ftt. 23. V Gorici, v četrtek dne 25. februvarija 1909. Isfaaja trikrat na teden, Ju sicer t torek, Četrtek i o lObetO ob 4. uri popoldne ter rt&ne po poBt* orojemana ali v Gorici na dom poSHjana: vse leto........ . 15 K »/,,.......... 10 » v, ... .-."., . Posamične Številke stanejo 10 vin. „80.1! A" ima naslednje izredne priloge: Ob no-»Bflfrietu .jKaMpot^o fiort,Sk|ia, Jn^(^l|J^^m^jn ,&allpot po IJubtjair W*fWnJsWn '.n^^rS^nt"' krat v letu „Yo»t red Metala, parnlkov in poštni! **•*"• . •' \ . NaroCnino sprejema mpravniStva v Gosposki ulici 5tev. 7 I. nadsitr. v »GoriSki Tiskarni« A.- GabrSCel Ha naroČila brez doposlage naroCnlno se ne oilramo Oglasi in poslanice se ra5unifo"po Petit-vrstali to tiskano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vnaka vrsta. Vefikrat po dogodbi. Večje Srke po prostora. — — Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vMbino glasov odklanjajo vsako odgovornost. Tacaj XXXIX, »Vse u narod, svobodo in napredek!« Dr. K Larrtt. \ Uredništvo «e nahaja v Oofiposki ulioi Bt. 7 y Gorioi v i. nadst Z urednikom je mogo8-> govori« vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 8. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 18. dopoludne. UprivniStvo se ns haja v Gosposki ulioi 8t. 7 v I. nadstr. na levov tMtarn Rarotaiao la oglase je plačati Ioeo Gorles, Dopisi naj se polujajo le uredništvu, Naro8nina, reklamaoije in druge reši, katere ne »padajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le apravnlltiu „PHIM OBE C" izhaja neodvisno od »SoSe- aak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »SoSa« in »Prunoreo« se prodajata v Go i i v naših knjigarnah in teh-le tobakatnah: Sohwarz v fcr al ul., Jeliersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekaliSSu s Verdi, Peter Krebelj t Kapucinski ulioi, I. Bajt v po-kopališfai ulioi, I. Matiussi v ulioi Formloa, I. HovaflBkI v Korenski ulioi fit. 22; v Trstu v tobakarni lavrenSifi na trgu della Casonna. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. - Telofoa It. 83. — »Gor. Tiskarna« A. Gabržček (odgov. J. Fabčič) tiska in *alf Deželna norišnica. ! '." (Dalje.) Navedli smo iz pisma dr. Pontonija na prof. Belmondo vse glavne točke. V popolnilo pa moramo povedati še to in ono, da bomo imeli pred očmi čisto sliko, kako se je gradila goriška deželna norišnica, katera se ima odpreti baš v tekočem letu. Norišnica stoji v pomeriju goriškega mesta. Zakaj? Zato, ker hočejo Lahi, da mora imeti dobiček od tega deželnega zavoda mesto Gorica, to se pravi Lahi v Gorici. Ko je dozorevala misel, da se ima zgraditi deželna norišnica, si je bil Pajer s svojimi vernimi hitro na jasnem, kje naj stoji novi zavod in kako naj dona-ša dobiček le Lahom. V furlanski ravnini ni mesta, kjer naj bi se zgradila norišnica; tak kraj b." se bil pač dobil v goriški okolici ali bližnji Vipavski dolini, toda načelno stališče laških poslancev s Pajerjevo glavo je bilo to: Slovenci ne smejo imeti nobenega zaslužka pri novi norišnici, vse mora iti v prid Lahom. Torej zavod mora ostati v pomeriju goriškega mesta. Naj-prvo so iskali prostor, nekam tiho, skrivnostno, da bi ne bila javnost preveč po-• zorna. Kmalu so dobili prostor in hitro je bila sklenjena kupčija: češ, hitimo, hitro kupimo ponudeno zemljišče, potem se oddahnemo, kajti z nakupom zemljišča je gotovo da bo stal zavod v Gorici. Posrečilo se jim je vse. Dobil bi se gctovo primernejši prostor, merna njiva do 1000 K k večjemu, tako pa se je okroglo potrosilo po 3000 K za merno njivo. Okoli 160.000 K je stalo zemljišče; ali pri nakupu sveta drugje bi se bilo prihranilo 50— 80 tisoč kron. Seveda, mudilo se jim je, nabaviti si zemljišče v mestnem pomeriju in plačati ga hitro, da se tako naglo postavi glavni temelj namenu, da se okoristijo z zavodom Lahi. Takratni deželni poslanec dr. Grazia-dio Luzzatto je bil v deželnem zboru glasno in jasno povedal, da je o p r a v i č e n o in naravno, da se je oziralo na glavno mesto pri določitvi kraja za deželno norišnico. Sovraštvo do Slovencev s strani Pa-jerja in njegovih pajdašev je vzročilo, da se je kar na kratko kupilo zemljišče v mestnem pomeriju ter doseglo tako zagotovilo, da bodo imeli hasek od novega deželnega zavoda le Lahi. Kaj to mar laški liberalni gospodi, če pri tem trpi dežela! Kaj jim to mar, če na primer.izmed 2 7 norišnic je najdražja goriška, če izmed 21 dežel nobena ni potrosila z a z e m 1 j i š č e v n a m e n n o r iš n i c e toliko, kolikor n a š a dežel a, k i j e m e d vsemi te in i n a j h b o ž n e j-š a in najbolj i z m o 1 ž e n a. Potem ko so imeli zemljišče v Gorici, so začeli iskati pa psihiatra. Prej ga niso potrebovali. Seveda ne, ker bi ne prišli do z e m I j iš č a o b S e m p e-t c r s k i cesti, ako bi bili poklicali psihiatra v odsek, ki je imel nalogo, vse potrebno ukreniti za zgradbo norišnice. Mislili so, da pojde gladko vse lepo naprej, kakor so zasnovali. Pa so se kmalu varali. Obrnili so se bili na dr. Krajatšcha, ravnatelja norišnice v Kierling-Guggmg, da bi dobili od njega ugodni parere tudi za načrt —• potem bi bili rekli.: evo, t,u i-inanio izvestje, da je vse prav in v redu, psihiater odobrava tudi zemljišče; n a,č r t bi bili kar nakrat zamenjali ž; z e m l j i š-č e m, in javnost, ki naj bi sodila vse tako, kakor ukazuje učena laška gospoda okrog Pajerja, bi morala imeti prepričanje, da se zgradi na Goriškem uzorna norišnica, ka-koršno predpisuje najmodernejša psihiatrija. Deželni odbor bi bil rad poročal deželnemu zboru, da ima ugodno izvestje uglednega psihiatra v rokah — ali namesto tega je bilo poročilo psihiatra Krajatšcha sestavljeno jako previdno: rekel je, da se mu zdi, du odgovarja predložen načrt gradnji norišnice po paviljonskem sistemu. - - S takimi le poročili je stopil dež. odbor pred deželni zbor, namesto da bi bil predložil kaj takega, kar bi se bilo dalo spraviti v sklad s temeljnimi zahtevami psihiatrije. (Pride še.) iz temnih kotov klerikalne stranke. (Pripoveduje bivsijlsrikalij agitator.) »Moja dogodba se začenja v petek, dne 28. febr. 1908. Isti dan je bil zame težek in nič inanje ne za mojega prijatelja. Sešla sva se v Komnu v gostilni g, Smrdelja. Jaz sem tožil o po-manjkaoju. denava, a moj prijatelj se botf in Se dostavil, da v doglednem Času ne vidi zboljšanja, ker nima službe. Mej drugim prideva v pogovor na volitve v deželni zbor. On nn svetu je ponuditi se oni stranki, kakor agitator, ki največ plača. Sila naju je prignala do tega. Pustlvši nekoliko časa tu prijatelja, tečem k notarju dr. Kotniku ponujat se kot klerikalen agitator. V njegovem stanovanji sem našel učiteljico Ingerl, kateri sem začel pripovedovati o nevarnosti, v kateri se nahajajo klerikalci glede zmage in da bi se z malim trudom labko doseglo lepe vspehe. To se je tej gospodični dobro zdelo in pokliče notarja. Ker je bil pa ta zadržan v pisarni, naroči, naj grem h kaplanu Lavren-Čiču. Sledil sem temu naročilu in grom h kaplanu. Prisedši k njemu, mu povem, da prihajam iz Štanjela in tamošnjo okolice, kjer so grozni prepiri med strankami. Zadovoljen s tem poročilom prinese kaplan liter vina. Naroči mi, naj grem takoj drugi dan (29. febr.) v Hepentabor in tam okoli. Obljubim to izpolniti. Drugi dan (29. febr.) grem pa po svojih opravilih v Vale pri Brestovici. Šel sem namreč kupovat za-$,e drva. Istega dne zvečer grem h kaplanu poročat o vspehih v Repentabru in o političnem stanju na Sežanščini. Povedal sem mu, da gre zelo slabo. Kaplan reče, da je ravno sklenil, da treba iti tje gori preobračat ljudi na »pravo pot". AU ker en sam agitator ne more vsemu kaj in ne more tudi tako nastop, kakor treba, kadar gre za važne teči, ponudim kaplanu, naj bi se najelo tudi mojega prijatelja, ki je izboren agitator. Lice se je kaplanu pobliskalo, da sem mu tako izborno moč ponudil. Po izbornl večerji in pijači mi stisne kaplan 30 K z naročilom, sledečega dne iti v Sežano. Dne 1. marca, v nedeljo, sva 61a v Sežano. Stališče najino je bilo tam težko in si nisva upala iti iz gostilne od Mahorčiča, Tu sva zvedela, da je v Tomaju istega dne ples in klerikalen shod pri Černetu. Vbereva jo tje. Komaj pridem k Černetu, pokaže mi Vran Čestitko komenskega kaplana, s katero mu ta čestita kot kandidatu. Do večera sva ves denar porabila, Najela sva zvečer voz in so peljala v Komen. Vstavili smo bo na trgu in jaz sem Bel h kaplanu poročat o vspehih, a ob enem po* tožit, da nimam s čim voznika plačati, Dal mi je za voznika 6 K, meni in prijatelju pa Se vsakemu po 15 K. Naročil nama je takoj drugega dne iti nadalje ljudi spreobračat v Sežano, Povir, Naklo, Rodik itd. V pondeljok 2. marca in torek 3. marca sva ostala cel dan v Sežani. Porabila sva vse. V sredo dne 4. marca pridem spet h kaplanu. Dal mi je 20 K. Od tega sem dal tovarišu 8 K. V četrtek, 5. marca, sem Sel s'kolesom v Gorico k dr. Pavlici. Pavlica mi je pokazal visok kup bankovcev in opazil, da ves tisti denar je namenjen za agitatorje, ker oni nočejo, da bi kdo delal zastonj. Tega dn<5 mi je dal 50 K. Po dobljenih navodilih sem šel v Ajdovščino in preko Šmarij domov. Piišedši v petek domov, sem šel h kaplanu poročat. Kaplan mi je dal 40 K. Dne 11. sem šel h kaplanu poročat, kar sem s Krasa doznal ter mi je ta spet dal 10 K. — V četrtek, dn<5 12/31 sem šel v Gorico zopet k dr. Pavlici, kjer sem dobil 10 K. Vrnil sem se na to čez Dornberg domov. V soboto 14/3. sem bil spet pri kaplanu, ki mi je pred odhodom dal 4 K. V nedeljo 15/3. sem bil doma. — Kaplan mi je naročil, da Dvajset let pozneje. Nadaljevanje = „Treh mušketirjev". =•--= Francoski spisal; == ALBXANDRB DUMAS. = (Dalje.) — Vraga! vraga! pravi d'Artagnan, noč je grozna, Monseigneur. Mi ne poznamo teh krajev, in nikdar ne bi mogli najti poti. Ker »te že potrudili do tu, Eminenca, še par korakov, M« m eignenr... peljite nas do zidu. — Naj bo! pravi kardinal. In ubere jo naglih korakov naravnost proti zidu, do katerega so vsi štirje dospeli v nekaj trenutkih. — Ali ste zadovoljni, gospodje ? vpraša Mazarin. — No, in Se kako! čudno bi bilo, ko ,> bi bili zadovoljni! Vraga! Tri uboge plemiče sptoinlja takšen cerkven dostojanstvenik! Da, res, Monseigneur, ali niste rekli, da smo hrabri, gibčni in obdVdženi ? — 'Da. ¦-. v . "; : — Motite se: oborožen je samo du Vallon in pa jaz, grof La Fere^pa ne, in ko bi srečali kako patruljo, se moram©,vendar braniti, ne? — To je pač; res. : ., — Toda kje najdemo meč? vpraša Porthos. — Monseigneur posodi svojega grofu, saj ga nič ne rabi, pravi d' Artagnan.. . — Prav rad, pravi kardinal; prosil bi celo gospoda grofa, da obdrži ta meč v spomin name. — Glejte, grof, to je res ljubeznivo! pravi d'Artagnan. — Obljubljam vam, Monseigneur, pravi Athos, da se nikdar ne ločim od njega. — Kaka ljubeznivost na obeh straneh! pravi d'Artagnan; kako ginljivo je to i Ali nimate v očeh solz, Porthos? — Da, odvrne Porthos; toda ne vem, če mi jih je privabil ta prizor ali veter; mislim, da veter. — Plezajte sedaj, Athos, pravi d' Artagnan, in požurite se! Athos, ki ga je Porthos vzdignil kot pero, je spleza) na peron. — Skočite sedaj, Athos. Athos skoči ter izgine onestran zidu. — Ali ste na tleh? vpraša d\Artagnan. — Da. — Brez nezgode? — Popolnoma čil in zdrav, — ForthoB, pazite na gospoda kardinala, dočim bom jaz splezal na zid; ne, ne potrebujem vas, že sam splezam. Pazite na gospoda kardinala, to je vse. — Že pazim, pravi Porthos. No?... — Prav imate, težje je, nego sem si mislil; nastavite mi svoj hrbet, a ne Izpustite kardinala, — Ne izpustim ga. Porthos nastavi d' Artagnanu hrbet in ta je bii v trenutku vrh zidu ter Vsak, ki ™dda v Gorico, naj porabi ugodno priliko in naj ae pelje z električno železnico. VoZlil listek naj se kapt postaja TRGOVSKI DOM. V nlici Corso Gloseppe Verdi so naj lepše urejene trgovine z najnovejšim različnim blagom. — Kupovališče lepih, modernih oblek, bluz in sploh tsega blaga naj bo od seda) TrgMki Do« putaji električne železnice. Novo izdelani vozni red izide v kratkem pod imenom postaja: Trgovski Dom. DOPISI. Iz ajdouskega okraja. Iz AJfolSfilni — V nedeljo dne 28. t. m. ob 47, uri pop. vršil se bode v dvorani g. Bratina ustanovni občni zbor telovadnega društva 3Sokol" v Ajdovščini. Vabi se uljudno k udeležbi vse brate člane in prijatelje so-kolstva. Sprej emalo se bode tudi nove člane. Na zdar t V Brilismo obhajali pustni teden svatbo; poročilo se je vrlo dekle Marija Čebron, nečakinja pok. S. Gregorčiča, z Ant. Možino, ki biva v Trstu. Ko smo bili najbolj veseli in zadovoljni, zmislili smo se tudi naših narodnih dolžnosti in potreh ter nabrali za podružnico sv. C. in M. 1166 K, v kar je zlasti navzoči svat g. Ambrož Poniž pripomogel. Na predlog pridnega našega, miz. mojstra J. KodriČa zložili smo potem, Se z« domače bral. in pevsko društvo okroglih 5 K. Živeli darovatelji in novoporočencal tl ¦ ,j, [l Uinvei. — Pri ženitovanju g. Ignaca Bolko iz Lokavca z g. Frančisko Lozar, hčerko zid. mojstra iz Gojač dne 20. febr. je nabral ženin med svati za družbo sv. Cirila in Metoda v Oojačah 8 K 12 vin., in v Lo-kavcu pri Slokarjih 4 K 60 vin., skupaj 12 K 72 vin., katere je izročil tuk. podružnici. Novoporočencema dal Bog obilo sreče! Iz Sela. — Prijatelj me je opozoril na »Primorski list«, kjer se neki dopisun-če zalettije v obče spoštovanega Jožefa Mermolja; vemo, da kdor ga pozna, rtima reči kaj slabega o nJem; in tudi dopisnik »Primorskega lista« ne more očitati drugega, kakor da se je bit napravil rekurz proti obč. volitvam in da je c. k. namest-ništvo rekurz zavrnilo. Dopisnik »Primorskega lista« pravi, da, ker ni našlo c. k. namestništvo nobene nezakonitosti pri izvršenih volitvah, je rekurz ovrglo. Dopisun niti ne ve, zakaj je namestništvo vrnilo rekurz. Povem mu pa jaz dobesedno, kakor je namreč v dopisu, ki se je poslal županstvu, napisano: »Vaš utok je bil sicer vložen v postavni dobi, a ker ni bil vložen na žn,. ;istvo, ampak ste ga vložili na c. kr. okr. glavarstvo v Gorici, sega vrača.« Da pa povemo, kako.je -stvar, moramo pripomniti, da se Te, vložil rekurz tja, kamor se je zahtevalo od c.kr. vlad. poverjenika, ki je dal razglasiti in še sam ustmeno povdarjal, da se rriorajo re-kurzi proti obč. volitvam vlagati naravnost na c. k. okf. glavarstvo, da, če se vloži rekurz na županstvo, ne bo nič veljal. Rešili so pa pri namestništvu ravno narobe in s tem vničili sklep c. k. vlad. poverjenika in rekurz. Da bi se rekurz rešil po vsebini, pravici in resnici, bi se bilo prav gotovo moralo ovreči volitve v Črničah. Ker je pa vlada naklonjena klerikalcem, je nalašč napravila ono rešitev, ki bije dejanskim razmeram v obraz; in tudi se je osmešila, ker je najprej vkazala svojemu uradniku, da je dal razglasiti in napisati, da se' vlagajo rekurzi na c. k. okr. glav. v Gorici, a potem ie ta sklep razveljavila, samo da je ugodila klerikalcem.- Klerikalci to dobro vedo! Sicer tri leta ni Bog ve koliko! Dopisun se tudi oddregne in sumniči Mermoljo, da se boji dati iz rok županske posle. Dal jih je dne 18. t. m. In v splošno zadovoljnost poštenih ljudi glede točnosti v vsem — v veliko žalost hudobnih klerikalcev! Najdi madež, klerikalec, ki kradeš dobro; ime! Pokaži Mermolji le en krivičen vinar na njegovem še do danes čistem premoženju! Kaj si se veselil, da ne bode čistih računov. Ti ne »rata« pri nas! Kaj si mislil, da je- tako kakor pri klerikalcih. Ko je pred 5 leti bila oddaja županskih poslov, je bilo primanjkljaja menda okoli 800 K. Črniški mežnar je plačal kmalu delež primanjkljaja; batujski Jovk plačuje še danes obresti, ker njegov delež pri primankljaju ni še poravnan! In to sta pristna klerikalca! Sram te bodi, klerikalec, tudi če morda nosiš posvečen ovratnik, da se drzneš krasti čast možu, ki je napravil več dobrega ljudem kot vsi trije duhovniki v našem županstvu. Neutemeljenih sumničenj je zmožen le klerikalni izprijenec, pa si že bodi tak ali tak. In da veš, da je županstvo Črniče še dolžno neko svoto Mermolji in Faganelu. — O vsaki neumnosti, o vsakem jajcu, ki ga znese farovška kokoš, se piše v »Primorskem listu«, seveda če ima služiti njihovim namenom; če se gre krast čast poštenim ljudem, ki niso nič zakrivili kakor to, da niso slučajno farovški podrep-niki, je. vse na nogah -r ko pa jim gre za kožo, molčijo in se potuhnejo kakor politi cucki. (Konec pride.) Domače vesti. Sokolova maskarada »na severnem tečaju« je dostojno zaključila letošnji predpust. Culi smo sicer tekom priprav, da je naslov maskerade oplašil marsikoga, ker je močno omejeval izbiro kostumov in sestavo skupin, ali vkljub temu je kohečni vspeh popolnoma zadovoljil vse udeležnike. —- Oder v dvorani Trgovskega doma je kazal divno sliko pokrajine ob severnem tečaju. V ozadju krasna Gvaj-Čeva slika* nalašč za to priliko napravljena, okrog nje in v ospredju pa je ležal in visel težak večni sneg. Med ledene stene je priplula ladja, na kateri je našlo od-počitek krdelo severnih ptičev. — V čarobni barvni luči »severnega žara« se je zlivala vsa ta prireditev v lepo celotno sliko, ki je soglašala z naslovom Sokolove maskerade. Udeležba je bila prav številna, toda gnječa ni postala neprijetna. Maske izven skupin so došie »na severni tečaj« iz vseh možnih krajin zemeljske oble, celo iz tro-pičnih in orijentalskih dežel; zato se je pa, kakor smo slišali včeraj in danes, hudo prehladila marsikaka nežna potovalka v tiste ledene kraje. In »na severnem tečaju« je zavladalo živahno življenje te pe-strobarvne družbe vseh krajev in narodov! Glavna skupina je bila: slavnostni obhod »kraljice snega« po svojem ledenem carstvu. Slavnostni voz so vlekli pravi pravcati beli medvedje, vodili so jih — na vrvici nežni otročiči, na vozu je Vnajestetski zrla na svoje današnje pod-ložnike »snežna kraljica« (g.čna Cirila Medvedova), pred vozom glasniki, trobentači, pažeti, za vozom dvorni lakaji in snežne dvorjanke. — Od drugih skupin je -bila naslovu najbolj primerna družba ski-talcev (g. DrufovkoveV a jako efektna salonska skupina je bila ruska družba iz ledenih krajin (prirediteljici gospi dr. Pik-lova in dr. Pucova). Ta skupina je nastopila s posebnim ruskim plesom. Zabava celo noč je bila tako živahna in presrčna, da je bilo ob zaključku zjutraj še isto tako živo in veselo, kakor prej. Udeležniki se niso niti zavedali, da jim je čas zbežal tako hitro in da — morajo zapustiti ta fantastični »severni tečaj« ter odpotovati v svojo. prozajično domačijo. Buffet na korist »Sokola« je požrtvovalno oskrbela gospa Medvedova ob so-pomoči gospe Jakšetove. Hvala! Spominska plošča Hrabroslavu Volariču. — Tolminsko učit. društvo vzida pokojnemu učitelju in skladatelju Hrabroslavu Volariču spominsko ploščo v rojstni hiSi v Kobaridu. Slavnost odkritja se bo vršila dne 8. septembra t. 1. Svoječasno se oficijelno povabi društva in prijatelje pokojnikove. Slavimo svoje zaslužne može! Predavanja podružnice profesorska društva In Z N. D. pri „Jal0flUH. — Pri nekaterih teh predavanj, ki so se zelo obnesla, amo zapazili tudi znani privesek novega goriškega preroka v socijalnoderaokratičnem stilu. In bridke slutnje so nam navdale dušo. Potolažili smo se nekoliko, ko smo videli, da je mož — očividno razočaran, ker v dvorani ni bilo niti kinematograttčne predstave, niti ni prepeval kak dunajski komik kupletov — lepo lagotno dremal, mej tem ko so drugi pazljivo poslušali predavatelje. -— Toda naše nade so zopet izginile, ko smo ob neki priliki zapazili, kako je pouiežiknil svojemu so sedu : „Ali jih bomo l" Vedeli smo, da Čaka težka obsodba vse sodelovalce. No, na vse-zadnje je res izšla notica v glasilu naših so-eijev, ki pa kaže samo duševno inferijornost dopisnika. Seveda je vse ^liberalno": Podružnica profesorskega društva, Zveza narodnih društev in predavatelji; liberalna nevednost je konečni „Slager". Od mož, ki mislijo, da imajo v zakupu svobodomiselnost in naprednost, bi bili pričakovali boljših argumentov. Špecijelno očitki dr. I). Pucu so taki, da je jasno, da se je dopisniku, mej tem ko je večji del predavanja prespal, tudi marsikaj sanjalo! — Uverjem smo, da ta napad ne bo mogel odvzeti nobenemu sodelujočih gospodov veselja, brez ozira na strankarstvo delovati kot doslej za povzdigo prosvete mej našim narodom. Kar se pa tiče našega stališča, povemo gospodom socialdemokratom, da so naši pristaši predavali po deželi, zlasti tudi o socijalizmu, ko še sploh nihče ni vedel na Goriškem, da biva kje kak Drsniota! — Prej nisem čisto razumel, pravi Porthos, a zdaj Razumem; zelo smešno je! — AH res? pravi d'Artagnan; no, to me veseli! Toda. ne zgubljajmo časa, če hočemo, da ostane vse do konca tako prijetno! In d'. Artagnan skoči z zidu. leto stori tudi Porthos. — Spremljajta gospoda kardinala, prijatelja; pravi d'Artagnan; jaz preiščem tla pred nami. Gaskonec potegne me& ter koraka spredaj kot straža. A — Mdnseigneur, pravi kardinalu, kam treba kreniti, da pridemo na veliko cesto? Premislite dobro, prodno odgovorite ; zakaj ko bi se zmotili, bi utegnilo imeti to sitne posledice ne samo za nas, temveč tudi za vas. ' • - ¦ * — Pojdite ob zidu dalje, gospod, in nt se vam! treba bati, da bi se zgubili, pravi Mazarin. Prijatelji pospešijo korake, toda čez nekaj trenutkov so bili prisiljeni korakati zopet počasneje; dasi je imel kardinal najboljšo, voljo, jih vendar ni mogel dohajati. Naenkrat zadane d'Artagnan ob neko gorko stvar, ki se je zgenila. " : — Oho! konj! pravi d' Artagnan; nafiel sem ravnokar konja, gospodje! -r In jaz tudi! pravi Athos. In jaz tudi! ponovi Porthos, kije, drže, se vedno svojega povelja, držal kardinala trdno za roko. — To je pa res sreča, Monseigneur, pravi d' Artagnan, ravno ko ste se začeli pritoževati, da ne morete hoditi... Toda v trenutku, ko je izgovoril te besede, je zagledal pred svojimi pfsi cev pištole, in neki glas je rekel resno: — Ne se dotikatr! — Grimand! vsklikne, d'Artagnan, Grimand! kaj delaš tu? Alf so ter nebesa sama poslala? — Ne, gospod, jj>dvrne pošteni sluga, gospod Aramis mi je. velel, jjfoj ^varujem konje. — Aramis je faM tu? —- Da, gospod, *pd včeraj. — In kaj delata? — Opazujeva. ' —- Kaj ? Aramis je tu ? ponovi Athos. — Pri malih grajskih vratih; tam je bilo njegovo mesto. ',...". : — Torej vas je dosti ? — Šestdeset nas je. — Pojdite ga obvestit. — Takoj, gospod. In ker si je Grimand mislil, da nihče ne opravi. j bolje nego qn, je hitel, kar so ga noge nesle, dočim so prijatelji čakali, srečni, da so se zopet vsi štirje sešli. :- ¦:¦-.- Med vsemi je bil samo Mazarin prav slabe volje. . , XXXI. I Slednjič |» vendar videti, da poitane Porthoi baron, d'Artagnan pa stotnik. Čez deset minut je prišel Aramis v spremstvu Grimanda in osmih ali desetih plemičev. Žarel je veselja ter se oklenil prijateljev krog vratu, rekoč: — Torej ste prosti, bratci! Prosti brez moje pomoči! Torej nisem mogel ničesar storiti za vas, vkljub vsemu svojemu trudu! — Ne tožite, dragi prijatelj. Kar je odloženo, Še ni zgubljeno, če niste mogli ničesar storiti, pa še lahko storite. — A pripravil sem se bil dobro, pravi Aramis. Dobil sem šestdeset mož od koadjutorja; dvajset jih straži vrtni zid, dvajset cesto iz Hueila v Saint-Ger-main, dvajset jih je raztresenih po hosti. Na ta način sem ujel s pomočjo svojih strategičnih uredb dva sla, ki sta šla od Mazarina h kraljici. Mazarin napne ušesa. — A upam, da ste jih poslali pošteno nazaj kardinalu? pravi d'Artagnan. — Ah, kaj še! odvrne Aramis, ravno ž njim da bi postopal tako taktno! V enem teh dveh pisem naznanja kardinal kraljici, da so blagajne prazne in da Nj. Veličanstvo nima več denarja; v drugem pa pravi, da da prepeljati svoje jetnike v Melun, ker se mu Rueil ne zdi dovolj varno mesto. Bazumete pač lahko, prijatelj, da mi je vzbudilo to zadnje pismo mnogo lepih nad. Skril sem se s svojimi šestdesetimi možmi, obkrožil grad, pripravil konje, ki sem jih izročil varstvu vrlega Grimanda, in tako sem čakal, da pridete; računal sem, da se to ne zgodi prej nego jutri zjutraj in nisem upal, da vas oprostim brez male praske. Prosti ste že nocoj, prosti brez boja, no, tem bolje! Kaj ste delali, da ste ušli temu nebodigatreba Maza-rinu ? gotovo se vam ni ravno dobro godilo pri njem. j — Nimamo se ravno preveč pritoževati, pravi I d' Artagnan. Svole o^orCrnJe nad ostudno pisavo MO" je izrekel soglasno ob&iuski odbor vipavski v seji dne 6. t. m. Značilno je, da so za ta predlog glasovali, ne le narodno-napredni občinski odborniki, ampak tudi vsi klerikalni občinski odborniki, Tudi klerikalci obsojajo lažnjivo in ostudno pisavo katoliškega lista, katerega urednik je katoliški duhovnik. Županu, g. Josipu Petrovčiču in Sol. Mdjrgosp/Jrtft.^^^ je sklenilo na — Denarnica se je našla na Sokolovi maskaradi. V denarnici je nekaj denarja, par reCij in narodnih kolekov. Denarnico je izgubila kaka gospodična, katera naj se oglasi v našem uredništvu, kjer dobi denarnico nazaj. Zveza narodnih društev. poslednji čas lažnjivo napadal, pa" je občinski odbor soglasno izrekel svoje, zaupanje. —-Tako poroča „Notranjecu. — BDomoljub*', list s tako ostudno pisavo, je glasilo goriških no-vostrujarjev! • .*«.-., ^. .. Tinburiška čepica — i stri h lorlikln Lahom! — Pišejo nam: Na pustni torek popoldne je prišel tamburaš I. M. iz Dol. Vrtojbe v Gorico. Na glavi je imel tamburaško čepico, ki j je rudeča, a obrobljena s črnim šivom. Na ! čepici je imel ob strani sojino pero in znak „Kolesarskega društva". Čim so ga Lahoni opazili, so ga prvotno pričeli zasipati s.kon-teturo, pomešano s peskom in prahom ter vpiti: »Abbasso sokol"! — „Abbas30 baretawl Posebno čast so mu izkazali s tem, da so ga povsodi, kamor je šel, spremljali. Tamburaš I. M. pa se tega ni strašil. Ni bal se žugu-nja te fakinaže, ampak je korakal vkljub temu v spremstvu še dveh prijateljev po Travniku sem in tja. — Proti 5'/i uri pop-pa so ga lahonski pobalini, hoteč rešiti „lta-lianita di Gorizia", napadli, in sicer pred slavno kavarno „ Evropa" m mu s silo strgali „bareto" z glave. Seveda se je napadeni tamburaš pričel z vso silo braniti, a zaman. Vzeli so mu čepico in jo pomandrali po tleh, dokler je ni eden njegovih prijateljev mahoma pobral in skril v žep. Medtem pa so prišli redarji in napravili mir. Omenimo naj, da tamburaške čepice, katere imajo dol. vrtoj-benski tambnraši, niso nikakor izzivajoče na laško narodnost. — Saj smo videli celo nekatere laške pobaline z laško trikoloro p o -raazane po obrazih. In vendar smo bili ml Slovenci mirni! — Sramota pa za onega slovenskega dijaka s Piacute, ki se je drznil na tako neutemeljen način zagovarjati laško fakinažo, ko se je pred redarji opravičevala ! Puste! (Ofll v Gorici je bil letos brez korsa, tudi običajne goječe na Travniku ni bilo, ker je bilo mrzlo, da je šlo do kosti. Metali pa so »konfeti", par maškar se je podilo okoli, en voz, drugega nič. Ljudje so sedeli lepo doma ali pa po gostilnah. Senzicisiiifli trataclja i Gorici. — Aretirali j so v Gorici bivšega trgovca Frana Zianija, | ki se je vrnil v Gorico pred letom dnij iz Pariza, kjer je bival nekaj let Ziani, ki je imel sedaj v Gorici komisijsko agencijo, je prišel včeraj v pisarno svojega brata trgovca Al. Zianija na Verdijevem Tekališču št. 27. ter naperil nanj revolver. V istem trenotku pa je vstopila v pisarno gospa S. Zakrajšek, soproga L. Zakrajška, ki ima svojo prodajalno tik Zianijeve. Alojzij Ziani je stekel iz pisarne, brat Fran pa za njim. Znanec J. Mavrovič je tega slednjega vstavil ter mu Yzel orožje. Fran Ziani je Sel na to v svoje stanovanje v ulici Petrarca 5. in tam sta ga aretirala redarja Jerkič in Tomažič na zahtevo brata Alojzija. Pri prvem zaslišanju je rekel aretiranec, da je imel namen umoriti brata, potem pa še samega sebe. Revolver je bil kupil malo poprej v Zakrajškovi trgovini in tam je baje rekel, da s tem revolverjem vstreli brata in potem sebe, to pa radi dedščine 30.000 K. Ko je šel na to Fran Ziani k bratu, je skočila za njim gospa Za-krajškova ter preprečila nesrečo. Če je Fran Ziani res tako govoril, se mu je gotovo zmešalo; držijo ga v zaporih. PesMlB sainar I \ttl — V tukajšnjih zaporih se nahaja 22 letni Ludvik Gute&berg iz Debrečina. Hotel se je obesiti, pa so ga čuvaji zapazili ter rešili. Ker se Gutenberpu meša, so ga oddali v bolnišnico na opazovalnico. Izpred SedflIJe. — 44-letni Peter Bitežnik iz Bat je bil obtožen krive prisege pred so-dnijo ter obsojen na 2 meseca težke ječe s postom in trdim ležiščem vsak mesec. Težke telesne poškodbe je bil obtožen ^8 letni Bukovec iz Kala, storjene Jakobu Preglju in radi tega obsojen na 2 meseca ječe s postom vsak mesec. 27 letni Fr. Peternel z Grahovega je bil obtožen tatvine, storjene Ivanu Rejcu; enkrat mu je vzel 15, drugič 20 K. Peternel je obsojen na 5 mesecev težke ječe s postom vsak mesec. letnem občnem zboru, da se preseli iz občin-,sko hiše v svoje stare prostore pri Krpanu, kjer je bilo že pred. Ko je bilo prišlo pred leti v klerikalne roke,, se je bilo preselilo v obč. hišo, kjer je bilo skoraj zmrznilo. Število udov se je krčilo leto za letom. Životarilo je ob prihrankih iz prejšnjih let, ko je lepo rastlo. Ko je imelo zaspati spanje pravičnega, ker se je zanemarjalo vedno bolj in dvigne na isto višino, na kateri se nahajajo sosedne države. Doslej niso volaške priprave Srbije na noben način prekoračile meje, v kateri se giblje v popolnoma mirnih časih vsaka v vojnem oziru pripravljena država. — Tudi ni Srbija storila nikakih korakov, ki bi bili naperjeni izključno avstroogrski državi. Srbska armada nikakor ni koncentrirana proti Av-sti o-Ogrski ruti.ni kak del iste mobiliziran. Srbske meje proti Avstro-Ogrski so v popolnoma normalnem stanju, pač pa so a v str i j s k e m e j e p r o t i S r b i j i — in sicer toliko ob Drini, kakor tudi ob Savi in Dunavugosto zasedene od vojakov. V srbskih vojašnicah se nahaja sedaj komaj 10.000 vojakov več nego v navadnem zimskem času, ko so« posadke zelo zmanjšane, Av-stro-Ogrska pa je pomnožila svojo bolj, tedaj so je rešili naprednejši stari udje, pridobivši nove. Lansko poletje se je oživilo j čete, ki naj bi šle v vojno proti Srbiji, z a ter pristopilo „Zvezi narodnih dru "-* "-"" *"""" ---«»-«»-*«« štev" v Gorici. Od »Zveze" je dobilo že eno serijo knjig, ki se pridno razposojujejo in Utajo. — V prostorih, kjer se sedaj nahaja, začelo je pridobivati zopet novih udov. V društvu se kaže novo življenje. Novo življenje kaže tudi nova lepa tabla. Pričakujejo, da se oklenejo „Bralnega društva" vsi oni, ki žele, da bi društvo zopet tako lepe delovalo, kakor je pred leti, — Naše društvo ima častitljevo zgodovino. Nje- j gova ustanovitelja sta bila nepozabna dr. ( Lavrič in žup ik Lovro Sušnik. Leta 1868. sta bila ustanovila ravno v sedanjih , prostorih BČitalnico", ki je bila sicer kmalu zaspala vsled prezgodnje smrti vnetega | župnika Sušnika. Mesto zaspale »Čitalnice" j se je ustanovilo sedanje »Bralno dru- ( št v o" leta 1885. Lani smo torej obhajali t 40-letoico ustanovitve »Čitalnice", če ne z več nego 40.000 reservistov ter jih koncentrirala ob srbskih mejah. Pooblaščeni smo nadalje 1 do izjave, da je merodajnim srbskim kro-; gom po avtentičnih uradnih obvestilih znano, da je velesilam stvarni položaj, ki I smo ga o avstro-ogrsko-srbskih odnošaiih gori pojasnili, natančno znan in da se radi i tega naravno brez okolišev priznava pra-j vilno postopanje Srbije. Če ni torej neprestano žuganje in žalenje avstro-ogrskega časopisja eno istih brezvestnih, sicer pa ne nenavadnih manevrov, s katerimi se hoče evropsko javno mnenje zavajati, ampak so ti napadi le nekak predhodnik kakega diplomatičnega koraka s strani Av-stro-Ogrske, potem bomo popolnoma jasno izjavili, da smatramo tak korak kakor surov in neutemeljen napad na Srbijo, ki naj služi v cinično pretvezo za uresničenje drugega dela osvojevalnega balkan- t. 1. .Politični pregled. Bllifil tfctr je sklican na dan 9.: marca drugim, pa vsaj z lepo veselico in z oživ , Ijenjem pralnega društva«. Spodobilo bi se *** programa Avsro-Ogrske, po ka-bilo pač, da bi se bila obhajala 40-Ietnica ' '«^m "»' s'h,,n ,akni nn RftS"' ,n Her0ft" bolj slovesno, a razmere so bile tako žalostne, da ni bilo mogoče drngeče. — Nadejamo *e, da bode 1. 1910. »Bralno društvo" kaj slovesno obhajalo vsaj 25 letnico svojega obstanka. V ta namen se vabi k obilnemu pristopu k društvu. Občinarji pokažite, da vam je na srcu najstarejše narodno društvo v občini. Pavski in bralno druilva »Siilgrad" v Rini&Biriiii bo imelo dne 6. marca v soboto ob 7. uri zvečer svoj redui občni zbor v prostorih g. Anton Gerzeja. Dnevni red po pravilih. Kmetsfco-lzobraieiiliiD društto »Skala" v Dolu pri Opatjemselu bo imelo svoj ustanovni občni zbor dne 28. t. m. v prostorih g. Barbare Farletič. Traovsko-obrtBB in gospodarski vuti. Vzajemne podporno drvštia za zaiaroiaiji gonji illiB8 I Sf. Krilu je imelo 14. t. m. svoj enajsti letni občni zbor. Vodil ga je društveni ustanovitelj in predsednik g. Peter Medvešček, nadučitelj. Blagajnik je župnik g. I. Kodre. — V teku enajstih let je izplavalo društvo nad 6.000 E odškodnine za pogi-nola ali drugače za poškodovana goveda. Društvo ima glavnico blizu 700 K kljubu vBem nezgodam. Občni zbor je sprejel predlog, naj se premišljuje glede pristopa k deželni zavarovalnici za govejo živino, če tudi ne ugajajo nekoje določbe. Vsi poBli pri društvu se opravljajo brezplačno ; pri deželni zavarovalnici pa so posli proti plačilu. Dalo bi se doseči spremembo pravil, da bi uprava ne bila draga. Na Balkanu. Komunike srbske vlade: Vladno glasilo »Samouprava« je priobčila komunike1, v katerem pojasnuje svoje stališče nasproti žuganjem avstro-ogrskega časopisja z ultimatom in kazensko ekspedicijo ter na podlagi podatkov iz merod&jnega vira ' konstatuje sledeče: Srbija se v vsakem oziru vede korektno nasproti Avstro-Ogrski, ker na noben način ne krši dolžnosti, katere jej nalaga mednarodno pravo in mednarodni običaj. Svoje pravice in svoje najvažneje interese brani na diplomatičnem polju 3 tem, da a-peluje na merodajno sodbo signatarnih vlasti berolinske pogodbe in v tem, da se ravna po nasvetih velevlasti. Na vojaškem polju se Srbija pripravlja za vsa slučaje, ter se trudi, da zamujeno popravi in da se s svojim vojaškim oborožanjem terem naj Srbija takoj po Bosni in Hercegovini sledi kakor r o p a r s k i p I e n. Srbija se bo vsakemu takemu poskusu z 1 vsemi silami protivila. Če bo pa tudi v ' slučaju takega flagrantnega napada na dr-1 žavo, katero so mednarodne pogodbe pri-i znale in katere mednarodno korektnost ne more nikdo grajati, Srbija ostala osamlje-, na in zapuščena, se še le pokaže! O tem ' dvomimo in sicer ne samo zato, ker sploh ne moremo verjeti, da bi se sedaj začet-I kom 20., stoletja v evropskem mednarod-< nem položaju zopet uveljavila pravica močnejega, ampak tudi, ker imamo zato nekoliko pozitivnih vzrokov, j O Rusiji se je trdilo, da ne pojde v boj za Srbijo, marveč da jo pusti v miru, ali glasovi zadnjih časov pa trde, d a b i R u-sija složno s Srbijo pričela vojno, ako pride do krvavega konflikta med A v s t r o-O g r s ko in Srbijo, zlasti š e, a k o bi se protivila Avstrija izvršiti event. sklepe evropske konference glede konpenzacij Srbiji in Črnigori. Porcča se, da ima Rusija na avstrijski meji nenavadno dosti vojaštva. Glede napovedi vojne sodijo v budim-peštanskih političnih krogih, da se utegne zgoditi to okoli srede marca. Črnogoro poskusi Avstrija pridobiti zase z gospodarskimi koncesijami, ker za vojevanje Črnogore bi stalo 80—100.000 mož. Vsi oženjeni avstrijski častniki in podčastniki ob meji proti Črnigori v Dalmaciji morajo imeti svoje žene pripravljene za odhod z vso prtljago vred. Vo-$aj$tya,.se loteva bojno razpoloženje, med prebivalstvom vlada strah. Vojaki, ki služijo čez tretje leto, nimajo nobenega upan-. ja več, da bi kmalu šli domov. Del es-kadre je vedno pred Novimgradom v Dalmaciji ter se vežba vsaki dan. — Cela moč pa je koncentrirana na hribu proti črnogorskim hribom; v daljavi 2 km je nad 100 topov in 50 strojnih pušk. Ali ni misliti, da bi Črnogorci, ako pride do vojne, udarili pri Kotoru na naše vojake, ko vedo za vse trdjnave, marveč Čez herce-*goVinsko mejo, kjer stojijo samo pešci in malo topničarstva. Poroča se, da delajo velevlasti na po-mirjevanje v Belemgradu.. Pogovori se nadaljujejo in pričakuje se vspehov. Ali Avstrija noče pripoznati nobene teritorialne konpenzacije. Razne vesti. fiftaa BartfRlkail, odlična tragedka ljubljanskega slovenskega gledališča, je absolvi-rala minoli teden tournejo po Srbiji in Bolgarski in je gostovala v različnih mestih, povsod z največjim uspehom, kakor je razvi-deti iz navdušenih poročil različnih listo?. Uirl ja v Pragi dr. K. Černy, soustanovitelj praškega Sokela in pospeševatelj So-kolstva sploh. Petri!. — Iz Carigrada poročajo, da je bUo v Kadihisariju vsled potresa porušenih 1500 hiš, 100 oseb ranjenih, 30 ubitih. Kar il lit sanjat i ia]aa, lenarica, je hotel narediti trgovski pomočnik Kraineder v Kan-fanaru v Istri konec svojemu življenju s strelom iz revolverja. Ranil se je aicer močno, vendar se ni bati za njegovo življenje. 0 Blllkl it. 2 poročajo socialistični listi iz Brna. »Volksfreuntl* piše, da so imeli vojaki hruške garnizije minulo sredo, ob visokem snegu in silnem viharja vojaške vaje v brnski okolici, ki so trajale od 4. ure zj. do 5. nre popoldan. Vojaki so prehodili v celem 38 km. Rezultat je bil, da je 9 vojakov težko, 25 lahko zbolelo in da se jih je na poti zgrudilo več ko sto od napora, mraza in glada. Socijclisti zahtevajo strogo preiskavo proti poveljnika broške posadke. Sleiinttfl IB Rvtlja. — V Petrogradu ee je habilitiral na vseučilišču znani razšlrjevalec slovanske ideje prof. Aleksander Pogodin. Prvo predavanje je veljalo predmetu „Slo-vanstvo in Rusija". Pogodin je naglaSal, da ima Rusija samo enega prijatelja — Slovan-stvo. Čim bo Rusija v tej zavesti uravnala svojo politiko, postanejo Slovani gospodujoče pleme in XX. vek bo stoletje slovanstva. V to pa je v prv| vrsti potrebno, da se reSi rusko-poljskl spor za obe strani častno. Pritiriti Ktviitkiii iitikiitictv t Orifei prid ttlllll ipratital. - Ko je 30. novembra 1. 1. Šla deputacija slovenskih visokošolcev k rektorju univerze, naj strani neki za Slovence žaljiv nabitek v veatibulu in da da dvorano za zborovanje o vseučiiiškem vprašanju, nemškim dijakom tudi odposlanstvo ni bilo sveto. Navalili so se na Slovane, jih potisnili,od vseučilišča skozi Zinzendorfovo In Brandhof ulico, nekaj pa v Olacis ulico in pri tem pretepu bo jurista Vladimira Travnerja iz Ljubljane do krvi pretepli in ga Še suvali, ko se je onesveščen na tla zgrudil. Pred sodntjo so ti nemški vitezi seveda vse junaško utajili, da se sodnik dr. Portugal ni prepričal o njih krivdi in jih je oprostil. Državno pravdnifitvo, ki je dosledno vlagalo prizive proti slovenskim obtožencem zaradi septembersUh dogodkov, ker so dobili po njegovem mnenju premalo kazni, &i vložilo takrat priziva. Oproščenje je vzbudilo v slovenskih dijaških krogih veliko presenečenje, ker je sodnik več verjel nemškim pretepačem kakor pa izpovedbam zapriseženih policijskih stražnikov. Ali je to že morda znamonje dr. Hochen-burgerjeve objektivnosti? Zaradi 40 llnrjll bo zaprta celo leto Kat. Strobl v Lipnici. Iz zaprte kleti je iz-( maknila trsak za 40 vin. in hotela Ž njimi se-' greti mleko za svoje 3 dni staro dete. Najmanjša kazen za- tatvino na Saškem pa je eno leto zapora. Slaimto ikti. dnlha »Ilirija-i PraaJ priredi svoj četrti redni občni zbor dne 26. svečana 1909. ob 8. uri zvečer v prostorih v rest. u Pokornvch, Ječna ul. *Ll|l NlzlaMll" je izboljšala svojim učiteljem v Primorju plače prav izdatno; zvišajo se tudi petletnice in droge doklade, penzij-ske prispevke bo »Lega" sama plačevala; poboljšek za Primorje znaša nad 12000 K. Tako priklepa učitelje nase, da se bodo toliko bolj trudili za raznarodovanja slovanske dece. Mali oglasi. Hajmaajaa pristojbina stane 60 vin. Ako Je oglas obselnejil sa računa » vsako beiito S vit. Hajprlprainejle imeričanje u trgovce In obrtnike. Koliko je aunJMh trgoMor in obrtnikov ~ ' nikjer n»-inii flaMvnit samec, ki je popolnoma issvežban UpraVniK, tudi v vrttiaritvti fa jfT alužbe^Naslov pove uprava tega Bate. v dobrem stanj« »ft^roda po ceni radi p<*c«teliftv», Naslov pov« upravništvo. iiTiifiO- ZAHVALA. Za nmogobrojne dokaze sočutja povodom britke smrti naše matere, oziroma'tašče, gospe Terezije vd. Kaučič izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, najiskrenejšo zahvalo. Ob6nem zahvaljujem o tudi vse one, ki so nam na različne načine izkazali svoje sočutje. GORICA, 24. svečana 1909. Žalujoči ostali. GOR j CA. GORICA. Narodno podjetje Hotel „Pri Zlatem Jelenu". V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od,K 1*20 više. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi in pijače. — Domača in.tuja vina. — PJzenjsko in puntigamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in tQčna..... Iz Ljubljane u HeiD-Dork ie vozi najcenejše s- prekrasno opremljenimi ekspresnimi parobrodi, takozvanimi cesarskimi brzoparniki: Krouprhicssssin Cecilie, Kaiser Wilhelm IJ. — Kronpriiiz Willielm, Kaiser. WiIIielm iler Grossc dalje z najnovejšimi modernimi parobrodi: Priiiz Friedrich Willtelin, KSnig Albert;, Prinzess Alice, Friedrich der Gi*osse, Bremen i. t. d. kateri so največji, najhitrejši in najvarnejši te družbe. Vožnja po morju traja samo 6 do 7 dni. ' Zdalne ugcdncsti dovoljujejo se večjim družbam. — Podrobna pojasnila in potrebni pouk d d vsakomur Kolodvorske ulice št. 35. v Ljubljani nasproti stari Tišlerjevi gostilni. Eflvard Tavčar, Pozor pri nakupovanju Šivalnih strojev Denar, kateri se izda za šivalni stroj slabše vrste je izgubljen. Zatorej izbirajte pri nakupu šivalnih strojev blago najboljše vrste. — Najboljše stroje izdeluje tovarna Pfaff v Kaiserlautern. Ako kupite stroj s to znamsko ste lahko zagotovljeni, da niste zavrgli svojega denarja, marveč plodonosno naložili. — V zalogi imam še druge različne šivalne stroje, dvokolesa in stroje za kmetijstvo. Jos. Dekleva, trgovec, Gorica si. Knnicipio it. 1. ________________edino zastopstvo._______ Odlikovana pekarija in iladčiOarna Karol Draščik v Gorici na Komu v (lastni hiši) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi- ' ejega peciva, torte, kolače za birtnance in poroke, odlikovane velikonočna pince itd. Prodaja različna fina vin« In likerja na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstva za mnogo- brojna naročila ter obljublja splidno postrežbo PQ jako zmernih cenah. ^"wa Anton Potatzky v Goric Na sre41 Rafitelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupavalsie ilraberikega la drabaega blag« ter tkanin, preje Is nitij. POTREBŠČINE ia plsarnice, badilss in popotnike, Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krcjašs in Sevljatfe. Srotlnjlce. — Rožni venci. — MaSnc knjižice. f išna obuvala za ysb letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroSnjarje, prodajale po sejmih in trgih t*>r na deželi. "> V, -R Pijanosti ni ue čudežnega izdell Poprava in ko-J misijska zaloga* dvokoles in St-[" valuih s troje v, j gramofonov koncerte in gol stilne ter vsako-f vrste plošče. ža-[ stopnik au.tomatov za gostilno in vsakovrstnih kmetijskih strojev. Stara dvokolesa se emnjlirajo po coni z ognjem pri Vzorec tega Čudežnega „C0ZA" se poijje brezplačno. Baljel-u Gorica Stolna ulica 3-4. Prodaja tudi na mesečne obroke. Novi slovenski ceniki Wo More so dati v kavi, v" mleku, pivu, v vinu *li v jedilili ne da pivec to zapazil. Prašek „60ZA" učmtuio Gudovi tako, da- se pivcu- pristali alkohol vso alkoholno in močno pijačo. ' pra?cik deluje tako mirno in gotov da mu ga sniejo; dati žeua, sestra i ličj clotičniku, no da bi on, zapazil, k jo ItfsniČno pmvzroeilo njegovo ozeha ' ljonj*).- , Prašek „C0ZA" jo prinosol mir tisoooro družine, jo rošil ogromno osi ¦»—¦.,,.. sramoto in poniianja, da, iz takih oin ju celo napravil čvrste, močno in vsakega dela zmoži ljudi. Ta prnSek je žo marsikaterega mladeniča spra\ nazaj'r.a piwo pot srečo ter je.podaljša! za.jnnogo I žjvljenje mnogim osobajn, — Zavod, ki poseduje ta čud delni prašek, pošlje vsem' onimi ki zahtevajo knjigo 1500 zahvalami in -en .vzoj.ee. Dopisuje m v noniSkc jeziku., Zajamčeno je, dn je. pra?ck popolnoma nefkodlj eoza isuiuit .&assL* Na pisma je djati znamko 2o, na dopisnice za lOsto Slovenci, kupujte užigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda! Tr^oV5ko-obrtqa zadruga V Gorici registrovana sad^ogra b neomejenim Jamatvom, Načelstvo In nadzorstvo >Trgov8ko - obrtne zadruge v RonVi. i«. ',. „„.-.. premenjena ta dne 29. decembra 1905; v zadružni regiatTvpteanoravn«Z *2? "1 seji dne 80. decembra 1905. eklenjlo za leto 1906. ta-le nkdin poalorSja:' P Upa' JDaje svojim članom posojik na odplačevanje v petih lerih, proti odnianH« „« 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6i obrestrivMfa * P na l0?Sb?eaaieOtdPla6II° ^ V°M^k ** °hr°U ** P° Mji izPOB°Je™I" določi tudi Vsak izposojevaleo plača pri zajemu posojila enkrat za vselei m««*n ,„.»,« , \% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. h H'° uradnwe Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obreatni« i™ j., -večje, Btalno naložene pa po dogovoru. ' ' oareatRje Ipo 4"/»#, Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« In »Primorec«. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo debil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu*. GORIŠKA TOVARNA MILA Narodno podjetje, edino te vrste. Uštanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo SloVenci za Vselej - le hlapčeVali tujcem. SMegospluije! Poskušajte milo iz te domade ton! Izdelek je izvrsten. Cene običajne! N^ipeeijaiitetaje: Caprasole - Koza s solncem. *^t!^to1