OPrAHM3AMMJA yHMTE/bMUA H 3ABABMJbA y AP>KABM C. X C. Organizaeija učitetjic tn otroških vrtnaric v državi SHS. »Učiiteljska Borfoa«. HoseK h mena cy je^HO u,cjio. Pa3ABOjtc hx — He nocTOJH aatBOT. HcTopaja hx ji1 pa3,ae.jiH.;ia. Kjiacna ;ipyuiTBa yqHHHJia cy Ty iio;j;ejiy jaTi0M. Ekohomckoj no^japM.benoc.TH Ao;ia,na cy h nojiHy noAJapMJbe- HOCT. y TOMC 3HaKy CTOJiehHMa H THCyhH- ?*ia roAHi/a upoBojpi aieHa cboj skhbot, a^jyhii atHBOT po;iy jb^ackomc Y TOMe nos' ie/iy KannTajiHCTHHKH naHHH npHBpe;mora pa^a noKa^vje HCTy TeHAeHii,HJy cai«o oiiiTpH,jy. Hy y toj oditphhh .leace 6ojjobh a."iH h onac aa SKeHy. KaKO? Y ^0MyV KaniiTajiHCTHHKH nanHH npHBpeAuora pa/ia HCTepao je caBpeMeBy ateny Ha nojbe KO]iK,ypeniiHJe. M Hejia (pH3HHKora pa^a pa^H Kope x.iie0a r^e caBpeMeHa ate»a ne yiecTByje. Cjd)HTe y Baj;iy6Jbe py^iiHiie na h Ha ;;ho mopcko iy heTe Bahn _ceH.y; mmme ce na HaJBehe BHCHHe, r;i,e pa/iHHHKa pyna Anace najiaie h Ty hexe irahH iKeHy. rl'o hgto Bpe^H h 3a nocjiOBe vMiiora KapaKTepa. CaBpeMeHO APyniTBO HMa jjaHac orpoMaH Cpoj npo(pecHja y kojiiMa cy 2K«iip vnocjieHe. Mer)y thm nocjioBHMa niKOJicKH h y oniiiTe BacnHTanKH nocao 3ay3HMa bhhho mccto. IIlTa OTanH to? SleHCKO HHTaite Ma y Kojoj ce (jiopMii nojaBJbHBano caMO je jej^aH ^eo pa-AiiHiKora nHTaiba, jep caBpeMeHa aceHa npBencTBeHO naTH Kao pa^HHna. y TOMe norjie^y He pa3JiHKyje ce hh no_oacaj Haine yHHTejbHii;e. H OHa Kao cBaica pa^Hnua naTH h aeHa uaTita Haje Ma.ua. Kojihko 6ojioBa npHTHCKyjy Aymy thx cjia6ax f)Hha pacTypeBHx no cejiHMa He caMO IIIyMa^HJe sero h no cejiHMa MafeeAOHiije? Kojihko 6o.iiOBa noArpH3ajy cpijo thx cia(5Hx 6K_a f>aqeH_x npej Hore ra^ociH .•bjMCKO? Kojihko je npejKHBenHx 6oJioBa o;i H3po;ia j_yACKHx kojhx H_:a muk h Meby yiipaBHT(\-bHMa uiKOvia. npeAceAHH- D,HMa OIIinTHHa. KMeiOBHMa, IICUHnHJCKHM iracapHMa, cpecKHM na4eJiHHU,HMa. Ha^3opHHa,HMa hikojiokhm, uiko.ticp;hm niicneKTopHMa h MHHHCTpHMa HpocBeTe? Kojihko 6ov7OBa Tpyjy ^Huna ocehaaa h joni HeojanaJie H^Me nrro THH.ajy Ha zuy ayi_e thx CJiafinx Onha Heoro nyia CTaBJ_eHHx H3BaH aaKOHa h H3BaH cBane Bepe ji& Ta onha HMajy npaBO Ha jkhbot? Ko.ihko 6ojio_a? H TH 6OJIOBH M(vpajy HMaTH H3/IHBa CBora 11 Mopajy HMaT_: u,ju_a h CM_c;ia cbora. CvMopHo le.io Aa_a_iH>e yHHTeJ_Hiie h Copfien ciaB H>en nocieAHna cy TaKBora. nojioiKaja. H HHK.a,aa ce cbc to HHje moivio viennie waHHd)ecTOBaTH nero na jiimHMa ohhx, Koje cy H.a Tiejiy OBora noicpeTa. Jep aKo je pei 0 cvmophom n?oy h bcmhtoj 36h.i_h npe^ce;iHHua Te opranH3a_,Hje r-^Hiia CaEKa Pa^HueBnheBa HMa ra vbck a ano je pen 0 6opf>eiiocTH jiyxa h AaBaH>y oraopa He^ahaMa miTBOTa ij je acHB npnMep r-i)a JejieHa IlBaHOBHhKa no^npeAceaHH_;a Te opraHH3an,Hje. ^o^aJTe tomc MapJbHBOCT h BeHHTV pa^JbHBocT ceKpeiapa opraHK3au,HJe rocnotje KoniaHHH h onaa ctp cTBopn.iR cse uiTO BaM TpeOa #a jeAaH noKpeT, Ttojv HMa .TOCTOJHe npencTaBHHKe CBOje, kojh fae My Aa™ CBe hito My ce AaTH Mome. Hy iina xohe Taj noKpei? U,hjt> naM je, Beae HaM one y cbomc nporaacy: 1. fla VApy>«*Mo y jeflHy i_MpoKy opraHH3ai4MJy cBe yMHTen>HL4e n 3a6aBHJbe Kpan>eBCTBa C. X. C, Te fla ynpyweHOM CHaroM MomeMO jase h Bniue ymi;aTH Ha npncseTHH m Ko;uypHH pa.BHTan y4iueJbHi^a h 3a6aBHn>a Kao jaBHMx pagHHLta. — 2. Aa paAMMo Ha 3aAo6HJatfoy npaBa cbojhx nnaHOBa y -Mncny h>hxobmx flywhoctm. — 3. fla yTH4eM0 Ha npocseTHH m KynTypHH HanpeflaK meHCKcr noflMnaTKa, Kao m na 6y^etbe meHe y ujmpokhm cnojeEKMa Hapofla. — 4. fla pa^HMO Ha jaHaH>y m 0ApwaBaH>y ApyrapcKnx Be3a M3Me^y CBHjy ynHTen>Ht48 m 3a6aBnn>a, na h ymneA>a noflaHMKa-LJ,a Kpan>e_.TBa C. X. C. m h>mxobmx opraHH3a>4HJa 6e3 o63npa Ha Bepy. Kojihko cMHCia y obc 4 TanKe? PasEHTii Behy nyY.OBiiy Kyarrypy koa ^HHTeJbHn,e! CaMo to na je Habena nojiyra kojom ce MHorn TepeTH c nyTa yKJian>ajy ! 0 aa je koa Harae yHHTeJBH_;e BHrae ^yzoBHe KyjiType, ne 6ti ce A?maBa.jio rsl no kojh ynpaBHTefl> niKOJie TpecKa hotom 0 naioc _peA HjOM. Koja My je y cBaEOMe nor.ie.Ty paBHa; ^a MHora 03 h>hx AOHeKyje iiikojiCKora Ha,zi3op_HKa ca CTpaxoM, Hero 6h ra OHeKHBajia cioOo^ho h c npaBOM TpaatHjia noMohn oa H>era; ^a FaaBHH Oziocp Ym\TejtcKora yapy5Kei_a Ha IlpBOMe yHHTejbCKOMe KoHrpecv 6araTejiHme ynHTeJLn_;y THMe mTO joj He ;ia hh je^no MecTo y pajiy thx fla_a h He 611 yqHTeJbH pa^HKajiH upe^JiaJKvhH y CBOjoj rpvira 3a FaaBHH On6op h rocnoi)H_y Pa^HHeBHiieBy mothbkcaji TEMe, »idto je rocuo^Hiia PaAHneBHfceBa HBpiuhn paAHKaji oa MHorHx j^HieJta pa^HKaja, jep yBei: rjmca ca yHHTe_.HMa paAHKajniMa.« ^a, ^a. CBe ce to _e 6a Morjio At-CHTH h jom Miioro niTO inTa uito je 3a Hamv y>niTe_>Hny nonH3KaBajyhe. lloCTHiill OBO npBO 3HaHH HaOpViKaTH ce h cnpeMHTH 3a HHTeaeKTya,iHy h y onmTe HAejny 6op6y oa ApyniTBOM h 6hth CHrypaH y noCe.nj'. Jep ko ce HaopysKa a 6y^e cnpeMaH jia thm opyatjeM pyKyje Taj je cnrjrpaH ^a aoSnje npaBa npeMa ^VjkhoCTHMa CBOJHM. n Taj je cnrypaH Aa h Ha Apyrora ^TH^ie y npocBeTHOM h A.yxoBHOM norjieAy h jia. ra Kpehe nanpeA- HaBeneHH imjbeBH oBe opraHH3an,Hje to h Tpaa?e. y TO HM6 MH CpAaiHO II03ApaBJ_aM0 opra__:3anH.jy naniHx Ko^erHHHiia — aa_ HanoMHiteMo: OcHHBai-e OBe opraHH3ai|MJe He Tpefia fla 3HaHM Hanyu.iTatt>e ysMTen»CKor YApy»etba Hero jaMavbe CBora yT»maja Ha h> y CMHcny cy36Mjatfoa CBMJy namM Koje HaM cepBHpa FraBHH OA^op YMMTeibCKor YflpylKetba; TpoinHTH CBojy cHary Ha npocBeTHK h KyaTypHH HanpeaaK jKeHCKor noAMJiaTKa He y n;enTpHMa Be_ y cHpoManiHHM h npoJieTepcKHM KpajeBHMa BapomH h cejia _amH7., jep _ima HajBHme Tpeda npocBeTe e Kyjmrpe j_y,Ti.CKe. TaKo paAeliH opranH3an;Hja HamHX flpyrapHn;a no norav HMahe cBora onpaBflan>a ca neAHniTa h>hxobhx jihp:hhx HHTepeca e CMiicjia ca rjieAnm-a onniT_x HiiTepeca, Koje cmo mh HMajin y bha>% tobopehn o a>HX030M noKpeiy no3ApaBJ_ajyhH ra cpAaino h HVAehn My csy CBOjy noMoh y ueMV je h y kojihko 6yAeMo MoraK h yMe.nH*AaTii. ,7Ipar. M. MHxaH.iOBin. Opomba uredništva: Srbska u5iteljska javnost dosledno izpušča učiteljice ženskih roŁiiih del in tudi v tem članku in pri snovanju organizacije učiteljic vseh kategorij za državo SHS pozabljajo na to kategorijo. Organizacija komuoističnega učiteljstva v Ju^oslaviji. Učitelii komanisti iz Srbiie so imdi dne 16. iuliia t. !. skuoščino v Beoeradu. na kateri so očrtali elavne smernice svoiih načel in ideri. ki iih hočeio zastooati na k^n^resu. Na koneresu so ostali s svaiim.i nredlotri v manišini. zato so izdali oosebno lziavo s katero sa znova fiksirali svoie stališče in z letaKom in potom svoleea časoois;a manifestirali za svoie načdno stališče. Ta neuspeh na komunističrreca učitelistva ni onlašil. amDak so se z vso silo vrsrli na širienie svoiih iden lu nazorov med nčit-.listvom ler -okreDHentem svoie siruie in kulturne oreanizaciie. V svoiam -!asi!u *I 'čiteliski Borbi« ie izdalo vod^fvo kulrurne onranizaclie kx>munlstične_a uMtelistva noseben oklic »UčiteJiem konmniitom Jueaslavi'e!& O vprašanhi areanizaciie učiteliev s^ciHlistov-komiinistov v Jueoslaviii so oodrobneie raznravliali na VII. skunščini ¦n izdali sledeče resoluciie: 1. Oreanizaciia učileliev (iic") komunistov osiatie kakor do«vedai socialno-nolitične?a borbene?a značaia osvaiatoča si načela komunizma in iznolnuioča vse odločbe strankinih kcnpresov. 2. Člani te oreanlzaciie so lahko člani Učiteliskeea L'druženia in drueih učitelfskih oreani7acii ali niihova akriia v niih mora biti taka. da deluieto za uveliavlrenie idei učitelisketra sindikata. ki ie včlanien v Centralnem sindikalnein veču Ju«-oslaviie. 3. Člani uprave Učiteliskeea sindikata so člani te or^anizaciie samo v tem slučaiti. če ie Učit. sitidiVnr včlanier v Centralnem sindikalnern veču Jugoslavije. Vendar tudi v tem slučaju ne prestane sodelovanje Učitdjske komunistične organizadje. V 1. štev. VI. letnika (1920) ima nailsniena »Učiteliska Borba« nravila kulturne or?anizaciie nčiteliev fiic) socJalis;ov konmnis*:ov v Jueoslaviii. Sinoter or?anixaciie ie: a) zaščita nclitično- ekonomskih Interesov ra osnovi razredne?a bola: b) Dreosnova osnovneea i^olstva v smislu princinov socializma: c) delcvanie za Dreobrazbo družabne?a reda v smisli! komunizma. dosIužuIoč se vseh metod. ki se iih noslužuie koniunistična stranka in ostale delavske orean'zaciie. Srgdstva so: a) aeitacHa in nroDaeanda v smislu smoirri nied učitelistvom: b) nrotesti notom tiska in skuoščin Dro-ti vsem onim ki kršiio učiteliske tjravice a!i izdaiaio reakciionarne zakone m raznise. ki se n^našaio na interese ddavs'>;efa liudstva in šoio: c) solidarno delo s komunistično stranko Juposlaviie rn delavskimi profesionalnimi orfanizaciiami. v vseii slučaiih ki secafo v obče interese liudstva in na ta nRČin sodelovati s centr<_nim strankintrn \rečom • d) izdajanje (mesečno ali polmesečno) glasila organizacije in priTejanje posebnih izdaj, ki bodo širile socialistično shvatanje učiteljskega položaja, naše prosvetne polttike in v obče socialna vprašanja s komunističnega vidika, kakcr za preureditev argaivzacije narodnega ?olstva in prosvete po prevzetju oblastev od strani proletarijata. Nadaljna pravila so običajne vsebine. Kakor gibanje vseh posameznih idejnih skupiti med jugoslovanskim učiteljstvom. tako hočemo tudi to gibanje nadalje zasledovati. Priporninjamo pa, da je srbsko socialistično učiteljstvo organizirano tudi hkrati v Udruženju Jugoslovanskega Učitdjstva in se bori kot opoz-lcija za uveljavljenje svojih idej.  Iz naše organizucije. Društvene vesti. -i- Zborovanie "Učiteljskeca društva za Hiariborski šolski okrai« bode 11. nov. ob 10 uri v Mariboru v mali dvorani Narodne-a doina. V s d 0 r e d: 1. Poročilo o društvenih zadevah. 2. Nadalievanie 0 koneresu v Be©eradu. 3. Predlosri in slučainosti. Gotovo Tjridete vsi. ko že 3 mesece nismo inieli sestanka! Predsednica Mar. Godec. + Učlteljsko društvo za mesto Ptuj in ptujskl okraj zboruje dne 11. novemhra t. 1. ob pol 11. uri v Mladiki v Ptuju po sledečem sporedu: 1. Zadnji zapisnik. ?.. Dopisi. 3. »Siam« rel. tag. Ferdo Lupša. 4. Podrobni učni načrt za zemljepis in zzodovmo. 5. Sprememba pravfl. 6. Slu- čajnosti. Pe\^ka vaja ob 10. uri. Po zborovanju Martinova gos. + Kozjansko učiteljsko društvo zbonne zadnMč v tekočem letu v četrtek. dne A. naveinbra 1920. ob pol 11. url v Koztem do sledečem vzDoredu: 1. Donisi. 2. »Nekai micliaiev o pouku srbohrvaščine na jiaših ltudskih šolah.« Poročevalec tov. $etine — Prevorie. 3. Stanovsko društvo »Učiteliska samonamoč.«- 4. Sluča.inosti. Na nolnoštevilno udeležbo vabi Dodrredsednik -. Ante Poločnik. + Zborovanje kočevskega učiteljskcga društva. V soboto, 23. t. m. ie zhorovalo učiteljstvo tega okraja v Ribnici. 2al, da nam ni bilo nebo ridklonjeno in je sitni Jupiter Pluvius zadržal marsikaterega člana doma. V pozdravnem govoru je tovariš predsednik omenjal tovariše in tovarišice, ki so nas z r.ovim šolskim letom zapustili. Med temi je tovarišica Kavčič - Urbančičeva, ki nas je zapustila za vedno, preselivša se v bodočnost, kjer ni gnusnih strankarskih borb, kjer vladata mir in sloga. Slava njenemu spominu! Novodošlim pa kličemo dobrociošlico v našem drugače precej zapuščenem okraiu. Pozornost vzbudi pismena opravičba odsotnosti g. nadzornika, ki želi zborovanju uspeha in pozdravlja navzoče. V svojeni na_aljnem poročilu omenja predsednik, dogodkov, ki so se odigrali na svetov- nem po_orišču in doma. Posebno markantni in v naše stanovske zadeve globoko segajoči so učiteljski kongresi, ki so se v tetn letu vršlli. Češko - slovaško učiteljstvo je zborovalo v Pragi, jugoslovansko v Beogradu, v avgustu pa jugoslovansko učiteljstvo zasedenega ozemlja v Trstu. To so veseli pojavi, to so svetli moraenti v našem stanovskem življenju. Toda v tem času so doživeli, Slovenci Pri morja požig svojega kulturnega središča v Tr-  stu (Narodnega doma), a v novi domovini naj-  večji poraz izza časov Ljudevita Posavskega, Slovenca peljejo vnovič na morišče in vadljajo za njegovo imovino, lepo našo _emljico. Sramo-  ta za XX. vek, sramota za Entento in vso njeno  javnost, ki ne dvigne glasu protesta proti ne-  zaslišanim krivicam v zasedenem ozemlju, sramota zatijo, da odreja glasovanja le za po- kritje svoje brezštidnosti z krinko htnavske do- brohotnosti v rokrajinah, ki so sporne po svoji geografski in gospodarski legi, a pušča kompakt- ne mase raznih narodov proti njih volji v tujem jarmu in to Slovane Primorja in druge. Na mesto nerhškega stopa britsko - francoskl militarizetn! Zapadnemu kapitalizmu na ljubo smo morali izgubiti Koroško, njemu in njegovemu strahu pred maščevalnostjo bodoče Nemčiie niso morali položiti v grob svoje bratc Dreko Karavank. Vedite, da slovensko učiteljstvo občuti ta poraz kot svojo najhujSo bol, fcot najustrašneiše razočaranie, da zre z žalostjo, kako ubijajo krvniki zapadne koruptne civilizacije njegov iod, a stiskajoč pesti prisega, da podžge ta udarec njegovo vztrajnost, da podvoji njegovo delo za narod in skupno domovino, zgrajeno na grobovih tisočev, posvečeno s krvjo najboljših sinuv. Naše ledinstvo poživlja težke dneve, separatisti dvigajo glave, a slovensko učiteljstvo ne išče krivcev nikjer, ker smo krivi na porazu vsi in to ravno toliko v Beogradu - Zagreba kot v Ljuhljam. Napratn ententl hlapčevski, v notranjosti strankarsko - malenkostni, to je naš poraz. Kvišku s-roa, — vl)oj za odrešenje zasužnjenih bratov in sestra — z vztrajnim kulturnim delom, z vzgojo borcev, ki nam s svojo odločnostjc pripomorejo k us^ehu. Meje se bodo izpremeniie, narodi se bodo crtresli svojih dosedanjih uuirpatorjev in to tako, da ne bodo vprašali prav nikakega dovoljenja pri pariško - k>nionskih blazirancih in njih hlapcih v Rimu m drug"d. Naš iskren pozdTav velja Vam, nesrečni naši sorojaki, naše simpatije so pri Vas. Naš; stc ii: naši boste, to je gotovo. Ako hoče naš stan doseči svoj cilj, mora sam sebe dvigniti. Ljudje krivih hrbtenic in suženjskega duha ne morejo vzgajati krepkih lndividualitet. Politični demagogi želc hlaucev, žele ljudi brez zr.ačaiev — učiteljstvo pa naj jim obrača hrbet. Potrebna nim je krepka organizacija, zato vsi na delo zanio. Danes je tu, temelj ji ie postavljen to je l.IJU — tcliko zapliuvano in omadeževano od naših političnih zaplotnikov. Malo časa obstoji, a zaznamuje pa že lahko dva uspelia: Rešitev nadzorniškega vprašanja in regulacija plač oziroma povišanje draginjskih doklad. Brez nje in preko nje ne gre več. Zmagujc tudi tam, kjer se ji stavijo zapreke na pot. Temu cilju — osamosvojitve vsakega varuštva vladajočih strank hitimo naproti, odstra njajemo vse krepke in vršimo tudi na sebi objektivno kritiko, da se dvignenio nad sedanjo korupcijo in demagogijo: Da pa rabimo v to le eno stanovsko organlzacljo, to je jasno vsakomur, ki ni slep. Iz vsake nepremišljene besede, iz vsakega predvojnega izraza, ki ga kdo med nami zagreši, izvajati konsekvemce in delovati po geslu dlvide et impera, to prepuščajmo maikontentom, ambicioinim naravam in nam mogočira sepa_atistom. Vzgled Italiie, kjer jc učtteljstvo razcepljcno v 8 organizacij, pa naj nam bo glasen opomin, kako slabo bo za nas, če se posreči že zdaj u&tvarjati pn nas organizaciie, ki naj se dele po svetovnem, političneni in morda celo osebnem prepričanju ozjroraa delu za dosego korit. Na to je tovariSica tajnica prečitala zapisnik zadnjega zborovanja. Tovarišica Jelica Jakšetova nam ie v temperamontno pisanem poročilu polala svoje vtise iz kraljevskega Beograda. Iz njenega govora je zvenela mehkočuteča slovenska duša, ki je polna ideala šla v jugoslovansko Meko, ki je nrepsnela po trenetku, ko bo mogla videti središče naše domovine. Bila je tam — ne toliko radi kongresa — kakor radi svojega hrepenenja, svoje želje po udejstvovaniu jugoslovanske misli. Zato je žela koncem svojega poročila burno zahvalo navzočih, ki so v duhu rotnali 7. njo del in nazaj, zrli ž nio pomenibnejše dogodke nepozabnih dni. Ker je šla dol brez ambicij, brez predsodkav, je bil njen govor poln belih barv, poln cvetja Tn zlatega solnca, raedtem, ko je tovariš predsednik podajajoč sliko učiteljskega kongresa črtal R realizraom vtise, ki niso v celoti tako lepi koi dozdaj omenjeri. Težko jc podati objekti\Tio sliko prvega se stanka, a giavno je, da je položen teinelj enotni organizaciji učiteljstva, da je zmagala ideja stanavskega - sirokovnega udruženja brez ozirov na vladajočo sedanjo ali bodočo politično konstelao-rjo. Poudarja, da so bile med kongresovci tudi male nizkoine c!uše, ki so iskale saine posebnosti povsod. Bilc je med nami separatistov, ki niso vcdeli drugega, kakor pljuniti na kongres s tem, da so izviekli iz njega posamezne vzklike in jih podali kat sliko kongresa pozabljaioč pri teni, d?. io ni bil smoter kongresa temveč le trenotni izraz subjektivno orietitiranih duš v burni debati. Teda strankarski šarlatani rabijo to in zato so phnili kot psi na te posameznosti in jih razbnnujoč podali politični javnosti v veselje nasprotiukov, stanu v škodo. Ponavljam še enkrat, da je bilo mars_iai, kar ni bilo ravno preveč idealno in prelepo, da je marsikdo tudi telesno nekoliko potrpel, toda brez truda, brez požrtvovalnosti ni nič na svetu. Kako globoko je segla ideja UJU nam doka/uje najbolj dejstvo, da so do danes sklenilc naslednje naše organizaciie pristop k UJU: Veliki Bečkerek, Maribor (celokupna Zaveza), Split (dalmatinski Savez), okrožje Šabac, Beograd, Pančevo, Bitolj, Novi Sad (Bačka - Baranja), Požarevac, Vranja, Kruševac. To so člani UJU. 23. sept. v Indjiji zbTano učiteljstvo Staie Pazove, Ruine in Ztmuna je sklenilo, da je za idejo uiedinjenja in pristopi zaeno s hrvaškim Savezom k UJU. Tako gre ideja po domovini, in v doglednem času stnie vse učitelistvo, ki ne išče separatizma ;z kateregakoli vzroka, v eno falango ne sa:iio z besedatni temveč z realr.ostjo, da bo idcia, tzrečena v Beogradu postala dejstvo vse povsoi. Jugoslovanstvo je na pohodu — SHS iz- ginja in umira. * Nislednia točka je bilo poročilo iz Maribora — poročilo o zadnjem delegacijskem zborovanju Zaveze Poročilo predsednikovo ni bilo ravno novo, ker je podal »Učit. Tovariš« izčrpno po-ročiio o tern zgodovinskem zborovanju. Iz njegovega izvajania povzamem le, da je tudi v debatah r Mariboru vladala semtertja še predvojna subjektivnost. V debati so padali izrazi, ki niso današnjim razmeram primerni. Moderno nadahnjen inteligent ne zre več na stranke z očmi nekaterib debaterjev, toda ne sodimo tega ostro, ker je avtokritika najtežja. To ie pokazal Hrenov referat, ki je znak, da žeiimo sanaeije, da želimo odstranjenja vsega, kar povzroča vročo kri in razburja Strasti. Le ne bojmo se stvarne kritike, ne bodimo preozkosrčni in ne valimo vse krivde le na nasprotnike. IJJU in njegova pravila naj postanejo kri in meso organizatoričnega dela, a javljajo naj se tudi v naših glasilih, ker izhajajo še danes čianki, ki niso popoinoma neoporečni v političnem ozirn (»Narodna Prosveta^ v nekaterih člankih). Skupnost zahteva požrtvovalnosti, zahtev« tolerance in jasnosti v politični orientaciji. To so misli poročila. « Zadnja točka zborovanja je vzbudila živauino raizpravo, iz katere posnemam le naslednje: a) Za spomenik tovarišu Qolmayerju Pr*" speva društvo nekoliko, dasi ni bil nikdar v okraju. V to porabi preostanek iz Beograda. b) Tovarišica Šiška ie vzbudila zanimanje za okraj. učitelj. knjižnico, ki sedaj sameva v S Ribnici in njene knjige leže zaprašene v omaranI Toda tudi za dopolnjevanje knjižnice sklene | učiteljstvo važne sklepe. c) Qlede Narodne Prosvete se sklene, da & predlaga šol. nadzorstvora, da naroči učitelistv* vsake večrazrednke po en skupen izvod. Navzoči voditelji iz Vel. Lašč, Dolenje vasi, učitdjstvo iz Sodražice in Ribnice je sklenilo takoj naročiti po en izvod lista. d) Za prihod. zborovanje sta izvoljeni dve tovarišici, ki bosta zbhrali -godovinsko učno snov, posiano od učfteljstva, da dobimo uporabIjive kažipote za šole. Ker ni upanja, da bi se vršila kaj kraalu okrajna učit. konferenca, zato skušatno pripraviti gradivo za zgodovinski in zemlfcpisni pouk, ki bo izpremenjenim razmeram primeren. Sklep je, da bodi na vsakem z-orovanju dkiaktična ali druga znaostvena razprava na dnevnem redu. e) Tovariši pevci in tovarišice pevke sporočite ipevovodji tov. Kovaču — Sodražica, kakšen glas pojete, da mu bo mogoče pričeti z delovanjem za gojitev lepe pestni v okraju. To pa kmalu. Po_a_i so bili še nekateri predlogi in sprejeti, kar dokazuie, da je društveno življenje živahno in se tovariši in tovarišice zavedajo položaia, v katerem se nahajamo. S tem ie bil dnevni red izčrpan in odšli smo k telesneinu okrepčilu. Prežlveli smo še nekaj ur v razgovoru in zabavi ter se razšli. Argus.  Iz Jugoslavije. — Onim, k! se izjaviiajo oroti učiteljskim oladara. Naenkrat so se znašli Hudie ki so se oričeli soodtikati nad učiteliskimi nlačami in dokladami. Po kavarnah. eostilnah in zborovardih. v mestu in na deželi se osrlašato in delaio neokusne crimere o dohodkih. Opozariamo dkraina učiteliska društva. da sama nanraviio konec -Ovoričeniu takih liudi. Prei ni videl nihče učitelia-začetnika. ko ie imel 66 kron mesečne nlače in med voinim časom ko ie učiteifstvo živelo brez drasnniskih dioklad! Seveda. če se Dravočasno zavrae te liudi. se takoi kažeio .kot ^DriiateJ1«« učitelistva in »DTivoščito« učitelistvu težko nribnrien kruh. — Minuli so časl ko so smatrali 2:0SDodie zviišame učiteltekih ofač za »i*retirnne zahteve«. Danes. hvala Bo_u. m_ odloča o učitelfskih nlačah samo Sloveniiia. ki se ie izkaza'a v nreteklosti zelo nehvaležno nanram učitelistvu. amoak imamo nTočno zaslombo tudi v Beoeradu in v srbskem učitelistvu. — Prei ko ie iin.elo učitelistvo maniše nlače kot diržavno uradTiištvo. se ni nikdar zpražal-o učiteli?tvq nad tem. da imato uraHniki veoio olač~>. Učitelistvo se ie dosledno borilo le za 'zieditiačenie 7 državnim uradništvom jm za zvišante svojih Dlač. Tako bi bilo tudi seč?.\ Drimerneie ci.a se vse uradništvo zav/ame za takoišnlo izvedbo o-racmatike. Kdo na sc more. 7 današnk) uredlitviio zadovoliiti!? Tudi učitelistvo se ne more zadovoiiiti s sedanio ureditvik) amDak se bo borilo. da se čimDreii izvede s^kUDna rova Dra?matika ter se tiidi učitelistvo tivrsti v D.rasrmatiko. Sele notem. ko bo tičitelistvo uvrščeno v sološno Draematiko •'ržavneea uradništva bo smatralo. da se ie uffodilo niesra zahtevam. Dotlei oa ie hrvrb^ nčitelistva skuona z ostalimi ^ate-Tr>,riiami državnes^a uradništva kliub temu. cb ".čitelistvo sedai slučafno nekai več r*Iat Potem boino enaki v vsem in ne bo nritožb! — Proti učiteliskim draginiskim doWadam in Rlačam. <>Naš Olas«. ?Iasilo drušiva iavnih nameščencev v kralievini SHS niše v svoii 43. štev. t. 1. v članku »Proti Vorunciiii v Jueoslaviii« med drueim sledeče: Vlada nan noskrbi za to da ne bo ^rrrel učiteli-začetnik višie olače od vseisčiliškera orofesnria in avskultant Dri srxliščti vlšiih Dreiemkov od dvornesra svetnika. kakor ie to sedai. — Prioornip'"amo. da fe »Naš Olas« p-iasiio orcanizacije javnih nameščencev, katere člani so tudi učiteliska dmštva. Pričakovali bi torel da bi »Naš Glas<- izbral v priihodinie tzbraneiše norimeve. nziToma nai bi iih "*oustft nosebno i_ vzroka. ker bi bilo učit?'istvo kmalu zonet nre^rto Dri sedaniih ^oviških draeinfskih doklad. če ne bi v. '^.dtijiih h\r,ah Dosredfivala centralna uči^liska oreanizaciia (UJU) nri ministrstvu ^fosvete in a'iko ne bi miniister prosvete ^ebno zastavil svot vnllv- da se ori oovi^'h unošteva tudi uriteiistvo. Prezrto bi ^•Io učiteliftvo. kakor ie bilo Drezrto ori *5 % Dovišfeih doklad. vsled česar le imelo ^fei matiišio nlačo kot enakovTstni druffi f'ržavn! uradniki. klhib temu. da ie bilo ^aniziraTio nri dra.štvu ravnih nameščenoev. — Odločen naston hrvatskeea učHel^ 7V& za UJU in proti separatistom. Hrvat- S(^o učitelistvo kotora siureievačko? ie na ^voii skiiDščini 18. okt. osvoiilo v celoti nravila UJU in izreklo priznanie hrvat- ^kim delesratom na koneresu. ki so se iz- ekli za uiedinfenie. Za slučai da bi na J>Kunščini Saveza v Zasrirebu skušali sena- f^tisti izvaiati kak vt)liv oroti ufedinieniu. skUDšgina soelasno nooblastila deleeate da enersično nastODiio Droti temu stališču in iziaviio izstoD društva iz Saveza hrv. učit. dr. Hkrati nai pozoveio vsa soglasuioča dnvštva da si takoi ustanove nov Savez. ozir. poverieništvo UJU v Zagrebu. ki vstooi v iedinstveno falaneo z ostalimi iičiteliskimi Savezi v Jugoslaviii. Slovensko učitetistvo Dozdravlfe ta odločen nastoo ffiureievačkoe učitellstva z naTvečiirai simDatiiami! — AH dobimo na Koroškem tudi v enr.kem razmeriu slovenske šole? Dunaiski ok»aini šolski svet ie odredil za 10. nov. štetie čeških šriioobveznih otrok in sicer 7. ozirom na senžermensko mirnvno 00godbo. V ©krajih, kjer so naseljeni Čehi, se otvori okolo 200 razredov za dečke in deklice. Šol bo skupno 12. — Z enako praviico moramo mi zahtevati slovenske šole za slovenske otroke na Koroškem. — Naoredek Učiteliske tiskarne. Danes nrinašamo članek o orsranizaoiii učiteluc. ntr©ških vrtnaric in učiteliiic ženskih mčnih del za Jusroslaviio tiskan v clrilici. Učiteliska tiskarna v Liubliani ie preiela vso oDremo in carnituro cirilskih črk za stavni stroi in bomo sedai lahko ustreffli stavlienim oredlinsrom na deleeaci/iskem zborovaniu r?a nai Lfčiteliski Tovariš orinaša tudi kake članke in notice v cirilici. 8 Dosebnim zadovolistvom iavliamo ta nanredek našeea stanovske?ii codiietia in r*riDoročamo tovarišem in tovarišicam da nasvetuteto za tisk našo stanovsko tiskarnp Dosebno ori naročilih s cirilskim tiskom. Črke si lahko odtisniene oeleda vsak v današnii številki. oosebno toolo pa Driporočamo današnM članek v informativne svrhe učteliicam vseh kate«rorii. — Zakonski pari so pri novih drapiniskih dokladah orikraišani. ker naredba Hnloča da se onemu od obeh. ki ima mani<n drafinisko doklado izDlača samo oolov'ico Drioadiaioče drao^iniske doklade. rnožu Da Drioade nn 12 kron dnevnice za ženo. V slučatu Ja imata oba ©tiake draeiniske doklade se zmaniša doklada ženi Proti fei odredbi so nrotestirale že uradnicežene pri ministrstvu, * veradar vztraja pri tej določbi finan. minister iz razloga, da zmaniša izdatke dasi v DrinciDU Driznava načein enakeea nlačila za enaico d.lo. — Preieli smo več tozadevnih dopšsov od nrizadctth. ki iih nriobčimo nrihodniič. On irredn. — Tudi učiteSji smo orizadeti ori uoelšavi uradniških konsumov zato ODnzariamo iovariše in tovanišiee na danasnii uvodni čianek. ker namerava država odtrcrati 10 % drasimske daklade za te konsume. Pozivliemo Dredsednike okrainih učitelisklh društev. da določdio referente in na nrihodmem zborovanfe razDravliaio 0 tem VDrašaniti. Predloce in skleoe nai okra^na društva snonoče Doverieništvu UJU v Liubliani. da bo isto potem storiLo nrlmerne korake potom svoie centrale UJU v Beoeradu. Vabimo tovariše. ki se Dečaro z ^osnndarskitni vDrašanii. da Izraziio svoie mnenie v »Uoiteliskem Tovarišu«. — Kam z ttradni.tvom in »čitelistvom n Koroške? »Jueoslaviia« ooroča: To vDrašanie dela sedai mnoirim velike skrbi. O. dr. Rožič ie v svoiih člankih p&zval, nai na Koroško oristnnno ali tam roieno uradmštvo. učiteli_fvo in duhovništvo vstraia na svoiih mestih. Res. da med državnimi u»-adniki in učitelfi takih ni mtt^o. več oa ie duhovnikov. Ako se Da odzove svoii naradni dolžnosti iudi vsa inteli?enca ki službufe in uraduie sedai v Slovenifi. bi bilo slovenskeinju živliu na Koroškem precei pomaeano. Seveda bi v tem slučaiu izpubila Sloveniia svoiep.a deželneea Dredsednika. višii šolski svet enepa člana. SLS dva noslanca. »Slovenec« svoieea s^Iavnei?a urednika. Maribor dva odvetnika itd. Toda vse te izeube bi se lahko nadomestjle. Radovedni smo. koliko se lih bo odrcklo svmi dosedanii udobnosti in šlo tia. — Hufekanie 00 deželi zooer učlteljske olača. Neprestano nam dohaiaio Doročiia z dežele da duhovščina huiska Droti učiteliskim rclačam kmetsko liudstvo. Tovariše in tovarišice Dtosimo. da nam v vseh slučaiih navedefc tvodrobno imena. katere_a dne se ie, vršlo tn in ob kaki Driliki. Oradivo hooemo zbrati. da ©svetlimo to liubezeTi do bližnieea Dodrobneie. Branimn svnio emotro neodvisnost Droti nizkotni zavisti! Za danes Driobčuiemo Dismo tovariša iz Goreniske ki se elasi: »Na neki šoli na Goreniskem le bila dne 24. oktobra seia krai. šol. sveta. Razume se. da dušni nastirii nasnrotuieio vodltel?em v vs_eh ozirih. Ob tei oriliki Dredlaea vodia. nai se šola naroči ua kniige »Šolske Matioe«. Žursnik Da se na. to ojrlasi: »Narn^ite si kniisre sami. sai imate mnoen več- | io nlačo kakor mi. če iih hočete bratl.« 1 Tako ie predloGf Dropadel. Tekom razgo- v-orov n (jrup-ih rečeh ki st)adai.r>k šoli mu I zabnisi ?upnik: »Nai bo. dokler vlada Beograd: sai bo Sloveniia kmalu »avtonnnina«. t>otem bo Da drueače. Pripravlieneea iir.am že oelo kot>o eradiva zoDer Vas^ To si una žuDnik. naiboli zasrrizen »Šušteršičiianec« reči nadučiteliu. ki se mu v nobenem oziru ne more očitati krivica. On ni preživel voine na toplem. vseh teiesnih dobrot Dresit. kakor žuonik. amDak v st_elski.h iarkih..— Tovarišice in tovarlši. to nam bodi nov dokaz. kako radi bi nas teDtali -basteršiči'.« — Slovensko učiteljstvo s Koroškega (kakor poročajo listi) se bo v&led ndredbe v. š. sv. pamožnosti namestilo po izpraznjendh učnih rnestih v .luigoslaviji, odnosno v Prekmurju seveda le ono, ki bo vsled preganjanja ad nemške strani primorano se v Jugoslavijo izseliti. — OpozaTjamo na to vest 111 staiišče vižjega šolskega sveta in pozJvliemo tovariše in tovarišice s Koroške, da 0 tem vprašanju sklepajo in potam svojih okrajnih društev sporoče svoje stališče poverjeni&tvu UJL? v I.jubljani, da bo isto ^,0 stališče zastopalo ob potrebmih prilikah. — Kakor doznavamo, postopa višji šoSski svet zelo nekonsekventno pri premeščauju koroškega učiteljstva. — Koroški tovariši so včerai zborovali v Dravoaradu. Na dnevnemredu sta bili dve točki: 1. Nova ustanovltev. 2. Slučajjiosti. Sklicateli Vinko Moderndorfer. odbarni'K. velikovškeea učitelsiskeera društva. — ¦ Vabila na to zborova^nie nam sir cer trvv. sklicateli ni ooslal v Drlobčenie. orosimo na. da se nam doDOŠlie o rem zbo rovaniu poročilo. ki bode eotovo zanimalo vse 113 še članstvo širom domovlne. — Pokret je v svoji četrti št&vilki že prenehal izhajati kot glasilo Saveza daltn. učit. in je s to štev,ilkQ izšel kot »organ Udruženija Jugoslovanskog Učiteljstva«. — Poverjeiiištvo Split. — Neorganizovanom učheijstvu na znanje: Pokret piše: U zadnje su vreme učestale tužbe i tražbe za ovo i za 000 i to baš najviše sa strane onih koji nisu u organizaciji. Upozorujemo ih iednom za svagda, da za takove naša arganizacija neče nj prstom maknuti, dapače če u jednom od idučih brojeva i njihova časna imena izneti nek ih svak vidi i zna. — Društvo učitelja-ica gradanskih škola. Pokrct poroča: Prilikom glavne učitelj&ke skuptine u Splitu, učitelji-ce grajd,ianskih škola obrazovali su u zajedničkoj organizaciii svoj2 zasebno društvo. U upravu su izabrani: D. Petranovič za predsednika, M. Ležaič za podpTedsednika i Jelka Rodin za sekretara. Društvo je u posehnom podnesku vlastima, koii je več predkn, zatražilo da se uklone nepravde počinjene mu do sada u berivima : ostalim prinadležnostima. — Glavna skupština »Saveza dalmatinskega učiteljstva«. Pokret po-roča: Olavna učiteljska skupštkia koja je održana u Splitu 8. IX. i 10. septembra 0. g. znači jedan datutn u našoj prosvetooj histcriji. Ona je likvidirala naš dosadašnji savez i s oduševljenjani pravela zaključak beogradskog kongresa 0 udruženju cedokupnog jugoslavenskog učiteljstva u jedinstvenu organizaciju. U oz_iljnorj i dostojanstvenoj di skusiji, skupština je stvorila mnoštvo karisnib zakliučaka i dala snažan Lmpius za njihavo praktičao izvodenje. Izmedu ostaloga, oina je rešila da se što ie moguče pre csnulje Učiteljski Konvikt i Učiteljska Štedionica, da se do godine priredi izložba i da se nastavi iz_avanjem staleškog organa. — Ustanovitev poverjeništva UJU v Splitu. Na zadmji skupščtai v Splitu je Savez dalmatinskega učiteljstva soglasno se izrekel za likvidacijo ta se izrekel za poverjeništvo UJU — Split. Poverijeništvo je že izdalo nalog okrajnim učit. društvom, da preosuujejo svoia pravila v tem STtiislu. — Hrvatski proiesorji se izrekaio za stanovsko ujedinjenje. Kakor znano se je dne 7. ¦oktobra t. 1. osnovalo ediinstveno profe&orsko društvio cele Jugosiavije; sedež mu je v Beogradu, a pokirajinska društva funkcionirajo kot njega sekdje dalje. V društvu so v enoto združena vsa dosedanija društva razen Društva hrv. proL v Zagrebu, ki po svoji veoini na zadnji svoji stkuipščini ni hotdo pristopiti k centralnema društvu; oni hrvatski p-rofesorji, ki so za ujedinjenje (je jih že doslej kakih 150—200), snujejo sedaj posebno organizacijo, ki pristopi kot sekcija k centralnerau društvu. Ustanorvna skupščina zagrebške sekcije bo dne 1. novembra ob 10. dopoldne v kemijski predavalnici I. realne gimnazije v Zagrebu. Profesorii, ki se je udelcže, dobe poiovično vozno karto, t. j. njih cela karta velja tudi za naaaj. — Madžarske intrige v Prekmurju, Iz Murske Sobote poročajo »Slovenskemu Narodu«: Našim Madžaranora ie začel rasti greben. Vse, kar je slovenskega, iih bode v oči. Na vse mogoče načine delajo na to, da se zmanjša ugled slovenskih uradnikov. Posebno pa jim je na potu slovensko učiteljstvo, ker se zavedajo, da ie ra\Tio naše zavedno učiteljstvo oni faktor, ki ruši tla madžaronstvu. Zato delujejo z vsemi mogočimi sredstvi, da bi vsai nekaj rešlli. Odstavljanje učiteljstva s strani madžaronskega sosveta je na dnevnem redu. Istočasno pa se vrši agitacija za madžarke paralelke. V osroju Prekmurja se je dogodil slučaj, za katerega mora zvedeti naša Javnost. Na tukajšnji državni šoii je vodja Prekmurec, ki deluie v priotinarodnem duhu. Na tej šoli se letos ni otvoril pouk z madžarskim 'ačnim jezikom, ker ie število učencev madžarske narodnosti premaihno. ŠctfsM vodja je zato sestavil skrivai, brez vednosti staršev, listo otrok, katero je uradno predložil civilneinu komisariiatu z zahtevo, da se otvorita za te otroke dva madžarska razreda. Obenem ie trdil, da starši teh oti'ok izrecno zahtevajo, da se njih deca poučuje v madžarskem jezi_u. Toda niegove intrige se miso posrečile, ker se ie ugotovilo, da starši nad tri četrt teh otrok ne vedo ničesar o kakl podotmi zabtevl iii da celo zahtevajo slovenski pouk za svoje otroke. V tsj listi se nahajajo celo imena otrok, ki obiskujeio druge šole in ki jih ni v Prekmurju, ampak sc v šoli na Mad_arskein. Upamio, da bo merodajna oblast storila svojo dolžnost, m da bo višji šolski svet zelo pievideii ipri podelitvi definitivne službe, katero mora dobiti zaveden Slovenec. Višji šolski svet v Ljjubljani tudi prosimo, da pošlie k nam kakega -višjega nadzornika, da bodo mogli gospodje v Ljubljai- dobiti jasno sliko o prekmurskem šolstvu. — Izpiti iz glasbe za meščanske šole. Poverjeništvo za uk in bogočastje dovoljuie _ razpisom dne 2. oktobra 1920, št. 4701, da se sme v -mi&lu čl, V. točke 2. predpisa za u«posobli&nostne preizkušnje na učiteljiščih z dne 31. julija 1886 št. 6033 delati tudi speciijalni izpit iz petja za raeščaske šole izpita iz goslanja m igranja na klavir. — Za obrtne nadalievalne bi strokovne šole. Dne 5. septembra 1.1. se ie vršil v Celiu koneres načeinikov slovensKih obrtnih zadrup in društev. na katerem so udeležcnci Dretresovali temieliito razna v niih stroko snadaioča vr/rašania ter se ziediniii na nbširpji obrtniški Dro_ram. ki zadeva tudS obrtno nadalievajno ln strokovno šolstvo v Sloveniii. Dotični sklepi se glase- Ministrstvo z.a uk in boeočastle se nrosi da obrtne nadglievalne šole iakoi oodržavi in že s Dričetkom šolskeea leta začne s poukom v vseh kraiih kfcr i"e dana Dotreba. Ako teea ne bi bilo moPoče ze sedai izvesti nai se vzdržuieio vsa1 že obstoieče obrtne nadalievalne šole in se skrbi za ustanovitev novih nuino potrebnih šol. Poverieništvo za uk in boeočastie- v Liuhliani orosimo. da naš nredlo? kreoko Dod.Dira. Ministrstvo za trcovino in industriio. minlstrstvo za uk jn bo-očastie im dntična i>overieništva se naDTOšaio. da skrbe ob rf^avnih stroških 7.a cbrtne strokovne tečaie in ustanovitev strokovnih šol. Za pouk iz praktičnih oredmetov nai" se Driteenefn izkušeni moistri. — Slovenska Šolska Matica bo izdala _a leto 1920. troie kniie. in sicer: Fr. Fink »Posebno uk0s 1 0• v i e s 1 o v enskeea učneea iezika v osnovn i š 01 i«. Ta knriea ie že diotiskana in vezana 2. Dr. Liudevit Pivko ln Schaup: T e i 0 v a d b a. I. zv. Je že vse postavlieno. 3. L e l 0 r> i s . ki bo Driobčil Schreineriev. Machertev in Krulčev nekroiloc. Pokoinerau Bežku bo oa r,osvečena decemb^rska »Pouotnikova« šievilka. P. n. novetienike Slovenske Šobke Matice prosirna da se oožuriio z nabiranlem naročnlkov. Publikaciie bodo izšle takoi do Božiču. če nam bodo vooslali DOve.rTeniki i;n'enik člariov. Članarina zna?a za vsakega člana8 din. Odbor je vložil nm^nfo za nodnorn na ministrstvo nrosvete in na ooverieništvo za uk in bosročastie. — Enorazredna ljudska šola na PreJokJ ob Koloi s 139 vsakdaniimi učenci ie nostala ekskurenda Adlešičke šok. Tudi znak mreienih« belokraniskih razmer! — Na dvorazredni ljudskl šoli v Ratečah na Goreniskem ie popodniti mesto učiteljice. Prosto stanovanje s kuhinjo. Obrniti se je čimpreje na šolsko vodstvo v Rateče. — Tovarišica iz Beograda išče meblcnvano sobo v Ljubliani. Prišla bi najrajše h kaki učiteljski družini. Sprejme seveda tudi drnigje. Prijave na uredništvo »Učit. Tovariša«.