Ameriška Domovi ima

AMCRICAN IN SPIRIT fORCIGN IN LANGUAGG ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, MAY 8, 1963
SLOVGNIAN
MORNING NGWSPAPGR
STEV. LXI — VOL. LXI
Rusk ni imel sreče z
zafepffl poisvanlera
Na seji CENTO je zastonj miril članice zaradi “premajhne” ameriške pomoči, kašmirskega vprašanja ni uspel premakniti z mrtve točke, Titu pa je povedal, da gre ameriški Kongres večkrat mimo želj vlade.
WASHINGTON, D.C. — Uraden razlog za potovanje državnega tajnika Deana Ruska je bila seja obrambne organizacije CENTO v Karachiju v Pakistanu. Na dnevnem redu ni bilo nobenih posebnih problemov, zato pa cela vrsta pritožb od Vseh strani in vseh CENTO elanov. Vsakemu se je zdelo, da ga Amerika zanemarja.
Tako so trdile turška, iranska in posebno pakistanska delegacija. Rusk jim je s številkami dokazoval, da to ni res. Za ne-pristanske opazovalce je tajnik imel prav, ne pa za udeležence. Zato ni megel pripraviti Pakistana, da bi nadaljeval uradne razgovore z Indijo o Kašmirju preko 15. maja. Takrat razgovori ne bodo čisto pretrgani, ne bedo pa imeli več uradnega, ampak samo zakulisen značaj. Rusk ni tudi veliko opravil na obisku pri Nehruju v Indiji.
Nazaj grede se je Rusk usta-vil za 20 ur v Beogradu, kjer se Je poldrugo uro na večerji raz-govarjal s Titom. Uradno poro-c;io o razgovora ne pove ničesar. Ne omenja nobenega posebnega uspeha, pač pa namiguje, da je na sestanku več go-v°ril Rusk kot Tito in da je Tito samo' poudarjal aktivno nev-tralnast. V glavnem je pa Tito zvedel to, kar mu je žs< dolgo Pripovedoval poslanik G. Ken-da ima namreč v naši zu-nanji politiki tudi senat svojo 'besedo 'šn da se pri tem ne ozi-ra zmeraj na želje državnega
tajništva.
^iacke postale žrtve ro-^ezijskega nacionalizma
Salisbury, j. Rod. — v
nc dozi j j je naenkrat začelo primanjkovati mačk. So postale že btova redkost. Zakaj?
Voditelj rodezijskih naciona-,lst°v Jože Nikomo nima samo 11 a tisoče fanatičnih pristašev, "Tpak tudi navado, da tudi v ^ajvečji vročini nosi s kožuho-^n° obšit klobuk. Pristaši bi ga i posnemali, toda do po'dob-klobukov ne pridejo, kajti ^ Rodeziji je le malo divjačine, * bi dajala dobro kožuhovino, ato so klobučarji segli po mač-Jlh kožah.
Vv Rodeziji je tudi dosti do-p*acinov, ki imajo rajše mačke 0^ ktnbuke iz mačje Ikožuhovi-
K .^a Se obe skupini ne gleda-a lepo,
Umrl ja Far Jacobson ravnatelj IMF ustanove
LONDON, Ang. — Per Jacobson je til od 1. 1956 pa do svoje nepričakovane omrti, (zadela ga je v bolnici možganska kap) glavni ravnatelj Mednarodnega denarnega fonda in kot tak znan v vseh mednarodnih finančnih krogih, pa tudi v krogih vseh vlad, posebno tistih, ki so pri fondu iskale posojila.
To so bile skoraj vse države, saj se je celo Amerika zatekala k fondu, kadar ji je bila potrebna začasna pomoč proti mednarodnim napadom na stabilnost naše valute. Slabi dolžniki, na primer Jugoslavija, so ga pa imeli v slabem spominu, kajti mož se ni dal zlepa pregovoriti. Ako js država, ki, je prosila za posojilo, slabo gospodarila, ji je to tudi gladko povedal. Tudi naši federalni tajniki za finance so debili dosti lepih naukov od IMF.
Jacobson se je pečal skoraj 40 let s saniranjem raznih valut, M so se močno opotekale, zato njegovih nasvetov ni nihče prezrl.
Kandidatov za njegovo mesto je dosti. Že sedaj sta prijavila 'kandidaturo nizozemski finančni minister in podguverner francoske narodne banke.
Washington!! grozijo hudi rasni izgredi
Kongresnik Powell napoveduje “najhujše rasne izgrede” v glavnem mestu dez'ele.
WASHINGTON, D.C. — Znani kong. Adam C. Powell iz New Yorlka je napovedal, da bo Washington, D.C., doživel “naj-hujše rasne izgrede v zgodovini”, če ne bo položaj črnega prebivalstva glav nega mesta dežele v bližnji bodočnosti izenačen z belci. Pri tem je posebno svaril “črno višjo plast”, ki se je ogradila od črne večine.
“Črna meščanska elita” se za svoje s op lem en jak e zelo malo zanima, od njih se je menda o-gradila skoraj bolj kot povprečni belci. Powell trdi, da je povprečno v vsej deželi komaj 2.4% črncev, ki zaslužijo preko $10,000 na, leto, v Washingtonu pa je takih kar 14%. Sredi te črne buržuazije je 30% ljudi na javni podpori v Washingtonu črncev, 70% celotnega črnega prebivalstva mesta je nepismenega, 90% vseh zločinov v mestu napravijo črni. Črnih je trikrat toliko brezposelnih kot belih.
Kong, Powel poziva bele, naj poskrbe, da bodo črni dosegli .nalkopravnost, ker sicer bodo med njimi naglo rastle skupine “črnih nacionalistov”, “musli-mansiko gibanje” in skupina “sovraži , bele”. Tq bo zaostrilo, odnose rned belimi in črnimi v taki meri, da bodo izgredi v velikem obsegu postali neizbežni.
“Krrr ameriški državljani
ZAPUSTE DANES HAITI
Tisoč dolsrfav, če se odpove vožnji i vlakom!
NEW YORK, N.Y. — Amerika* je res svojevrstna dežela.
Doslej dobivajo farmarji odškodnino za zemljo, ki jo ne obdelajo, sedaj ponuja železniška družba Susquehana & Western vsakemu 'izmed okoli 200 red-nih potnikov, ki se vozijo poj njemi progi 36 milj daleč vsak ^ dan v New York City, $1,000,1
GB' se zaveže, da se na tej želez-' KATMANDU, Nepal. — Dva niči ne bo več vozil.	I Amenikanca in 12 šerpasov je
V tem slučaju bo železnica odšlo iz glavnega oporišča od-lahlko ukinila na omenjeni pro- prave, da poskusi ponovno
Še dve skupin: hočeta na vrh if. Everesfa
gtfi
jav
si lahko mislimo. Dru-Poisledic pa zaenkrat ta po-še nima.
Učenec:
sen’?”
Učitel-j
V šoli
“Kaj pa je
to ‘ba-
lo,
J mu pojasni: “Basen je L'e na primer osel z lisico ta-®ov°ri, (kakor jaz s teboj!”

gi osebni promet, s katerim ima sedaj vsako, leto okoli $160,000 izgube.
Farmarji bodo glasovali o zvezni kontroli
WASHINGTON, D.C. — Za v Kongresu odobreni Kennedyjev načrt o pridelovanju pšenice bo odločilno glasovanje farmarjev 21. maja. Če se bosta tedaj zanj izjavili dve tretjini farmarjev, bo s pridelkom leta 1964 uvedeno strogo nadzorstvo nad posejano. površino in zvezna vlada bo plačevala $2 podpore za mernik pšenice. Če bodo farmarji zvezno kontrolo zavrnili, bo zvezna podpora žana na $1.25.
skem vojnem ladjevju
WASHINGTON, D.C. — O-brambni tajnik McNamara se ne da zlepa ugnati. Ni še končal svojega prepira z letalskimi generali in njihovimi varuhi v senatu radi novega; vojnega letala, kamor bi bilo treba vtakniti 6 bilijonov, že je'v sporu z vojno mornarico. !
Mornarica mu je predložila načrt, kako naj preide naše vojno brodovje na atomske vojne ladje. McNamara ni za načrt, pa se je nekaj naučil iz prepirov z letalskimi generali. Admiralov ni naravnost odbil, zato pa jim je naročil, naj na novo* preštudirajo ves problem, koliko bo stroškov in koliko bo prihrankov in kaj bo z učinkovitostjo atomskega brodovja.
Admiralom se ho z odgovorom mudilo. Imajo namreč v načrtu, zgraditi novo letalonosilko. Ali naj bo atomska ali navadna? MoNamari se nič ne mudi z odgovorom, pač pa bi ga radi hitro imeli admirali in seveda tudi vojna industrija.
—----o—-___
Pravosodno tajništvo za mimo pravico črncev
WASHINGTON, D.C. — Pravosodno tajništvo je zaprosilo zvezno sodišče, naj prepove šerifu okraja Rankin v državi Mishssippi z grožnjami ali nasiljem zadržati orne velivne u-pravičence od vpisov volivne imenike. Pravosodni tajnik Robert F. Kennedy je dejal, da je tožba utemeljena na napadu na tri črnce v sodišču v nu, Miss.
Vlada trdi v tožbi, da so šerif J. Edwards in dva druga moža tepli, zamorce in jih pognali iz. sodišča, predno so mogli izpolniti prijave za volivni imenik. To je doslej 11. tožba te vrste v državi Mississippi, od kar je bil leta 1957 sprejet novi zakon o civilnih pravicah.
V omenjenem Rankin okraju je po podatkih zvezne vlade
Namestnik državnega tajnika Bali je sinoči objavil, da bodo družine ameriških uradnih zastopnikov v republiki Haiti danes odpotovale domov, ker je haitska vlada začela “do neke mere razpadati”. — Nevarnost oboroženega napada se je zmanjšala.
WASHINGTON, D.C. — Diktatura predsednika Du-valierja je začela počasi razpadati in nastopila je resna nevarnost notranjih nemirov, zato so Združene države sklenile danes odpeljati iz republike Haiti svoje državljane, v kolikor niso tam nujno potrebni v zvezi s svojim službenim položajem. Danes bodo z letali odpeljali domov okoli 220 žena in otrok uslužbencev Združenih držav v Haitiju, državno tajništvo ZDA pa je pozvalo tudi okoli 1,300 ameriških državljanov, ki so v republiki Haiti po privatnem poslu, naj deželo zapuste. Državni podtajnik Bali je pripomnil, da odhod ameriških državljanov ne pomeni, da je
položaj “paničen”, to je preje le korak previdnosti.______
ameriškega
1 J. Bosch odstraniti predsednika Duvalierja z oblasti v Haitiju. V njem ne vidi samo diktatorja in “besnega tirana”, ampak svojega osebnega sovražnika, ki se je povezal s pripadniki družine Trujillo, da bi prevrnil sedanjo demokratsko vlado v Dominikanski republiki in vrnil tam na oblast Trujilla.
dveh strani doseči vrh najvišje gore sveta. Ena skupina bo po vesteh, ki so prišle sem iz glav-
nega stalna ameriške odprave, ^toTvoLnih'uptoST poskušala priti na vrh po stari cev isanih je v voilvni južni smeri, druga pa bo ubrala	komaj „ od 13 245 be_
pot po zahodnem gretemu, po |lih volivrih J viten;cev 0. katerem doslej se ni nihče po- C .	.	.	... ,r . .
slkusal doseči vrha Mt. Evere-g
sta.
Od vsake skupine bo poskusila doseči vrh dvojica, verjetno po ein Amerikanec in en Šerpa. Obe dvojici naj bi se srečali na vrhu Mt. Everesta in se nato vrnili v oporišče odprave.
Dvojica, ki je dosegla vrh Mt. Everesta preteklo sredo, j:e o-stala na njem kljub mrazu 30 za mernik zni- | stopinj F. pod ničlo okoli ure.
—--
pol
V Peruju štrajkajo učitelji ljudskih šol
LIMA, Peru. — Učitelji ljudskih šol so včeraj končali dvodnevni štrajk, s katerim so hoteli podpreti' svojo zahtevo po zvišanju, plač za 15 do 20%.
I Sedaj znaša povprečna učiteljska plača 1,500 solov (neka-Iko $60) na mesec.
Okoli 180 članov poslaništva, konzulatov in vojaške misije bo ostalo v Haitiju tudi še dalje, ker Združene države trenutno nimajo nobenega namena prekiniti z vlado predsednika Duvalierja rednih diplomatskih stikov. Iz izjave namestnika državnega tajnika Bal-la je razvidno, da je Washington pozval ameriške državljane, naj zapuste Haiti bolj iz bojazni pred nevarnostmi notranjih nemirov kot pred nevarnostjo oboroženega spopada z Dominikansko republiko.
Dominikanske čete še vedno na meji
SANTO DOMINGO, Dom. rep. — Predsednik Juan Bosch je si-Brando- n0£i v govoru preko radia in televizije označil predsednika republike Haiti kot nasilnika in norega tirana ter zahteval, da Haiti izpolni dominikanske zahteve. Bosch je ponovno svaril, da utegne uporabiti silo, če ne bodo njegove zahteve sprejete i in izvedene. V ta namen bodo I ostale dominikanske oborožene ' sile na haitskih mejah, i Predsednik Bosch ni postava ! nobenega datuma, do katerega mora haitska vlada izpolniti njegove zahteve, pripomnil pa je: “če smatrajo Združene države položaj za tako resen, da vozijo domov svoje državljane, potem moramo mi misliti še dalje, da je položaj za nas še veliko resnejši!”
Nevarnost oboroženega spopada med obema sosednima republikama na otoku je med tem malo popustila. Organizacija a-meriških držav se trudi rešiti spor z diplomatskimi sredstvi-Pri tem je očitno, da hoče predsednik Dominikanske republike
Iz Clevelanda in okolice
Skrbnica otrok—
S 1. junijem letos bo prevzela vodstvo oddelka za otroke pri socialnem skrbstvu okraja Cuyahoga Mrs. Mary Gorman, direktor socialnega skrbstva v administraciji bivšega guvernerja M. DiSalla.
V bolnišnici—
Mrs. Dorothy Ferra s 444 E. 152 St., tajnica Društva sv. Jožefa št. 169 KI3KJ, je v Euclid Glenville bolnišnici, kjer je prestala težko operacijo. Obiski začasno niso dovoljeni.
Filipincem bo vojna odškodnina izplačana
Kljub hudemu razburjanju zaradi prispevkov v volivne sklade članov Kongresa od strani filipinskega lobista je Kongres odobril izplačilo vojne škcd'e.
WASHINGTON, D.C. — Na konferenci predstavnikov Doma in Senata so senatov! zastopniki popustili in pristali na tc, da se 73 milijonov dolarjev vojne
Ameriški oficir zbežal v Vzhodno Nemčijo
BERLIN, Nem. Vzhodno- g]^0de izplača neposredno priza-nemške. oblasti so objavile v getjm osebam na Filipinih, kot ponedeljek, da sta se zatekla v je določeno v zakonskem Vzhodno Nemčijo dva ameriška besedilu. Senat je 1. maja skle-:vojaka, kapi. Alfred Svemson in!nj,^ ga m0ra biti odškodnina iz-nared. Benjamin Cain. Oba sta pihana neposredno filipinski zaprosila za politično zatočišče.	naj potem plača zah-
Glavni stan U.S. Army v teve posameznikov, pri trm pa Nemčiji je potrdil izginotje o-!pazi) ^a ne bodo dobili kak del beh in uvedel “popolno preiska- odškodnine v roke razni “meše-vo” slučaja.	tar ji” in drugi agenti.
Kapt. A. Svenson je bil na- Senat je dodal svojo zahtevo mestnik poveljnika tankovske'- k jzpiačilnemu zakonu, ko je ga bataljona v Giessenu v Zah. ^iio ugotovljeno, da je filipin-Nemčiji nedaleč od meje z! lobist v Washingtonu John Vzhodno Nemčijo. Rojen je bil i ^ O’Donnell prispeval preko 1. 1932 v Litvi, graduiral pa je%7'(0(M) v volivne sklade 20 člana univerzi v Scrantonu, Pa. !n0v Senata in Doma ter da bo Cain je bil intendanski nared- dobil ob izplačilu vojne škode nik v Zah. Berlinu, doma pa je1^^ nagrado, bil v Frederid, Del.	j Predstavniški dom je odobril
v. e ° i .	. . ,	!izplačilo brez tega dodatka. Se-
Bivši francoski min,str- J, ja| ipopuslil šele ko Je fcllo
skl predsednik Ltebre se določeno, da se mora vsak preje vrnil V politiko Ijemnik odškodnine obvezati, da PARIZ, Fr. — Pri zadnjih ne bo dal nobene nagrade ka-parlamentarnAh volitvah je pro- kemu lobistu ali kakemu dru-padel bivši ministrski predsed-: gemu agentu, nik Debre, ki je imel še kolikor! Z izplačilom 73 mili jenov so toliko nekaj vpliva na De Gaul- Združene' države uredile vpra-la. Podlegel je kandidatu, ki ga sanje vojne škode s Filipini, ki
Poroka in politična bodočnost guvernerja N. Rockefellerja
Vremenski
prerok
pravi:
t ^re^|nc>rna sončno, vetrovno in 8QP e;,Se-
Naj višja temperatura
ALBANY, N.Y. — Njujor-ški guverner Nelson Rockefeller se je poročil z ločeno Mrs. Murphy. To bi bil pri nas samo velik družabni do-godeik, ako Rockefeller ne bi bil njujorški guverner in obenem napovedani republikanski kandidat pri predsedniških volitvah 1. 1964. Njegov političen položaj je napravil iz poroke pravi političen problem, seveda le za republikance, ki so se hitro razdelili na zagovornike in nasprotnike guvernerjevega koraka. Debata med obema skupinama je spravila na dan stvari, ki bodo igrale svojo vlogo v naši
domači politiki v 1. 1964, ako bila prva Rockefellerjeva žena’troika. Toda Cleveland tega ni bo Rockefeller res skušal | proti razporoki, čeravno je ve- nikoli tajil im lepo skrbel za postati republikanski kandidat dela, da se je že takrat zagledal!otrokovo vzgojo.
za predsednika. Edino to in ne
želja po sen-
njen mož v Mrs. Murphy. Nova guvernerjeva žena je prinesla
zacijaih daje povod, da je treba seboj štiri otroke iz svojega pr-vsaj omeniti, kaj vse očitajo re- vega zakona. Vsi so bili proti publilkanei njujcrškemu guver-1 - ceitvi zakona in novi poroki, nerju. Ni jim prav, da se je tudi bivši mož Mr. Murphy je znova poročil, kot jim svoj čas razporoki nasprotoval.
ni bilo prav, da se je razporo-čil. Z njegovo prvo ženo je živel 31 let 'im imel z njo pet otrok, vsi so živi razen tistega, ki se je smrtno ponesrečil v Novi Gvineji. Vsi otroci so odrasli in so nasprotovali razporo-ki in sedaj tudi ponovni poroki. Vsi se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da je Rockefeller mislil na razporoko že takrat, ko je žaloval za zgubljenim sinom.
Ni tudi nobena tajnost, da je da, ki je imel nezakonskega
Nasprotniki poroke, &] so sko_ pali voe podrobnosti, se sklicujejo na politične momente ki govorijo proti poroki. Pravijo, da ni bil izvoljen za predsednika še noben ločen mož. Med njimi je tudi Adlai Stevenson, ki je priznal, da mu je ločitev škodovala pri kandidaturi, dasiravno ni dal on povoda zanjo. Nekateri se sklicujejo na slučaj predsednika Clevelan-
Rockefellerjevi prijatelji pravijo, da je vse skupaj burja v čaši vode in da bo v nekaj mesecih vse skupaj pozabljeno. Morda delajo račun brez krčmarja. Demokratje se sedaj v notranji republikanski prepir iz obzirnosti ne mešajo. Lahlko pa padejo v skušnjavo, da ga bodo prihodnje leto v volivni kampanji do dna izrabili. Pozabiti namreč ne smemo, da imamo več volivk kot volivcev in da volivke navadno več dajo na teka dejstva kot na politične vrline posameznih kandidatov. Debata o Rockefellerjevi ponovni poroki lahko ugasne, toda ravno tako lahko znova o-živi.
.
je postavila koalicija vseh sredinskih 'in levičarskih strank.
De Gaulle je poraz zelo zabolel, zato je takoj izrazil željo, naj Debre čim prej ponovno kandidira. Sedaj je bil izvoljen na otoku Reunion in se s tem vrača v aktivno politiko. V sedanjem režimu bo gotovo zopet .gral veliko vlogo.
Zadnje vesti
NEW YORK, N. Y. — Novi komunikacijski satelit Telstar H., ki so ga včeraj zjutraj poslali na pot okoli Zemlje, je včeraj že posredoval prenos televizijskih slik iz Amerike v Veliko Britanijo in Francijo. Čeprav je malo izven nameravanega orbita, vendar deluje uspešno, kot so pričakovali.
BIRMINGHAM, Ala. — Včeraj je prišlo do novih pohodov črncev proti sredini mesta. Domači policiji je prišlo na pomoč 250 državnih policistov. V nasprotju s prejšnjimi ds\e-vi so včeraj prijeli in zaprli le okoli 40 do 50 oseb. Proti črnim demonstrantom so uporabili zopet gasilske brizgalne in pse.
je lani, ko je Kongres zahtevo odklonil, povzročila toliko razburjanja na Filipinih.
V Angliji imajo ta teden občinske volitve
LONDON, Ang. — Na Angleškem nimajo občinske volitve navadne kakega posebnega pomena. Letos ga pa imajo. Vsi namreč računajo z možnostjo, do ba Macmillan razpisal tudi parlamentarne volitve, ako se bo konservativna stranka pri občinskih volitvah dobro odrezala. Tega mu seveda ne želijo ne socijalisti ne liberalci.
Posebno liberalci so zelo optimistični. Postavili so kar 2,000 kandidatov, dočim so jih pred tremi leti samo 941. V 1,100 občinah bo izvoljenih vuega skupaj 8,400 občinskih odbornik ev. 3,000 jih je bilo že 'izvoljenih ob vlaganju volivnih list. Niso imeli nobenega protikandidata. Volitve bodo potekale ves teden, glavni volivni dan bo pa v četrtek. Ta dan bodo volila ve-lila mesta.
— Poznamo vsaj štiri vrste ceder. Najbolj go znane cedre “libanonske”.
13IEEIŠKA DOMOVINA, MAY 8, 1963
f
Ameriška Domovina

y*,i
6117 St. Clalr Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
’!?3&
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA,
ga Zedinjene države:
f 14.00 na leto; ?8.00 za pol leta; ?4.60 z& 8 mesece ga Kanado in dežele izven Zed. držav:
S16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za S mesece Petkova izdaja $4,00 na leto
SUBSCRIPTION RATES,
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
.	7 ^
*83
No. 91 Weds., May 8, 1963
Delovna storilnost v Jugoslaviji
Titovci so si postavili za program, da v svojih gospodarskih načrtih dosežejo tri cilje: Čim večjo proizvodnjo dobrega blaga v veliki izbiri, čim večji izvoz in čim večjo delovno storilnost.
Čim večjo proizvodnjo in čim večji izvoz bi že dosegli, ako bi bili sposobni, da organizirajo gospodarstvo, kot je treba. Oba cilja si postavlja vsak narod, v svobodnem gospodarstvu ga več ali manj tudi dosega, seveda ne brez težav in ovir, toda dosega ga. Titovci niso do sedaj pokazali te sposobnosti; glavna ovira pri tem tiči v njihovi veri, da je zasebna podjetnost sovražnik človeškega rodu. Ker rodi “izkoriščanje človeka po človeku”, kot pravijo, hočejo doseči vse brez nje.
Kaj pa je z delovno storilnostjo? Pod njo razumemo sposobnost vsakega delavca in uradnika, da opravi v danem času čim več koristnega dela. To lahko doseže samo takrat, ako izpolni tri pogoje:	mora biti vesten v svojem
delu, mora biti kvalificiran zanj in mora imeti zanj vse potrebne stroje in orodje. Da Jugoslaviji manjka kvalificiranih delavcev, to dokazujejo sami komunisti; brez prenehanja se trudijo, kako bi vzgojili čim več strokovno izobraženih delovnih moči v tovarnah in pisarnah, pa jim to delo ne gre od rok. Kdor tega ne verjame, naj prebira samo jugoslovansko strokovno in dnevno časopisje. Da jugoslovanski delavci nimajo dosti potrebne industrijske opreme, strojev in orodja, o tem pričajo poročila, do mora režim neprenehoma “modernizirati” tovarne, tudi take, ki jih je postavil šele pred par leti, da o starejših ne govorimo.
Rak-rana v jugoslovanskem gospodarstvu je pomanjkanje vestnosti pri delu. Tudi o tem časopisje ne molči, toda omenja samo posamezne slučaje. Nanje se pa človek ne more sklicevati, ako hoče dati splošno sodbo o jugoslo vanskem delavcu, da je namreč pri svojem delu za dobro mero brezvesten. To velja tudi za uradnike. Huda je ta sodba, ne bi si jo upali izreči, ako ne bi dobili slučajno slikovit dokaz za to v članku uradnega jugoslovanskega komunističnega glasila “Komunist” od 15. februarja, št. 6, ki ga ponatiskujemo na 2. Strahi (Vesti iz Slovenije) v današnji številki našega lista.
članek tako nazorno in slikovito opisuje, kako brezvestni so jugoslovanski delavci in uradniki, da ne potrebuje nobenega komentarja. Takega opisa še nismo dobili v jugoslovanskem časopisju. Mora pa že biti resničen, kajti posamezne pege na delovni storilnosti opisujejo tudi drugi listi, seveda ne tako zgoščeno in pregledno kot “Komunist”.
Brezvestnost, kot je naslikana v članku, ni samo privilegij jugoslovanskega gospodarstva, tudi druge komunistične države ga poznajo. Rusi so že celo izračunali, da taka brezvestnost zmanjša delovni čas za okroglo 28%. Ta številka bo verjetno držala tudi za Jugoslavijo, ako ni morda še celo nekaj večja. Številka pa tudi pove, da je delovna storilnost v Jugoslaviji pri enaki kvalifikaciji in pri enakih strojih in orodju za dobro četrtino manjša od delovne storilnosti v svobodnem svetu. To se pravi: jugoslovansko blago je za celih 25% dražje od tujega, ne more konkurirati s tujino tudi v ceni in ne samo v kakovosti in izbiri. To draži življenje v Jugoslaviji in omejuje možnost izvažanja. Brezvestnost v delavskih in uradniških vrstah je torej zelo draga stvar za jugoslovansko gospodarstvo. Zato se režim s tako vnemo bori proti njej, toda zaenkrat brez uspeha.
Zakaj so delavci in uradniki tako brezvestni? Saj v predvojnih časih niso bili, pri čemur jih podjetja še dolgo niso tako “izkoriščala”, kot to slikajo komunisti. Delavci in uradniki imajo za svoje stališče zelo tehtno opravičilo, ki ga javno ne smejo jasno in odločno povedati: slabo so plačani in se morajo ravnati po pregovoru:	“Kolikor de-
narja, toliko muzike”. Imajo prav, ako premislimo sledeče številke:
V industriji in rudarstvu je delalo začetkom letošnjega leta nekaj nad milijon delavcev. Skoraj tri četrtine (74%) jih zasluži na mesec $15 do $40, tako trdi komunistična uradna statistika. Pri tem jemljemo dolar po 1000 dinarjev. Odkar je namreč Tito stabiliziral dinar na tečaju 750 dinarjev za dolar, je kupna moč dinarja padla za več kot 30% . Da je omenjeni tečaj blizu dejanske vrednosti, se da sklepati po tem, da komunisti sami trdijo, da bi bila lansko leto mogla industrija izvažati brez izgube samo pri tečaju 930 dinarjev. Od lani na letos je pa kupna moč dinarja padla za .10%. Nad 133,000 delavcev (okoli 13%,) zasluži le do $15 na mesec. Upravičeno se je spraševal Tito v svojem lanskem govoru v Splitu — in mi z njim —, kako
Ni treba dosti premišljevati o vplivu, ki ga imajo taki Pred nekaj dnevi mi je (prišlo dohodki na delavsko vestnost. Kako pa naj dela človek z jv roke poročilo Jugoslovanske veseljem, ako ne zasluži niti toliko, da se bi pošteno pr e- poročevalske službe, ki trdi, da
živel in ako mora neprenehoma misliti na postranski za služek, da se pretolče skozi življenje?
Režim se pri tem postavlja na stališče: kdor hoče zaslužiti več, naj tudi več dela. Noče pa priznati resnice, da sedanji zaslužki ne krijejo niti peturnega dnevnega dela. Tu tiči jedro zla, komunisti se pa sučejo okoli njega kot maček okoli vrele kaše.
Brezvestnost pri delu je torej v Jugoslaviji ne samo utemeljena v celem gosipodarskem sistemu, ampak tudi razumljiva in opravičljiva. Je pa obenem tudi eden med krampi, ki spodkopujejo komunizem v Jugoslaviji. Razjeda namreč ne samo delovno storilnost, pojavlja se sploh v vseh človeških dejanjih pod komunistično diktaturo.
Slovanska si@va maša
Clevsiand, O. — V soboto, 18. maja, bo posvečenih 19 mladih mož v duhovnike clevelandske škofije, med njimi je slovenski rojak Rev. Anthony John Mu-z’iic, sin Anthonya in Christine Muzic, roj. Zakrajšek, s 340 Bonniewood Dr.
Č. g. A. Muzic bo končal devet let študija v semeniščih. Tri leta je bil v St. Meinard Seminary, Ind., dve leti v Bor-romeo Seminary v Wickliffu, kjer j(S graduiral kot “bachelor of philosophy”, in štiri leta v St. Mary Seminary na Ansel Rd.
V nedeljo, 19. maja, oh 10.30 bo imel novo sv. mašoi v cerkvi St. Jerome’s, kjer so njegovi starši farani. Asistant pri maši bo č. g. V. Cimperman, novo-mašnikov bratranec, diakon č.g. Ferris Kleem, C.S.C., suibdiakon č. g. J. Lavelle iz Toleda. Pridigal bo msigr. Louis Baznik, župnik pri Sv. Vidu. V sprevodu pred malšo bosta dva nečaka no-vomašnika nosila cibcrij s hostijami in vino ter vodo,, ki bosta rabljena pri maši v znak močnih notranjih vezi družine, ki hoče skupaj z novomašnikom slaviti njegovo novo mašo.
Po ev. maši bo za družino no-vomasnika in sorodnike zajtrk v avditoriju sv. Vida. Med gosti bodo tudi John Zakrajšek iz Paines villa, novomašnikov stari oče, novomašnikov brat in sestri z njihovimi družinami.
Cib sedmih zvečer !bo imel novomašnik slovesni blagoslov v cerkvi sv. Vida. Temu bo sledil v avditoriju sv. Vida sprejem prijateljev in znancev, nato pa novcmašniški blagoslov.
K blagoslovu in sprejemu vsi prisrčno vabljeni!
vam pripravili. Pridite vse; vsako od vas ibomo hudo pogrešali, če je ne bo med nami. Naša materinska proslava je namenjena vsem: tistim, ki imate svoje o-trofea v naši šoli, kot tudi tistim, ki so jih že imele ali pa jih 'bodo še imele. Vsem slovenskim materam, živim in mrtvim je posvečena, nedeljska ma^ tcTimslka proslava pri Sv. Vidu. Otroci, še bolj p,a učiteljstvo, se zavedamo, da nosite ve, matere, ne samo naših domov in družin tri vogle, marveč tudi naše šole. Iz ljubezni in hvaležnosti, do( vas je vse pripravljeno. Pridite torej vse s svojimi družinami! Ljubezen za ljubezen!
Slovenska šola pri Sv. Vidu
Letna sefa 0« d. “iaša zvezda”
Euclid, O. — V nedeljo, 12. maja, ob 2.30 popoldne bo imelo Dramatsko društvo “Naša zvezda” svojo letno sejo v prostorih Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. v Euclidu. Ta seja bo velikega pomena za nadaljnje delo tega društva. Društvo se iskreno zahvaljuje za dosedanje sodelovanje, vendar je splošna želja, da bi se razširilo delovanje na dramskem polju.
Poleg poročil uradnikov o; delu v pretelkle'm letu, se bodo na seji obranavala tudi druga pe-
se je tekom prvega leta amnestije na njeni osnovi vrnilo domov 823 oseb od skupno okoli 150,000 emigrantov, ki se naj bi jih amnestija, tikala. Jugoslovansko poročilo trdi, da je več
VESTI
■
: ?
i L

(Ne) delovni čas
“Komunist", uradno glasilo
deset tisoč emigrantov uredilo j Zveze komunistov Jugoslavije, svoj pravni odnos z jugoslovan-j j e 15. februarja letos prinesel sko državo.	j pod gornj im naslovom,
Število onih, ki so se vrnili člainiek:
sledeči
domov na osnovi amnestije, m posebno veliko, če se ne bo povečalo1, bo čez skoro 200 let še vedno nekaj tisoč “političnih” emigrantov iz: Jugoslavije. To počasno vračanje in urejevanje pravnih o d n o sov jugoslovanskim oblastem ni posebno všeč, zanj iščejo vzroke, v fašističnih
Med 8-urnim delovnim dnem je delavcu omogočen 30-minut-ni počitek. Ostalih 7.5 ur je delovni čas — nepretrgano delo. Vsi se za to zavzemamo in tako obračunavamo, kadar delimo o-sebne dohodke. Toda, ali vsi v tem času zares delamo?
Po nekaterih novejših anke-
klifcah, Iki se menda trudijo na tab je delovni čas dejansko iz,-vse načine, da bi zavrle vrača- koriščen sledem, šest in celo pet nje v Jugoslavijo in zaustavile ur! Delovni čas je “preluknjan ’ “urejanje’ pravnih odnosov z z neodgovornostjo, nedisciplino, jugoslovansko državo.	j slabo organizacijo dela, objek-
Precej hodim okoli in sreča-1 tivnimi in subjektivnimi vzro-vam slovenske rojake1 in rojaki- ki, pogosto pa s — počasnostjo, nje vseh vrst, stare in nove ter j Navidezno je malenkost, ka-naj novejše. Nič nisem slišal, da i'dar delavec čaka na nujno pobi se kdo izmed njih pritoževal; tfebni reprodukcijski materi
reča vprašanja, kot na primer izvolitev novih uradnikov. Upa- posebno oni, ki so že v pokoju,
zaradi “zastraševanja” od strani nasprotnikov sedanje vlade v Jugoslaviji, če gredo “urejat pravne odnose” z, jugoslovanskimi zastopniki. Izgleda, da se med slovenskimi emigranti za te stvari nihče ne zanima dosti. Propaganda proti sedanji jugoslovanski1 vladi mied! nami je zelo pičla, če jo je sploh kaj. Tudi propaganda za jugoslovanski komunistični režim je postala skromna. Ljudje se ji na, splošno smejijo, jo ne jemljejo resno1, ker je položaj v Sloveniji na splošno našim ljudem zelo dobro znan. Tudi najbolj zagrizeni “socialisti” priznavajo, da so gospodarske razmere v Jugoslaviji slabe, da politične svobode mi, verska pa je zelo omejena. Hvalijo le zavarovanje za bolezen, za starost in socialno skrlbstvp na splošno, pri tem le pozabljajo omeniti, da je dober del tega obstojalo že v času pred drugo svetovno vojno, fco ni nihče niti slutil, da bodo komunisti Jugoslaviji kdaj zavladali.
Rojaki' in rojakinje odhajajo v stari kraj na obisk, nekateri,
Ffašiiii materam
Cleveland, O. — Lepe stvari so vam pripravili naši otroci za vaš nedeljski praznik. S pesmijo m igro vam žele voščiti za vsš god; najbolj pa s svojimi mladimi srčiki.
Vsi razredi naše Slovenske šole pri Sv. Vidu so vam pripravili vsak nekaj posebnega za nedeljski vaš dan. Vsak pač pc svojih močeh. Niti eden noče zaostajati v svojem prizadevanju izkazati se dobrega in pridnega do svoje matere. Tako je prav!
Matere, vaši otroci vas pričakujejo. Prav nič ne dvomijo, da boste prav vse prišle, saj brez vas materine kega praznika
sploh biti ne more. Dopoldne more delavec shajati s tako plačo in še rediti družino. Tisti ibi°do za vas vsi naši otroci spre-
pa, ki zaslužijo mesečno po $100 in več, so bele vrane. V celi Jugoslaviji jih ni bilo začetkom leta niti 5,000. V Slo-
jeli sv. obhajilo, popoldne pa vas hočejo s svojo prireditvijo
veniji jih je bilo samo 1,797 ali niti po! odstotka vseh zapo-jv žolski dvorani počastiti. Sa-
mo, da 'bomo mogli društvo “Naša zvezda” povzdigniti v eno vodilnih dramskih društev naše naselbine.
Ni potrebno povdarjati, kolikega pomena bo ta letna seja. Zato prosimo, da se je udeležite v čim večjem številu ter tako pcmagate dramskemu društvu pri njegovem delu. čei želite, da bo še velikokrat napolnjena dvorana Slovenskega narodnega doma na Recher, kot je bila pri zadnji predstavi, potem pridite na to letno sejo in sa je aktivno udeležujte s tem, da stavite svoje predloge. Posebno želimo in priporočamo, da pripeljete seboj tudi take, M se zanimajo za dramatiko ter bi se želeli vključiti v naše društvo. Čim več članov nas bo, tem lažje bomo postavili na oder kvalitetna dela.
Pridite na sejo in se1 sami prepričajte, kolilko je resnice na tem, da je dramsko društvo Naša zvezda resnično oživelo in da bo kot tako tudi cistalo pri življenju še dolgo časa.
Jacob Strekal, predsednik —---------o---—
Isfžgfi m postimo wefik
Cleveland, O. — Pred enim letom je jugoslovanska vlada objavila “amnestijo” vsem povojnim izseljencem in onim, ki so kot vojni ujetniki ali politični zaporniki zavrnili takoj ob koncu vojne vrnitev v domovino zaradi tamkajšnje komunistične vlade. Tedaj je bilo slišati na račun amnestije veliko pripomb vseh vrst in tudi šal. Nekateri so spraševali: “Ti razbojniki naj dajejo nam poštenim ljudem amnestijo? Mogli oi jo kvečjemu dati mi njim!” Čas. je potekel, amnestija je ,
Menih delavcev in uradnikov.
ostajajo tam tudi več mesecev in celo let, pa so' vsi veseli, ko se vrnejo v Ameriko češ: Hvala Bogu, da smo zopet tu!
Letos je menda prijavljenih za obisk starega kraja zopet več sto rojakov in rojafleinj. Pojdejo v Slovenijo, ki jo morda niso videli vse, od kar so jo pred 30, 40 ali 50 leti zapustili. Ogledovali si bodo stare, nekdaj tako znane kraje, pa se čudili spremembi, iskali bodo stare znance iz mladosti in skušali z obujanjem spominov ustvariti no^-ve vezi. Vračali so bodo nekateri polni hvale O' napredku, drugi polni pritožb nad draginjo, davki in sitnostmi, kot bo pač kdo zašel v kako družbo, kot mu bodo pač domači položaj naslikali. Nekaterim gre dobro kot povsod, na svetu, to je tistim, ki so povezani z novo vladajočo plastjo, drugi pa trpa in molče nosijoi svoj križev pot...
Lepote Slovenije so seveda še vedno take, kot so bile; preživele so Hune, Turke, Nemce m Lahe, preživele diktature Vueh vrst, pa bodo tudi komunistično1 Te lepote hodimo uživat po svetu raztreseni otroci Slovenije, pa tudi številni tujci!
Majfc B.
Jezero izginja
Kariba na Zambeziju v Afriki doslej v svetovnem merilu največje umetno jezero, zadnje čase naglo izginja, vendar ne zaradi izhlapevanja, temveč zato, ker se na mirni gladini razrašča rastlina, ki je doslej pokrila že 500 kvadratnih kilometrov površine z dovolj gosto preprogo, da se na njej obdrži odrasel človek.
L oda pod to živo preprogo ne more obnavljati kisika, prešla kot vse drugo v pozabo zato so ribe skoraj že povsem
jal in — ne dela. Vseeno, ali zaradi malomarnosti nabavne službe ali slabe organizacije v dostavljanju materijala, vseeno delovni čas “teče” in se dejansko razsipa. Ta malenkost je na primer lani stala šest podjetij skoraj 37,000 izgubljenih delovnih ur ali nad 22 milijonov dinarjev.
Podobno je tudi z vsakodnevnim odmorom, ki traja 30 minut. Če je restavracija daleč, če je treba čakati na zajtrk 15 minut, če je treba po hrano izven podjetja, se odmoir — kakor pravijo statistike — podaljša tudi na 45 minut. Ali zmerom mislimo na to?
Tam, kjer obračunavajo dohodek po delovnem času, ne pa po učinku, “požrejo” nepotrebni pogovori in obiski po celo uro na dan. Zlasti po nogometnih tekmah in praznikih. Ljudje čutijo potrebo izmenjati vtise, poklepetati1, ali sa vsaj pozdraviti. Seveda na račun delovnega časa! Ta, zelo razširjeni pojav — zlasti pri uslužbencih — spremlja še pitje kave. Poni©, kod so si taki neuradni sestanki cb skodelici kave pridobili nekakšno državljansko pravico. Obstajajo “teorije”, da ti sestanki večajo produktivnost administracije1!
Razen tega srečujemo v ustanovah in v podjetjih samih tisoče1 ljudi, ki opravljajo nekakšno “važno in neodložljivo delo”. Tam, kjer “opravičene!” odsotnosti z delovnega mesta ne plačujejo1, je tega dela manj. In nasprotno!, čeprav vzroki za odhajanje niso zmerom neupravičeni. V nekaterih ustanovah in podjetjih delajo tako kakor pred 15 leti. Lahko si predstavljamo vse posledice, če* overja (tisoče zdravstvenih knjižic med delovnim časom samo en uslužbenec pri enem okencu. Drugače' je, če prinašamo različna potrdila in druge stvari s pristojnosti delovne organizacije ljudem, na delovno mesto.
še neka naša navada, če hoče dohiti kakšno potrdilo ali kredit, se mora občan prijaviti o-sefono. Službe, ki to opravljajo, se zelo' počasi prilagajo potrebam delovnih ljudi. Pretežno delajo dopoldne. Izgubljamo milijone ur. V delovnem času se pojavljajo nove praznine. Upravičene in neopravičene.
Zaradi tega ni zdravilo samo kazen za vsako zamudo. Korenine so globlje: v organizaciji dela, delovni organizaciji, v javnih službah, v sistemu delitve dohodka po delu, ne pa po času, prebitem na delovnem mestu, tako da nam ne bo vseeno' ali sedimo, se sprehajamo, pijemo kavo ali — delamo. — (Za dopolnilo in razlago berite današnji uvodnik”.)
Dr. Bogomir Magajna umrl
Koncem marca je umrl primarij /bolnišnice za duševne in živčne bolezni v Polju pri Ljubljani dr. Bogomir Magajna, znan slovenski pisatelj. V ime-
ni.,: ljubke, srčkane stvari so'ali vsaj iz običajnih razgovorov, izginile iz umetnega jezera, jnu bolnišnice in zdravnikov
je od pokojnika poslovil na pokopališču pri Sv. Križu v Ljubljani prof. dr. J. Kanoni, v imenu Društva slov. književnikov pa pisatelj France Bevk.
Podružabljenje gozdarstva
Kot skušajo spraviti v kmetij sike zadruge njive in polja, tako skušajo spraviti vse gozdove, javne in privatne, pod enotno upravo in jih izkoriščati po .skupnem načrtu. Po tem predlogu naj bi kmetijske zadruge, v kolikor 'imajo gozdove, te prepustile gozdnim gospodarstvom in kmetijsko-gozdar-skim pose s t vom. Zastopniki kmetijskih zadrug se temu upirajo, posebno so proti temu kmetijske zadruge na Dolenjskem, ki so si ponekod same: u-stvarile lastna gozdarska podjetja in obrate.
Turistični kraji slabo razsvetljeni
Dr. Danilo Dougan piše v ljubljanskem, listu “Delo”, da je “razsvetljava v slovenskih mestih po sodobnih merilih nasploh pomanjkljiva, še posebej pa ne zadovoljuje turističnih kriterijev, kar velja zlasti za turistična središča .. .
Po podatkih ankete je v Sloveniji še veliko zgodovinskih spomenikov, ki niso ponoči razsvetljeni, da bi si jih obiskovalci lahko ogledali. Tudi razsvetljava gostinskih obratov je pomanjkljiva, razsvetljava cest je le izjemno odlična, sicer pa “zadostna, komaj zadostna in nezadostna”.
O vprašanju javno razpravljajo in preudarjajo, kaj bi bilo mogoče storiti, da bi bile po-majkljivosti o d prav Ijene še pred začetkom glavne turistične sezone.	;
Zdravnikov trikrat več
Leta 1945 je bilo v Sloveniji skupno' 523 zdravnikov, do leta 1955 je to število naraslo na 1031, leta 1961 je doseglo 1370, lani pa celo1 že 1434. Sedaj pride v Sloveniji na vsakih 1100 prebivalcev po en zdravnik.
Od skupnega števila 1434 je bilo 578 specialistov, poleg njega pa še 169 stomatologov.
žirovski čevlji
Žirovski čevlji' so si utrli pot na mednarodni, zlasti zahodnoevropski trg. Lani jih je uspelo prodati v zahodne države skup-no 46,000 parov, letos bi izvoz radi povečali na okoli 60,000 parov. Čevlje izvažajo največ v Kanado, Združene! države in v Zah. Nemčijo. Gre seveda izključno za takoizvane smučarske čevlje, ki so si pridobili sloves enakovrednosti z vrsto najboljših italijanskih in avstrijskih čevljev na tam, polju.
Zastopnik žirovskih čevljarjev je dejal, da, jih merita v glavnem dve težavi. V decembru, januarju in februarju imajo sorazmerno malo naročil 'in morajo zato čakati na redno organizacijo’ proizvodnjie'. Drugs težava je preskrba z raznimi drobnimi kovinskimi izdelki za opremo, ki jih predpišejo kupci in jih je treba uvoziti. Na te morajo dostikrat čakati dva meseca in celo več, kar seveda zakasni dobavo in ovira prodajo. V preskrbi z osnovnim materialom nimajo posebnih težav.
Slovenska č e v 1 j arska industrija je lani izvozila skupno z3 1,676,000 dolarjev obutve in P^e' segla “plansko. obveznost” za 8%. V letošnjem letu bo jugoslovanska (čevljarska industrij3 izdelala poldrug milijon paroV čevljev za Sovjetsko zvez0-Lahko (obutev na splošno na zahod težje prodajajo zaradi hude konkurenco z Italijo irl Francijo. Upajo, da bedo P°' stepno z izboljšavo izdelkov i11 oblik uspeli tudi tam.
— Turisti potrošijo na Havajih letno okoli 87 milijonov dularjev.
James Oliver Curwood
I
OGENJ DIVJA
čakal je. Daši se je trudil, da bi se premagal, je vendar čutil v sebi vse večje razburjenje, ko je opazoval Pierra. Nobenega moža navzočnost še ni nikoli nanj tako učinkovala, čudno ga je dirnil občutek, da ga on doseza in celo preseza. Bilo je, kakor da je Pierre prinesel s seboj v kabino nekaj več kakor samo orjaško moč. To se je odkrivalo v trenutkih molka in opozarjalo Carrigana, da vsi zakoni na svetu ne bi mogli zabraniti načelniku Boulainovcev, da bi ne storil tega, kar si je bil vtepel v glavo. Tudi on je vstal. Nezavestno se je nasmehnil ob spominu na Bateesovo bahanje.
“Vprašani vas,” je rekel, “bi li vi res stavili življenje za tako reč? Seveda, če so vaše besede bile samo slučajne in brez pomena . ..”
“Ako bi imel dvanajst življenj, bi vsa zastavil, vsa zapored, kakor sem rekel,” ga
pogledal za splavom, zmigni z ramami in žalobno vzdihnil.
Vznemirjenje zavoljo bližnje zmage je ogrelo Carriga-nu kri in plamen slavja mu je zasvetil v očeh, ko je odstopi Pierre od okna.
“A, vam je žal, Pierre? Vi bi radi videli borbo?
Modro jeklo Pierrovih oči se je svetilo.
“Ko bi cena bila eno leto mojega življenja, bi jo plačal. Samo da vas Bateese ne bi prenaglo zdelal. Jaz rad prisostvujem lepi borbi, kadar v udarcih ni strupa in srda.
“Vi boste torej videli lepo borbo, Pierre!
“Bateese bi vas ubil, gospod. Vi niste dovolj močni, niste zanj pravi človek.” “Potolčem ga, Pierre. Potolčeni in priznati mi mora, da sem mu kos.”
Ne poznate mestica. Dvakrat sva se tolkla v prijateljski borbi, obakrat me je.
Ali jaz ga zmagam,” je
je prekinil Pierre. Nepričako- ponovil Carrigan. “Vse bi sta-vano se je zopet zasmejal in,vil, še življenje proti življe-glas se mu je znižal. “Gospod nju, da zmagam.”
Carrigan, tole vam povem, da, Pierrov obraz se je zjasnil, jaz bi vas mogel ubiti. Mogel a se je takoj zopet zresnil.
“Jeanni sem moral obljubiti, da dvoboja ne dopustim
bi vas vreči v vodo, kakor misli Bateese, da bi bilo prav.
Moj Bog, kako lepo bi zginili je rekel
In moja Jeanne bi bila rešena, j “Zakaj pa se ona toliko Ne bi šla za zapah, še naprej žene za zadevo, ki jo morejo bi živela, prepevala in se razčistiti samo moški med se-smejala po gozdovih. In Black Iboj?” je vprašal David.
Roger Audemard, zločinec, tudi on bi bil za nekaj časa ba varnem. Ali to bi se reklo,
Pierre se je znova zasmejal, menda prisiljeno.
Dobrega srca je, gospod.
da uničujemo dete. Vi ste se-jKo me je Bateese spravil na daj brez pomoči. Z nami poj-^la, se je smejala, kakor da dete v Chateau Boulain in, če je vse samo išala. Tako! Mo-mi ob koncu drugega meseca' jcga velikega Pierra s staro-Ue porečete, da sem stavo do- davno francosko krvjo v žilah
bil... potem, gospod, pojdem z vami v gozd in vi mi smete vzeti življenje, ki sem ga zastavil po dogovoru. Je prav tako? Si morete misliti boljši hačin med ljudmi?”
“Mogel bi predložiti način, da bi si prištedila časa,” je °dgovoril David. “Prej bi pa bad vedel, kakšen je moj po-t°žaj tukaj. Jaz sem torej
letnik.”
“Gost, z nekimi omejitva-je popravil Pierre.
Oči so se jima srečale.
“Jutri se bijem z Batee-s°bb” se je oglasil David.
tolče človek, ki ima ime po zeleni kumari!* je takrat vzkliknila. Rečem vam, da se je silno zabavala. Do solz se je nasmejala. Za vas je pa reč drugačna. Bleda, prav bleda je bila, ko me je prosila, da naj borbe z Bateesom ne dopustim. Boji se, da jih znate grdo skupiti. In ne bi vas rada videla bolnega. Ali pravim vam, da nisem ljubosumen. Ona mi ničesar ne zakriva, jresnično da ne. Vse mi pove kakor otrok. In tako . ..”
“Se bom boril z Bateesom,” ga je prestregel David in pre-
majhen sportski dogodek, ki mišljal, je li mogoče, da bi ga določila za zabavo va- R^erre slišal, kako mu bije sibi ljudem. Pravili so mi, da srce- in da H se mu na licu J6 Bateese najboljši borec v bere> kako burno sedaj . ajini Treh Rek. In
Jaz
jaz
ue bi rad, da si vzame
polje po žilah kri. “Bateese in jaz sva se zavezala. Bila
kdo drug ta naslov, če sem !se bova> če naju ne zvežete na
da
se
Jaz to.”
Prvič se je sedaj zazdelo, zapušča Pierra mir. čelo rnu je pomračilo, lice eiunilo in z ramami je ne-^oljno zmignil. Zdelo se je, so Carriganove besede ^Zele ves čar, ki bi ga imel an 2a Boulaina. Tudi njegov f as je izdajal nezadovoljnost, ^ je pokazal na okno.
Gospod, tam na splavu je ^0 Uo mojih ljudi, ki ne mo-oclk Ve^ SPa^ razburjenja,
rokah in nogah. In za stavo...
“Da, kaj pa hočeta staviti?” je naglo vprašal Pierre.
“Veste, razlika je velika,” je oklevaje ugotovil David. “To vidim, gospod.”
“Ali borba brez stave je kakor pipa brez tobaka.” “Prav pravite.”
David se mu je približal in mu položil roko na podlaktje.
“Pierre, mislim, da vidva z Jeanno razumeta, kaj hočem ponuditi. Poglejte: če me Ba-
ar vedo, da je neki tujec ^eese zbije, zginem v šumo in zval Kumaro Bateesa. Grom, jnikdar ne črhnem beseda o ačeli so staviti; ne da bi vas j* eb> in tako daleč so že, da obleka na njih v nevarno-v.1' Rapeli so mišice, da bi vas ^Ir|iprej dohiteli. Pošteno so eb, da bi boj bil enak in da ,S Rateese ne bi v naglici leveč zdelal, že dolgo nismo
CLAUDE FARRERE:
ŽOGA
Peter žvižgavec, ki je gnal j skočila daleč proč. Toda to pot svoje krave po stari cesti proti mi bilo treba več teči ponjo. Pri-Fogaškemu gozdu, je takoj opa- letela je bila namreč naravnost zil, ne da bi bil sploh mislil na to, lepa velika nova vrata, ki jih je bil dal pred kakimi tremi meseci postaviti Amerikanec Frank v ograji okoli svojega doma. Žvižgavec jih doslej še nikoli ni videl, kajti navadno je gonil svoje krave na drugo pobočje, od sereške strani.
“Izborno!” je vzkliknil. “To so pa res vrata! Tu bi se pa dalo igrati...”
Takoj je pozabil na svoje krave in odšel ogledovat tla. Na levo od vhodnih stebrov ie čakalo v lepi in z majhno streho dobro zavarovani kletki iz mreže četvero palic in dvoje žog za igralce. To je bil nekak dar dobrega Franka. Amerikanec je namreč vedel, da igralci niso vsi imoviti in da je dovolj tudi takih, ki so veseli, če najdejo kar ob vratih vse, kar jim je treba za vežba-nje, ne da bi morali zato še posebej odvezovati svoje mošnje.
Navdušeni Peter žvižgavec je brž pograbil eno izmed obeh žog in nataknil eno izmed palic. In mar mu je bilo še za krave! Živali pač ne bodo ušle daleč, medtem ko bo on pognal le par-krat žogo ob zid ...
Toda vrag tiči vedno v zasedi in preži na vsak naš najmanjši greh. In sam vrag je tedaj privedel po cesti tudi pismonošo Klepetca, ki je že zaključeval svoj obhod. V svoji torbi je imel le še kak tucat pisem in med temi eno samo priporočeno. Tako se mu torej ni mudilo nikamor več.
“Ej, ti, mali!” je zaklical. “Kaj pa počneš?”
Peter žvižgavec ga je gledal zidane volje.
“Ej, s^j vidiš! Vadim se ...”
“Toda‘ videti je, da ti ne gre posebno”, mu je dejal pismonoša, ki je bil včasih celo prvak tej igri.
In ustrežljivo ga je začel uvajati v skrivnosti in tajnosti te najbolj priljubljene baskiške ljudske igre. Vzel je drugo palico, pobral žogo in jo pognal s tako spretnim zamahom, da je sfrčala kake štiri čevlje nad Petrovo glavo in je moral dobro steči, da jo je spet ujel.
“Ti se držiš vse preblizu”, mu je pojasnjeval učitelj. “Izprva se drži vsak preblizu.”
In ko se je umaknil Peter nekoliko nazaj, mu je pokazal stari prvak še drug, nov udarec. To pot je tudi kravji pastir iztegnil svojo palico, kakor je bilo treba, lepo odbil žogo.
“No, le poglej, sedaj gre že bolje”, ga je pohvalil Klepetec.
‘Počasi se boš še naredil.”
In žoga, ki je kmalu pridno švigala sem in tja, je zopet od-
v talar vikarja Kadilnika, ki je kakih sto metrov proč molil pod iprvimi gctednimi drevesi svoj brevir. Lahko si mislite, da se radi take malenkosti ni preveč razburjal.
“Ali so zaigrali partijo?” je dejal sam pri sebi in se z žogo v roki približal igralcema.
Kravji pastir in pismonoša sta se najprej opravičila in se zahvalila. V teh krajih so namreč ljudje jako vljudni.
Gospod vikar”, je dejal Klepetec, “samo malo pokazati sem mu hotel.”
“Ali bi rad postal igralec?” je vprašal vikar fanta.
“Ne morem ravno trditi, da ne”, je odvrnil Peter žvižgavec.
“O, razumem te, razumem”, je dejal duhovnik. “Biti dober igralec, tudi to je nekaj.”
“Veš”, je pripomnil pismonoša z vsem dolžnim spoštovanjem, “če bi te hotel gospod vikar nekoliko poučiti, bi storil to gotovo bolje nego jaz. Videl sem vas že zmagati v marsikaki partiji, gospod vikar.”
“No, da, v kaki majhni partiji morda .res”, je pojasnjeval vikar, kakor bi se hotel opravičevati.
Cerkveni možje se seveda ne smejo bahati. Toda tam v baski-skih krajih tudi duhovniki radi zgrabijo za palico in žogo. Tam je namreč to res prava narodna igra in vsakega, ki se ne zanima zanjo, gledajo kar nekam postrani.
Tako je torej hitro tudi gospod vikar Kadiinik zamenjal svoj brevir z eno izmed palic, ki je še čakala tam, in začel še sam pridno poditi žogo.
Tedaj se je pa zgodilo, da je pripeljal stari Razornik mimo voz sena, visokega kot, prava gora. Velika bela gaskonjska vola sta vlekla, da bi kmalu zlomila svoj jarem, starec, suh kot rogoza, a močnejši kot marsikak mladenič, ju je pa tu in tam pobožal s koncem svoje dolge palice.
“No, tukaj pa igrajo!” je dejal, ko je pripeljal do igralcev.
“Žal smo samo trije”, je odgovoril pismonoša. “Če bi pristopil še ti, Razornik, bi pa res lahko zaigrali pošteno partijo.”
“Nimam časa, glej, imam vola.”
“Kaj to! Jaz imam tudi pisma in mali ima krave. Kar pristopi še ti!”	i
“Samo pet minut”, je prigovarjal še gospod Kadiinik. “Saj imam tudi jaz brevir.”
“Pa naj bo, pet minut, da vam ustrežem, gospod vikar,” je privolil stari Razornik.
In takoj si je nataknil še četrto palico.
Uro pozneje so bili — seveda — še vedno tam. Tedaj se je pa pripeljala po stari cesti iz svoje vile v bližini odlična angleška lady, ki je bila namenjena na čaj k neki znani plemenitaški rodbini v okolišu. Ker je bil njen lastni angleški šofer ravno zbolel, ji je odstopil grof Gosjak svojega finega mehanika Slivovko, ki je sedaj vodil avtomobil angleške plemkinje.
Gaskonjska vola sta se bila medtem že davno naveličala čakati svojega gospodarja, zato sta jo zavila proti naj bližjemu grmovju, da bi se tam popasla. Tako se je tudi njun seneni voz postavil ravno preko ceste in jo popolnoma zaprl.
Ko je šofer Slivovka opazil to zapreko, je hitro zavrl avtomobil in ga ustavil.
“Kaj pa je?” je vprašala lady.
“Voz sena stoji preko ceste, volarja pa ni videti nikjer”, je odvrnil Slivovka.
To je pa že od sile”, se je jezila lady. “Ali ne morete voziti dalje?”
“Ne, nikakor ne!” je trdil Slivovka. “Toda skočil bom pogledat za volarjem; gotovo ne bo daleč.”
“Le kakšna dežela je to”, je godrnjala lady.
“Ne gre za deželo”, je uvidevno pojasnjeval Slivovka, “temveč za prebivalce. Kup lenuhov, da kar smrde. Toda ostanite mirni, grem strest volarja. Počakajte samo minuto ...”
Lady je čakala eno minuto in za to še dolgo vrsto naslednjih minut. Ko se jih je nabralo že več kot za četrt ure in ni bilo od nobene strani nikogar na izpregled, je začela klicati. Toda to je zaleglo prav toliko, kot če bi bila molčala.	.
Tako je pač čakala še naprej v svojem avtomobilu sredi ceste. Seneni voz je stal še vedno preko poti in vola sta se mirno pasla naprej, a ne volarja in ne finega mehanika ni bilo od nikoder.
“To je že preneumno!” je besnela lady in se spozabila končno tako daleč, da je začela celo preklinjati.
Prvi četrti ure se je pridružila še druga. Tedaj je izgubila lady poslednjo kapljo potrpežljivosti in mirnosti. Morda so to nesrečno Slivovko še kje ubili, ker se nikakor ne vrne? Lady je jezno odprla vrata svojega avtomobila in planila iskat šoferja.
Ni ji bilo treba hoditi predaleč! Kvečjemu dobrih sto korakov proč so pred vrati dobrega Amerikanca Franka igrali vikar Kadiinik, pismonoša Klepetec, volar Razornik in kravji pastir Žvižgavec kot obsedeni že svojo tretjo ali četrto partijo. In fini [mehanik Slivovka, ki je že dav-
no pozabil na seneni voz, na svoj avtomobil in na lady, Slivovka sam čistokrvni Bask in zato seveda tudi strasten igralec žoge, je kot kak natakar veselo plesal okoli vrat in na ves glas prešteval dobljene ali izgubljene točke, pri tem pa kakor morda njegovi predniki že pred tisoč leti, prepeval:
“Kar poglejte, kaj je v naših krajih žoga...”
------o------
Tito sprejema goste
BEOGRAD, SFRJ. — Tito je ta teden v svojem elementu. V nedeljo je sprejel amerišikega državnega tajnika Ruska. Ko se je Rusk v ponedeljek zjutraj peljal na letališče, da odleti domov, so ga na ulicah pozdravljale ne morda ameriške, ampak finske zastave, še isti dan je namreč prišel v Beograd finski predsednik republike Urho Kekkonnen na daljši obisk. Danes pa je priletel v Beograd generalni tajnik ZN U Tant.
Prihodnjo nedeljo bo v Beogradu “velik dan”.- Domov bo odletel finski predsednik, takoj za njim bo pa prišel, tako pravi program, na zasebni obisk egiptovski diktator Naser. Finski državnik bo obiskal med potjo tudi Madžarsko.
------o------
Kubanska kriza nas je obogatila z “Odborom za svobodno Kubo”
NEW YORK, N.Y. — Kot skoraj vsaka dežela, ki tiči pod komunistično diktaturo, je končno dobila tudi Kuba svoj ameriški “Odbor za svobodno Kubo”. V odbor so včlanjeni samo Američani z imenom. Teh j:ei dosti, zato. odbor tudi ni maloštevilen. Začel je is svojim delom, ki ga nardkuje tradicija: izdal je svoj prvi tedenski foule-tin. V njem opozarja na nevarnost, ki grozi Latinski Ameriki od kubanskega komunizma. Navaja pa tudi zanimive podatke;
J kje in koliko revolucij onarjev se sedaj vežba na Kubi za akcije v Latinski Ameriki. Vključuje tudi podatke o propadanju kubanske sladkorne industrije.
Naši administraciji bo odbor prišel kot nalašč. Sprla se je' s kubanskimi begunskimi organizacijami in jih jenjala podpirati. Sedaj bo lahko ostala z njimi v zvezi preko odbora. N'i izključeno, da je celo aktivno podpirala organizacijo odbora, kajti med člani odbora je veliko imen, ki so dobro znana v federalni administraciji.
žili, in jih ustrelili v neposredni bližini.
To je doslej 73. ameriški padli vojak v Južnem Vietnamu od leta 1961.
Rdeči so napadli ameriški vojaški jeep iz zasede z ročnimi bombami. Avto je bil pokvarjen, Amerikanec in njegova spremljevalca pa ranjeni. Rdeči so jih kratko in malo ustrelili
na mestu.
Jllil
I
Radovednost
Teta je zalotila nečakinjo Ivo, ko se je o nečem prav debelo lagala. Posvarila jo je: “Iva, ali te ni sram, da: tako lažeš? Ko sem bila jaz v tvojih letih, se nisem nikoli lagala.”
Iva pa jo vpraša nazaj: “Kdaj si pa začela?”
Moški dobijo delo
Heald Surface Grinder (bruseč)
Nočno delo, 40 ur tedensko. Priložnost za nadurno delo. Plača od ure. Več ugodnosti.
COWLES TOOL CO.
2086 W. lio St.
južno od Madison
(91)
Form Tool Grinder (bruseč)
Dnevno delo, 40 ur tedensko. Priložnost za nadurno delo. Plača od ure. Več ugodnosti.
COWLES TOOL CO.
2086 W. 110 St.
južno od Madison
(91)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Velika, dvostanovanjska hiša, 5 in 5, s kletjo in podstrešjem, 2 plinskima pečema za ogrev, sončnim preddverjem in garažo je ugodno naprodaj. Kličite EX 1-7540.	—(92)
Kupimo hišo
Radi bi kupili dobro ohranjeno dvodružinsko hiko v bližini sv. Vida. Naslov sporočite v urad Ameriške Domovine.	(gg)
Ameriški oficir umorjen od rdečih v Juž. Vietnamu
SAIGON, J. Viet. — Komunistični gverilci so zajeli v bližini mesta, v predelu, ki je delno pod njihovim nadzorom, a-meriškega poročnika in dva domačina. Vse tri so potegnili iz avtomobila, v katerem so se vo-
dogodku za skalo. Zakon ne bo nikoli nič vedel o zadevi. Pozabim na poskus umora in sumljive besede Andrejeve. Rešeni boste vi in vaša Joanna, če me Bateese premaga.” Ustavil se je in počakal. Pierre ni odgovoril, ali lice
Se . poštenega, davno že mu je izražalo iznenadenost . nikdo vzdignil proti me- in v očeh se mu je bralo, da v U' Uh, srce mi krvavi, koiso ga Carriganove besede k ^ korani reči, da borbe ne 'jako zadele.
°p.	(Dalje prihodnjič.)
ierre se ni prav nič potru-
kakor
Zakriti razburjenje. Bil je
Stopili i
veliko, nevoljno dete.
— Narodni gozd Teton v državi Wyoming obsega okoli mi-
je k oknu, se nagnil, iijon akrov površine.
Lastnik prodaja
Dvodružinska hiša, 5-5, pri E. 156 St., blizu Euclid Beach, v dobrem stanju. Kličite 382-9763.	(94)
Enostanovanjska s 3 spalnicami
Zelo dobro ohranjena, vsa podkletena, garaža. $11,500.
Dvostanovanjska na Edna
5	in 5, dve plinske peči za ogrev na vročo vodo. $16,500.
Dve dvostanovanjske na enem lotu
6	in 6, 5 in 5, bakrene cevi, 4 nove plinske peči za ogrev, garaža, prijeten, moderen dom in dohodek. $22,500.
dvostanovanjska 6-4
Nove kopalnice, nove peči za ogrev, dobre cevi, zimska okna in mreže, garaže, v okolici sv. Vida. — $13,000.
Šeststanovanjska - zidana
Vsako stanovanje 4 sobe, 6 plinskih peči z a ogrev. $26,000.
J. F. M! & Associates
REALTOR	UL 1-6666
(8,10 maja)
Lastnik prodaja
Osemsobna hiša na 6731 Edna Ave. z dvema garažama. Kličite za ogled HE 1-8516.
(8,10,13,15,17 may)
!. '•■vahoftfcav ....	... '.TW.
<u'ojo'pfečo	r- P'C' Jar!ies Arnei't> ameriški vojak v Heilbronnu na Nemškem, prejema istočasne
V najem
V Grovewood okolici oddamo 5 krasnih sob spodaj; furnez in garaža. Kličite EV 2-4535.______________ (93)
Sobe oddamo
5 sob oddamo na 1285 E. 55 st., zgoraj, kopalnica in klet. Kličite EN 1-9808.	(96)
Stanovanje v najem
Oddajo na novo dekorirano stanovanje 4 sob in kopalnice na 1395 E. 47 St. Tel. RE 1-1994.
(May 8, 10)
AMERIŠKA DOMOVINA,
S
HENRY BORDEAUX
I
$
%
SRCE !N KRI

ROMAN
Odrinem naprej v Ecot. Debro vest sporočim sestri: Prinašam vam pozdrave od vašega biiata. Postregla mi je s kruhom in sirom ter me vpraševala po podrobnostih. Tudi jaz sem njo izpraševal in izvedel, da je Mihael odšel zdoma že eno leto pred vojsko in je tudi svoj delež domačije prepustil sestri. In tedaj se mi je naenkrat posvetilo: Mihael Gallice prav gotovo nekaj skriva, samo kaj ? Saj menda vendar ljudje ne hodijo kar tako za prazen nič in goli v svet, če pa imajo doma lastno zemljo! Vrnil sem se v vas' in, da bi mi ta ali oni kaj povedal, kupil nekaj prašičev in nekaj goved. Kadar imaš bankovce v žepu, se ljudem jeziki razvežejo. A vendar je šlo zelo težko, ti
Louis de Vimines je kot predsednik odločil:
“Gallice ima prav, Maliveau. Pripovedujete nam vse polno čenč, ki niso z vašo obtožbo v nobeni zvezi. Vse je odvisno samo od vprašanja: Je li Gallice, ki ga vi obtožujete, ubijal ali ne? Koga je ubil, kdaj in zakaj? Vse drugo so čenče. Treba je zadevo čimprej končati. Če ne, bomo še jutri tukaj sedeli, namesto da bi šli na lov.”
Jaz edini sem uganil, zakaj od nas pooblaščeni državni tožilec prav na ta način in tako počasi nastopa. A tudi Maliveauja ukor ni kar nič omajal.
“Ne gospod predsednik (nalašč ga je tako naslavljal), nobene besede nisem povedal odveč. Moja dolžnost je, da zbe-
Savojci imajo jezik priraščen. | rem pr^e jn dokaze. In zdaj sem Ko sem Pa zagrozil, da pojdem, samo razlagal, kje in kako sem
nazaj v Ecot in si kupim telice pri Beardovih, so se jeziki razvezali: O, ta ženska zna loviti moške... In tako sem nazadnje zvedel, da Jožica, sestra tegale gospoda, ni imela vseh otrok od istega moža.”
“Prepovedujem vam, da bi govorili o moji sestri!” je zavpil Mihael in se postavil pred svojega sovražnika.
CHICAGO, ILL.
BUSINESS OPPORTUNITY
RESTAURANT — Good location. Must sacrifice due to ill health. Seats 26. Irving-Southport. LA 5-9871.	(91)
CLEANING STORE AND TAILOR ING BY OWNER. Good for tailor, or lady who can sew. Priced for quick sale. Call IR 8-6600.	(91)
VARIETY STORE — On busy N.W. Side. Good money maker. Suitable for couple or 2 people. By owner $3,000 plus stock. OR 5-5528. — CA 7-9532.	(93)
BARBER SHOP
2 chairs. North side. Business sec-aon — By owner. Call 784-4792.
(93)
jih našel. Kar mirni bodite, zdaj, zdaj boste spoznali resnico. Jo hočete zvedeti ali ne? In če jo hočete, moram govoriti tudi o Jožici Gallice.”
“O nji ne bo govoril!” ga je Mihael odločno zavrnil.
“Je potrebno?” je v zadregi vprašal Vimines in se obrnil pro ti meni, češ naj jaz odločim.
Vstal sem in ubogega obtoženca pomiril:
“Pusti mu, Mihael, naj kar pove. Tvoja sestra je poštena ženska.- Kakor se le prepogosto dogaja na deželi, kjer dekleta premalo nadzorujejo-, je pred poroko imela enega otroka. Kq pa se je Štefan Beard z materjo
CHICAGO. ILL.
oženil, ga je priznal in pozako-nil.”
Podobni primeri so bili pogostni, zato sodniki tudi tega niso preveč obsojali. A strašni Maliveau se je gnal za preteklostjo kakor pes po krvavi sledi:
“Da”, je rekel, “samo ta otrok ni bil Beardov!”
“Kaj pa vi veste? Rojstna matica je zadosten dokaz njegove zakonitosti. Nimate pravice, da bi sami od sebe in brez poverila in brez zadostnega razloga ospo-ravali očetovstvo, ki ne zadeva vas!”
Nalašč sem uporabljal pravne izraze, da bi mu toliko trdneje zapahnil vrata, ki jih je na vsak način hotel odriniti. In zares se ni kaj dobro počutil na pravnem polju, ker ga ni poznal, čeprav se je videlo, da je slišal že mnogo sodnih razprav. A kljub temu je nenadoma našel izhod.
“Oh”, je rekel, “saj je samo Mihaelu Gallice v prid.”
Ko smo vsi začudeni poslušali to nenavadno izjavo in nismo vedeli, kaj naj bi rekli, je nadaljeval:
“Seveda, Mihaelu Gallice v prid! Kajti zgodba njegove sestre bo z,anj — kako že temu pravijo na sodišču — lajšala c-kolnost!”
Povejte bolj jasno”, ga je o-pomnil Vimines, “in ne skrivajte se za puhla rekla!”
M'aliveau pa je že spet bil na pravi poti in je mirno rekel:
“Že nadaljujem, gospod predsednik, že nadaljujem. Saj sem
■mmm
REAL ESTATE FOR SALE
MT. PROSPECT — BY OWNER. 3 Bdrm. brick Georgian, 2 car gar. enc. porch, 1 Vi baths, sep. din. rm., gas range, drapes, w/w carptng. Fully landscaped. Close to Rand-hurst, all schools, churches, trans. Nice neighborhood. Low 20’s. — Shown by appt. Phone CL 3-1679.
(91)
RIVERSIDE — BY OWNER — Face Brick. Best location. 6 Large rooms, on 1 floor plan, ceramic kit. and bath. 2 fireplaces. 220 wiring. 50x 214 ft. lot, landscaped. 2 It car gar. Nr. churches, schools, shopping. — $45,000. HI 7-1036.	(91)
ALTERATION SHOP Established 25 years. Sacrifice for only $500. For quick sale; moving out of town. Call SO 8-7532 or RE, 7-3415.	(93)
BOATS FOR SALE
BOAT — 16 ft. Pennyan, Fiber glass bottom. 35 H. P. Johnson motor. Trailer all accessories. 3 yrs. old. By owner. $615.00. FU 5-2763. (91)
18’ LARSON SEMI-CRUISER 30 H. P. Motor. New trailer with accessories. Priced for quick sale. 1320 Oeffing Dr., Whispering Hills. McHenry, 111. — Call: HY 7-3820.
(93/
2 FLAT BRICK 5 — 6 Rooms, Very good condition; gas space heaters; carpeting; blinds; garage; by owner. 614 N. Albany, 2nd floor. SA-cramento 2-8541.	(91)
ADDISON — INCOME PROPERTY Owner selling 2 brick, 3 flats, on large cor. lots, same Vic. Apartments are (1) bedrm. Bi-level and ranch type. Parking area. 4 yrs. old. Shopping close. Good investment. $32,900. each. For inf. PH. BRown-irg 9-6830.	(92)
3 Bedroom Ranch — All Brick. Air-conditioned. Living, dining room and kitchen. Full basement. Thermopane windows. Wall to wall crptg. Lot 78x135. $28,000. GL 1-1766. (92;
V blag spomin
ŠESTE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA
Ludwig Lacijan
ki nas je zapustil 8. maja 1957.
Leto za letom se v večnost izliva, težke ločitve spomin se budi; ljubezen do Tebe pa vedno je živa, v vsem našem življenju kot iučka gori.
Tvoji žalujoči:
ANNA, soproga;
MARY in
PAULA KONCHAN, hčerki, ter vnuki.
Chicago, 111., 8. maja 1963.
v Bonnevalu zvedel čedne reči.”
“Kaj ste zvedeli?”
“No, kaj? To, kar pravkar pripovedujem.”
“Oprostite! Ali ima vse to, kar ste nam doslej povedali sploh kakšno zvezo z vašo obtožbo zoper Mihaela Gallice, ali ne?”
“Le malo še potrpite. Seveda ima zvezo. Ko sem se namreč vrnil v Modane, sem srečal človeka, ki sem ga spoznal v voj-ski ;
To- pot se nisem mogel premagati, da bi ne bil izstrelil svoje puščice;
Ne v vojski, -Maliveau, ampak v vaši trdnjavi Modane!”
Da, v moji trdnjavi Modane med vojsko, kar je eno in isto.”
“Oh, še dolgo ne.”
“Sto vragov! Ali mi boste že pustili govoriti ali ne?”
Udaril je s pestjo po mizi in se besno pognal v divji napad, kakor gams nad prepadi, a kakor ta, ni nikoli napačno stopil.
“Ta Portaz iz Modane je torej stopil z menoj na kozarec vina. Še vedno krošnjariš, moj stari Portaz? sem ,mu rekel. —
Nič več, odkar so me aretirali.
—	Aretirali so te? — Da, zavoljo neke zgodbe. — Da si tihotapil? — Ne, za vse kaj hujšega.
—	Hujšega? Si koga pretepel?
—	Ne le to. Obdolžili so me umo-
ra. — Kaj hudiča! Kje pa? — V Ceserole v Italiji. —. V Cese-role? Ne poznam kraja. — Ceserole ne poznaš? Takoj onstran hriba. Cez prelaz prideš iz Bonne vala tja v enem dnevu. — A tako, iz Bonnevala? Koga pa sc umorili v Ceserole? — Ustreljen je bil nek fant, ko se je ravno hotel poročiti. — Kdaj? Je že dolgo? — Še pred vojsko. Ali sem jaz takih let, da bom letal za puncami? Lepega dne pograbijo ubogega krošnjarja z vse robo kar na celem. Potem, pa so me izpustili. A v Italijo ne grem več. Kaj več Portaz ni vedel. V Modami sem torej opravil.”	q	. /
Poslušal sem to povest in debelo gledal. Kakšno srečo je imel Maliveau! Kakšen polica.) je bil! Združil je kramljanje krošnjarja s, čenčami iz Bonnevala in tako na novo sestavil	folarr SJJOmin
ves dogodek. A kako ju je me- TRTJE OBLETNICE GMRTI gel združiti? Prav to sem si mo-, LJUBLJENE IN NEPOZABLJENE ral pojasniti. Če sem pa komaj jaz mogel slediti tožilčevim o-
“Vse ste povedali? Se morda šalite?”	-
“Še malo ne, gospod predsednik.”
In drzno, kakor sodnik, ki hlini brezbrižnost in skromnost, je skoraj malomarno in tiho dostavil:
“No, če že na vsak način hočete, da še govorim, pa bom: V Bonnevalu so mi povedali, da je prvi fant Jožice Gallice — prvi, ne njen mož — bil iz Ceresole.”
“Molčite!” je zavpil Mihael, ko je Maliveau spet omenil njegovo sestro.
A zlo je bilo! že storjeno in sklepati ni bilo težko.
“In če je bil njen fant tisti, ki so ga ubili na dan njegove poroke? In če ga je umoril Mihael?”
Ovinkasti uvod je bil res dolg, tale zaključek pa je trajal komaj nekaj sekund. In padel je na poslušalce kakor tista visoka drevesa, kadar jih sekajo: do zadnjega stoje vzravnana, potem pa se v hipu zrušijo. Maliveau si je izbral obliko vprašanja, da si zavaruje hrbet, zdaj pa je njegovo dokazovanje treščilo kakor spodžagano drevo in s spojim deblom pokrilo ves travnik.
Počasni duh gonjačev, iskrenost mojega prijatelja si še nista mogla ustvariti jasne sodbe, kaj vse je opravila sekira, in sta se dušila pod težo podrtega drevesa.
“Glejte, glejte”, se je oglasil Vimines, ki je zopet bil povsem hladnokrven. — “Neki krošnjar
vinkom, ki menda še ni vedel, na katero stezo naj zdaj krene, ga pa gonjači in Louis de Vimines sploh niso razumeli. Ni se jim šfe posvetilo. Prvi so se močno zanimali za njegov živahni razgovor v Modanu, moj tovariš pa ga je nestrpno vprašal: “Maliveau, kaj naj pomenijo ti vaši razgovori s krošnjarjem? Že dolgo nam razkladate, dokazali pa še niste nobene reči.” “Vse sem povedal”, je izjavil Maliveau z igralsko kretnjo in se bahaško zravnal kakor glavni tožilec, ki v imenu javne pravice zahteva za krivca kazen.
MATERE IN STARE.MATERE
Mary Starina
ki je za vedno zatisnila svoje dobre oči dne 7. maja 1960.
Vsi smo Te .srčno ljubili, a prezgodaj smo Te izgubili, vse prazno je zdaj pri nas, ko ne čuje več Tvoj se glas.
Nikdar Te ne bomo pozabili, še vedno bomo Te ljubili. Daši mirno v grobu spiš, v naših srcih še živiš;
Žalujoči, ostali:
MILLY SCOVILLE, ANTONIA GLENN, ELEANOR DICKEY, FLORENCE GEIGER, hčerke; VNUKI in VNUKINJE.
Cleveland, O., 8. maja 1963.
vam pove, da so v Ceresole nekoč ubili človeka, in vi že hočete, naj bi ga bil ubil Mihael Gallice. Res, krasen preiskovalni sodnik!”
“Da, res”, ga je gladko in posmehljivo zavrnil Maliveau. “To pojasni vse.”	(
“Pojasni vse! Le kaj?”
“Mihael Gallice se je prišel k
nam skrivat. Zapustil je svoj kraj in svoje posestvo. Naselil se je v našem kraju 1. 1913. po zločinu. Z nikomer ne občuje, ker se boji, da ne bi kdaj kakšne stvari preveč povedal. In zadnji dokaz je to, ker je sam priznal.”
“In še priznavam”, se je preprosto oglasil Mihael.
V..;?,*’*
A. GRDINA & SONS, INC.
FUNERAL DIRECTORS
Pogrebni zavod:
17002 Lake Shore BIvd. KEnmore 1-6300
FURNITURE DEALERS
Pogrebni zavod:
1053 E. 62nd Street HEnderson 1-2088
Trgovina s pohištvom: 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
MIZARSKA DELA in popravila
ZA VSA MIZARSKA DELA — POPRAVILA po hišah in stanovanjih kakor tudi za IZDELAVO NOVIH GARAŽ in sličnih gradb se priporoča slovenski rojak - mizar - carpenter. — Kličite po 5. uri zvečer HE 1-1108, ob drugem , času pa HE 1-0965.
SEDAJ JE ČAS, DA DOBITE PRORAČUN ZA ZUNANJE IN NOTRANJE BARVANJE HIŠ.
Ne čakajte na poletno vročino in višje cene. Pokličite še danes za brezplačen in neobvezen proračun. Popolnoma zavarovan.
HE 1-0965	TONY KRISTAVNSK	ut 1-4234
PATNTEVn nprrvR A'l'T’vr;
HOUSEHOLD HELP
NURSE (INFANT) HOUSEKEEPER. LIVE IN. $45.00 WEEK. — PHONE WE 5-7080.	(91)
HOUSEKEEPER MOTHERLY TYPE.
Age in 50’s. Salary open, 5 days. Apply Mrs. Gross, at 804 S. Bristol Lane. Arlington Heights. CL 5-7097.
MEDINAH — $2,500 dn. 3 bedrms., 2 baths, custom stone ranch. 2 fire-pis., % wooded acre, S/S Landscaped land. Many extras. Nr. schls. Lovely area. TW 4-3044, by owner.
(92)
REASONABLE FOR QUICK SALE. 3 Bedroom Ranch, 1 Acre of Land, on Route 53 near Lake St. Addison. Will also sell egg business and chickens. PH. 629-2095.	(91)
GLEN ELLYN — BY OWNER 5 room, 2 !bdrm. expand, colonial ranch. Garage — 1% a. Patio — $19,900. — Call after 6 PM. HO 9-
(91) 5476.
(93)
PRI MALICI NAD NEW YORKOM — Delavec Dale Duplechan je jabolko na vrhu stolpa Verrazano-Narrows mostu v Brooklynu. V ozadju na desni je mesto Neiv York.
ŽIVA ŽAGA IZ MORJA — V Atlantiku žive velikanske ribe, ki imajo zgornjo čeljust podaljšano v dolgo žago. Na sliki vidimo ribiče, ki so tako ribo tojeli in jo spravljajo na krov ladje, da jo bodo prepeljali v morski akvarij v Miami v Floridi.