-,e Daneuve 17. 1. - torek bsey. Igrajo: AlaVlain Delon zanne Flon, Jane Ne Moreau NO ŠOŠTANJ 14. 1. - sobota ta ob 19.30 izvesta zaročenka ca - drama, ižija: Franco Giralraldi. Igrajo: ;o Tognazzi, Isalsabela Rey, illa Brignone 15. 1. - nedelja ob 17.30 in 19.30 Nevarno mesto - ameriška kriminalka. Režija: Robert Aldrich. Igrajo: Burt Aldrich, Catharine Daneuve 16. 1. - ponedeljek ob 19.30 Vrnitev Djanga - italijanski vestem. Režija: Enzo G. Castal-lari. Igrajo: Fračo Nero, Olga Carkotos 18. 1. - sreda ob 19.30 Gospod Klein - francoska drama. Režija: Joseph Losey. Igrajo: Alain Delon Suzanne Flon, Jeanne Moreau 19. 1. - četrtek ob 19.30 Golgo 13 - japonska kriminalka. Režija: Junja Sato. Igrajo: Ken Takakura, Pori Banai Smrti: Katarina Krajnc, gospodinja iz Velenja, Šerceljeva 14, stara 44 let. ŠOŠTANJ: Smrti: Elizabeta Potočnik, prevžitkarica iz Zavodenj 63, stara 86 let; Mihael Rezoničnik, kmet iz Belih vod 18, star 76 let; Janez Vrhovnik, kmetiz Topolšice 191, star 64 let; Jožef Rančnik, upokojenec iz Zreč, star 66 let; Ivan Knez, upokojenec iz Prevalj, star 70 let; Mihael Jesenko, upokojenec iz Loke pri Žisnu, star 51 let; Maks Globočnik, upokojenec iz Ljubnega ob Savinji, star 67 let; Marija Kotnik, upokojenka iz Topolšice 45, stara 88 let in Stanislav Kavšak, kmet iz Zavodenj 49, star 42 let. Vzgojno izobraževalni zavod Velenje TOZD OŠ Karel Destovnik— Kajuh Šoštanj Svet šole OŠ Karel Destovnik Kajuh Šoštanj, odbor za medsebojna razmerja razpisuje delovno mesto POMOČNIKA RAVNATELJA z učno obveznostjo 10 ur. Potrebna je nekajletna praksa. Prošnje pošljite v roku 15 dni. KINO DOM KULTURE VELENJE 16. 1. — ponedeljek ob 20. uri Filmsko gledališče Velenje — Nezvesta zaročenka — drama. Režija: Franco Giraldi. Igrajo: Ugo Tognazzi, Isabela Rey, Lolla Brignone V Velenju prodam starejšo hišo z manjšim gospodarskim poslopjem in približno 10 arov zemlje. Naslov v upravi lista. Iščem sobo v Velenju ali bližnji okolici. Zdravko Gutman, Veljka Vlahoviča 42. Velenje. VELENJE: Poroke: Anton Pungartnik, rojen 1945, strojni delovodja iz Mežice in Regina Pečovnik, rojena 1946, ekonomski tehnik iz Mežice; Alija Sljivič, rojen 1950, rudar iz Velenja in Mirjana Brajič, rojena 1956, delavka iz Velenja; Jožef Kepe, rojen 1956 rudar iz Radmožancev in Marijana Pečnik, rojena 1957, prodajalka iz Konovega; Milan Knez, rojen 1950, kuhar iz Velenja in Nevenka Kamižaj, rojena 1959, kuharica iz Okrogljače. RUDARSKO ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT VELENJE Kadrovsko socialni sektor Komisija za medsebojna delovna razmerja delavcev v združenem delu TOZD TISK objavlja dela in naloge: 1. KALKULANTA 2. KV KNJIGOVEZA 3. NK DELAVCA Pogoji: pod 1 — grafični tehnik z večletno prakso v stroki pod 2 — poklicna grafična šola — 5 let delovnih izkušenj pod 3 — končana osemletka in odslužen vojaški rok Rok prijave 8 dni od dneva objave. Pismene prijave sprejema kadrovsko-socialni sektor REK Velenje, Rudarska 6. Stanovanj ni. Prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri 10 dni po sklepu komisije za medsebojna delovna razmerja. Srečno! ZAHVALA Ob bridki izgubi ljubega moža, očeta, tasta in starega očeta FRANCA MELANŠKA starejšega se zahvaljujemo vsem, posebno sorodnikom, ki so nam kakorkoli skušali ublažiti ta neusmiljeni udarec usode. Iskrena hvala dr. Ivanu Kralju za nudeno zdravniško pomoč v času njegove bolezni, članom in vodstvu Gasilskega društva Velenje-mesto za pomoč in dobro organiziran poslednji sprevod. Hvala govornikom za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke, duhovnikoma za opravljeni obred ter vsem občanom in gasilcem, ki so nam izrazili sožalje, darovali vence in šopke in pokojnika tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Za plažbo, sočustvovanje in pomoč - vsem hvala. Žalujoči: žena, otroci, snaha, zet in vnuki. ZAHVALA ob prerani izgubi dragega sina, brata in strica IVANA CIZEJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so z nami sočustvovali, izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v številnem spremstvu pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebej se zahvaljujemo njegovim sodelavcem in kolektivu TGO Gorenje Velenje za izkazano pozornost, generalnemu direktorju „Gorenje" in duhovniku za poslovilne besede, govornikom in pevcem pa za žalostinke. Hvala tudi zdravstvenemu in strežnemu osebju Internega oddelka v Topolšici za vso skrb in nego. Vsem iskrena hvala. Žalujoči: ata, mama ter brata in sestre z družinami. --\ Na podlagi 162. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21-224/74, 39-468/74, 5-180/76, 10-381/76 in 31—1393/76) izdaja davčna uprava skupščine občine Velenje POZIV K VLOŽITVI NAPOVEDI ZA ODMERO DAVKOV OBČANOV za leto 1977 za zavezance, katerim se odmerjajo davki po preteku leta in za leto 1978 za zavezance, katerim se odmerjajo davki vnaprej za tekoče leto. Napoved je treba vložiti do vključno 31. januarja 1978. Napoved za odmero davkov morajo vložiti: ZA LETO 1977 1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1977; 2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku, o dohodkih doseženih v letu 1977; 3. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, katerim se davek odmerja po dejanskem dohodku o dohodkih doseženih v letu 1977; 4. Zavezanci davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic o dohodkih, doseženih v letu 1977. Pod navedeno obliko davka spadajo tudi dohodki, doseženi z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov oziroma zgradb v najem ter dohodki od podnajemnin; dohdoki od oddajanja opremljenih sob pa le, če doseženi dohodek presega 3.000,— dinarjev; 5. Zavezanci davka od premoženja — na posest gozdnega zemljišča za leto 1977. Napoved morajo vložiti občani, ki se po določbah zakona o kmetijskih zemljiščih ne štejejo za kmeta, če posedujejo več kot 0,5 ha gozdnega zemljišča in če njihov dohodek v letu 1977 presega 20.000,00 dinarjev oziroma skupni dohodki vseh družinskih članov presegajo 10.000,00 dinarjev letno na družinskega člana; 6. Zavezanci davka in skupnega dohodka občanov o dohodkih, prejetih v letu 1977. Napoved morajo vložiti občani, katerih skupen čisti dohodek v letu 1977 presega 110.000,00 dinarjev; 7. Zavezanci posebnega prispevka po 23. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za leto 1977, če so njihovi dohodki iz naslova pokojnine skupno z dohodki iz delovnega razmerja, samostojne dejavnosti ali dela na podlagi pogodbe o delu v letu 1977 presegli 97.632,00 dinarjev in pod pogojem, da so v skupnem dohodku ostali dohodki brez pokojnine, udeleženi z več kot 14.644,80 dinarja. NAPOVED VLOŽIJO: -zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri davčni upravi občine, na katerem območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo niegovi družinski člani, pa pri davčni upravi občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; — zavezanci iz 2. in 3. točke pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri davčni upravi občine, na katerem območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; — zavezanci iz 4. točke, če gre za dohodke od nepremičnin, pri davčni upravi občine, na katere območju nepremičnina leži, če gre za dohodke od premičnin, pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče; — zavezanci iz 5. točke pri davčni upravi občine, na katere območju leži gozdno zemljišče; — zavezanci iz 6. in 7. točke pri davčni upravi občine, na katere območju so imeli v letu 1977 najdalj stalno prebivališče. Za leto 1978 1. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1978; 2. Zavezanci davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, katerim se odmerja davek v pavšalnem letnem znesku za leto 1978. Napoved vložijo: — zavezanci iz 1. točke, ki imajo poslovni prostor, pri davčni upravi občine, na katere območju je poslovni prostor; ostali zavezanci, ki nimajo poslovnega prostora, pa pri davčni upravi občine, v kateri imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri davčni upravi občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani; — zavezanci iz 2. točke pri davčni upravi občine, v kateri j imajo stalno prebivališče, če pa zavezanec nima stalnega prebivališča na območju občine, na katerem ga imajo njegovi družinski člani, pa pri davčni upravi občine, na katere območju imajo stalno prebivališče njegovi družinski člani. Napoved za odmero davkov je treba vložiti na predpisanem obrazcu, ki se dobi pri davčni upravi skupščine občine Velenje. Pozivamo zavezance, da napovedi vložijo v roku, določenem v tem pozivu, ker bo za nepravočasno vložitev napovedi odmerjeni davek povečan za 10% oziroma najmanj 100 dinarjev, zavezancem, ki ne vložijo napovedi pa za 20 % oziroma najmanj 200 dinarjev. SKUPŠČINA OBČINE VELENJE Davčna uprava j \_:_J t. 2 (412) - 13.3. januar 1978 NAS CAS 1 Pojutrišnjem bodo slavili vsi poklicni šoferji in avtomehaniki v Jugoslaviji. 15. januar je njihov praznik, dan, ki je posvečen njim, njihovemu odgovornemu, trdemu in nevarnemu delu, ki ga opravljajo. „Biti šofer je lepo, čeprav je težko," pravi znana pesem in približno s to mislijo smo pri- Mirko Škorjanc čeli pogovor z Mirkom Škorjan-cem, šoferjem, ki je zaposlen v Rudarsko elektroenergetskem kombinatu iz Velenja. Tu je začel delati pred osemindvajsetimi leti in se najprej izučil za strojnega ključavničarja, leta 1957 pa je opravil izpit za voznika vozil B kategorije. Predno je odšel na služenje vojaškega roka, je bil sovoznik na stari „Škodi", kije vozila kamenje iz kamnoloma na Plešivcu v mlado mesto Velenje, ki je ravno takrat hitro rastlo. Delali so od zgodnjih jutranjih pa vse do poznih večernih ur toda kljub temu je takrat vzljubil šoferski poklic. Med služenjem domovini je bil inštruktor mladih voznikov, ko pa se je vrnil domov je zopet vozil na Rudarsko elektroenergetskem kombinatu, najprej tovornjak, potem osebni avtomobil in končno od leta 1964 naprej še avtobus, dokler ni postal kontrolor prometa. O svojem poklicu, o tem, kako je bilo šoferjem nekoč in kako jim je danes, je Mirko Škorjanc pripovedoval: „Kljub temu, da je ta poklic že včasih zahteval od človeka veliko naporov in samoodpovedi pa je dandanes še veliko težje. Ceste so bile nekoč mnogo bolj prazne, danes pa preži na nas nevarnost na vsakem mestru prena-trpanih cestišč. Odveč je poudarjati, da mora biti šofer zaradi tega kar najbolje poučeni o cestno prometnih predpisih, da je iznajdljiv na cesti, ko se je treba prilagajati najrazličnejšim razmeram, da ima tehnično brezhibno vozilo, da upošteva vsa navodila in prometne znake, predvsem pa da je zdrav in spočit. Toda to še ni vse. Naše delo ne poteka le za volanom. Vedno smo v kontaktu z ljudmi, zato moramo biti vešči tudi tega, kajti nemalokrat se zgodi, da je treba priskočiti na pomoč tovarišu, sočloveku. Vse pogosteje se zahteva tudi znanje jezikov, ker vožnje po tujini to resnično zahtevajo. , Kljub vsemu temu pa vsak z veseljem opravlja ta poklic, ker je vedno zanimiv in nikoli dolgočasen." Ko je tako opisoval sončne in senčne strani šoferskega poklica pa je mimogrede potar-nal, da po njegovem mnenju ta poklic vendarle še vedno ni dovolj cenjen. „Dolgo se že borimo za to, da bi imeli benifici-ran delovni staž pa nam do danes še ni uspelo tega doseči. Skoraj da ne poznam šoferja, ki bi ob šestih šel v službo ob drugi uri popoldne pa bi se vrnil domov. Vedno moramo biti na razpolago. Najhuje pa je to, da nikoli ne vemo kdaj se bomo vrnili in če se sploh bomo. Kajti nikoli ne moremo zatrditi družini in tovarišem, ki nas čakajo, da se bomo živi in zdravi vrnili domov. Na cesti nas namreč lahko čaka marsikaj. Zato v našem poklicu ni previdnosti nikoli dovolj. Bolje je priti prepozno na cilj, kot pa se izpostavljati nevarnosti." Mirko Škorjanc je že dolga leta član Združenja šoferjev in avtome-hanikov iz Velenja. To združenje je ob ustanovitvi leta 1955 štelo 30 članov, danes pa jih ima že preko 250. Ta številka pa je še vedno prenizka, saj je v naši občini še veliko več poklicnih šoferjev in avtomehnikov. Prizadevajo si, da bi jih čimprej dobili v svoje vrste, saj bi združeni v še večjem številu laže dosegali oziroma uresničevali zastavljene cilje in želje. Mirko Škorjanc je bil vrsto let podpredsednik tega združenja in vodja „uniformirancev", sedaj pa je republiški oficir „Unifor-mirancev". To so tisti šoferji, ki nosijo posebne plave uniforme, pridobili pa so si jih z dolgotrajnim delom in zaslugami za volanom. Velenjsko združenje šoferjev in avtomehanikov prireja vsako leto šestmesečne tečaje, na katerih strokovno pripravljajo poklicne voznike, poleg tega pa redno sodelujejo na vseh večjih občinskih proslavah in prireditvah, zlasti njihov pevski zbor, ki ga vodi Ludvik Glavnik. Prav zaradi te raznovrstne in pestre dejavnosti pa je njihova dolgoletna želja, da bi dobili svoje prostore, kjer bi med drugim lahko poučevali tudi kandidate za voznike motornih vozil. „Rad bi se ob tej priložnosti zahvalil vsem družbenopolitičnim in delovnim organizacijam, ki vedno radi pomagajo pri delu našega združenja. Upamo in želimo, da bo naše obdelovanje še naprej tako plodno. Vsem mojim kolegom, šoferjem in avto-mehanikom pa želim srečno vožnjo v letu 1978!" Mirku Škorjancu in vsem drugim, ki bodo v nedeljo imeli svoj praznik pa kličemo srečno todinlL J.KRAJNC Vložili smo precej sredstev za nakup snežnega topa ureditev smučišča v Šaleku - Zakaj ne izkoristimo ugi nih vremenskih pogojev _ Mirko Melanšek, predsednik krajevne skupnosti in Ivan Zupančič, predsednik komisije za vprašanja komunalnih storitev med pogo- vorom. Ne le spalno naselje To so bile med drugim besede naših sogovornikov iz krajevne skupnosti Salek-Gorica, Ivana Zupančiča in Mirka Melanška. Krajevna skupnost, ki ima že preko 2000 prebivalcev in ki šele začenja svoje življenje, se srečuje s številnimi težavami, ki jih rešuje bolj ali manj uspešno. Kaj vse ste v lanskem letu naredili v vaši krajevni skupnosti? — V februarju smo izvedli prvo akcijo. To je bila očiščevalna akcija na območju novega naselja. Pri tem delu so nam uspešno pomagali otroci posebne osnovne šole. Naša velika želja v lanskem letu je bila ureditev pločnika. Sami lahko opazite, kako potreben je. Otroci in tudi odrasli smo velikokrat neprevidni. Ker ni pločnika, je nevarnost nesreče še večja. Ker mi sami nismo imeli dovolj sredstev za ureditev pločnika in ker razen obljub nismo dobili nobene pomoči od drugod, je želja ostala le želja. Tudi pri naslednji akciji nismo bili popolnoma uspešni. Zgradili naj bi pot nad tunelom, vendar dela nismo v celoti zaključili. Pot bi pravzaprav moral dokončati izvajalec gradnje tunela — torej gradbeno podjetje Slovenijaceste, ki pa te svoje obveznosti ni izpolnil. Pot bomo sedaj morali končati s sredstvi krajevne skupnosti. Smo pa v lanskem letu kupilu opremo, ki jo potrebujemo za osvetlitev Šaleškega gradu in jo nameravamo letos tudi namestiti. Tu se pojavlja druga težava. Grad je v zelo slabem stanju in bilo bi potrebno opraviti vsaj nekaj nujnih popravil. To pa ni vse? — Ne. V krajevni skupnosti zelo potrebujemo trgovino. Vsa naša preskrba je vezana na center mesta, ki pa je precej od rok. Ustanovili smo posebno komisijo v kateri so razni strokovnjaki. Ovrgli smo predlog, ki so ga že prej predvideli urbanisti, da naj bi bilo v našem naselju več kioskov, saj se nam zdi nesprejemljiv. Potrebujemo dobro založeno trgovino in upamo, da jo bomo dobili. V naši krajevni skupnosti manjka še več drugih objektov. Potrebujemo restavracijo in prostore za krajevno skupnost. Predvsem nam manjka večja dvorana v kateri bi se lahko zbirali na sestankih, ki pa bi bila uporabna še za druge namene. Vztrajamo tudi pri gradnji otroškega igrišča. Sklad za urejanje stavbnih zemljišč naj bi odkupil zemljo, mi pa bomo igrišča uredili z udarniškimi akcijami. Lansko leto smo začeli še z deli na cesti Selo - naselje Po-stružin. Do zime smo končali z grobimi deli, za kar smo porabili 30 tisoč din in opravili tisoč udarniških ur. , In kaj planirate za prihodnje leto? — Dokončati moramo cesto iz Sela, za kar bomo porabili še 50 tisoč din, narediti moramo pločnike, otroško igrišče, dokončati pa tudi naloge, ki smo si jih zastavili že prej in so že omenjene. Kako pa ste zadovoljni z delom delegatov in delegacij? — V začetku smo imeli velike težave s pošto. Gradivo za sestanke je prihajalo prepozno ali pa ga sploh ni bilo in je bilo zato delo delegatov slabo. Delegacije so se sestajale največkrat dan dva pred sejami, slaba je bila povezava s krajani. Priseljenci smo se večinoma šele spoznavali med sabo in iskali svoj prostor v krajevni samoupravi. Kljub tem začetnim težavam, smo vendar na sejah občinske skupščine in samoupravnih interesnih skupnosti uspeh opozoriti na probleme, na težave s katerimi se soočamo v naši krajevni skupnosti. Žal pa so naša opozorila in želje velikokrat ostale neuresničene, saj često nismo uspeli zagotoviti potrebnih sredstev, velikokrat pa je ostalo le pri obljubah. BORIS ZAKOŠEK V Velenju smo pred leti kupili snežni top. To je prav zanimiv stroj, s katerim pri nizkih temperaturah zlahka napraviš snežno odejo. Tisti, ki redno berete Naš čas, se morda spominjate, kako svečano smo oveko-večili njegovo prvo poizkusno delovanje in njegov pohod na filmsko platno. V Šaleku smo pred leti naredili tudi vlečnico in uredili manjše smučišče, saj mlado bogato mesto potrebuje rekreativne objekte za svoje lastne potrebe in vabo tujcev. Nočna smuka ni slaba stvar, zato smo postavili še reflektorje. Pa nam jo zagode zima s skromnimi snežnimi razmerami. Že drugo leto so pobočja naše doline nenaklonjena zimski rekreaciji. Že drugo leto sameva naše malo smučišče. Kaj pa top? Mogočni snežni top, ki smo ga za velike denarce kupili v Nemčiji in ki pri nizkih temperaturah, kakršne nas stijo že več kot mesec dni, kole mimogrede prekrije i smučišče ali pa vsaj del, na terem bi lahko izvedli smui ski tečaj za najmlajše, stoji j boko konzerviran, lepo naoi (upam), ovit s platnom in či Čaka, da bo prišlo do d( vora med Gozdno upravo Šoštanja, ki ima top na skrt samoupravno interesno teles kulturno skupnostjo oziri smučarskim klubom Velenj naj bi bil financer, saj so za iT topa potrebna kar precej sredstva. Pa je videti, da bo zima naokrog, predno bodo tov sedli za okroglo mizo. Sice se ob tem nehote posti vprašanje: Ni bila odločite nakupu nekoliko prenaglje A sedaj, ko je top že tu, in popolnoma neizkoriščen, bolje, da ga prodamo? Fotografija nam prikazuje že kar klasične primere napačnega pi ranja. Na parkirnem prostoru za trgovino Standard v Velenj|_ nekaj jeklenih konjičkov zaprlo stopnice, kot da bodo sami;1! zdaj stopili po njih. „NAŠ CAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstvi izdaja Center za informiran« propagando in založništvo Vt lenje, Velenje, Titov trg 2, p.t „NAŠ CAS" je bil ustanovljeA 1. maja 1965; do 1. januarju 1973 je izhajal kot štirinajsta dnevnik „ŠALEŠKI RUDARti kot tednik pa izhaja „NAi CAS" od 1. januarja 1973 ta prej. a Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stanj Vovk (odgovorni urednik), Jože Krajnc, Janez Plesnik, Mira Tamš^ Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika^ ii Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava 63320 Velenje, Titov trfc 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850-087 - Brzojavni naslov|< Informativni center Velenje. n 3 Cena posameznega izvoda 4 dinarje, letna naročnina 150 dinarjev (t inozemstvo 300 dinarjev). Žiro račun pri SDK, podružnici Velenje 52800-601 -21420. Grafična priprava CZP ..Dolenjski list" Novo mesto, tisk tiskarn „Ljudska pravica" Ljubljana. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za „NAŠ CAS" se po mnenju Sekretariata za informacije izvršni sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. febru: 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov. J ■ USPELA RAZSTAVA IN KULTURNI VEČER - Šaleški študentski klub je v počastitev Titovih in partijskih jubilejev ter dneva JLA, pripravil v knjižnici kulturnega centra Velenje „Večer poezije in proze". Predstava je zaradi dobre izvedbe doživela lep uspeh in mnogo pohval. Istega dne so v avli Občinske skupščine odprli razstavo slikarskih del Roberta Klančnika in Iztoka Smajsa. Na otvoritveni svečanosti je akademski slikar Alojz Zavolovšek predstavil oba razstavljalca in poudaril prizadevanja Šaleškega študentskega kluba, da se kulturno življenje v naši občini še bolj popestri. Decembra lani je bil v restavraciji Name ustanovni občni zbor Bridge kluba Velenje, ki se igralcev in ljubiteljev te igre udeležil tudi predsednik Bridge zveze Slovenije. Sprejeli so delovanju in ga dopolnili s koristnimi nasveti predstavnika republiške zveze bridgistov. Za novoustanovljenega kluba so izvolili Janka Mijoča. Dogovorili so se, da bo osnovno dela skrb za razširjanje te kraljevske igre v naši dolini. Ker še nimajo svojih prostorov, lahko jih zanima karkoli s področja njihovega delovanja, dobijo vse potrebne informacije na naslovu Kojakovič, Jenkova 17 d, Velenje. R- Srečno pot, šofer Kaj pa top?