*NA70 din - Leto XXXIX - Št. 83 KRANJ, petek, 31. oktobra 1986 ESEGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Brezplači h/s - ^čno vijuganje P° smučišču ločnica iz Šipova je ponudila izjem-r, ugodne možnosti za rekreacijo. pni^e n°vega hotela bodo lahko smu-^ brezplačno. stran 3 = Srbski prijatelji Pridejo Prihodnje leto rHedaHbor' 27-oktobra - Na seji Wa i kega koordinacijskega od-vedal^ bratstvo in enotnost so po-kaJ!. . natančnejše informacije o tem, peli gi"1! vlak bratstva lani oktobra po-Iw Slovence k srbskim prijateljem. grarVorJen je bil tudi podroben pro-1987 u-a bratstvo in enotnost za leto Slov' Do srbske prijatelje pripeljal v nT11 Jo- ^nhP°t bodo sli 4-JuniJa- Naslednji spre Za uo^eležence vlaka slavnostni ^kaV m V Za§rebu, kjer bodo vlak pri-°^in xUdi Predstavniki 33 slovenskih Žen " Sloveniji bo sprejem za udele-je v Krškem, od tu pa se bodo gost-h^PelJali v svoje občine, proti Mari-jeij Jesenicam, kjer jih bodo spre-^otn -Vi š°stitel;)i- Vlak bratstva in Poncvri0^ 00 Droti Beogradu odpeljal v il iliek' 8- Junija leta 1987. bo^T akcijo Vlak bratstva in enotnosti feren tokrat skrbele občinske kon-nah SOcialistične zveze v tistih obči-Wn SpreJemajo vlak. Občinske kon-^ftii • Se bodo še letos povezale z biv-po^.J^goanci in vsemi dosedanjimi %jl vlaka, jih seznanile s progra-stov , °biska in povprašale, koliko go-ižSrh"d° sPreJeli- Za povabilo gostov jih l ne so določena posebna vabila, ki skih k ° g0stitelji dobili v svojih občin-Honferencah socialistične zveze. D. D. Šušmarske zdrahe V bližini Begunj na Gorenjskem je av-tomehanični in vodovodni inštalaterski šušmar. Ta prijazen možakar je takoj pripravljen pomagati. stran 4 Vesela karavana radovednega občinstva Trije Integralovi velblodi na štirih kolesih so odložili svojo vsebino pred Grajskim dvorom, kjer jih je sprejelo osem graščinskih strahcev. stran Fant, mi rešujemo tunel, ne pa tebe Dva mlada brata sta stanovanjski zadrugi Železar plačala zemljo, a fo ju pustili na cedilu. Boli ju, da ju sedaj povsod odganjajo kot sitni osi. stran 10 Varčujemo in zapravljamo Če gledamo varčevanje — danes je svetovni dan varčevanja — samo skozi denar in skozi hranilne vloge ter sloves izredno varčnega naroda, potem nas vsak lahko pohvali. Oceni lahko, da vsak dinar dvakrat obrnemo, preden ga zapravimo. V tem primeru smo pravi varčneži ali celo stiskači. Če pa na varčevanje gledamo širše, ne samo skozi denar, potem slovesa varčnih ljudi ne zaslužimo. Primerov za takšno ravnanje ni težko najti. Celoten gospodarski sistem in organizacija naše družbe nasploh sta še vedno naravnana tako, da omogočata zapravljanje. Kdor je varčen in gospodaren, kdor se zavzema za racionalno in dobro ter ceneno organizacijo, je žal še vedno tepen. Nasilno vzdrževanje slabega in nedonosnega še zdaleč ni varčevanje, ampak zapravljanje. O tem se zadnje čase sicer več govori, vendar za zdaj še vedno samo govori. Nedopustno je, da tud' na račun neživljenjskih predpisov neproduktivno zaposlujemo, drago plačujemo birokracijo, od njih pa ne terjamo pravih učinkov. To celotno družbo veliko stane, in ta denar mora nekdo dati. Tarnamo, da je ndša delovna storilnost šibka in da dela povprečno Jugoslovan le nekaj več kot pet ur na dan, premalo pa storimo, da bi delali normalno (ne garali) in s tem veliko prihranili sebi in družbi. Tudi neučinkovit sistem političnega dela ni varčen. Veliko »sejemo«, veliko dragocenega časa porabimo za govorjenje in pisanje sklepov. Potem naše delo zašepa, veliko moči in časa gre v nič, ker se mogoče tudi nismo dobro dogovorili predvsem o tem, kako naloge uresničiti. Še bi lahko naštevali primere, ko denar nevarčno mečemo skozi okno in ob tem sploh ne pomislimo, kako je vse to drago in koliko truda je bilo potrebnega, da smo sredstva sploh dobili. O tem premalo razmišljamo — če sploh razmišljamo — to se nam prepogosto zdi nepomembno. Plačujemo pa davek, ki nas bo moral kmalu spametovati. j Košnjek ^rvi trojčki iz epruvete v Sloveniji •samica Blanka t otroki. — Foto: F. Perdan Ljubljana, oktobra — 23. oktobra so se v Ljubljani rodili prvi trojčki iz epruvete pri nas. Naključje je hotelo, da je ta sreča doletela prav Gorenjca, Blanko in Staneta Bi-težnik iz Palovič pri Tržiču. Deset let sta čakala naraščaj, pa ga ni hotelo biti, zato sta se letos v začetku leta odločila za tako imenovano oploditev iz epruvete. Kot je povedala srečna mamica Blanka, sta že od petega tedna nosečnosti vedela, da bodo trojčki. No, zdaj so tu. Grega s 1520 grami, Ana s 1650 in Samo s 1550 grami. Krepkejša Ana je tudi na intenzivni negi, toda v inkubatorju sta le dečka. Vsi trije in mamica se dobro počutijo. Blanka in Stanko sta iz vsega srca hvaležna zdravnikom ljubljanskega Kliničnega centra, ki so pomagali, da so njuni otročički prišli na svet. Pri porodu so pomagali doc. dr. Me-denova, dr. Novakova in dr. Tomaževič. To je bil na porodniškem oddelku velik dogodek, takih trojčkov pač ni veliko na svetu. Mladi družinici želimo zdravje, otrokom pa, da bi kmalu zrasli v korenjake. D. D. Serge Lang dobil naslednika Helsinki, 26. oktobra — Pred dnevi je odstopil oče svetovnega alpskega pokala, francoski novinar Serge Lang, ki je bil kar dvajset let predsednik komiteja za alpsko smučanje. Predsedstvo FIS je na sestanku v Helsinkih za novega predsednika komiteja za svetovni pokal v alpskem smučanju izvolil osem-inštiridesetletnega Eriha Domet-za, doma iz Val Gardene. Je znani slikar in kipar, že dolga leta je tudi smučarski funkcionar. Leta 1970 je bil med vodilnimi prireditelji svetovnega prvenstva v alpskem smučanju v Val Gardeni, nekaj časa pa tudi vodja italijanskih alpskih reprezentanc. -dh V mislih naj žive z nami — Vsa naša domovina je posejana z grobovi padlih, na pokopališčih druga za drugo rastejo gomile naših dragih. Nikomur ni prizanešeno, saj smrt ne izbira. Sojena nam je že z rojstvom. Spomnili se bomo naših najdražjih in junakov, položili na grob šopek, prižgali svečko ... *udi poštna ropa v Hrastju in v pošti Šenčur raziskana o ?Teiativno delo miličnikov in delavcev javne varnosti 0 Kranj je dalo dobre rezultate. Oboroženi ropi na ,0renjskem pojasnjeni. vemranJ. 29- oktobra - Po petko-$ke ,razkritju roparjev Ljubljan-sta n,anke na Planini pri Kranju - na . r°žerv!JasnJ°na tua"l druga dva obo-^ari-U r°Pa: L avgusta lani na po-^•do V HrastJu Pri Kranju in ***** sCerr,bra lani v pošti Šenčur. S ' P°ročilom so postregli novi-$topn-j\na tiskovni konierenci za-^irifl]'* 0(lctelku za zatiranje kri Os, te- mili«4 in RSNZ. je hijeni 24 letni Darko Škoda *Wjj 'nul kriminalistom UNZ (lift!!-V. terek v celovških zaporih PO Mikca in Petra Zadnikarju UNZ Kranj pete! HHjej.Drošnji delavcev ^i\/'..v Detek v Borovljah avstrij ^°^u|U"" "' '"'gani), da je rop na ^kV,.1" nJe8ov, prav tako rop v kjer sta sodelovalu še ■'1 letni Ivan Mikac in ut Knoii, ki je trenutno V sredo opoldne sta potapljača zaščitne enote milice z verigo in je-klonico pripela v Zbiljskom jezeru potopljeni motor znamke honda (ko so ga izvlekli,je bil ovešen s poštno torbo). Lani poleti ga je v Ljubljani ukradel osumljeni Škoda in se avgusta z njim odpeljal ropat v Hrastje. Tam je s pištolo pobil poštarja, mu ob D.08 strgal torbo z ramen in pobegnil s plenom 2,5 milijona dinarjev. Pri Zbiljskom jezeru ga je že čakal osumljeni, 24-letni Ivan Mikac, in za to dobil nagrado 100.000 dinarjev. Skupaj sta nato potisnila motor po strmem bregu v Savo in se z avtomobilom odpeljala proti Ljubljani. Preddvorčunoma Škodi in Mikcu se je decembra pri ropu v pošto Šenčur pridružil Kranjčan, 28 letni Borut Kuni i Opazovali so dovo2 pošiljk v slabo zavarovano POŠtO, Potapljat i so našli ob obali v 3 mene globoki vodi Zbiljskega Jezera motor honda, ki ga je osumljeni Darko Škoda »porabil« za rop na poštarja avgusta lani v Hrastju pri Kranju. po obvestilu v televiziji zvedeli za izplačilo poračunov pokojnin upokojencem, določili varno pot za umik in 26. decembra ob 5.40 »udarili« v pošto. S kratko palico je Škoda pobil na tla mladega poštarja, Mikac in Knoll pa sta grozila s pištolama. Zavpili so: »To je rop!« in zahtevali pojasnilo, v kateri od vreč je denar. Vrečo so prerezali z nožem, pokradli 8 milijonov dinarjev in iz hiše, v kateri je pošta, odšli peš do bližnjega gozdiča. Tam so imeli skrit osebni avtomobil Z 101, s katerim so se odpeljali v smeri Preddvora. Ob tem velikem in odmevnem uspehu mi'ičnikov postaje Kranj, kriminalistov UNZ Kranj in delavcev javne varnosti Gorenjske smo danes slišali, da preiskava v zvezi s še tremi podobnimi kaznivimi dejanji na Gorenjskem še ni končana. Besedilo in fotografija Mirko Kui&iČ 101 LET MALLE MARKET IN RESTAVRACIJA V BRODEH NA KOROŠKEM POSEBNA PONUDBA OD 3. DO 15. NOVEMBRA 1986 JUBILEJNO ŽREBANJE NE PREZRITE OBJAVE NA..... STRANI! ^imSSSrJMEECaLAS 2. STRAN NOVICE IN DOGODKI PETEK, 31. OKTOBRA PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Petnajst lokalnih delovnih akcij Osnutek zvezne resulucije za prihodnje leto pripravljen Poudarek proizvodnji, izvozu in učinkovitejšemu gospodarjenju Kranj, 29. oktobra — Zvezni izvršni svet v projekciji našega razvoja V prihodnjem letu načrtuje 3,5 —odstotno rast družbenega proizvoda, najmanj 4 — odstotno rast proizvodnje in 5 — odstotno rast izvoza. Zvezni izvršni svet je konec preteklega tedna pod predsedstvom Branka Mikuliča določil osnutek resolucije o našem družbenem in gospodarskem razvoju v prihodnjem letu. S tem naša vlada napoveduje izpolnitev obljube, da morajo biti vsi najpomembnejši dokumenti o razvoju Jugoslavije za prihodnje leto pripravljeni in sprejeti do konca tega leta. O osnutku zvezne resolucije se že začenja razprava v odborih zvezne skupščine in v drugih telesih ter organih federacije, republik in pokrajin. Zaradi znanih težav, od katerih so se nekatere letos še zaostrile, je bilo pričakovati, da bo dala vlada v osnutku resolucije poseben poudarek povečevanju proizvodnje in izvoza, kjer letos šele proti koncu leta dosegamo nekoliko boljše rezultate, delovni storilnosti; učinkovitejšemu gospodarjenju in seveda bistveno zmanjšani inflaciji, ki je letos že 'zbezljala' za več kot 100 odstotkov. Start v prihodnje leto torej ne bo lahek, saj prenašamo v drugo leto tudi precej letošnjih slabosti. Resolucija posebej omenja, da je treba bolj podpreti dobre gospodarje z jasno in obetavno razvojno politiko, izvozno organizirane delovne organizacije, tehnološko napredne in varčne tako pri energiji kot pri uporabi surovin. Sestava industrije se mora spreminjati, neizkoriščene možnosti pa vidimo v turizmu, kmetijstvu, prometu in drobnem gospodarstvu. Za spodbujanje vsega tega pa bodo pripravljeni posebni ukrepi, za nekatere zadeve, na primer za pridobivanje obrtnega dovoljenja in papirjev za druge aktivnosti občanov, pa bodo postopki poenostavljeni. Najtrši oreh utegne biti spopad z inflacijo. Zvezni izvršni svet je prepričan, da mora biti njena stopnja veliko nižja kot je letošnja, saj smo se z inflacijo že preveč navadili živeti. Finančni in denarni tokovi morajo biti normalnejši, finančna disciplina večja, kupno moč pa moramo spraviti v normalne okvire. Obračunski sistem mora biti realnejši in ne sme dovoljevati porabe denarja," ki ga dejansko ni. Več smelosti lahko pričakujemo pri likvidaciji nedonosnih podjetij. Nič manj zahteven ne bo spopad s cenami. Pritiski na povečevanje že presegajo razumne meje, zato predlaga zvezna vlada razbremenjevanje gospodarstva in zmanjševanje raznih stroškov, kar bo povzročilo boljšo gmotno osnovo združenega dela in manj pritiskov na višje cene. Gospodarski sistem bomo spremenili, prav tako sistem pridobivanja in delitve dohodka, davčni sistem, denarno in posojilno politiko, delovno zakonodajo in seveda tudi bančni sistem. Sicer pa projekcija našega razvoja v prihodnjem letu načrtuje 3,5 —odstotno rast družbenega proizvoda, 2,3 —odstotno rast zaposlenosti v družbenem sektorju, 1,3 —odstotno rast delovne storilnosti, za 4,5 odstotka več naložb v osnovna sredstva, 4 —odstotno rast industrijske proizvodnje, 5 —odstotno povečanje izvoza in 4 —odstotno povečanje uvoza. J. Košnjek Sindikat predlaga enoten delovni koledar Radovljica, oktobra — Občinski svet Zveze sindikatov Radovljice žo več let zapored pripravlja predlog enotnega delovnega koledarja, ki je dobra osnova za usklajevanje delovnih dni med organizacijami združenega dela, avtobusnimi prevozniki, šolami in vrtci. Prihodnje leto bo 265 delovnih dni, plačanih pa bo še devet prazničnih dni. Delovne bodo naslednje sobote: 10. januarja, 7. in 21. februarja, 7. marca, 4. aprila, 9. maja (solidarnostna), 6. junija, 1. in 22. avgusta, 5. septembra, 3. oktobra, 7. novembra in 5. decembra. 31. decembra je sicer še delovni dan, vendar sindikat predlaga za ta dan kolektivne dopuste. Enoten delovni koledar naj bi spoštovale vse delovne organizacije v občini, razen tistih, ki morajo zaradi potreb in gospodarske opravičenosti drugače organizirati delo. To Velja predvsem za organizacije s področja gostinstva, turizma, gozdarstva, gradbeništva in trgovine. (cz) Aktivna mladina Kranj, 25. oktobra — Pred bližnjo programsko - volilno sejo občinske konference ZSMS Kranj so mladi v Kranju zelo aktivni, čeprav se mesto še ni povsem umirilo od udeležencev osrednje republiške proslave ob dnevu OZN. Iz tiskarne je v nakladi 1500 izvodov prišla prva letošnja številka mladinskega glasila Naprej, ki ponuja bralcem vrsto zanimivih prispevkov. Največ prostora je namenjenega vzgoji in izobraževanju ter mladinski kulturi, mladi novinarji želijo predvsem z ostro besedo opozoriti na določene težave. (vib) GLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference S/1)I Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje I. O pobudi radovljiških org^ cij, ustanov in društev bo v P deljek razpravljalo predse** občinske konference SZDL " vljica. A Računalniki v osnovnih in srednjih šolah Več zabave kot resnega učenja Dr. Jože Jesenko iz visoke šole za organizacijo dela v Kranju, sicer predsednik skupščine radovljiške razikovalne skupnosti, je raziskal, kako so gorenjske osnovne in srednje šole opremljene z računalniki, kako jih uporabljajo, kako so usposobljeni učitelji, ki uvajajo učence v svet računalništva . . . Raziskava, ki je zajela 22 osnovnih šol na Gorenjskem, je pokazala, da so šole v času računalniške zaletavosti nabavile s pomočjo delovnih in drugih organizacij pretežno cenejše in na trgu dobro zastopane računalnike sinclair spec-trum in commodore C 64, ki so primernejši za hišno rabo kot za resno učenje matematike, fizike, ke- mije, tujih jezikov in drugih predmetov. Le redke šole uporabljajo računalnike pri pouku in poslovanju. Ponekod je programska oprema tako borna, da ne omogoča drugega kot zabavo ob računalniških igrah. V šolah navajajo, da je za slabo izkoriščenost računalnikov krivo pomanjkanje denarja za nakup dodatno opreme, da ni primernih programov za učenje, niti ne zadosti strokovno usposobljenih ljudi. V domala vseh osnovnih šolah, kjer so (zaletavo) stopili v svet računalništva, se ubadajo s problemom, kako vzdrževati računalnike in drugo opremo. Nu dobrodelne organizacije, ki so pomagale pri nakupu, ni mogoče še naprej raču 4 nati; izobraževalne skupnosti PjV to ne namenjajo denarja, ker ^ a nalnikov še ne uvrščajo me° | trebne učne pripomočke. >f V srednjih šolah je osnov"^ dodatna računalniška oprema j raznolika. V tehnično usmeri ^; uporabljajo računalnike pri P°. in tudi pri ostalih dejavnost'^ vseh drugih pa so še celo n\S$ šem kot v osnovnih šolah. Ra niki so slabo izkoriščeni, prog. ^ ska oprema je skromna, učitelj zadostno usposobljeni . . . V tolažbo vsem tem: tudi P^ poslovnih računalnikov (v del°j^ in drugih organizacijah) sodi ^ zgrešene naložbe ali so lak° šolski — slabo izkoriščeni. ^ C. Zaplet Doslej gre gradnja po načrtih Na Planini raste nova šola Kranj, 24. oktobra — Gradnja se JC /acrla julija letos, sklenjena bo predvidoma maju 10KK. leta, septembra litega leta pa bo prva generacija otrok / dela Planine prek Cctte talcev sedla v nove šolske klopi. Nova osnovna šola bo imela 5236 kvadratnih metrov uporabne površine. Vsa bo podkletena, šolski prostori bodo v pritličju in prvem nadstropju, v dru gern bo hišnisko stanovanje, v okvir ZUnanj« ureditve pa sodijo tudi igrišča V petindvajsetih učilnicah bo prostora /.a 725 otrok, če bo pouk celodnevni, o/iromu /a 1100 otrok v poldrugi izmeni z oddelki podaljšanega bivanja na razredni stopnji. investitorka gradnje, ki jo narekuje nagla širitev stanovanjskega naselja na Planini, je občinska izobraževalna skupnost, graditelj je SGP (iradbinec. celoten inženiring pa je prev/.el Dom plan. Šola je osrednja naloga v progra mu gradnje družbenih objektov v tem petletnem obdobju, /a katerega od le tos Kranjčani združujejo denar na os novi samoupravnega sporazuma. ..•de na io, tlti denar sproti nate ka, je gradnja sole razdeljena v tri dele. Trenutno rastejo nosilne stene prit ličja za osrednji trakt, ki poleg kleti in zaklonišč vsebuje telovadnico z vzporednimi prostori; telovadnico bodo uporabljali tudi učenci sosednje šole Brat stvo in enotnost (njihova je premajh na), krajam iz krajevne skupnosti Bra-tov Smuk ter nekatera društva. V osrednjem traktu bodo še predavalnica z. 90 sedeži in projekcijsko kabino, šolska zobna ambulanta, pionirska soba, večnamenski prostor, klubski prostor s Čajno kuhinjo in kabinetom, upravni prostori ter vse komunikacije. Predvidoma že januarja naslednje leto bodo začeli graditi drugi del šole, to je trakt za predmetni pouk z zaklo nišči, maja pa še tretji trakt za razred m pouk s knjižnico m kuhinjo. Šolo bo Opremil Slovenijales. H. Jelovčan Neplačevanje stanarine Jesenice, 27. oktobra -""^ skupščine samoupravne stanO^ skupnosti Jesenice so po ob* problemov, ki nastajajo, ker U" p1 čujejo stanarin, sklenili, ^ objavijo spisek tistih, ki stan' družbenih stanovanjih, vendar ne niso plačali že tri mesece a'1 Na spisku je 94 stanovalcev. , niškemu Dominvestu dolguj^J ali manjše zneske. Med njim' ki so dolžni nekaj tisoč dinarji di taki, ki stanarine niso pla^ več let in dolgujejo Dominvestu 130.000 dinarjev Samoupravna nost je objavila tudi dolg spi*"'^ stanovanjski s' nov, ki prejemajo subvencijo kjj ni. Za javno objavo so se odl°^i ker menijo, da nekateri I prejemajo neupravičeno, saj iif\, in1* leg redne še dodatno zaposlit*-* I ?S|K. 31. OKTOBRA 1986 GOSPODARSTVO .3. STRAN (g@ISISIMISnGLAS ^ Gorenjskem velike naložbe v elektroenergetiko Oskrba Gorenjske z elektriko bo bistveno boljša R cii - °ktobra — Ob dograjeni vodni elektrarni Mavčiče so na Gorenjskem velike naložbe v prenos, transforma-Ok !n r^z^e"itev električne energije. Savske elektrarne iz Ljubljane grade razdelilno transformatorsko postajo Vod°j'° *n daljnovod od Beričevega do Okroglega, širijo transformatorsko postajo Beričevo ter postavljajo daljno-st» • Okroglega do nove jeseniške jeklarne, Elektro Gorenjska iz Kranja pa širi stikališče pri vodni elektrarni Mo-ln gradi distributivne objekte J^lika razdelilna transformatorska postaja Okroglo To bo razri rT Gna naJs°dobneje opremljenih Pri mn transformatorskih postaj Čennas- v 400/110-kV postajo bo vključi 4nn°^n' daljnovod najvišje napeto-v'j P k V Beričevo-Okroglo. S tem bo Ž0 JUcena v jugoslovansko 400-kV mre-s° Pri?enOVano Nikola Tesla- v katero §OS10\ 'izključene vse najpomembnejše ju- JVanske elektrarne. Vključena bo siSkf °dnoevropski elektroenergetski v m' saJ je ta mreža že nekaj let po- c'ana 7 u„i:j___i •_ _• i____.. _„ sled z italijanskim sistemom, v na- :^nJih letih pa bo še z avstrijskim. sta° ^ru8i strani pa bo v to veliko po-^Jo že na začetku priključenih kar ^^daljnovodov visoke napetosti 110 »J ki prihajajo iz različnih smeri in t ^zujejo postaje Kleče,. Škofja Loka, ni.T°re, Naklo, Radovljica in novo jeseni?*0 jeklarno, vodno elektrarno Mav-Priti-n e^ektrarno Moste. Kasneje bo .klJuČen tudi daljnovod visoke napeli11 do Tržiča. Q^ razdelilni transformatorski postaji Uia+°g'° ^e vgrajen velikanski transfor-40n/^r 300-000 ' kVA moči, napetosti C-i-10 kV- kl tehta P"bližno 300 ton, 'iia i1 Pa so ga v ItaliJi- Vreden je 1 mi-stak dinarjev. Zgrajenih je več iekll 'nekaJ kilometrov cest, 225 ton kaj h n konstrukcij in položenih ne- ^desetin kilometrov kablov. p0^a začetku bo tam stalna dežurna adka, kasneje pa bo postaja avto- matsko oziroma daljinsko vodena iz območnega centra Savskih elektrarn v Beričevem pri Ljubljani. Objekt bo tudi tehnično zaščiten — signal bo opozoril na vsak prestop čez ograjo ali skozi njo. Postaja bo nared konec leta, prihodnje leto bodo namestili še daljinsko upravljanje. Naložba velja 2,5 milijarde dinarjev; če v letih vloženi denar preračunamo na današnjo vrednost, lahko rečemo, da je objekt vreden vsaj 10 milijard dinarjev. Izredno pomembna bo za napajanje Gorenjske in nove jeklarne, hkrati pa bo razbremenila ljubljansko območje, kjer je napajanje z elektriko prav tako že kritično. Daljnovod Beričevo-Okroglo Povezal bo dve transformatorski postaji, dolžina dvojnega 400-kV daljnovoda znaša 31,4 kilometra. Na trasi je postavljenih 87 stebrov v obliki »soda«, visoki so od 50 do 80 metrov, težki po 40 ton, skupaj tehtajo 2.000 ton. Daljnovod poteka po lahkem terenu, po zemljiščih približno tisoč lastnikov parcel. Zato so imeli pri urejanju odškodninskih zadev veliko dela. Daljnovod je postavil Dalekovod iz Zagreba, po cenah iz lanskega decembra je veljal 1,2 milijarde dinarjev, danes pa je vreden vsaj petkrat toliko. Tehnično so ga že pregledali, napetost pa so vanj spustili 16. oktobra letos. Daljnovod do nove jeklarne Podrli so stari, betonski 110-kV daljnovod Okroglo (Dobro polje) — Radovljica in od tam do Most (Vrbnje) postavljajo novega, ki je namenjen napajanju nove jeseniške elektrojeklarne. Nadomestili pa bodo še 35-kV daljnovod Naklo-asfaltna baza in prenovili 35-kV daljnovod Vrbnje-Radovljica. Gradnja novega daljnovoda gre h koncu. Dolg je 26 kilometrov, ima 92 stebrov iz pocinkane jeklene predalčne konstrukcije oblike »sod«. Njegova predračunska vrednost znaša 1,6 milijarde dinarjev, s polovico teh sredstev sodeluje jeseniška Železarna. Razširitev postaje Beričevo Zaradi priključitve novega daljnovoda do Okroglega bodo za dve 400-kV daljnovodni polji razširili razdelilno transformatorsko postajo Beričevo, v to naložbo pa je vključeno tudi daljinsko vodenje postaje Okroglo. Zato naložba znaša 1,8 milijarde dinarjev. Prvi del je nared in tehnično pregledan, drugi bo prihodnje leto. Objekt sicer ni povsem »gorenjski«, vendar pa je ključni pogoj za delovanje drugih. Razširitev stikališča v Mostah Naložba je potrebna zaradi vključitve novega daljnovoda do jeklarne, ki bo napajal novo transformatorsko postajo 110/20 kV Jesenice. Razširitev v vodni elektrarni Moste bo izvedena v podaljšku že obstoječega dela, vendar so gradbena dela zahtevna, ker delajo na nestabilnem levem bragu Save ob elektrarni. Obnovili bodo tudi zastarel komandni del objekta, kar je zahtevno, saj bodo porabnike in železarno morali napajati brez prekinitev. S to naložbo, ki velja 650 milijonov dinarjev, bo izboljšana preskrba z elektriko na jeseniškem območju, nova jeklarna pa bo dobila drugi vir napajanja. Gradbena dela gredo h koncu, gradnja bo končana prihodnje leto. Objekti elektrodistribucije Sem spada gradnja dvojnega daljnovoda visoke napetosti, 110-kV, Moste-Jesenice ter nova transformatorska postaja 110/20 kV Jesenice. Pripravljajo pa se na gradnjo 110 kilovoltnega daljnovoda Okroglo-Tržič in nove razdelilne transformatorske postaje 110/20 kV Tržič. Franc Kalan v^nost pomaga kmetijstvu_ Katera koruza je najprimernejša kuh°VlJica' 28- oktobra - Prof. d rUž'ete v Ljubljani skupaj s sode ;**e so najprimernejše za podne radovljiški občini. rerr,etletno raziskovanje, pri kate-šev f°delujejo tudi kmetijski pospešen* in kmetje iz radovljiške in je-Če ,ske občine, bo ovrednotilo doma-sorte koruze in nakazalo možnost UvaJanje izboljšanih sort na to ob- r. Ana Matičič iz biotehniške fa-lavci raziskuje, katere sorte kobne in talne razmere v jeseniški močje. Tipični domači sorti — uo hinjko (iz zgornje bohinjske doline) in rumeno gorenj ko (iz Zabreznice pri Žirovnici) so letos preučevali na selekcijskem polju Katedre za genetiko in žlahtnenje rastlin biotehni- x .>n«, 3« oktobra — Delovna organizacija Kompas Jugoslavija je za-oktobra graditi v Kihnem pri Bledu nov hotel s 130 posteljami, re-. gracijo in taverno. Ob njem bodo uredili štiri teniska igrišča, smu-xs*e z manjšo vlečnico in bujer. Hotel gradi Gradiš — to/d Jesenice, J °Prenio bo poskrbel Slovenijales, V*« dela pa naj bi bila končana *J» prihodnje leto. Hotel bo stal 1,7 milijarde dinarjev, (cz) ške fakultete v Jablah pri Ljubljani, strokovno pa so spremljali rast in razvoj teh sort tudi pri pridelovalcih v jeseniški in radovljiški občini. Pri obeh sortah — odlikujeta se predvsem po kakovostnem trdnem zrnju — so poleg dobrih lastnosti ugotovili tudi nekaj slabih, ki pa bi se jih dalo z nadaljnjo selekcijo izboljšati. Pri uvajanju izboljšanih sort koruze za zrnje in siliranje na območje radovljiške in jeseniške občine se raziskovalci niso mogli izogniti poskusom. V radovljiški ravnini bodo na osnovi poskusa v Koritnem pri Bledu poskušali odgovoriti na vprašanje, kateri od '.e izbranih in. razširjenih hibridov so najprimernejši za intenzivno pridelovanje; v spodnji savski dolini jih zanima, kako se bodo posamezni hibridi obnašali v dokaj spremenljivih razmerah — v Smokuču, Doslovčah, Vrbi in na Blejski Dobravi. V gornji savski dolini, kjer so koruzo posadili dvanajst dni kasneje kot v spodnji dolini, so letos opazovali, kateri zgodnji hibridi so najbolj dozoreli. V Podkorenu, kjer je najhujša sovražnica koruze slana in so jo nazadnje sadili pred prvo svetovno vojno, so koruzo poskusno posadili 29. maja. Čeprav je junija tu še kratek čas snežilo, je posevek dobro vzklil in se hitro razvijal. 8. avgusta je že polno cvetel, žal ga je že 5. septembra nepričakovano dobila prva slana. Na Brodu pri Bohinjski Bistrici so posadili 15 naj zgodnejših hibridov. Sodeč po tem, <\i n nekateri odeveteli že 9. avgu ti. bo na tem območju možno za sila/o saditi tudi hibnde iz zrelostne ga razreda 200. cz Deljena mnenja o skupnih programih razvoja Bojazen pred prevelikimi olajšavami Kranj, 29. oktobra — Gospodarska zbornica Slovenije ne zavrača ideje o skupnih programih razvoja, vendar meni, da moramo vsakega natanko presoditi in ne dopustiti, da bodo skupni razvojni programi postali vzporedni gospodarski sistem s prevelikimi olajšavami na račun drugega dela gospodarstva. Doslej je dobil podporo le program Jugo, v katerega je vključenih tudi nad 30 slovenskih delovnih organizacij. Skupni plani in skupni razvojni programi so postali nova ekonomska kategorija, novost v sistemu planiranja in v gospodarski razvojni praksi. Ideja je nastala v zapletenih jugoslovanskih gospodarskih razmerah. Treba se je vprašati, zakaj nastajajo in zakaj smo se zanje opredelili, zakaj problemov ne rešujemo znotraj obstoječega gospodarskega sistema. Zagovorniki skupnih programov razvoja govorijo o treh bistvenih prednostih takšnega načrtovanja. Gospodarstvo naj bi se na račun skupnih programov razvoja dolgoročneje poslovno povezalo, na račun teh programov bi bilo obnašanje gospodarstva bolj udarno pri povečanju proizvodnje in izvoza, jugoslovansko gospodarstvo pa naj bi se razvojno in tehnološko bolje povezalo med seboj in to predvsem na področjih, ki so pomembna za vso državo. V Jugoslaviji je že nastalo nad 20 skupnih programov razvoja, o katerih razpravlja zvezna gospodarska zbornica, zažival pa je le program Jugo, ki združuje veliko delovnih organizacij različnih strok, med njimi kar 35 iz Slovenije. Od Gorenjcev je najmočneje zastopan LTH iz Škofje Loke. Slišati je zagotovilo iz Beograda, da je od programov, katerega nosilci so slovenske firme, najbližje sprejemu program Tama iz Maribora za proizvodnjo in izvoz tovornjakov in avtobusov ter program lesarjev za proizvodnjo in izvoz pohištva v Združene države Amerike, Avstralijo in Kanado. Mnenja o skupnih programih razvoja so deljena. Nekateri jih na vsa usta hvalijo, drugi pa z enako vnemo grajajo in jim oporekajo kakšnokoli vrednost ter smisel. Slovenska gospodarska zbornica gleda na te programe realno in predvsem gospodarsko. Zavzema se za stroga merila in selektivnost pri oblikovanju skupnih programov razvoja. Vsak, ki se povezuje v takšen program, mora imeti svoj denar, ne pa računati na denar drugega. Vse programe, katerih nosilci niso jasni,in sodelujoči niso povezani s sporazumi ali pogodbami, je treba zavračati. Slovenska zbornica je zvezni zbornici že predlagala, da je treba takšne razvojne programe oblikovati tudi za turizem in proizvodnjo hrane, vsak program pa mora vsebovati še en bistven element: tehnični in tehnološki razvoj ter prispevek k presktrukturiranju gospodarstva. Slovenska gospodarska zbornica opozarja, da skupni programi razvoja ne smejo nadomestiti sedanjih prioritet in ugodnosti, zaradi katerih nas danes pogosto boli glava. Preveč je tistih, ki uživajo razne ugodnosti na račun drugih, večinoma dobrih gospodarjev. Tudi zaradi njih so porušena gospodarska ravnotežja. Iz težav nas lahko potegne le sodobno in pametno organizirano gospodarstvo brez posebnih izjem, ne pa nekdo zunaj sistema, neki vzporedni gospodarski sistem. Skupni razvojni programi pa imajo prav teh primesi in teženj občutno preveč. Slovenija pri nastajanju skupnih programov razvoja ne namerava stati ob strani, ampak se bo vanje vključevala in seveda dajala tudi nove pobude za takšne projekte. V mislih imamo dve področji: obmejno gospodarsko sodelovanje in drobno gospodarstvo. O obeh sicer veliko govorimo, zelo malo pa naredimo. Samo s strogimi merili bomo prišli do pravih programov, sicer bomo še naprej ostajali v sivini povprečja, računajoč predvsem na dodatni denar, ki pa ga bo moral potem nekdo vračati. j. Košnjek IZ GOSPODARSKEGA SVETA Brezplačno vijuganje po smučišču Na turistični borzi 19. mednarodnega sejma lova, ribolova, športa in turizma v Novem Sadu je pravi šok izzvala informacija o cenah nekaterih žičnic pri nas. Kot vse kaže bodo letos tudi takšna smučišča, na katerih bodo hotelski gostje lahko smučali brezplačno. Hotelsko turistična organizacija Sokočnica iz Šipova, ki je del Krajnaturista iz Banja Luke je ponudila izjemno ugodne možnosti za rekreacijo. Smučarsko središče Balkan ima tri smučarske proge v dolžini treh kilometrov, gostje novega hotela Janj pa bodo lahko tam smučali brezplačno. Cena polnega penziona znaša 5.500 dinarjev, sedemdnevni aranžma stane 41 tisoč dinarjev. Objekti so v lepem okolju, na izlivu reke Janj v Plivo, gostje si lahko ogledajo Jajce in druge zgodovinsko zanimive kraje. Poslovna poteza manj znanega smučišča je vsekakor domiselna. IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Galvaniko bodo le morali obnoviti Iskrina tovarna v Otočah je znana po skrbi za posodabljanje proizvodnje, po vlaganjih v razvoj, kadre, kontrolo itd. Vendar pa imajo tudi tam izjemo — galvanika in lakirnica je njihov star problem. V njeno izboljšanje so vlagali zelo malo, računali so na gradnjo, s katero bi ta problem rešili. To vodnogospodarskemu inšpektorju že dolgo obljubljejo in, kot vse kaže, je slednjič le izgubil potrpljenje in obljubam ne verjame več. Ob zadnjem obisku konec avgusta je namreč izdal odlok, po katerem morajo razmere v galvaniki izboljšati do 1. novembra v tolikšni meri, da odpadne vode ne bodo več ogrožale življenja v Savi, kamor odtekajo prek čistilne naprave. V tovarni so tako sprejeli ustrezne ukrepe, da bo res tako: preverjajo delovanje mehanske čistilne naprave, kontrolirajo odpadne vode, delo v galvaniki prilagajajo razstrupljanju odpadnih voda, če to ne bo mogoče, pa obljubljajo, da bodo delo na tistih galvanskih linijah prekinili. Skratka, obljubljajo večjo skrb. Problem pa bodo dokončno rešili šele z obnovo galvanike in čistilne naprave; to naj bi storili prihodnje leto. NOVOSTI Prihranijo 0,5 odstotka olja V tovarni olja Oljarica v Britofu pri Kranju sta inženirja Jože Poga-čar in Igor Orel v štirinajstih mesecih razvila elektronsko napravo za nadzor v rafineriji olja — ENRO. Po dvomesečnih testiranjih so jo maja letos vključili v redno proizvodnjo. Naprava je sestavljena iz mikroraču-nalniške enote, na katero so priključeni videoterminal za vpis določenih parametrov, videomonitor, linijski pisalnik ter po dva merilnika, ki služita merjenju pretoka in temperature surovega olja na vhodu ter rafinira-nega olja na izhodu procesa. V rafinacijo priteka surovo olje, ki mu primešajo dodatke, kot so lugi in podobno, na izhodu pa dobe čisto olje ter izločene nečistoče, ki vsebujejo tudi nekoliko olja, kar predstavlja čiste izgube. Bistvo uspešnega procesa je pravilno doziranje na vhodu, ki ima za posledico minimalne količine izgubljenega olja. Doslej so v ta namen delali laboratorijske analize, ki so zamudne, zato so bile izgube olja sorazmerno velike. Mikroračunalnik pa sproti ugotavlja izgube, saj tekoče meri pretok olja na vhodu in izhodu. Zato lahko hitro ukrepajo. Napravo ENRO pa omogoča tudi preverjanje pravilnosti rafinacije olja, računalnik opozarja na nepravilnosti in vključi ustrezna opozorila. Omogoča tudi manjšo porabo energije, pravilno doziranje dodatkov pa zniža njihovo količino, ki gre poleg ostalih nečistoč v odplake. Izgube olja znašajo v rafinaciji od 2 do 8 odstotkov, glede na kakovost surovine, opremo in vestnost pri vodenju procesa. Naprava ENRO omogoča, da so izgube znižali za 0,5 odstotka, kar pomeni prihranek 125 ton olja letno pri sedanji predelavi 25 tisoč ton. Pri sedanji ceni surovega olja 487,60 dinarja za kilogram pa v denarju prihranek znaša 60.950.000 dinarjev. Celotna naprava je stala 8.500.000 dinarjev, v kar sta zajeta razvoj in izdelava materiala in programske opreme ter nabave materiala za računalnik, perifernt« »mote ter vseh potreb in merilnikov. ®mmmmEGLAs 4. stran GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK. 31. OKTOBRA 1986 KRATKE PO GORE N J S K E M Golnik — Konec junija letos so na Golniku podrli pred 25 leti zgrajen montažni objekt, v katerem je bil vrtec za približno 100 otrok. Kmalu bo na istem mestu zgrajen nov montažni vrtec s šestimi oddelki za 120 otrok. Po prvotnem programu bi morala izvajalca, Marles in Gradbinec, dela dokončati ta mesec. Vendar bo zaradi manjše zamude vrtec odprt konec novembra. Prvotno je bilo predvideno, da bo stala gradnja okrog 105 milijonov dinarjev. Vendar je zdaj že znano, da bo nekaj dražja. — A. Ž. Pionirski foto 86 Bohinjska Bistrica — Foto klub Bohinj, osnovna šola Dr. Janeza Mencingerja in Foto kino zveza Slovenije pripravljajo 26. republiško razstavo pionirske fotografije. Razstava bo odprta 21. novembra v galeriji kulturnega doma Jožeta Ažmana v Bohinjski Bistrici. Na njej lahko sodelujejo vsi učenci osnovnih šol in člani fotoklubov Slovenije, ki še niso stari 15 let. Fotografije je treba poslati do 5. novembra v osnovno šolo Dr. Janeza Mencingerja, 64264 Bohinjska Bistrica. Tečaj vozlanja-makrame Kranj — V krajevni skupnosti Kranj Center bodo tudi letos pripravili tečaj iz vozlanja. Na njem se bodo udeleženke naučile vse, od najpreprostejših do najzahtevnejših vozlov. Tečaj se bo začel v ponedeljek, 3. novembra, ob 17. uri v prostorih krajevne skupnosti Kranj Center v Tomšičevi ulici 21 (za gostilno Mayr) in bo trajal do konca novembra vsak ponedeljek in četrtek. Prijave bodo zbirali v ponedeljek, 3. novembra, pol ure pred začetkom tečaja. Udeleženke naj prinesejo s seboj stiropor ploščo (50 krat 50 centimetrov), 40 do 50 centimetrov dolgo palico, debelo do 2 centimetra, 16 niti po 5 metrov dolge vrvice (ne sme biti tanka), bucike z debelo glavo, škarje, meter, beležnico, svinčnik in kvačko. Cena tečaja bo štiri tisoč dinarjev. Zapora čez vse leto Radovljica — Linhartov trg v Radovljici je bil letos prvič zaprt za promet vse poletje. Krajevna skupnost Radovljica je septembra zaprosila komite za urejanje prostora in varstvo okolja, da bi se zapora podaljšala za nedoločen čas; hkrati pa je zahtevala od komunalnega redarja in miličnikov učinkovitejši nadzor. Poletne izkušnje so bile namreč vse prej kot ugodne: v starem delu mesta je bilo veliko nereda, kršitev odloka in prometnih predpisov. Izvršni svet je pred nedavnim sklenil, da se Linhartov trg zapre za promet za nedoločen čas, in sicer od 1. decembra letos dalje. Na trgu bo dovoljen le promet za dostavna vozila in vozila stanovalcev, ki bodo označena s posebnimi nalepkami, (cz) Srečanje naturistov na Bledu Bled — Konec minulega tedna je Društvo naturistov Gorenjske iz Kranja pripravilo na Bledu četrto tradicionalno srečanje in tekmovanje v odbojki. Do zdaj so bila tri takšna srečanja v Dobrni. Tokrat pa se je na Bledu zbralo okrog 200 članov društev naturistov i/. Avstrije in Italije ter iz Zagreba, Osijeka, Ljubljane, Celja in z Gorenjske. V soboto so se v športni dvorani pomerili v odbojki. Zmagala je ekipa FM iz Gradca, druga je bila Liburnia iz Trsta, tretja pa ekipa iz Ljubljane. Gorenjska ekipa je bila četrta. Pokrovitelj tekmovanja je bil kamp Dragočajna, ki je letos del svo.^ga prostora namenil samo za natu-riste. Člani in privrženci naturizma oziroi la Društva naturistov Gorenjske se bodo pozimi dobivali vsako drugo soboto na kopanju in v savni v hotelu Park na Bledu od 19. do 22. ure. Prvič se bodo dobili 8. novembra. Turistični delavci Bleda bodo tovrstno kopanje s savno vključili tudi v zimsko turistično ponudbo Bleda. Asfalt na cesti v Vrata Mojstrana — Delavci Cestnega podjetja Kranj so na nekatere odseke ceste v Vrata položili asfalt. Prej jo je precej uničevala voda. Položili so ga na prvi klanec Tičje peči, po vsej Kredi in pri Čerlovcu in zdaj bodo po njej lahko vozili avtobusi. V prihodnje pa naj bi asfaltirali vso deset kilometrov dolgo cesto od Mojstrane do Vrat. D. S. ROSIM Šušmarske zdrahe Pred kratkim je bil v Gorenjskem glasu objavljen članek o šušmarstvu. Ne bom se spuščal v razpravo, zakaj in kako so šušmarji nastali, opisal bi le en primer pravega šušmarstva! V bližini Begunj na Gorenjskem je neki avtomehanični-vodovodni in-štalaterski šušmar. Ta dobrodušni in prijazni možak mi je »popravil« dva 50-litrska bojlerja in še mali kuhinjski bojl.-r. Po popravilu sta boljerja še vedno puščala, kuhinjski pa je bil nenehno vroč, čeprav sem ga naravnal na »hladno«. Račun brez materiala je bil 10.655 dinarjev. Bojlerje sem moral dati kasneje v popravilo v servis Gorenje in v Elektroservis v Radovljico, za kar sem plačal nekaj starih milijonov. Ta isti šušmar pa mi je popravljal tudi moped. V-.md.ar ga je, tako se je izkazalo, damo popravljal, ne pa popravil. Razervne dele (skoraj vse) sem nabavil sam, račun pri šušmarju pa je znašal 37.500 dinarjev. Koliko rezervnih delov in kakšne je dal sam, nisem mogel izvedeti, in tudi nobenih računov za skoraj štiri stare mili-jone ni mogel predložiti; kaj šele da bi izvedel, koliko računa na uro! Nazadnje sem za popravilo mopeda odštel na Sapovem servisu na Jesenicah še 13.000 dinarjev Ko sem temu šušmarju omenil, naj mi vrne polovico denarja, mi seveda še odgovorit ni. Oglasil sem se, ker vičnim, tlu je »zelo nevarno« nasedati šušmarjem. A.T., Usce Kaj pa ikebane? Pred dnevi je telefonirala naša bralka in povedala, da so cent' c\c-tja v teh dneh, pred dnevom mrtvih, v glavnem določene. Ne razume pa, da so lahko ik< bane nekajkrat dražje od seštevka cvetov zelenja, posode in nekaj drobnih pripomočkov za i/.delavo. Javna razsvetljava v Kranju Se dobro, da smo bolj v temi Kranj, 31. oktobra — Pa da se ne bomo napak razumeli. Ne gre za nikakršno opravičevanje, marveč bolj za ugotavljanje stanja. Kranj se še nekaj časa ne bo mogel pohvaliti s takšno nočno razsvetljavo, kot jo imata Ljubljana in Maribor. Če bi že zdaj gorele vse svetilke na območju mesta in mestnih krajevnih skupnosti, skoraj zagotovo ne bi bilo dovolj denarja. Samo za porabo elektrike je treba odšteti devet starih milijonov na dan. V uredništvu smo že načrtovali, da bi predstavili kranjsko javno razsvetljavo, odkar je od 1. maja letos v upravljanju Komunalnega obrtnega gradbenega podjetja Kranj. Zadnje čase pa smo dobili v uredništvo precej očitkov, češ da je Kranj ponoči bolj v temi kot pa razsvetljen. »Ko smo javno razsvetljavo prevzeli v upravljanje, smo morali naj- »Za stanje, kakršno je zdaj na področju javne razsvetljave, in za vzdrževanje je denarja dovolj,« pravi strokovni delavec samoupravne interesne cestno-komunalne skupnosti Kranj Jože Primožič. »Ko je KOGP od Elektra Kranj prevzel javno razsvetljavo, je bilo marsikje res precej slabo. Če pa bi že zdaj javna razsvetljava povsod gorela 100-odstotno, bi bilo denarja najbrž premalo.« Objestneži se najpogosteje znašajo nad javno razsvetljavo v ulicah Rudija Papeža, Lojzeta Hrovata, Juleta Gabrovška na Planini (pa tudi pri garažah na sliki) in v Luznarjevi ulici. prej oceniti, v kakšnem stanju je,« pravi Aleš Vovk, referent za javno razsvetljavo v tozdu Komunala v KOGP Kranj. »Ugotovili smo, da je na meji še zadovoljivega. Poleg rednih vzdrževalnih del smo se takoj lotili tudi nekaterih investicijskih. Na Partizanski cesti, vključno s Prešernovim gajem, proti letnemu kopališču in Ovčanovemu mostu, na sejmišču, deloma v Striizevem, v Tavčarjevi ulici in še na nekaterih krajih smo zamenjali gole električne vodnike z izoliranim snopastim kablom in hkrati navadne svetilke z živosrebrnimi. Te so sicer nekaj dražje, vendar sta njihova moč in rok trajanja veliko daljša, porabijo pa neprimerno manj električne energije kot navadne.« »Recimo, da bi to moral narediti že prejšnji upravljalec. Težko pa se je sprijazniti, da bi bil Kranj zaradi takšnih investicijskih del določen čas v temi.« »Zaradi teh del nismo zanemarili rednega vzdrževanja. Vendar menim, da se je kranjska javna razsvetljava širila nekako neplansku. Tako imamo na območju mestnih krajevnih skupnostih kar 77 priži-gališč. Stari del mesta je glede razsvetljave v primerjavi s Planino zelo reven ali pa je Planina prebogata. Že samo redno vzdrževanje pri-žigališč terja določen čas. Narediti bomo morali tako, da bomo z enega mesta s pomočjo impulznega vodnika lahko vklapljali ali izklapljali (ob zatemnitvi) vsa ta prižigališča.« »Pripombe so, da luči včasih ne gorijo prav tam, kjer je prometa največ. Je to res in zakaj?« »Prav zaradi širitve Kranja, odstopanja in raznolikosti kar zadeva mrežo javne razsvetljave, kakovosti in dotrajanosti je sporočilo na naš naslov še najbolj zanesljiv način, da posamezni kraj ni predolgo v temi. Žal je pač tako, da bomo še nekaj časa hitro ukrepali le na poziv Aleš Vovk, referent za javno razsve^ Ijavo v tozdu Komunala KOur Kranj Predsednik kranjske občini*« skupščine Ivan Torkar, ki je spon«*' di javno povedal, da se bo kot pred* sednik večkrat sprehodil skozi m*" sto, pravi: »Mislim, da v mestu ne (P* zgolj za javno razsvetljavo, marveč tudi za parkiranje in še za kaj-Najbrž denarja res ni dovolj. Če p« M varčujemo, potem bi morali biti P0' noči razsvetljeni vsaj najbolj prome* tni kraji.« krajanov. Redni nočni pregledi so namreč premalo. Takoj (če se «**S pa ukrepamo, ko dobimo sporočilo-Pri tem pa nas, zaL tudi večkrat kdo potegne za nos. Se pogosteje p* se dogaja, da na nekaterih najbolj prometnih krajih zelo velikokrat menjamo svetilke. Še posebno o* Planini, kjer jih ponoči objestne-9 razbijajo in celo streljajo vanje 2 zračnimi puškami.« »Koliko stane Kranj javna raZ' sve ti java?« »Najprej je bilo v plani za leto* zagotovljenih 57 milijonov dinarjev, z rebalansom pa se je ta znese* povečal na 71 milijonov. Poleti i§ bilo samo za porabljeno energij0 treba odšteti 60 tisoč dinarjev na dan. Zdaj, ko so noči daljše, in o° podražitvi, pa že 90 tisoč dinarjev na dan. Tako bo Kranj letos sam0 za tokovi no za javno razsvetljav0 (ob takšni, kakršna pač je) moral odšteti blizu 35 milijonov dinarjev." Ob takšnem podatku (in stanjw človek nehote pomisli, da je še d°" bro, ker smo včasih bolj v temi- No. pa šalo na stran. Saj tema res De more biti opravičilo in rešitev za težave'. A. Žalar '. Zlatoporočenca Slivnikova z Blejske Dobrave Smlednik — Med turistična društva na Gorenjskem, ki so si letos na najrazličnejše načine prizadevala obogatiti in tudi opozoriti na urejeno turistično ponudbo, sodi tudi Turistično olepševalno društvo Smlednik. To društvo si zelo prizadeva za sodelovanje s turistični društvi na vzhodnem delu kranjske občine in s turističnimi delavci na Gorenjskem nasploh. Pred mesecem dni so pripravili (udi problemsko konferenco o pripravah na prihodnjo turistično sezono. Takšni napisi, ki ro jih postavili letos na svojem območju, pa so bili nedvomno zelo primerna informacija. FotOi arhiv TI) Smlednik Zlatoporočenca Slivnikova z Blejske Dobrave — Angelca in Anton SI ivnik z Blejske Dobrave sta praz- novala zlato poroko v pnjetnc ^ p'azničnem vzdušju, ki so jima t> J pripravili sin, dve hčerki, šest vt*. jf kov in trije pravnuki ter številni P ^ jatelji in znanci. Slivnikova na ™ ^ bravi cenijo in spoštujejo, saj ve^af0. \\ kot dobra, poštena in nadvse g°s %\ ljubna domačina. Anton Slivnik, upokojeni žeJeZ^ je vojno preživel v taborišču, v gunjskih zaporih in v Jeseniško-^, ^ hinjskem odredu, medtem ko je & ^ ma Angelca skrbela za majhne o_t ^ ke. Rojena v revni železničarski »g žaški družini je že zelo zgodaj tila, kaj je revščina, zato je vojno manjkanje težko, a vendar hra& k prenašala. Dfj H kruhu sta spravila vse otro^v0 se v življenju marsičemu odrekla-, sta vendar vedno ostala dobrovolJ^ ^ in odprtega srca, na stežaj sta odprf ^. tudi vrata svojega doma. Nikom11 \ najmanj pa družini, niso ostala ta, zato so jima ob življenjskem ju »tij leju otroci in prijatelji pripravili ie'yK prisrčen praznik, obogaten z dro^Je mi in prijaznimi pozornostmi tamo! — D. Sedej Odprt žiro račun za Lin hartovo hišo Radovljica — Služba družbenega knjigovodstvu Kranj je pred dnevi sve tu krajevne skupnosti Hudovljica sporočila številko Žiro računa, na katerega Občani ill delovne organizacije lahko nakazujejo denar za odkup in ureditev Linhartove rojstne hiše v Radovljici; 51540-741-054 00980. *a otkup m obno vo Linhartov«- hise. JR Za rože je treba imeti roko Ivan Pevec Rože dajo delo in veselje />• od daleč se vidi, da so na koncu Hrast ja doma ljubitelji rož. Sosed jo so nas opozorili na Ivana Pevca, ki je rožar, da mi ni para. Vrl te se konec oktobra pozdravi ves v cvetju, v predsobi pa ogromna, ir> let stara asparagusa in čudovita sobna praprot. Z oken pa je Kan rože že pospravil v klet in v Zgornjo sobo. Ponudil jih je sosedom, a mu jih je še vedno ostalo preveč in je lepe viseče pelargomje pometal na gnoj. Srce ga je bolelo, a kaj hočeš. Se huje bo, ko v zgornji gobi ne bo več prostora zanje. Ko so letOS oblagali balkone, so imeli rože k,n pi i treh sosedih, toliko jih je bi lo. Ko /rastejo, so tako kosate, tako pelargonije kot brilinko, da mora korita za okna privezati, da ne P* dejo dol- Spomladi pelargonij ne prešaj*1 temveč jim iz korit le otrese zg°/ njo suho prst in doda kompost. ™ ga je premalo, doda zemlji humovi* Pozimi rože parkrat poškropi s P1 roxom proti gosenicam. D. Dolenc S \ % \ S v !?EK. 31 OKTOBRA 1986 KULTURA .5. STRAN (MMSS^MEHGLAS Westeast — kaj je to? JUBILEJ SVOJEVRSTNE UMETNOSTI PpjI se je pred slabim desetletjem v Kranju pojavilo svojevrstno avantgardno besedno — likovno gibanje, ni skoval nihče, niti Franci Zagoričnik, ustanovitelj tega pojava, da se bo doslej nabralo že deset zbornikov in dvajset razstav, tako v Sloveniji kot v Jugoslaviji (vi" '- kot avantgardno ustvarjalnost, HerT6 Predstavlja z VVesteastom, jaJUl časovno, bi lahko ugotavljali, i^r* VerJetno še daleč do naravnega ga^.ania. ki so mu taki in tudi dru-VJ^, Pojavi vsekakor podvrženi, tujgf111 takšen vtis zbudi tudi ume-živo .itika: s tem, ko pokoplje še Poni **°Javnost z uničujočo besedno jMivo ali pa — kar je sicer blago-fev «fle* a m^ manJ uničujoče — po-Wn°stavno Prezre. Vendar pa, če JJJtoo ne westeast obstaja še 2Feh morda aktualnejši kot je bil jn acetkih pred osmimi leti. ^estS ^e izšl° že deset zbornikov Va ^asta, v pripravi pa sta dva no-ijAPrvi na Dunaju, drugi v Novem 5jihu> ki verjetno tako kot doseda-L Jeset nadaljujeta ta svojevrstni I ^°-likovni izraz, ftim -Uk temu da ta vrsta umetnosti >1 B.-2 ni imela dosti lastne teorije Pa? lke — druga literarna kritika le ^ £a začetku v tem pojavu videla kakšno formalno inovacijo — ^est vizualna poezija, značilna za bila * obdrzala zSolJ zat0' ker ie Haj.aZe od začetka družbenokritično (fci ana- Če rečem začetek — te-jav l Pravzaprav težko določiti — po-^Ue^fZ dvoma ni nastal brez vpliva PovIh ^tradicionalnih načinov iz-w vVanJa, ki so se pojavljali v ^•hJ*. pred tem. Pri nas bi lahko t "o'rvftJ"^^ Problemi uvrščal vizual- tiiijosti (z obrobja) določili le-l^jev-« '.k2 sem v Tribuni in pož- ari Poezija i)retn]. ne kot nekaj obrobnega, ni0 +0^evalnega, temveč kot osred- ^et ^a t0, da noben pojav v n°sti ne more obstajati ločeno, zaprto in samemu sebi v namen, je bil do ideje o zborniku lahko le korak? »Vizualna poezija pa tudi likovna umetnost, kot jo razumem, ne obstaja zaradi nekakšne umetniške skupine, grupe ali nečesa podobnega. Gre za drugačen, sicer prav tako kreativen odnos do sveta, v katerem ni več prostora samo za tradicionalno ustvarjalnost in sprejemanje umetnosti. Vizualna poezija vsebuje tudi likovnost, zato tudi ni nič nenavadnega, da se poezija predstavlja tudi na razstavah, ne le v revijah. Ze na prvi zbornik, ki ni bil zamišljen kot nekaj stalnega, je bilo toliko odziva z vseh strani, da je nadaljevanje in s tem stalni pregled logična posledica v evropskem prostoru nastalega v tem avantgardnem pojmovanju ustvarjalnosti. V zbornikih je v vseh teh letih sodelovalo okoli 350 avtorjev iz številnih dežel sveta. So nekakšna zbirka avantgardnih pogledov na umetnost, ki se v mnogih svojih oblikah pojmuje kot dvorni blišč in ceremonial, umetnost v službi različnih družbenih sistemov, oblasti in religije kot oblasti.« Skratka, vse to sodi h kulturi? »Sodi. Zadnji zbornik, ki je izšel lani pri mariborski reviji Dialogi, je bil razgrabljen. Se pravi, da ta avantgardna pojavnost, ki v svojem bistvu ne pozna meja narodnostne kulture (zato tudi naziv Westeast, saj povezuje ideje in tokove avantgardne umetnosti od zahoda do vzhoda), ima svoje občinstvo in tudi tradicijo. Končno pa — v vsaki tradiciji je vedno tudi avantgarda: Prešeren je zame tudi avantgardni pesnik.« Ali je Westeast angažirana umetnost? »Je, saj jo zanima ta svet z njegovimi problemi in ne svet brez problemov. Odmevna pa je. Ne, ker bi šlo za neko lepo umetnost, temveč je iz-povednost razumljiva brez poznavanja jezika, zato je v nekem smislu to lahko tudi politična sintagma. Ne gre pa za ozko smer, temveč za umetnost, ki je obenem politična in angažirana, ne izključuje pa tudi esteticizma in artizma. Westeast ne pozna manifestov, nekih splošnih vodil, je pač to, kar je: angažirana ustvarjalnost za odprt svoboden prostor, ki ga ne omejujejo družbeni sistemi. Odzivnost občinstva na razstavah in zanimanje za revije pa kaže, da ta umetnost govori v jeziku, ki lahko ljudem glede na duhovni svet, kakršnega vsak nosi v sebi, pove veliko ali pa nič.« T L. M. Popotovanje od Ljubljane do Bohinja VESELA KARAVANA RADOVEDNEGA OBČINSTVA Radovljica — Minulo nedeljo se je v tretji sezoni po vrsti znova (že štirinajstič) podala na pot karavana ^nkarjevega doma iz Ljubljane skozi Linhartovo mesto v Bohinj in doživela, da ima dež tam zares mlade. 'e$iK teSral°vi velblodi na štirih f*Bd r ^° od'°žib' svojo vsebino fepo^^jskim dvorom in ljudje so m 8r dezniki sprehodili do radovlji-Irkf *5»ne, kjer so jih z veselo pe- utyjjjIn °kroglo, šegavo ljudsko zali i«. ? Pričakali Linhartovi pevci i. 'Rral ■ ,v-aKclu Liinnariovi pevui ■ ih oki*' ^ato Pa se Je v valujočih m 0£b,ačilih z bleščeče zeleno-beli- L&h. s+az* Popotni0 osem graščin-\e !"ancev in vekalo za očetom Nh «5 dramatike ter od prepla- ■v *talrf°f}°y na vsem lepem togotno ahko em° dvorano<< kamor se moč« ?*iei? Vrnil Linnatov duh- Strah-°evHe ° P°JasnJeno, da obiskovalca^ Sreenačiti z »odgovornimi ge-*§leda]ami« za pravo Linhartovo Nw če<<- da so to dobri ljudje, Je .o. ni beduini iz ljubljanske kotli- Po- niM - Po gorenjsko močvirniki. -Hil;ni strahci so goste prijazno nali) ^vV Radovljiški krasoti — v Šivče-L 0p!° !n Čebelarski muzej. ti z medico so se barjanski Wmi odPeljali proti Bohinju, dojk U^odi("ke pa so jim pripovedovali* Sp 0 dolgo in kje vse se prepeva, P. ki Vrti v ta potrkani in ta potolče-r^n l6 pifta v trobento in tolče na e v)0 ' kje so doma žalostne in vesela ltrg?; kot roženkranc so prebirale aJevnih znamenitostih in lepo- tah in na željo močvirnikov pobrskale za krepko, resnično domačo šalo. In izkazalo se je, da še po petih desetletjih velja za največjega Pavliho žal že pokojni Legatov Tonček iz Lesc, ki je pred vojno najel poseben vlak in spremstvo, se s tropsko čelado na glavi, v belem suknenem ogrinjalu in na belem konju kot cesar Haile Selasi prikazal Bohinjcem, ki so ga v grozdih pričakali pod mlaji na bistriški postaji. A še hitreje kot je prišel jo je moral ucvreti iz planinskega raja, ko ga je, ob nevisokost-nem vščipljaju v zadnjo plat prepoznala neka bistra kelnarca. Močvirniki so se veselo hahljali, ko so, ojoj, naleteli na šrango! Godci in plesalci so djali, da bodo karava-narje spustili v Triglavski narodni park samo proti odkupnini v veljavnih penezih in dokazu, da znajo prešati mošt in cepiti drva. In šele, ko je neka beduinka pozriih mladih let tako usekala s sekiro po čoku, da se je zaiskrilo, so se nastežaj odprla vrata v šolo. Tu je bilo slišati kratek in zanimiv historiat o guljenju šolskih klopi in o vtepanju modrosti v otroške glave, kar je tod že pred dvesto leti počel zadovoljni Kranj C Vodnik. Mladež je št'mano pokazala, da ni od muh, slišale so se tamburice, pa tisti zakonski prepirček Od železne ceste in šuštenje kril in potrkavanje škornjev v starogorenjskih plesih. Karavarji, pokrepčani z domačim čajem in zaseko, so razpoloženi odkorakali v hram Joža Ažmana, kjer so jih razigrani bistriški igralci sprejeli v Večna lovišča Mire Stefanca in nasuli nekaj zrn popra tudi na račun doma sv. Ivana Emonskega. Ploskanje po predstavi je biio dolgo, da je pošteno ogrelo dlani. Prijaznost za prijaznost! Še enkrat so se odprla šolska vrata, zadišalo je po domačem ješprenjčku in koscih svinine, dobra volja je prevzela vse od kraja, tudi marljive domačine, ki so v plesih prikazali stare šege, prepevali o glažku in furmanih, priredili kviz o morostarskih vicih in za pettisočake licitirali domačo potico ter goste zavrteli v polki in valčku. Točno ob enaindvajsetih je zatulila sirena! Močvirniki ali morostarji so se zadovoljni in prešerni pobrali v velblode, bistriški domačini pa so jim zavriskali v slovo. V spominsko knjigo Karavane CD na etapi Radol'ca-Bohinj zapisala deklica za vse ABV Koncert v glasbeni šoli NASTOP DUA VIOLINA IN KLAVIR J — Namesto napovedanega dua violina in klavir Branko Brezavšček in Bojan Gorišek se je na koncertu v glasbeni šoli violinistu pridružila zakonska družica, pianistka in mlada slovenska skadateljica Brina Jež-Brezavšček er\)ava je terjala tudi manjše 'Ve(j rnske spremembe: namesto na-\ ni- 1'Vanckove sonate v A-duru '!<>k. .v.odoma prisluhnili /""uma pnsiunniu Mozartovi iv,v kl sonati v e-rnolu, KV 304. Dvo- l. % M-----.____ J-i- :_ - ,b -s»ij !"''!>'> obdobja je našlo v dveh si^-trT'- I( 1,1 ^lasne ^ar -sprejemljive f ^HitSk'' »'"''»stvarjalcc. Znala sta pri-1%^ J t'Pi k i Mozartovega celostnega h\sk ^a VS('sk<>/.i prepleta čudežna, \\n!' ri««vdahnjena gledališka ko u,('ulna sm,(va ritmično-me-isiNen narm,,nsk'n in oblikovnih M%i 0v b> tako univerzalne dunaj nSp*ne klasike. '"'^ Brezavšček in pianistka o/.artovo delo Iz srednjega Je/ Hre/avščkova sta v kranjskem recitalu igrala dvoje že ustaljenih sodobnih slovanskih del /a duo violina in klavir: najprej Jakob Ježa (roj. 1028) Prve snežinke in Na saneh, nato pa Pravljico /.a violino in klavir Bnvavšt kove sopoustvarjalke večera v Kranju, mlade Brine Jež Brezavšček (roj. 19.17). Obe deli delujeta dovolj sveže, brez pretiranih uporab modernizmov in s kar dovolj ekonomično izkoriščeno^j<> Uporabljenih instrumentov. Seveda i> kakršnakoli stilna povezanost očeta Jakoba in hčerke Brine (.Jež) pri njunem v marsičem različnem kompozi cijskem razhajanju neprimerljiva. Ob uvodnem Mozartu ter Bklepnem PrO kotjevu bi že lahko zapisal, da je prav slovenski ustvarjalni delež z navedenima skladateljema tvoril kar zanimivo ravnotežje celotnega večera, razdeljenega na tri enakovredne deleže. Koncert je sklenila Prokofjeva popularna sonata št.2. op.94, ki sta ji umetnika znala n; vdihniti vse najbolj karakteristične poustvarjulne in široko-pote/ne ruske karakteristike. Se več, ob njunem navdušenem sklepu sta kar dvakrat zaporedoma stopila na sicer majhen kranjski koncertni prostor in gu obogatila z Brahmsovim Madžar skim plesom št.a in z Meditacijo iz Masseuetove opere ThaiS. Franc Kriinar KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V galerijskih prostorih Prešernove hiše se s ciklusom slik Chanson d'amour predstavlja akad. slikar Pavel Učakar. V Mali galeriji je odprta razstava risb akad. slikarja Tahirja Hamida. V Galeriji Mestne hiše je odprta razstava najnovejših del koroškega slikarja Roberta Pri-miga. V Stebriščni dvorani Mestne hiše pa je na ogled razstava Božanstva in poosebijonju na antičnem rimskem denarju. JESENICE — V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava Oživele korenine in viharniki avtorja Stanka Koširja. V razstavnem salonu Dolik je odprta razstava slik udeležencev planinskih slikarskih kolonij Vrata in Vršič 1986. RADOVLJICA — V galeriji Šivčeve hiše je odprta razstava male plastike akad. slikarke in arhitektke Vladimire Bratuž. V pasaži radovljiške graščine razstavlja fotografije Edo Marušić, član fotosekcije Delo Ljubljana. ŠKOFJA LOKA — V galeriji loškega gradu je na ogled razstava del slikarja Izidorja Jalovca. Zbirke loškega muzeja so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 18. ure. ŽELEZNIKI — V salonu pohištva Alples je na ogled razstava slik slikarja Karla Kuharja. k TRŽIČ — V galeriji Kurnikove hiše razstavlja slike Marjan Pančur. PRIZNANJA OB JUBILEJU Radovljica — Ob 25-letnici zveze kulturnih organizacij je bila v Bohinjski Bistrici proslava, na kateri so med drugim zasluženim posameznikom in društvom podelili priznanja. Prejeli so jih: Jože Bohinc, Alenka Bole-Vrabec, Egi Gašperšič, Jošt Rok, Niko Rupel, Jože Smolej, Stanko Hodnik, Lovro Strgar, Andrej Šiler, Martin Merlak, Jože Hozjan, Ciril Kraigher, Janez Rešek, Anton Šolar in Cilka Zupan. Za posebne zasluge in dosežene uspehe v ZKO Radovljica pa sta medalji občine Radovljica prejela Cilka Zupan iz Srednje vasi in Niko Rupal iz Radovljice. Priznanja pa so prejela tudi kulturna društva iz Bohinjske Bistrice, Radovljice, Ribnega, z Bleda, iz Lesc, Krope, Srednje vasi, Podnarta, Zasipa, z Bohinjske Bele, razen tega pa še Veriga Lesce in gorjanska godba. Posebno priznanje sta prejela tudi Kulturna skupnost Radovljica in Občinski svet Zveze sindikatov Radovljica ter varaždinske skupine RKUD Sloboda — Vis Varaždin: mešani pevski zbor, folklorna skupina, tamburaški orkester, likovna sekcija, foto klub in sekcija za ročna dela. — J. R. Kranj — Ob 15-letnici Numizmatičnega društva za Gorenjsko je v stebriščni dvorani Mestne hiše odprta razstava antičnega rimskega denarja. Kovani denar je imel v antiki mnogo večji pomen, kot ga ima danes. Denar je bil takrat predvsem politično in versko komunikacijsko sredstvo, ki je obveščalo prebivalce obsežnega rimskega imperija o pomembnih državnih dogodkih: sporočil je ljudstvu običaje novega cesarja, njegove naslove, politični program, zmage, oznanjal je sklenjen mir. Rimski denar pripoveduje o življenju tedanjih vladarjev, njihovih stvaritvah, govori o duhovnosti tedanjega človeka — skratka na kovancih je nekdanje rimsko življenje v podobah. Za rastavo v Kranju, ki nosi naslov Božanstva in poosebljanja na antičnem rimskem denarju, so bili izbrani kovanci s podobami božanstev ter poosebljenih čednosti in vrlin. Razstava bo odprta do 10. novembra — Foto: F. Perdan PREDSTAVE V PREŠERNOVEM GLEDALIŠČU Kranj — V ponedeljek, 3. novembra, ob 17. uri bodo v Prešernovem gledališču predpremierno uprizorili Molierovega Žlahtnega meščana. Predstava bo za osnovno šolo Bratstvo in enotnost. V torek, 4. novembra, ob 19.30 pa bo predstava za srednjo šolo računalniške, naravoslovne in pedagoške usmeritve ter za izven. LITERARNI VEČERI V KNJIGARNI Radovljica — Literarne večere in popoldanske programe za otroke že drugo leto pripravlja radovljiška knjigarna DZS. Lepo in zanimivo se vključujejo v radovljiško kulturno ponudbo. Z jesenjo so se v knjigarni DZS znova začeli literarni popoldnevi za otroke. Vsak drugi petek popoldne namreč za najmlajše predstavljajo otroško literaturo, in da vse skupaj ne bi bilo dolgočasno, je za otroke pripravljen tudi risalni pribor, da lahko tisto, kar so slišali in doživeli, tudi narišejo. »Risbe za nekaj časa razstavimo v knjižnem oddelku,« je povedala Tanja Matalen, ki v knjigarni skrbi tudi za literarni program. »Pomembno je, da otroci prežive prijetno popoldne ob poslušanju pravljic in da vedo, Ja so med knjigami, da jih lahko listajo in berejo. Doslej še niso poškodovali nobene knjige.« Radovljiška knjigarna je že lani, kmalu potem ko so jo odprli, postala prostor, kjer na literarnih večerih predstavljajo nove knjige in prirejajo tudi srečanja z avtorji. »Doslej smo skupaj s člani Linhartovega odra pripravili literarne Večere s Tonetom Kuntnerjem, Nežo Maurer, Polono Skrinjar, Matejem Borom, Tonetom Svetino in Berto Golob,« je povedala vodja knjigarne Jana Poljanec. V knjigarni pripravljajo za to sezono srečanje z Jožetom Snojem. Nikom Graienauerjem, Zmagom Šmitkom in drugimi. Zanimivo pa je, da se radovljiških literarnih večerov ne udeležujejo le ljubitelji književnosti iz Radovljice, temveč tudi marsikdo od drugod, ki je slišal o prijetnem in dobro organiziranem srečanju s slovenskimi pisatelji in pesnik'. V knjigarni pa imajo še veliko idej, saj bi radi dejavnost ki ima tako dober odziv, popestrili tudi z glasbenimi srečanji. ratod ,.TJ. L. Kf. @®IMiIš&5J©5MCa*AS 6. STRAN ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK. 31. OKTOBRA 19" domaČi zdravnik Zelje Glavnato zelje je vzgojeno iz divje vrste, ki raste še sedaj po kamnitih obalah od Sredozemlja do Irske in jo je verjetno užival že evropski pračlovek. V starem Egiptu zelja niso poznali. V Grčijo so ga zanesli iz raznih grških naselbin po zahodnem Sredozemlju, tako da pozna Toefrast v 4. stoletju pred našim štetjem že tri sorte zelja. Vedeli so tudi, da je bolj zdravo, če ga le segrejemo, ne pa dolgo kuhamo ali celo pogrevamo. Kislega zelja v današnjem smislu niso poznali ne Grki ne Rimljani. Takrat so kar cele glave nasoljevali in jih shranjevali v kisu v loncih. Pozneje se je razširil slovanski način kon-serviranja zelja kakršnega poznamo še danes. Danes poznamo veliko sort zelja, kar kaže, kako zalo se dajo rastline spreminjati. Ker je zelje pripravno za spravljanje v zasipnice in kleti, dobimo s pravilnim spravljanjem do pomladi naslednjega leta dragoceno svežo zelenjavo in s tem pomembno zalogo rastlinskih rudninskih soli in vitamonov. Zelje je zlasti zaradi posebnega načina konzerviranja v obliki kislega zelja postalo ena izmed najpomembnejših rastlin, ki po zdravilnosti prekaša mnoge zdravilne rastline. Že kot sveža zelenjava je zelje dietna jed, ker pri kroničnem zaprtju poveča količino blata in ga oblikuje v gmoto, ki je bolj spolzka, ter s tem olajšuje iztrebljanje. Zeljni listi vsebujejo malo ogljikovih hidratov in so zato dovoljeni tudi v dieti sladkornih bolnikov. Ogljikovi hidrati, kolikor jih vsebujejo listi, ne vplivajo na povečanje izločanja sladkorja. Poleg tega vsrkavajo listi tudi mnogo maščobe in so tako redilna hrana. Zaradi majhne količine purinskih snovi in obilice rudninskih soli je zelje eno od najpomembnejših dietnih jedi za protin-ske bolnike. Konzerviranje zelja s solenjem v obliki kislega zelja je treba opraviti zelo skrbno in natančno. Za pravilno kakovost kislega zelja se morata razviti v narezanem in nasoljenem zelju dve vrsti drobnoživk, in sicer mlečnokislinska bakterija in gliva kvasovka. Če se lahko pravilno razvijeta, preprečita razvoj plesni, bakterij maslene kisline in tako imenovanega Rana (posebne plasti na zelju), ki dragoceno kislo zelje spet razkroje in ga celo narede neužitno. Tako pomembne bakterije mlečne kisline proizvajajo mlečno kislino in acetilholin. Ti dve snovi, ki sta najbolj polnovredno zastopani v kislem zelju, najučinkoviteje preprečujeta gnilobne procese v črevesju, zelo pospešujeta redno iztrebljanje in s tem pripomoreta k temu, da se gnilobni produkti, ki so še v črevesju, kar se da hitro izločijo. S tem kar najbolj preprečujeta, da bi strupene snovi v črevesju prešle v kri, hkrati pa s tem preprečimo prezgodnje staranje in znatno zmanjšamo nagnjenost k številnim boleznim, obrambna moč proti bolezenskim snovem pa se občutno poveča. S čiščenjem krvi se normalizira tudi krvni pritisk, poapnenjenje žil pa se bistveno zmanjša. Ni naključje, da je največ starih in obenem zelo čilih ljudi v tistih območjih, kjer jedo veliko kislega zelja. Kislo zelje učinkuje zdravilno pri takih črevesnih boleznih, pri katerih zadošča, če bakterijsko floro spremenimo oziroma jo normaliziramo. TA MESEC POSPRAVIMO ROŽE Z OKEN Kdor bi rad prihodnje leto postavil pelargonije, fuksije in okenske nageljne na okno ali balkon, naj jih sedaj spravi v v primerno prezimovališče. Če jih dobi slana, rade gnijejo. Najboljše prezimovališče je svetla klet, v kateri ne zmrzuje. Rastline pustimo kar / zabojih in jih v glavnem ne zalivamo. Sproti odstranjujemo tiste dele rastlin, ki se sušijo ali gnijejo. Ker je proti koncu oktobra vse manj svetlobe, rastline ponehavajo rasti. To se pozna tudi pri porabi vode. Zato zalivamo mnogo previdneje kakor poleti. V bistvu smemo zalivali samo takrat, ko je zemlja na vrhu dovolj suha. To velja za rastline v toplih in tudi v hladnih prostorih. Ko pa zalijemo, naj se zemlja nasrka dovolj vlage. Kako uro potem odlijemo iz podstavka preostalo vodo. Ni bistveno, ali naj nalijemo vodo od zgoraj ali v podstavek. Pomembnejše je da zlasti po zimi ne polivamo listov. To velja še posebno za ciklame, saj rade gnijejo. Za zalivanje rastlin v toplih sobah uporabljamo vodo, ki ima enako temperaturo kakor soba. Hladna voda izpod vodovodne pipe rastlinam oziroma koreninam močno škoduje. V zelo kurjenih sobah je zrak za sobne rastline pre-suh. Za vlaženje ozračja skrbimo tako, da zrak napršimo z vodo. Posebej je to važno za listnate rastline. Pri cvetočih rastlinah, kakor so ciklame, primule in podobne, pa tega ne delamo, ker bi z rose-njem poškodovali cvetove. Zrak navlažimo tudi z dovolj širokimi posodami, v katere nalivamo vodo. Če take posode stojijo na peči oziroma radiatorju, je izhlapevanje še večje. Uporabljamo tudi električne vlažilce zraka. ZVEZDICA MAJA Zunaj je jasna noč. Zvezde nenavadno svetijo in tudi luna postaja vse svetlejša. Okoli zvezd in lune kroži leteči predmet. Iz Majinega doma se vidi kot kakšen večji prič, a ni. To je leteči predmet, ki kroži in išče nekega otroka, da ga popelje na Mars. Maja si zaželi, da bi ptič prišel k njej in jo povabil med zvezde in luno. Zvečer, ko jih gleda, si vedno želi, da bi nekoč postala drobna zvezdica vsaj za nekaj sekund, če ne minut alr ur. Maja s temi tihimi željami kmalu zaspi. Leteči predmet pa še vedno kroži in išče otroka, ki bo šel z njim na Mars. Predmet si izbere prav hišo, v kateri spi mala Maja. Marsovca sta odhitela v nje- no sobo, da jo vzameta s seboj. Maja se prebudi iz spanja, ko je že visoko na nebu. Pred njo stojita Marsovca in se ji smejita. Maja vsa prestrašena zajoka, Marsovca pa ji po-kažeta zvezde pred njimi. Takrat si Maja zopet zaželi, da bi bila zvezdica. Marsovca uslišita njeno željo in jo spustita med zvezde, sama pa se vrneta na Zemljo po drugega otroka, da ga odpeljeta na Mars, kjer sta doma. Maja je postala drobna zvezdica, ki plava po visokem nebu. Večer za večerom gleda očeta in mamo, kako pretakata solze. Takrat postane žalostna tudi Maja, ker je nihče noče poljati nazaj domov. Renata Kavčič, 8. b r. OŠ heroja Grajzerja Tržič DRUGI SVET Jure je šel peš po mračnem gozdu. Pozdravil je medveda, ki ga je srečal. Skupaj sta šla v skrit rov. Tam so bile imenit ne skrivnosti. Medved je rekel Juretu: »Morda najdeva še drug rov, ki pelje v neskončnost.« Res, našla sta nov rov. Medved je rekel: »Jaz grem v svojo luknjo, ti išči naprej!« Jure je šel po rovu in zagledal je svetlobo. Prikazal se je nov svet. Jure je vstopil. Videl je velik travnik. Pomislil je: »Če bi imel sendvič!« In že se je pripeljal pladenj z odličnimi jedrni. Jure se je najprej ustrašil. Potem pa se je lotil dobrot in ena dve spraznil pladenj. »Kako sem utrujen,« je pomislil. Pred njegovimi strmočimi očmi se je pladenj spremenil v mehko, prostorno preprogo. Jure je legel nanjo. Preproga se je dvignila malo nad tla in odnesla Jureta neslišno čez travnik. Ustavila se je nad sinjim jezerom, se spustila na gladino in se spremenila v čoln. Na klopci v čolnu sta bili imenitna ribiška palica in z škatlica vabami. Jure je namočil trnek. Ko je potegnil vrvico iz vode, je na kaveljčku visel modelček letala. Nato je ujel še motor za letalo, novo dirkalno kolo in šestilo. Potem se je spomnil, da še nima matematične naloge in da ga jutri čaka kontrolka iz SND. »O, da bi bil spet doma,« je pomi slil. Kot bi trenil se je znašel pred domačo stolpnico. O kolesu in letalu ni bilo ne duha ne sluha. Le šestilo je še imel v žepu. In na srajci madež od jagodove torte, s katero se je gostil na dru gem svetu. Aleš Rudkovič, 3. b r. OŠ Ivana Groharja Škofja I oka JAKEC V VESOUU Jakec se je dolgočasil pred blokom, ko je čakal na prijatelje. Odločil se je za kratek sprehod po gozdu. Stopi med grmovje, da vidi, kdo je posekal mogočno smreko, pod katero so zborovali s prijatelji. Zaslišal je tanek glas. Ves pres'trašen se je ozrl naokoli. Pogledal je v tla. Joj, kaj takega! Pred nogami je stalo majhno bitje, majhno kot človekov mezinec. Vzel ga je v roke. Dodobra si ga je ogledal, čez čas pa je spregovoril: »Kako čuden in zanimiv si!« Res je bil ta naš vesoljček nevsakdanji. Roke so mu segale .do tal. Nos je imel na vrhu glave, oči, ki so se vrtele kot vrtiljak, pa na nogah. Z Jakcem sta se dolgo pogovarjala. Drug drugemu sta bila všeč. Jakec je v vesoljčku pokazal, kje stanujejo prijateljice Metka, Marjanca in Helenca, pozabil pa ni na svoje prijatelje. Dolga predstavitev je bila. »No, Jakec, zdaj pa ti še jaz pokažem, kje sem doma.« Stopila sta v vesoljsko ladjo. Kmalu sta pristala na Marsu. Ogledala sta si vse, kar je Jakca zanimalo. Pred blokom je stala prestrašena Jakčeva mama. Klicala ga je, vendar brez uzpe-ha. Jakec se ni priklatil izza bližnjega grmovja. Jakec je v vesolju že mislil na svojo mamo. Prevzelo ga je domotožje. Poprosii je malega vesoljčka, da ga odpelje do doma. Srečanje z vesoljčkom je Jakca zelo navdušilo, »Tudi v vesolju bi ostal,«je rekel in se bahal pred prijatelji. Mali Tinček pa je rekel takole: » Briga me vesolje, veliko rajši imam toplo mamino dlan, ki me gladi po licu!« Zvečer je to ugotovil tudi Jakec, ko ga je topla dlan pogladila po licu. Mateja Feltrin, 6. a r. OŠ Cvetka Golarja Škofja loka ČLOVEK BI SKORAJ NE VERJEL Dežela ptic Jugoslaviji bi lahko rekli tudi dežela ptic. Ugotovili so, da živi pri nas 508 vrst ptic, (od tega 40 odstotkov selivk). Za primerjavo: na Čehoslo vaškem živi 324 vrst ptic, v Nemčiji422, v Angliji 425. Naša najmanjša ptica je vrtoglavi kraljiček, ki je dolg 7,7 cm (od tega je rep dolg 3,6 cm), največja pa je dro-plja, divji puran, ki živi v donavskem območju čju. Doseže en meter višine in tehta do 20 kg. ZELJE V SOLATI Potrebujemo 1/2 glavice zelja, kumino, peteršilj, 5 žlic olja, 20 g kisa, sol. Zelje tenko narežemo, solimo, potresemo s kumino ter petršiljem, zabelimo s kisom in oljem ter premešamo. Zeljna solata je lepša, če jo pripravimo iz zelenega in rdečega zelja. Obe vrsti zelja posebej začinimo in zabelimo ter šele potem zmešamo. Bolj mehka pa bo, če vanjo zrežemo še topel kuhan krompir - tokrat bo solata rabila malo več kisa in olja. PRAV JE, DA VEMO So odvajala škodljiva V večini primerov je popolnoma nenevarno, če vzamem0 odvajalo zaradi akutnega ali kroničnega zaprtja; to pa nepo-meni, najdbi jih jemali pogosto in redno. Odvajale ne smemo vzeti: • pri akutnih bolečinah v trebuhu • če je zaprtje vedno hujše in odvajala očitno vedno manj pomagajo. • če se pojavijo glavobol, bolečine v prsih ali druga bolezenska znamenja, ki nimajo zveze s črevesjem • če se pojavijo krvavitve v prebavila, na primer, če je blato krvavo ali črno. V teh primerih se moramo o jemanju odvajal posvetovati z zdravnikom. Posvetovati se moramo tudi, če ugotovimo, d? brez stalne uporabe odvajal sploh ne moremo več shajati-Lahko se namreč navadimo na odvajala in po dolgotrajni upO" rabi, mesece in leta, pogosto ne učinkujejo več. Dolgotrajna uporaba odvajal lahko povzroči celo trajno okvaro črevesja-Če ga stalno umetno spodbujamo k delovanju, se včasih odvadi, da bi se praznilo naravno. Poleg tega je nevarno, da pogp' sta uporaba odvajal draži črevesno sluznico; lahko se razvije posebna oblika vnetja debelega črevesa (kolitis). Res pa je, da se je težko odvaditi odvajal. Odvajajmo se postopno. Nov način prehrane in drugačne življenske navade jih nadomestijo-Najvažnejše je, da se navadimo odvajati ob določenem času-Potreben je zdravniški pregled, da izključimo kakršenkoli bolezenski vzrok za zaprtja. Poznamo tudi nadomestke odvajal; to niso prava odvajala, pač pa skrbijo za napolnitev in vlago v črevesju In še to: odvajalo naj vam predpiše zdravnik in držite se predpisanih količin, ker nekatere sestavine raznih odvajal v večjih količinah povzročijo zastrupitev. — Pa bi res rad vedel, o čem govorite ženske pri popoldanski kavici. — Verjetno isto, kar moški pri kartanju. — Da vas ni sram! MODA »Marsovci« so spet moderni, so pokazale tuje revije. In to v vseh barvah: rdeči, rumeni, zeleni, črni, modri, vi-jol i časti. . . Spodaj obujemo črne žabe ali črne hlače. Kratke nogavice v čevljih pa naj bodo iste barve kot plašč. IZMIŠLJENA ZGODBA Prav vse, tudi vaše mentorje, moram pohvaliti. Res ste pridno in domiselno popisovali sv sanje, pravljice, neverjetne doživljaje, potovanja po vesolju. Še posebno pa ste se potrudili karji iz loških šol Petra Kavčiča, Ivana Groharja in Cvetka Golarja, pa Matije Valjavca iz */* jj dvora, heroja Grajzerja iz Tržiča. Težko je reči, ali smo v uredništvu za objavo in nagrado iza res najbolj uspele spise ali ne. Vsi, ki ste jih napisali, so zanimivi, vredni objave. A ker je prost pač malo, razumite našo stisko. i*u$ Za najboljšo izmišljeno zgodbo pa smo razglasili Drugi svet. Napisal jo je Aleš Budkovic I ,j b. razreda osnovne šole Ivana Groharja v Škofji Ix>ki. Čestitamo. Za nagrado bomo Alešu poS knjigo Frana Milčinskega Tolovaj Mataj. -q. Zdaj pa k novemu delu. Do sredine decembra vam dajemo čas, da zapišete kaj na temo ™ v. JA GENERACIJA. Kakšne so vaše želje, tegobe, česa se bojite in kaj vam ni všeč doma, v š° ' svetu. Najboljša dela bomo objavili, eno pa nagradili s knjigo. ^ Likovno opremo za današnjo rubriko so pripravili četrtošolci iz Vokla: Gorazd Kunštek,^. Belehar in Andrejka Repnik. Jesensko listje v različnih barvah (žal jih ne vidite) so dobili z °° skovanjem. i k Si '4 *f NOČNI POLET Vse je pripravljeno za vzlet. Deset, devet, osem, sedem, šest, pet, štiri, tri, dva, ena, nič, start! Raketa se premika proti nebu. Potovali bomo okoli Zemlje. V Afriki vidim opice, ki se pode z motorji, policaji pa za njimi. V Jugoslaviji, kako se je nekemu šoferju odlomil odbijač in ga hoče s slino pritrditi. V Sovjetski zvezi, kako neki kmet orje njivo, a se mu pokvari traktor, preoral pa je komaj dvajset hektarov. V Benetkah, kako skupina turistov žalostno ogleduje čolne in vzdihuje, zakaj so vzeli s seboj avtomobile. V New Yorku, kako neki novinar šteje stolpnice, a se mu pri številki 126 vedno zatakne. V Iranu vidim, kako se je nekemu mitraljezcu prelomil ročaj orožja, ko je vneto streljal na sovražnika. V Iranu pa neki topničar čisti tenkovsko cev, ki se je zamašila. Kitajci so me zagledali in se takoj poskrili v riž, a klobukov se ni dalo skriti. V Parizu zagledam Eiffelov stolp. Zaželim si na njem pristati. V trenutku, ko že pristajam, se raketa zamaje. Padem s postelje na tla. Ves zmeden obsedim in premišljujem o precej trdem pristanku. Še dolgo po tem mi je bilo žal, da nisem v resnici poletel. Boštjan Lah, 5. d r. OŠ Lucijana Seljaka Kranj GOBANOVA DRU Z Rodila sem se nekeg^j plega jesenskega dne' J sem prvikrat odprla oČii \ ležala na mehkem mah^ meni sta bila očka in ml ca. Bratci in sestrice f igrali in se še zmenilj zame. Prva me je obi majhna sinička in vpra: »Kaj pa šola?« Potem H bel klobuček prebarvali^ vo. Ravno ko sem jim p/j vedovala, da mi je v gozdI po, nas je neka roka dt^l za drugim začela pobif* veliko košaro. Lastnik 1 ke je dejal, da sem lep Pf, rek za šolsko razstavo ' Hitro so me poučili, da I tista šola, za katero so ml ko lepo oblekli. Mamica 1 rekla, da jo tolaži vsaj ^j smo ostali skupaj v Ufl dih Časih. Tega zaenkr* ne razumem, toda ko ' odkrila kaj novega, vam. takoj povedala. Do takf* držite za nas pesti! Tina Križnar, 3-m OŠ Matije Val)*; Preddvor TELEVIZIJA, RADIO, KINO 7. STRAN (M^S&MEHGLAS IV SPORED sobota It^T*** 1. novembra I oJpoTocTII " •10 Na paši v planini J- Ribičič: Miškolin - ft An 6 Je konec in Poroka 0nomski tehnik, enoletne delovni' izkušnje in enomesečno Okusno delo. za prijavo je 10 dni od objave razpisa. faadidati naj pošljejo prijave na naslov: DO DOMINVEST Jesenice, 64290 Jesenice, C. maršala Tita 18. Hotel Creina Kranj VAS VABI V: RESTAVRACIJO prirejamo ples s kvalitetnimi ansambli vsako soboto od 20. do 1. ure VINOTEKO obratuje vsak dan razen nedelje od 12. do 2. ure Vsak dan živa glasba od 20. do 1. ure DISCO obratuje ob petkih in sobotah od 20. do 2. ure ob nedeljah od 17. do 22. ure za mlajše obiskovalce Najnovejša disco glasba. //f///J'//f>/', /// //v/kv/te&k. atom? SAVNO kjer vam nudimo strokovno masažo in kozmetiko vsaK dan od 13. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure FRIZERSKI SALON: obratuje vsak dan od 6. do 19.30, ob sobotah od 6. do 12.30 Prepričajte se o kvaliteti naših storitev Informacije in rezervacije po tel.23-650 in 23-760 Hvala Kolektiv Hotela Creina MALLE MARKET IN RESTAVRACIJA V BRODEH NA KOROŠKEM 3 km od avstrijske meje ZNIŽANO OD 3.DO 15. NOVEMBRA 1986 RIZ SIAM ITALIJANSKI RIŽ REGIO KAVA BRAZIL REGIO KAVA VVIENER MISCHUNG RAMA MARGARINA VITA MARGARINA SPAR ROZINE MILKA ČOKOLADA JEDILNA ČOKOLADA BENCO KAKAO 9.90 7.90 1 kg 1 kg 1 kg 84.90 1/2 kg 59.90 1/2 kg 15.90 1/4 kg 8.90 1/2 kg 9.90 300 g 23.90 1/4 kg 13.90 1 kg 59.90 VSAK DAN SVEZE SADJE IN ZELENJAVA PO ZELO UGODNIH CENAH! RUM KOKOS BOMBONI 180 g 19.90 ČOKOLADNA JAJCA 1 kos 6.90 BENSDORP KAKAO 100 g 11.90 COCA COLA 0,33 1 DZ 4.90 PIVO 0.33 1 DZ 4.90 BRESKOV KOMPOT 1 DZ 9.90 ANANASOV KOMPOT DZ 15.90 LAK ZA LASE GLORIA 1 DZ 25.90 LAK ZA LASE MODER N 1 DZ 19.90 GLEM ŠAMPON 200 ml 15.90 GILETTE BRITVICE 10 kosov 34.90 KREMA KALODERMA 250 g 25.90 DEODORANT LIMARA PARFUME 1 DZ 32.90 DIANA1 steklenička 19.90 TEKOČINA ZA TLA GLANZER 1 149.90 CALGONIT ZA POMIVALNI STROJ 5 kg 119.00 MEHČALEC ZA PERILO 41 29.90 BLEND A MED ZOBNA KREMA 60 ml 15.90 ŽENSKE HLAČNE NOGAVICE EDOO 1 kos 8.90 OD 3. DO 15. NOVEMBRA 1986 vabimo na SKODELICO REGIO KAVE S PECIVOM JUBILEJNO ŽREBANJE SREČNE IZŽREBANCE ČAKAJO LEPE NAGRADE: MOŠKO KOLO ŽENSKO KOLO RADIO KASETOFON SERVIS ZA KAVO - RADIO - RAČUNALNIKI - URE - KAVA, po 1 kg KAVA, po 1/2 kg IGRAČE GENIE PRALNI PRAŠKI ŠAMPONI ZA LASE VŽIGALNIKI KEMIČNI SVINČNIKI 1. nagrada 2. nagrada 3. nagrada 4. nagrada 5. 10. nagrada 11. - 20. nagrada 21. - 30. nagrada 31. - 50. nagrada 51. - 70. nagrada 71. - 100. nagrada 101. - 150. nagrada 151. - 200. nagrada 201. - 250. nagrada 251. - 300. nagrada KUPON ZA JUBILEJNO ŽREBANJE iME ........................................... NASLOV ........................................... Naše vprašanje: 1. KAKŠEN JUBILEJ PRAZNUJEMO? 2. KAKO DALEČ SMO OD AVSTRIJSKE MEJE? LETNICO KM IZPOLNJENE KUPONE MORATE ODDATI V TRGOVINI MALLE DO 15. NOVEMBRA 1986. SREČNIM NAGRAJENCEM BOMO JAVILI PISMENO. ^EJSSMSnGLAS 10. STRAN REPORTAŽA Danes je svetovni dan varčevanja VARČEVANJE JE SE VEDNO NASA VRLINA Kranj, 31. oktobra — »Denar, ki ga ljudje prinašajo v banko in zaupajo njej, je za vsako denarno ustanovo izredno dragocen, saj lahko banka nanj trajno računa. V Temeljni banki Gorenjske predstavlja občanov denar kar 34 odstotkov kreditnega potenciala banke in dve tretjini izvirnih prihodkov,« so ob letošnjem dnevu varčevanja še posebej poudarili predstavniki Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske. Sredstva javnega obveščanja v sosednji Avstriji ob 31. oktobru, svetovnem dnevu varčevanja, ponosno pišejo, da je varčevanje v Avstriji donosno, saj je Avstrija dežela z eno najnižjih stopenj inflacije. Pri nas kaj takšnega ne moremo trditi ob tri-številčni inflaciji, ki ne govo- ri v prid varčevanju, lahko pa rečemo, da je varčevanje, bodisi v bančnih in drugih denarnih ustanovah bodisi doma, dokaj razširjeno, če- prav so nihanja odvisna predvsem od politike, ki jo zastavljamo in spreminjamo na področju denarne politike. Poslovanju z občani in njihovemu varčevanju namenjajo naše bančne in hranil-niške organizacije izjemno pozornost. Za to imajo tudi uovolj tehtnih razlogov. V Temeljni banki Gorenjske v Kranju predstavlja denar ljudi kar 34 odstotkov kreditnega potenciala banke in kar dve tretjini najkakovostnejših izvirnih prihodkov banke. Konec letošnjega septembra so sredstva prebivalstva v Ljubljanski banki, Temeljni banki Gorenjske, znašala kar 55.298 milijonov dinarjev, to je za skoraj 20.000 milijonov več kot konec lanskega leta. V banki so prepričani, da to še zdaleč ni najvišja možna vsota. Kako ljudje sprejemajo ukrepe denarne in posojilne politike, se najbolj kaže pri hranilnih vlogah ljudi. V prvem polletju letošnjega leta, ko so bile obresti višje, predvsem pri varčevanje na tri mesece, so se sredstva izjemno hitro večala. Ko se je po 1. juliju obrestna mera za takšno varčevanje znižala, so upadli tudi depoziti. Na splošno sicer še vedno naraščajo, vendar ne v tolikšni meri, kot v prvem delu letošnjega leta. Verjeti je treba oceni banke, da je del tega denarja sedaj zanesljivo po domovih, precej pa so ga ljudje (na črno) pretopili v devize. Zanimivo je, da so se devizne hranilne vloge ljudi povečale, in to predvsem zaradi govoric ter ugibanj, da utegnejo biti možnosti za posojila za prodane devize banki spet večje. Ker je zvezna vlada odločno zanikala možnost uvedbe takšnih posojil, devizne bančne vloge ne naraščajo več tako hitro, čeprav je vlada obenem tudi odločno zatrdila, da o zasegu deviznih računov občanov sploh ne razmišlja. Kljub temu je ocena, da imajo ljudje še veliko deviz doma in le del na bančnih računih, realna. Ker banka teh deviz ne more odkupovati, je v končni fazi devizna likvidnost države in finančnih ustanov še slabša, kot bi sicer lahko bila. Za bančnike trditev, da bi dodatna posojila na račun prodanih deviz še povečevala inflacijo, ni preveč prepričljiva. Denarna masa se sploh ne bi povečevala, ampak bi ena denarna masa nadomestila drugo. Mogoče se novosti na tem področju obetajo prihodnje leto, vendar je za zdaj še težko reči, katere in kakšne. V Temeljni banki Gorenjske ob svetovnem dnevu var-, čevanja poudarjajo, da dela kar 60 odstotkov zaposlenih neposredno z ljudmi. To delo in sodelovanje bo treba še izboljšati, odpreti še več »šal-terjev«, da bo ob konicah še manj gneče-in vrst. Več izpostav nameravajo odpreti v organizacijah združenega dela, bančno mrežo pa nameravajo razširiti in modernizirati v Šenčurju, Cerkljah, na Hrušici, v Škofji Loki in Železnikih. Ne drže tudi govorice, da obrtniki obračajo Temeljni banki Gorenjske hrbet. Od 1152 obrtnikov v kranjski občini jih ima kar 950 račune pri Gorenjski banki. Predstavniki banke trdijo, da niso zavrnili niti enega zahtevka, da pa m strožji pri spoštovanju meril pri pravicah za posojila- Odločno zavračajo prakso nekaterih bank, da se »šal; terji« najprej odpro tistim, ki so v banki na boljšem glasu, za druge pa se zapro iflj zmanjka denarja. Seveda pa I je želja, da bi bila nasploh ponudba posojil večja, saj je sedaj močno zožena. Pri nas je denarja še vedno več od vrednosti blagovnih fondov. Vendar pa se pojavlja vedno večji problem pri kreditnjj sposobnosti ljudi. Zapisati jejj treba tudi uspeh banke, da jc bil sredi največjih težav našega gospodarstva z deviza mi in plačevanjem v tujin0" »šalter« za devizno poslovanje z občani vedno odprt! Ob letošnjem dnevu varčevanja kaže povedati tudi željo Temeljne banke Gorenj; ske, da bi kot prva banka p? nas uvedla bankomate, to naprave za avtomatični dvi# gotovine. Bankomati so maru sikje po svetu že vsakdo njost, čeprav zadeva ni takoj enostavna. Bankomat mor* delovati noč in dan in mor»j biti tudi stalno povezan z r*i čunalniškim centrom. Bre* tega je bankomat nemočen Opremo bo treba uvoziti, če; prav imajo tudi v kranjski/ Iskri Kibernetiki namen & delovati nekaj takšne opre me. Zanimanje zanjo p3 00 vedno večje. J. KošnjekJ^ Kaj pravijo: Miloš Gregorčič o inovacijah »ZNANOSTI SMO OBRNILI HRBET« Jesenice, 30. oktobra — Miloš Gregorčič iz Tehničnega biroja na Jesenicah že vrsto let spremlja usodno znanstveno in inovacijsko capi janje Slovenije in Jugoslavije za razvitim svetom — Le 15 odstotkov delovnih organizacije je sposobnih slediti napredku Na sto tisoč prebivalcev imamo prijavljenih le pet patentov, NDR 45, Sovjetska zveza 50, Švica pa 100. Na Jesenicah imamo na tisoč zaposlenih le 16 inovacijskih predlogov, zu-' naj Jesenic pa je boljše, saj je predlogov na tisoč zaposlenih kar do 200 in več. Jeseničane so drugi prehiteli zato, ker nismo znali povezati množične inventivne dejavnosti z razvoj-no-raziskovalno dejavnostjo in doseči, da bi vodilni in vodstveni delavci usklajevali, usmerjali in spodbujali prizadevanja. Znanosti smo obrnili hrbet. V informatiki smo bili pred desetimi leti na 20. mestu, zdaj pa smo na 80. V razvitih industrijskih državah se z izumi-teljstvom ukvarja petina zaposlenih, pri nas pa le okoli 0,2 odstotka. Zato pa na veliko uvažamo tujo tehnologijo, ki je večkrat že zastarela in odpisana. Imamo izjemno malo vrhunskih strokovnjakov, ki so tudi nepovezani. Kakšno družbeno vrednost predstavlja inovacijska dejavnost v razmerah znanstveno-tehnične revolucije, je lep primer Japonska, kjer je 100 strokovnjakov doseglo, da se je vloženi kapital, 42 milijonov dolarjev, namenjen za razvoj projekta tako imenovane pete generacije računalnikov, že stokrat izplačal in obrestoval. Znanju, tehnologiji in inovacijski dejavnosti dajemo pre malo podpore, tako v material nem smislu kot v napačni razvojni strategiji. Omenim naj le en primer: leta 1973 je Jugoslavija po številu računalnikov za razvitimi državami zaostajala le za polovico, zdaj pa zaostaja najmanj osemkrat. D. Sedej Stanovanjska zadruga pobrala denar, parcele pa nima FANT, MI REŠUJEMO TUNEL, NE PA TEBE fc Jesenice, 30. oktobra - Dva mlada brata sta stanovanjski za- se spušča zadruga? Kje so. kako de odeovornih češ- •fant«. M Jesenice, 30. oktobra — Dva mlada brata sta stanovanjski zadrugi Železar plačala parcelo, zadruga pa ju je pustila na cedilu — Parcelo si zelo želita, zato denarja ne bosta terjala nazaj; boli ju le odnos, saj ju povsod odganjajo kot sitni osi se spušča zadruga? Kje so, kako se godi njunim 90 milijonom, pa je pikanta uganka, ki zanima nas, ne njiju. Parcelo si preveč goreče želita, da bi o denarju sploh hotela kaj reči... Boli družbeni odnos do ljudi, ki so plačali, a ničesar dobili. Se so jima v ušesih odslovilne bese- de odgovornih, češ: -nas je prvi tunel, šele potem I va...« M Za Jesenice tudi značil^S po svoje razumljivo, saj .n*,%] zadnje tunelski buldožerji 2f ^ kaj mesecev rijejo po zem'J jfojj je še vedno last hruščan5! kmetov. D. SedeJ Miloš Gregorčič, inženir iz Tehničnega biroja na Jesenicah Tehnične in tehnološke inovacije so v svetu nepogrešljiva sestavina napredka razvitih držav, pri nas pa izredno zaostajamo. Sem in tja želimo spodbuditi inovatorje z občasnimi akcijami in kljub dobri normativni ureditvi inovativne t dejavnosti v marsikateri delovni organizaciji usodno caplia-'mo za svetom. S problematiko inovativne dejavnosti se že nekaj let intenzivno ukvarja Miloš Gregorčič, inženir iz Tehničnega biroja na Jesenicah. Zbira podatke, primerja, opozarja na posledice malomarnega odnosa do inovatorjev in inovacijske dejavnosti. »Jugoslavija na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti oziroma inovacijske dejavnosti zaostaja za večino držav v Evropi,« pravi Miloš Gregorčič. »Na tisoč prebivalcev imamo le šest raziskoval-, cev, Češka jih ima, denimo, 28. Dva mlada Jeseničana, člana jeseniške stanovanjske zadruge Železar, že dve leti tekata od vrat do vrat in zahtevata svojo pravico. Povsod pa sta samo silni nadlogi, graditeljska nobodi-jutreba, čeravno je njuna usoda drugačna od običajnih graditeljskih usod. Na Hrušici sta za prek zadruge za 90 starih milijonov dinarjev kupila 650 kvadratnih metrov zemlje za hišo dvojčka. Pogodbo je zadruga sklenila ne glede nato, da ni pridobila nobenega drugega soglasja. Le denar je pobrala, graditelja pa pot pod noge in na lov za soglasji. Vse upe je podrlo Elektro Žirovnica, ki je oznanilo, da bo na lokaciji gradilo daljnovod; zadružnika sta nameravala na drugo zemljišče, kjer se je sprt izkazalo, da bi bila gradnja predraga zaradi zahtevne ureditve zemljišča. Nato sta kandidirala na tretji parceli, kjer je povzdignila glas zemljiška skupnost... In tako naprej in tako dalje, lokacije zanju do danes pač ni bilo. Stanovanjska zadruga Železar nima parcel v izobilju, vendar še za tiste, ki jih ima, ni vedno jasno lastništvo. V občini namreč sploh ni nobene evidence o prostih zazidljivih zemljiščih. Stanovanjska zadruga, ima pred vrati 120 čakajočih, ki jih ».ešu-je«, kakor ve in zna; ali bolje, k«Vor se sami /najdejo. Bodoči graditelji, ki jim dirkajoča inflacija še ni vzela poguma, sami stikajo za parcelami in baranta-jo z zasebniki. Zadruga v zadregi le dviguje roke, kajti minuli primeri, ko je oddajala in prodajala zemljišče, ki jih sploh še niso razlastili (Breg, Moste) so ji nakopičili toliko preglavic, da se komajda še znajde. Tudi pri mladih bratih, ki sta plačala 90 starih milijonov, je železarska zadruga storila nerazumljivo in nedopustno napako, ko je denar »pokasirala« in ju pustila na cedilu. Zdaj razmišljata o vsem mogočem in nemogočem, češ če se ju nemara otepajo zato, ker nista več v železarni (čeprav je zadruga vseje-seniška in ne le železarska), se odgovornim morda zdita premlada ali prerevna, da bi grad njo zmogla? Živita v nemogočih stanovanjskih razmerah na Se-nožetih, kjer je še vedno skupno stranišče na dvorišču. A domačina sta, s Podkočne doma, dovolj ponosna, da ju ne bi nikdar videli na listi subvencionirancev, če bi že morala prositi za družbeno stanovanje. Denarja nočeta, saj bi so tako nespametno in za vedno odrekla zemljišču, ki ga danes upravičeno zahtevata. Na listi prosilcev za parcele sta edina, ki sta zemljo plačala in morda kdaj koga le presune, v kakšno nezakonitost in nevarno igračkanje z ljudmi Kranjski kamen spotike NEPOMUK V MUKAH Kdo bi vedel, koliko turistov se je v zadnjih letih ustavilo pri izredno lepem kipu oziroma fontani Janeza Nepomuka, ki ga velika hobotnica ovija in vleče v globočine, nad njim pa moli svojo večno molitev oka-menela kraljica Ljudmila? Njen svečenik kralju ni hotel izdati skrivnosti, zato je bil kaznovan, vržen v Vltavo. Umetniško delo kiparja Franceta Bernekerja. Včasih je krasil dvorišče kranjskega sodišča nr vrhu Jelenovega klanca, potem je ležal kdove kje, pred leti pa ga je Zavod za spomeniško varstvo »pripel« na cerkev, ker se mu je tam zdelo najprimernejše mesto. Lepo, so mislili cerkveni ljudje, enako tudi občani. Naj gre božje k božjim. A le do takrat, ko se je v spomeniku namesto čiste vode pojavila prva zelena mlakuža. Določeno je bilo namreč, da spomenik čisti komunalci in dobi denar od kulturne skupnosti. A komunalcev ni bilo na spregled, ubogi Nepomuk pa je iz poletja v poletje zdel v bolj zeleni luži. Cerkvenih ljudi je bilo sram. Občani so hodili trkat na turistično drušivo, naj vendar nekaj ukrene. Turistično društvo Kranj zdaj že tri leta bije boj brez konca. Njihov delegat je v občinski skupščini postavil tudi dclagatsko vprašanje o tem, toda rešitve ni od nikoder. Vsi vprašani kažejo le na komunalo, komunalci pa se brez naro-(i In u c sploh ne zgovarjajo... Problem je trdovraten, kot je bil svoje čase trdovraten Nepomuk. Letošnje leto ni bilo nič gače. Spomladi, ko so se zaj* cerkveni obredi, obhajil3-me, so cerkveni ljudje ^ očistili spomenik in natoči'} 'J sto vodo. Toda neki tovari* ■ dvignil telefon in jih oki* češ to ni vaša skrb, sporni pustite pri miru. i Mlakuža se je spet nabirfl prišel je junij in Kranj so ojl skali pari slovenske km^Jj pari ohceti.. Predsednik kranj ga turističnega društva in gova tajnica sta se lastoro«1 cunjo in vedrom lotila sp ni vrt jT nika. Bolj ko sta brisala, tjfljj se je dvigala svinjarija V.VV-njaku. Najraje bi kar cunj0- « gla čezenj, da bi se ne vio mestna sramota... J N Čez poletje se je mlak j \ spet nabirala. Zelena je bil8, U polna žab; če jih ni bilo vid J<£ si jih pa kar čutil. Občan' spet trkali na turističnernj* štvu: turisti prihajajo, gle^, zmajujejo z glavami... Cerfl ni ljudje so zardevali od J* mu, saj je bil vsak prepri* da ni kriv nihče drug kot saj je spomenik vendar kven, trdno se drži cerkven zidu. Bilo jim je dovolj. Sp* zavihali rokave in tvegali & telefonski napad. Zdaj je spomenik za očiščen. So ga zadnji čistili^ kveni ljudje ali komunalci W je najmanj verjetno), ne ^ Vem pa, da ubogi NepO1 zre v vodo in v njej išče O. oblakov, ki bodo to nje« sramoto pokrili s snegom-do spomladi ga ne bo treba sram. D. Dole«* 5fK. 31. OKTOBRA 1986 REPORTAŽA 11. stran (mmms^sscaLAS Albina Drolca v Potočah__ PAROST NE RABI LE POSTELJE IN ŽLICE J [joče pri Predvoru - Večino naložb v zadniem času - plantažo, rastlinjak in drugo - name-**K> predvsem za raznoliko zaposlitev tako imenovanega tretjega življenskega obdobja. ETKOV PORTRET MINKA KOKALJ 2aA velikih sprememb, kot v JJJ« treh letih - vidnih tudi vjwlaJ - Dom Albina Drolca v v< ^ Prav gotovo ni doživel Hii1 eti obst°Ja. Ob novem iiiž ■ 9 ^ zrasel Prizidek za to niCo> delavnico in ambulantnem posodobljena je tudi grajska stavba, nova je kotlovnica, poleti so sanitarno vodo greli s sončnimi kolektorji. Te dni so preorali hektar zemljišča, na katerem bodo delavci Arboretuma Volčji potok posadili 550 jablan najnovejših pritlikavih sort. Pred kratkim so postavili tudi rastlinjak, v katerem bodo zgodaj spomladi vzgajali fcftov^v praznik — Enega zadnjih lepih jesenskih dni so šolarji *HV P Šole Matiie Valjavca iz Preddvora skupaj s stanovalci do-r°točah pekli kostanj — Foto: F. Perdan 5 kegljišče — Ob domu so letos uredili tudi kegljišče, na je že nekaj časa domsko prvenstvo. — Foto: F. Perdan sadike za vrt in morda tudi rože. Že dober mesec je v tako imenovani mini farmi deset svinj, ki okoli novega leta pričakujejo naraščaj, s katerim bodo napolnil še drugi prostor svinjaka, ki so ga preuredili iz razpadajoče stavbe. »Novo je tudi balinišče,« je povedal Peter Stare, direktor poto-škega doma upokojencev; »Na njem je ob vsakem kolikor toliko lepem vremenu tekmovanje za domsko prvenstvo. Zadovoljni smo tudi z delom v delavnici. Letos smo do konca oktobra izdelali v kooperaciji že okoli 30 tisoč teniških loparjev.« V štirih letih je dom v Potočah dobil za okoli 220 milijonov novih dinarjev naložb; večino denarja je prispevala skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, del pa je lastnih sredstev. Dom dobiva podobo, ki je bila zamišljena: to je dom, ki stanovalcev ne drži za štirimi stenami in jim ne nudi le žlice in postelje. Starostno obdobje, tako imenovano tretje življenjsko obdobje, je lahko tudi nekaj več. Z dograditvijo načrtovanih objektov ima dom možnost, da ob izboljšanih bivalnih in negovalnih razmerah ponudi svojim stanovalcem različne načine za preživljanje prostega časa: takšno zaposlitev, ki starega človeka veseli in jo je sposoben opravljati. Dom starostnikov v Potočah ima s svojo lego in okolico sicer vse značilnosti »podeželskega« doma, ki postaja vedno bolj zanimiv tudi za tiste, ki so večino življenja preživeli v mestnem okolju, pa žele zdaj živeti v kar najtesnejšem stiku z naravo. Vrt, rastlinjak, sadovnjak — vse to bo že prihodnje leto zahtevalo marsikatero uro dela. Vendar pa to ne pomeni, da bodo poslej izbirali le za stanovalce takšno, »zunanjo« zaposlitev; še bolj kot doslej bodo razmišljali o dejavnostih, ki ustrezajo tudi nepo-kretn'm. Zato bodo kmalu zaposlili še enega delovnega terapevta. L. M. Hikr ^jsk' V obJekt ob osrednji Rta 1 sPrehajalni poti je zane-*• dobesedno propada — in to v letu, ko se spominjamo 80-letnice smrti švicarskega zdravnika. V slabem stanju so tudi Plemljeva hiša, Vila lastovka, o kateri ne pravijo zaman, da zaseda najlepšo blejsko lokacijo, pa garaže Vile Bled, pri katerih še ni povsem jasno, kaj se bo v njih dogajalo. Posebno poglavje so počitniški domovi. Resda so nekateri dobro vzdrževani in celo ustrezajo hotelom B kategorije, vendar so drugi v takšnem stanju, da delajo Bledu sramoto. Dva izmed njih smo si še posebej ogledali, a oba sta last enega in istega gospodarja — organizacije iz Zrenjanina. Prva je vila na Cankarjevi cesti, nedaleč od hotela Golf. Visoka trava ob ograji, odpadki na dvorišču in razbita stekla dokazujejo, da oskrbnikov že dolgo ni bilo naokrog. Druga, vila Cvclame v zaselku Pod Stražo, je še v slabšem stanju kot pr- va. S strehe je padla opeka, voda teče naravnost v notranjost stavbe, a tudi to, kot kaže, nikogar ne moti. Mar ne bi mogli vplivni krajevni in občinski možje nasloviti na Trg slobode 5 v Zrenjanin opozorilo, da se tako ne dela z družbenim premoženjem? Za stare stavbe na imenitnih lokacijah ob jezeru, v katerih se gnetajo pisarniški molji vseh vrst, ne bi mogli reči, da so slabo vzdrževane. Nasprotno — zelo dobro so! Vendar tudi to ni prava pot: lepih lokacij ob jezeru je premalo, da bi jih lahko za vse večne čase zasedli uslužbenci. Prav bi bilo, da bi razmišljali o tem, kako bi se lepega dne preselili v blejsko ozadje — pisarne s pogledom na jezero pa odstopili turizmu. Če navedemo le nekaj primerov: Hotelsko turistično podjetje Bled ima sedež v stavbi, ki bi bila zelo primerna za turizem penzion.-.kega tipa, na lokaciji, vzdignjeni od obale, in s pogledom na blejski otok, grad... Zavod za urbanizem, HTP-tozd Turizem in rekreacija in krajevna skupnost se tiščijo v stavbi v središču Bleda, nedaleč od hotela Park. Triglavski narodni park zaseda vilo Rog, drugo vilo, Zlatorog, pa je pred nedavnim oddal ljubljanskemu Smeltu. To se je zgodilo, ne da bi kdo vprašal turistično gospo darstvo. Čeprav v Parku zatrjujejo, da stavba imenitno služi turizmu in da so v njej bivali že šejki, turistična poslovna skupnost za zdaj še ni prejela od Smelta niti dinarja turistične takse. Ali šejkov ni bilo in je vse skupaj privlečeno za laso ali pa je Smelt enostavno pozabil na dolg do Bleda? Naj bo tako ali drugače: lepega prostora in dragocenih stavb ob jezeru je premalo, da bi jih lahko na svojo roko oddajali za druge namene, kot so turistični. C. Zaplotnik ^katere stare blejske stavbe so slabo vzdrževane in s^imerno izkoriščene Na staro radi pozabljajo (O oktobra — Na Bledu v teh dneh razčiščujejo o programu, po katerem naj bi kraj do sve-m ega veslaškega prvenstva čez tri leta dobil veliko novega: hotele, restavracije, ceste, komuni H naprave— I*es Je» da Bledu še precej manjka do turistične popolnosti, pa vendarle: včasih se mL so krajevni veljaki in odgovorni možje v občini preveč zaverovani le v novo in da na staro 1 Pozabljajo. Včasih prav preseneti, koliko delovne in življenjske vneme je še ponekod v učiteljskih vrstah. Ko se pogovarjaš s katerim od teh zanesenjakov, kar pogrešaš, da ne tarna, kako da je potisnjen učiteljski stan na družbeni prag, ne pogreva neiz-pete melodije o borni solni -kovi plači, četudi ga krivice gotovo bolijo. Dela in se veseli sadov svojega dela, semen znanja, ki jih seje v otroke in včasih prav bohotno rodijo. Žirovska učiteljica zgodovine in slovenskega jezika Minka Kokalj, ki se je po študiju na pedagoški akademiji zaposlila v osnovni šoli Padlih prvoborcev, že vseh petnajst let dobro dela; ne le v razredih, pri rednih urah, ampak tudi potem, ko šolski zvonec odzvoni. Je mentorica šolskega glasila in zgodovinskega krožka. Dve različni področji, obe zahtevn*, je znala vsebinsko zbližati, povezati, zanju navdušiti otroke, ki večinoma eni in isti sodelujejo na obeh koncih, v literarnem in zgodovinskem krožku. Zadnja leta še posebej odmeva delo zgodovinskega krožka. Pred desetletjem, ko ga je prevzela, so učenci zbirali predvsem stare predmete in fotografije Žiro v. V šolskih vitrinah in na panojih imi ta zbirka stalno mesto, dopolnjujejo jo, kolikor se še da. Krožek je bil zraven tudi pri proslavljanjih raznih pomembnih jubilejev, na primer Jurišnega baf-iljona, Prešernove brigade, tovarne Alpine. Četrto leto pa se mladi zgodovinarji resno lotevajo tudi raziskovalnih nalog, ki jih razpisuje Društvo prijateljev mladine Slovenije. To je izredno privlačno delo, zahteva pa veliko časa, pravi Minka Kokalj. Raziskovali so obdobje prve petletke, medvojne ljudske oblasti in nekdanje življenje na Žirov-skem. Letos se bodo vključili v nalogo Ustvarjalne osebnosti v kraju v 20. stoletju. »Obdelati« nameravajo štiri znane Žirovce, med njimi zdravnika Karla Bernika, skladatelja Antona Jobsta in slikarja Janeza Sedeja. Za svoje raziskovalno delo so bili žirovski šolarji trikrat nagrajeni: dvakrat z zlatim, lani pa s srebrnim priznanjem. Ugotavljajo, da je konkurenca vse hpjša in dvomijo, koliko so drugje naloge delo učencev. V njihovih nalogah je Minka Kokalj predvsem idejni vodja in režiser, medtem ko je izvedba v rokah šolarjev. Za žirovski krajevni praznik, prejšnji četrtek, ko je imela šola dan odprtih vrat, je Minka Kokalj prejela za svoje uspešno delo državno odlikovanje. Brez lažne skromnosti je dejala, da ga ni zaslužila, da je bila proti, ko je izvedela, da so jo predlagali. Običajno taka priznanja dobijo delavci z dolgoletnimi izkušnjami, ki odhajajo v pokoj, se je branila. In da v šoli ni izjema; vsi se trudijo, vsak na svojem področju. Interesne dejavnosti so bile v šoli udomačene že tedaj, ko je bila še sama učenka... Zdaj, ko ga ima, je na visoko odlikovanje seveda ponosna in prisega, da ga bo tudi s svojim prihodnjim delom zaslužila. H. Jelovčan Nagrada za tretje mesto V SAMOKOLNICI OKROG IZVIRA LJUBLJANICE Grad pri Cerkljah — Ker je bil Ciril Zupin iz Grada pri Cerkljah na Gorenjskem tretji na tekmovanju Iščemo najdebe-lejšo bučo na Slovenskem, ga je poslovodja restavracije Močilnik na Vrhniki 18. oktobra peljal v samokolnici od praga restavracije okrog izvira Ljubljanice in nazaj. Prevrnil ga je samo dvakrat. »Na razpis tekmovanja, ki ga je objavila revija Moj mali svet, me je opozorila Likozar-jeva Francka iz Predoselj,« je pripovedoval CirU Zupin iz Grada pri Cerkljah. »Malo sem razmišljal, potem pa sem odpeljal tri kanadske buče na Vrhniko in 18. oktobra osvojil tretje mesto. Najdebelejša je imela obseg 186 centimetrov. Tudi zmagovalec pa je imel kanadsko bučo z obsegom 210 centimetrov.« O Cirilu Zupinu smo pred kritkim v Gorenjskem glasu že pisali. Takrat so mu namreč na vrtu pognale gobe štorovke oziroma mraznice. Že takrat smo zapisali, da bomo o zanimivostih pri njem zapisali še kaj več. Mednje prav gotovo sodi ta o kanadskih bučah, ki jih, mimogrede, zelo priporoča živinorejcem. Veliko bolj mesnate so in niso votle. Sicer pa so jedilne buče. Pravi, da bo vsakomur rad povedal, kako je treba z njimi ravnati, da bodo obrodile. In tudi semena ima zdaj dovolj, ker jih je letos veliko pridelal. Seme pa je prvič dobil pri Vodnovih na Pšati. »Pred šestimi leti sem začel urejati sadovnjak in sem ga tudi ogradil. Odkar sva z ženo v pokoju, nimava več gostilne. Razen s sadjarstvom se zdaj ukvarjam še z vrtičkom, rožami... Vse, kar je posebno, nenavadno, me privlači.« Takšnih zanimivih posebnosti pa ima Ciril v sadovnjaku, ki meri šest mernikov, kot pravi, kar precej. Še zdaj vam lahko postreže z vrtnimi jagodami. Letos je uspel vzgojiti štiri kilograme in pol težko lubenico. Nekoč, ko je bil na izletu za naročnike Glasa na Dolenjskem, je dobil seme in od takrat naprej goji buče, ki so jih včasih imeli za jemanje tekoči- Seme za buče, s katerimi so včasih jemali tekočino iz sodov, je pred leti dobil na Gla-sovem izletu na Dolenjskem. Petnajst let je Ivan Zupin poskušal vzgojiti lubenico. Letos mu je prvič uspelo, da je tehtala štiri kilograme in pol. Poskusili jo bodo v teh dneh. ne iz sodov. Doma ima tudi že 20 let star pomarančevec, ki pa mu še ni rodil. Letos pa mu je odgnal avokado. Da ne govorimo o rožah in okrasnem grmičevju; pa o tem, da je hruška rodila jabolka, ker je pomotoma zamenjal cepiče. »Rože imam zares rad,« pravi. »Če sem z njimi, me nobena ne zmerja... Letos je imela sončnica kar 72 cvetov.« A. Žalar Tale rumena kanadska buča, ki jo je Ivan Zupin odpeljal na Vrhniko, je bila ocenjena kot tretja najdebelejša na Slovenskem mmmm^GLAS 12. stran_ Poklicni trener loških alpincev Jaroslav Kalan ocenil priprave Priprave loških alpincev po načrtih Škofja Loka, 29. oktobra — Alpski smučarji in smučarke loškega Alpetoura imajo bogato zakladnico uspehov. V spominu nam je še bronasto odličje Borisa Strela na svetovnem prvenstvu v Schladmingu in njegova zmaga v svetovnem pokalu v Cortini. Ne samo Boris Strel, tudi pokojni Jože Kuralt in Nuša Tome, pa še mnogo drugih je pisalo kroniko uspehov. Za alpince Alpetoura že sedemnajst let skrbi Jaroslav Kalan. Alpinci in alpinke loškega Alpetoura so bili vedno v vrhu jugoslovanskega in svetovnega smučanja. Prav iz Škofje Loke je vrsta odličnih smučarjev, od cicibanov, pionirjev, mladincev do članov. Mnogokrat so njihovi tekmovalci osvajali ekipni državni naslov in državna prvenstva v vseh konkurencah. Pri tem sta prednjačila naš prvi dobitnik bronastega odličja svetovnega prvenstva Boris Strel in pokojni slalomist Jože Kuralt. Dobra je bila tudi Nuša Tome. Za smučarje skrbi v klubu že sedemnajst let kot poklicni trener štiridesetletni Jaroslav Kalan, ki mu pomaga še poklicni trener Jernej Plajbes, obema pa še štirinajst amaterskih trenerjev. Po novem letu se bo Jaroslavu Kalanu in Andreju Plajbesu pridružil še en poklicni trener, ki bo vodil alpsko šolo cicibanov. »Za sezono 1986 — 87 smo s pripravami začeli že maja. Te prve kondicijske priprave so trajale do konca junija. Nato smo bili na snegu v Kaprunu, nadaljevali smo z individualnimi treningi, skupaj smo spet začeli avgusta. Po en teden smo bili na snegu v Hintertuxu in sedaj v Passo Stelvio, kjer so bile snežne razmere najboljše. Treniram mladince in mladinke ter članice in člane. Naši reprezentanti so imeli še priprave v reprezentančnih vrstah. Od naših smučark sta v ženski A reprezentanci Katja Lesjak in Nataša Bokal, v mladi moški sta Jani Grašič in Andrej Miklavc, v mladi ženski pa so Saša Lesjak, Polona Hafner, Nevenka Peternel in Petra Plajbes. V pionirskih selekcijah pa so Jana Česnik, Lea Ribarič ter Aleš in Borut Ravnik. V zadnji sezoni smo bili spet ekipni državni prvaki in to bo težko ponoviti. Nas tare tudi to, da smo zanemarili delo od cicibanskih selekcij naprej, ki smo jim namenjali premalo pozornosti. Z novim poklicnim trenerjem za najmlajše selekcije naj bi to v prihodnjih letih nadoknadili. Za nas bi oilo zelo dobro, če bi na Starem vrhu naredili pravi smučarski poligon«. D. Humer Zvezni sodnik Albin Bradaška se je poslovil Vsaka tekma ima posebnosti Kranj, 29. oktobra — Na stadionu Stanka Mlakarja so v ponedeljek s prijateljsko tekmo Triglav : Dinamo (Zagreb) sklenili praznovanje ob petinšestdeseti obletnici nogometa v Kranju. Pred več kot tisoč gledalci se je od aktivnega sojenja kot zvezni sodnik poslovil Albin Bradaška. V prijateljskem srečanju so Kranjčani izgubili z 1:3 (0:1). Pred več kot 1500 gledalci se je od sojenja poslovil šestinpetdesetletni Kranjčan Albin Bradaška, ki je zaposlen v Iskri. Odpiskal je zadnjo tekmo, čeprav je še vedno delegat tekem, kontrolor sodnikov in instruktor novega sodniškega kadra. Od njega so se poslovili NK Triglav, zbor sodnikov Kranja in občinska nogometna zveza. »Nogometno kariero sem začel leta 1946 kot pionir pri trenerju Čedu Stojanoviču. Ko sem prišel od vojakov, sem igral nogomet pri Mladosti v Stražišču. Leta 1958 sem nehal igrati in to leto sem postal nogometni sodnik. Kot republiški sodnik sem začel soditi leta 1962. Do leta 1968 sem sodil tekme republiške lige, potem pa sem postal zvezni sodnik. Od takrat do danes sem sodil tekme na Reki, v Pulju, Karlovcu, Zrenjaninu, Ljubljani, Trbovljah in Mariboru. Kot zvezni sodnik sem končal sodniško kariero leta 1973 zaradi obrabe hrustanca. Nato sem postal funkcionar in inštruktor za sodnike ter delegat na tekmah. Ostajam pa še vedno kontrolor sodnikov v republiki. V vseh teh letih sem vzgojil veliko kranjskih sodnikov: Torkarja, Kodeleta, Drinov-ca .. . Mnogi so tudi prenehali s sojenjem, mladi pa še vedno ostajajo in dobro sodijo. Najbolj mi je v spominu ostala tekma druge zvezne lige Maribor : Mura. Takrat je Jakše znal ukrotiti nogometne leve pred polnim avditorijem. Še posebno zato, ker je stadion spodbujal obe moštvi. Težka je bila tekma za slovenski nogometni pokal med Ljubljano in Slavijo. Tu sem jo sam zavozil. In še bi lahko našteval, vendar se je treba zavedati, da ima vsaka tekma svoje posebnosti. Če to znaš, si sodnik, ki ga nihče ne žali«. Jubilej športnega društva Krvavec Cerklje Cerklje — Letos slavi športno društvo Krvavec Cerklje pomemben jubilej — 35-letnico dela. V teh letih se je v društvu zgodilo veliko pomembnih dogodkov. Že od vsega začetka je člane društva držala skupaj trdna delovna povezanost. Ob jubileju velja omeniti samo nekaj uspehov, ki so jih dosegli člani. Ke gljači so bili v letih 1951 do 1959 šerti v Sloveniji, po reorganizaciji društva pa je pomembne športne uspehe dosegla kegljaška sekcija. Mladinka Marija Je-rič-Pirc je 1979. leta z državno reprezentanco osvojila bronasto medaljo. Po-« membne uspehe so dosegli tudi košarkarji. Kot je dejala Dragica Slatnar, predsednica športnega društva Krvavec Cerklje, so cilji društva usmerjeni zelo široko in upajo, da jih bodo s skupnimi močmi tudi uresničili. Društvo se je preusmerilo v organizacijo množičnih prireditev, ki se jih lahko udeleži veliko ljudi, kot na primer partizanski mnogoboj, množični pohodi in množične smučarske tekaške prireditve. V društvu ugotavljajo, da je bila takšna usmeritev pravilna. Za tekaško prireditev pa lahko rečemo, da je postala privlačna ter postala manifestacija spominov na slavne dni NOB ter srečanje borcev in tekmovalcev s krajani, ki skrbijo za organizacijo tekmovanja. Tek v Cerkljah je postal sestavni del in nepogrešljiv v življenju delovnih ljudi. Ob tem pa ne smemo pozabiti tudi na tekmovalni šport, in sicer rokomet, košarko in kegljanje, vse bolj pa se uveljavlja tudi mali nogomet. Osrednje prireditve ob praznovanju tega jubileja so bile ob krajevnem prazniku petih krajevnih skupnosti pod Krvavcem. J. Kuhar Hokej na ledu Jeseničani ne poznajo več domačega ledu ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 31. OKTOBRA 1986 Jesenice, 25. oktobra — V enajstem kolu prve zvezne hokejske lige favoriti za prvaka igrajo vedno slabše, tisti, ki računajo na naslov, pa bolje. Drugi poraz na domačem ledu v tej sezoni so doživeli enaindvajsetkratni prvaki, Je senice. Tokrat jih je premagalo moštvo Kompas Olimpije iz Ljubljane. V srečanju so bili Ljubljančani veliko boljši od domačinov. Izid srečanja — Jeseni ce : Kompas Olimpija 2:5 (0:2, 0:2, 2:1), strelca za Jesenice sta bila Razpet in Mlinarec. Kranjska >ora Gorenjka je gostovala v Beogradu pri Crveni zvezdi. Čeprav so jih na Jesenicah nadigrali, v Beogradu niso imeli moči in so srečanja visoko izgubila. Izid — Crvena zvezda : Kranjska gora Gorenjka 10:2 (2:1, 4:1, 4:0). V petek ob 18. uri Kranjska nora Gorenjka na Jesenicah gosti Vojvodino iz Novega Sada. Jeseničani gostujejo pri Partizanu v Beogradu. -d h Jubilej Planinskega društva Kranj_ Gore so postale bližje in varnejše Kranj, 27. oktobra — Planinsko društvo Kranj bo 40-letnico delovanja v svobodi proslavilo delavno in skromno, čeprav se lahko kranjski planinci v štiridesetletnem delovanju z marsičem pohvalijo. Društvo ima redno nad 3000 članov s plačano članarino. V Kranju sega planinska aktivnost v leto 1899, ko je bila ustanovljena podružnica Slovenskega planinskega društva. Planinstvo je v Kranju vedno našlo vnete privržence, največji vzpon pa je doživelo po letu 1946, ko je bila organizacija postavljena na nove temelje in so jo vzeli v roke podjetni ljudje, čeprav skoraj brez ficka, brez enega samega objekta, vendar z izjemnim organizacijskim pogumom in znanjem. Planinska misel in zavest sta se širili, ljudem in ne le planincem ni bilo*žal ne dela in ne denarja za gradnjo postojank, nadelavo poiov, za alpinizem, gorsko reševanje in planinsko vzgojo. Članski žig kranjskega društva je doslej prejelo že nad 100 tisoč ljudi, redno pa vsako leto plača članarino nad 3000 članov, kar je med najvišjimi števili v Sloveniji. Kranj ima danes razen prizadevnega društva s sekcijami po šolah, tovarnah in krajevnih skupnostih izjemno usposobljeno in opremljeno gorsko reševalno službo, katere člani usposabljajo tudi druge (JLA, lovce, UNZ), združuje alpiniste svetovne vrednosti, himalajce in zmagovalce najtežjih smeri v tehničnem in prostem plezanju, dejaven markacijski, mladinski in pionirski vodniški kader, pri katerem je Kranj v Sloveniji zaoral ledino, ter vpeljano akcijo množičnih organiziranih pohodov in izletov v gore. Ni pretirana ocena, da je na račun akcije, ki se je spočetka imenovala Vsi občani hodijo v gore, organizirano in varno obiskalo naše gore nad 20 tisoč ljudi. Žal te oblike pohodništva pesti draginja. Avtobusni prevozi do izhodišč so dragi, regresov ni in marsikomu je vedno težje seči v žep. Na Kališču, Krvavcu in Ledinah so zrasle planinske koče, in Kališče ter Ledine so povezane z dolino s tovorno žičnico. Nadelana so bila nova pota, na novo markirana in varovana. Društvo ima trajno rešene poslovne prostore, utečeno pa je sodelovanje s telesnokulturno skupnostjo, skupščino in družbenopolitičnimi organizacijami Kranja ter drugimi organizacijami in ustanovami. Skratka, planinstvo se je kot organizacija in kot dejavnost uveljavilo. Prav posebno težko pa tudi ni najti ovire, ki preprečujejo še hitrejši vzpon planinstva. Šolski učni programi so za planinsko vzgojo zaprti, čeprav vanje tlačimo vse mogoče. Marsikdaj je s planinstvom težko prodreti v krajevno skupnost in tovarno. Vedno manj je ljudi, pripravljenih dejavnost organizirati, skrbeti za pota in postojanke, voditi pohode, učiti. Planinstvo tlačimo v turistično ponudbo, skrb za postojanke in dohode prepuščamo planincem. Članarina je neprimerna. Premalo je ostaja društvom. Morali bi jo povišati, vendar bi morali hkrati tudi planincu ponuditi v^eč ugodnosti. Določila o nameščanju oskrbnikov in drugega osebja so neži-vljenjska in mečejo v en koš tistega, ki dela 1000 in več metrov visoko, ter onega, ki dopolnilno dela v dolini. Blagajne društev so hitro prazne ob vedno večji kakovosti in načrtih vrhunskih alpinistov. To so problemi, ki jih bomo morali rešiti, če želimo tudi v prihodnje dosegati vsaj takšen razmah planinstva, kot smo ga v preteklosti. Ljudje bodo zanesljivo še hodili v gore, te pa ne smejo biti prazne, nevarne in nego-stoljubne, saj to ni le planinska, ampak družbena korist. J. Košnjek Od tekme do tekme Gorski tekači so se uveljavili Triglav pod tekaškimi podplati Mojstrana, 30. oktobra — Franci Teraž iz Mojstrane je eden izmed najbolj navdušenih gorskih tekačev — Vršič je zanje »mala malica«, po triglavskih strminah pa tečejo brez predaha vsem neznana. Ker imamo v Sloveniji veliko dobrih tekačev, smo prepričani, da se nam bodo v prihodnje pridružili še številni mladi, ki bodo uživali v gorskem teku. Zdaj hodimo na tekmovanja, kamor nas vabijo, povsem z lastnimi sredstvi in lastno iznajdljivostjo — niti enotnih dresov nimamo. Radi bi, da bi dobili malo podpore in več razumevanja tudi v delovnih kolektivih, kjer smo zaposleni. Odločil sem se, da se bom gorskemu teku še bolj posvetil in začenjam z intenzivnimi vsakodnevnimi treningi. Tek me navdušuje, zavedam pa se, da bo treba veliko trenirati. V neposredni bližini Mojstrane imam priložnosti dovolj, navsezadnje pa bo za boljšo kondicijo treba kdaj teči tudi po triglavskih strminah.« D. Sedej Franci Teraž, gorski tekač iz Mojstrane Sava jesenski prvak — V zadnjem kolu kranjske občinske nogometne lige so bili doseženi naslednji rezultati: Sava : Britof 5:0, Mavčiče : Primskovo 4:4, Bitnje : Šenčur 1:0, Visoko : Zarica 2:4, Sava ima 18 točk, Primskovo in Bitnje 14, Zarica 12, Mavčiče 10, Šenčur 6, Britof 5 in Visoko 1. V B članski ligi zanesljivo vodi Kokrica, jesenski prvak pri kadetih je Britof, pri pionir; jih pa Primskovo. Pri mladincih vodi kolo pred koncem Britof pred Naklom. (D. Jošt) Strelci za prehodni pokal družine Bratstvo in edinstvo — Strelci iz skoraj vse Slovenije so sodelovali na tekmovanju za prehodni pokal Strelske družine Bratstvo in edinstvo iz Kranja. Streljali so s serijsko zračno puško. Tekmovanje poteka od leta 1980 dalje in je postalo tradicionalno. Povabljenih je bilo 20 ekip, vabilu pa se jih Je odzvalo 12. Izidi so bili dobri, saj je kar 24 od 60 strelcev dosegalo nad 360 krogov od 400 možnih. Ekipno je zmagala SD Avgust Majerič iz Maribora pred SD Celje, SD Trbovlje, SD Trzin itd-Ekipa organizatorja je bila sedma, ekipa iz Predoselj osma in ekipa SD Kranj dvanajsta. Med posamezniki je zmagal Darij Ban iz Izole pred Jože-tom Majheničem iz Maribora, Andrejem Pernetom iz Trzina, Edvardom Horvatom iz Ljubljane itd. (J. Stritar) Prvaka LTH in Iskra Železniki — Končalo se je škofjeloško sindikalno prvenstvo v namiznem tenisu. Med člani je že šestič zapored slavila ekipa LTH, pri ženskah pa je bilo najboljše moštvo Iskre iz Železnikov. Tekmovanje je bilo množično, saj je sodelovalo 19 moških in 13 ženskih ekip. Tekmovanje je organiziralo ŠD Kondor z Go-dešiča. V tekmovanju moških LTH sledijo skupščina občine, Jelovica in Tehnik, v tekmovanju žensk pa so se za zmagovalno Iskro uvrstili Zdravstveni dom, skupščina občine in LTH-(J. Starman) Člansko prvenstvo Godešiča — Ob krajevnem prazniku je ŠD Kondor z Godešiča priredilo članski namiznote-niški turnir. Sodelovalo je 12 igralcev. Že drugič zapored je zmagal Janez Starman. Sledijo mu Pavle Knajnik, Kocjan Novine, Andrej Pintar itd. (J. Starman) Dupljanke zmagujejo — V zaostali tekmi slovenske rokometne lige so igralke Kranja-Dupelj doma premagale Iskro in vodijo na lestvici. Preteklo soboto in nedeljo so bili v rokometnih ligah doseženi naslednji izidi: Partizan : Peko 28:25, Polana : Kranj 15:23 in Alples : Olimpija 25:24. V drugi moški republiški ligi je Preddvor premagal Grosuplje, Termopol Partizana in Desnica Donit. V mladinski skupini center je Dinos Slovan premala Termopol Ui Kamnik Peko, Preddvor Olimpijo, Pru-le Termopol I, Besnica Šentvid in Alples Križane. Termopol I je tretji, Besnica četrta, Preddvor peti, na naslednjih mestih so Alples, Termopol II in Kamnik, Peko je deveti in desete Križe. V tekmovanju mladink je Preddvor premagal Peko, Krim Dupljanke, Rati-tovec pa Kranjčanke. Z 12 točkami vodita ekipi Preddvora in Ratitovca. Alples je peti, Dup'.je šeste, Peko pa je deveti. (J. Kuhar) V dolini Valtelina v Italiji ob švicarski meji je bil že drugi svetovni pokal v gorskih tekih, ki so se ga udeležili tudi slovenski gorski tekači. Mladi tekači in tekačice so se v nam še premalo po znani in sploh ne uveljavljeni disciplini imenitno odrezali, saj so med zastopniki 15 evropskih dežel ekipno zasedli odlično šesto mesto. Nova športna disciplina gorski tek ima v zahodnih evropskih državah že dolgoletno tradicijo, množično udeležbo in številne občudovalce. Privlačita težavnost teka in vzdržljivost tekačev, kajti 16 kilometrov teka na nadmorsko višino 1.100 metrov ali več, niso mačje solze. »Kes je naporno, a z dobrimi in vztrajnimi treningi zmoremo,« pravi Franci Teraž iz Mojstrane, eden izmed največjih zanesenjakov v tem športu. Kondicijsko moraš biti dobro pripravljen, da vzdržiš vzpone, ko se na kilometer teka povzpneš kar za 100 metrov nadmorske visine. Tako je, kot bi, denimo, tekel na Vrta-ško planino. Vršič bi bil že lažji vzpon. Proga poteka po naravi in je včasih tudi nevarna. Najpomembnejše je, da dobro začneš in ujameš korak s skupi no; v nasprotnem primeru je hudo. Našega uspeha smo bili zelo veseli, posebno dobro so se izkazale ženske. Ijepu so nas sprejeli in zaradi dobrega rezultata povabili na naslednja tekmovanja. Slišali smo, da bodo na naslednjem svetovnem pokalu sodelovali že reprezentanti iz Sovjetske zveze in Madžarske, izgleda, da gorski tek dobiva povsod precej veljave. Prizadevamo si, da bi se vključili v Atletsko zvezo Slovenije, kajti gorski tekači izhajajo večinoma iz atletskih vrst in tudi iz vrst tekačev na smučeh. A /daj za nas še ni pravega razumevanja; disciplina je pač nova in še po- MERKUR kranj Vabila, obvestila, prireditve Rokometni spored — Večino srečanj v rokometnih ligah igrajo danes: ob 18,30 Prule : Peko, ob 15,30 Itas Kočevje : Alples in ob 18,30 Novo mesto : Kranj. V drugi moški republiški ligi igrajo Preddvor : Nova Gorica, Besnica : Grosuplje (časa se določita s telegramom), Škofljica : Termopol danes ob 19. uri. Mladinci center danes ob 17. uri Prule : Peko, ob 18. uri Križe : Termopol I in Olimpija : Termopol II, ob 19. uri Dinos Slovan : Kamnik in ob 20. uri Alples : Šentvid. Ura srečanja Besnica : Preddvor se določi s telegramom. Mladinke Kranj : Peko danes ob 17. uri, Alples : Ratitovec ob 19. uri, srečanje Preddvor : Polje pa se določi s telegramom. V prvi skupini občinske rokometne lige danes ob 16. uri Britof: Krvavec in Gumar : Storžič, ob 19. uri Duplje : Peko, v drugi skupini pa danes ob 16. uri Veterani : Žabnica in Radovljica : Sava veterani. (J. Kuhar) Nogometni spored — Triglav in Naklo gostujeta: Triglav pri bivšem drugoligašu Kopru, Naklo pa pri Primorju v Ajdovščini. V kranjskih ligah so člani tekmovanje končali, mladinci pa bodo v nedeljo ob 9,30 igrali zadnje kolo. Pari so Zarica : Britof, Naklo : Mavčiče, Šenčur : Trboje in Visoko : Primskovo. (I). Jošt) Zavetišče na Jelencih odprto Planinsko društvo Gorenja vas v Poljanski dolini obvešča planince, da je zavetišče gorske straže na Jelencih na Blegošu odprto in oskrbo /ano vsako soboto in nedeljo. Zavetišče ima vodo, plinsko razsvetljavo, peč za ogrevanje in prostora za 20 ljudi na skupnem ležišču. Do zavetišča vodijo markirane poti iz Leskovice, iz Volake od Dolarju in od parkirišča na Muravah. Pojasnila o zavetišču daje Marko Mi-klavčič, i oren j j vas 23, telefon 68-271. V Tržiču odbojkarska liga — Liga se bo začela v sredo, 12. novembra. Ekipe l)ixl(i razdeljene v dve skupini. V A ligi (telovadnica v Križah) bodo tekmovale najboljše lanske ekipe in zmagovalec B skupine, v B skupini pa slabše ekipe, ki bodo igrale v telovadnici Grajzerjeve osnovne šole. Prijave fprejemajo V pisarni TKS Tržič, do ponedeljka, 10. novembra do 18. ure, ko bo žrebanje parov. Prijavnir.a za A ligo znaša 5000 dinarjev, vsaka ekipa pa mora prijaviti tudi po enega sodnika. (J. Kikel) Kros v Lešah — Športno društvo Loše vabi na kros, ki bo danes ob 1.'>,:{() v Lešah. Prijave bodo sprejemali na startu. (J. Kikel) 31. OKTOBRA 1986 OBVESTILA, OGLASI 13. STRAN (^MlffiMEHGLAS ^GORENJSKI SEJEM ^NJ, p. o. objavlja prosta dela in naloge: JClSTILKE 2- STROJNIKA P0g0ji: P°d 1.: končana osnovna šola. pod 2.:srednja izobrazba strojne smeri, vozniški izpit B kategorije, 2 leti delovnih izkušenj', po možnosti tudi izpit za viličarja in izpit iz varstva pri delu. Del° je za nedoločen čas, poskusni rok je 2 meseca, OD je po Pravilniku. JJandidati naj pošljejo prijave v 8 dneh po objavi na naslov: "~ Gorenjski sejem Kranj, Stara cesta 25. 0 ^biri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri. L E T Kg* - EXIM P. O fkstni trg 24 Pr, Doi*V(K*no in trgovsko podjetje za domačo in umetno obrt J^M notranja in zunanja trgovina, Ljubljana, Mestni trg 24, misija za delovna razmerja, objavlja prosta dela in naloge V°DENJE PRODAJALNE IV. - prodajalna Tržič °goji: srecmja g0ja komercialne smeri ali srednja šola za trgovinsko dejavnost in tri leta delovnih izkušenj. nasl at* na^ P°šlJeJ° prijave v 8 dneh po objavi oglasa na °brt°r> rr°izvo^n0 i° trgovsko podjetje za domačo in umetno *rg 24 notran-ia i" zunanja trgovina, Ljubljana, Mestni K te^i^ati bodo o rezultatih objave obveščeni v 30 dneh po po-u roka za sprejemanje ponudb. TRžicŽENA LESNA INDUSTRIJA ^°rnisija za medsebojna delovna razmerja DSSS objavlja pr°sta dela in naloge: ?^LO ZAHTEVNA VZDRŽEVALNA OPRAVILA STROJEV Naprav - 2 delavca °£oji: —strojni ključavničar, 2 leti delovnih izkušenj, čas uvajanja 2 meseca. ^ROJNIKA SREDNJETLACNEGA PARNEGA KOTLA - 1 lelavec Noji: strojnik kotla, 1 leto delovnih izkušenj, čas uvaja- v ima opravljen izpit za strojnika kotla 1 mesec, st^rirneru obveznega usposabljanja za pridobitev naziva nadJnilta k°tla Je obvezno tri-mesečno usposabljanje pod zorstvom mentorja mišljeno kot čas uvajanja. vi u združujemo za nedoločen čas. Interesenti naj dajo pisne ujj8^ V 8 dnehP° objavi na naslov: ZDRUŽENA LESNA IN-ja rjgg^f'^ TRŽIČ, komisija za medsebojna delovna razmerja l^^O-idati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po obravnavi v 'siji za medsebojna delovna razmerja DSSS. MERCATOR - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n. sol. o., KRANJ, JLA 2 °bjavlja prosta dela in naloge *H T0ZI) MESOIZDELKI ŠKOFJA I OKA KOORDINACIJA PRI ORGANIZACIJI PROIZVODNJE {i Sebni pogoji: —dipl. inž. živilske tehnologije ali dipl. veterinar in 3 leta delovnih izkušenj. J^ENJE DELOVNE ENOTE KIAVNICA TRŽIČ °Sebni pogoji: —visoka ali višja izobrazba biotehnične, ekonomske ali organizacijske smeri in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj ali mesarski delovodja in 3 leta delovnih izkušenj *a TOK RADOVI JICA UČENJE POSLOVNIH PROSTOROV v I^escah, ž«a dolina 50, s polovičnim delovnim časom °sebni pogoj: osnovna šola tySrie Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Gorenjske, Splošno kadrovski sektor, Kranj, JLA2, dneh po objavi. MERKUR kranj KLADIVAR ŽIRI Komisija za delovna razmerja DO KLADIVAR Žiri objavlja naslednja prosta dela oziroma naloge: 1. KONSTRUKTERJA I (1 delavec) (delo pri razvoju hidravličnih komponent in sistemov) Pogoji: —višja strokovna izobrazba elektro ali strojne smeri oz. z delom pridobljene delovne zmožnosti, 4 leta delovnih izkušenj 2. KEMIKA - TEHNOLOGA I (1 delavec) (delo v henološkem oddelku iz področja kemije) Pogoji: —višja strokovna izobrazba kemijske smeri oz. z delom pridobljene delovne zmožnosti, 4 leta delovnih izkušenj. 3. KEMIKA - TEHNOLOGA II (1 delavec) (delo v tehnološkem oddelku iz področja kemije) Pogoji: —srednja strokovna izobrazba kemijske smeri oz. z delom pridobljene delovne zmožnosti, 3 leta delovnih izkušenj. 4. STRUGARJA I (1 delavec) (strugarska dela v vzdrževalnem oddelku) Pogoj: — končana poklicna šola za kovinarsko stroko (obdelovalec kovin — strugar) oz. z delom pridobljene delovne zmožnosti, 3 leta delovnih izkušenj. Z delom pridobljene zmožnosti ugotavljamo po pravilniku. Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema splošni sektor 8 dni po objavi. Izbira med prijavljenimi kadnidati bo opravljena v 30 dneh po preteku objave. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejetem sklepu o izbiri. Izbrani kandidati bodo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. I fKANC JCKOVEC KRON ELEKTRONIH KRON ELEKTRONIK Koroška 20 Kranj objavlja prosta dela in naloge za DVA RAZVOJNO-SERVISNA INŽENIRJA I. Pogoji: — višja ali srednja izobrazba elektrotehniške smeri, poznavanje sistema ISKRA EPABX SI 2000, zaželene delovne izkušnje. Za razpisana dela in naloge nudimo primerene osebne dohodke. Pisne prijave s kratkim opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi. Trgovska in gostinska DO ŽIVIIJ\ KRANJ, n. sol. o., Naklo, Cesta na Okroglo 3 TOZD MALOPRODAJA KRANJ, n. sol. o. objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge: 1. PRODAJANJE BLAGA NA DROBNO (več delavk) Pogoji: IV. stopnja SI — smer prodajalec, poskusno delo 2 meseca Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema kadrovska služba DO ŽIVILA KRANJ, Naklo, Cesta na Okroglo 3, 8 dni po objavi. Prijavljeni kandidati bodo o izidu izbranih postopkov pisno obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. Industrijski kombinat Planika Kranj Komisija za delovna razmerja TOZD blagovni promet objavlja prosta dela in naloge: VODENJE SKI.ADIŠČA GOTOVIH IZDELKOV Zahtevamo: visoko strokovno izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri, 3 leta deiovnih izkušenj, sposobnost vodenja, organiziranja, hitrega ukrepanja in dela z ljudmi ter uspešno opravljeno trimesečno poskusno delo. Pisne ponudbe sprejema kadrovski oddelek kombinata Planika Kranj, Savska loka 21, v 8 dneh po objavi. Iskra ISKRA KIBERNETIKA ISKRA KIBERNETIKA, Tovarna merilnih instrumentov v Otočah, je v zadnjem letu zgradila novo proizvodno halo in se je opremila z najsodobnejšo strojno, merilno, kontrolno in računalniško opremo. To je dalo nove možnosti in spodbude za hitrejši tehnični in tehnološki razvoj tovarne. Zato se je komisija za delovna razmerja in osebne dohodke odločila, da povabi k sodelovanju nove sodelavce. K sodelovanju vabimo več sodelavcev za delo v razvojnem, tehnološkem in kontrolnem oddelku, in sicer: — diplomirane inženirje elektrotehnike (VII. stopnja) — diplomirane inženirje strojništva (VII. stopnja) — inženirje elektrotehnike (VI. stopnja) —inženirje strojništva (VI. stopnja) —elektro tehnike - elektronike (V. stopnja) in — strojne tehnike (V. stopnja). Kandidati naj pisne prijave pošljejo do 10. novembra 1986 na naslov: ISKRA Kibernetika, Tovarna merilnih instrumentov Otoče, Otoče 5/a, 64244 Podnart. Smo zanimivo in odprto delovno okolje v veliki družini ISKRE, ki z jasno opredeljenimi cilji stopa v prihodnost. Pridružite se nam pri osvajanju znanja za prihodnja leta. Iskra ISKRA - INDUSTRIJA ZA ELEKTRIČNA ORODJA KRANJ, p.o. KRANJ, Savska loka 4 Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja in osebne dohodke delovne organizacije objavljamo naslednja prosta dela 1. KONTROLORJA - 2 delavca TAJNICE POMOČNIKA DIREKTORJA ZA KOMERCIALNO PODROČJE Od kandidatov za zaposlitev pričakujemo, da imajo ob izpolnjevanju splošnih pogojev: pod L: — končano IV. oz. V. stopnjo kovinarske ali elektrotehniške usmeritve, 2 oz. 3 leta delovnih izkušenj pod 2.: -končano gimnazijo oz. V. stopnjo srednjega usmerjenega izobraževanja ekonomske ali družboslovne usmeritve (ekonomski ali administrativni tehnik). Od kandidatk s končano gimnazijo pričakujemo dobro znanje strojepisja in nekaj osnovnih znanj s področja pisarniškega poslovanja, pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika, 4 leta delovnih izkušenj. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev bomo zbirali 8 dni po objavi na naslov: Iskra , Industrija za električna orodja Kranj, splošno - kadrovsko področje, 64000 Kranj, Savska loka 2. exoterm kranj ALPETOUR SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA TOZD HOTELI Škofja Loka objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja prosta dela oziroma naloge KONTROLORJA - ANALITIKA Pogoji: ekonomski tehnik ali gimnazijski maturant, 2 leti delovnih izkušenj, poskusno delo traja 2 meseca. ČISTILKE Pogoji: končana osemletka, poskusno f -do je 1 mesec, delo je v dveh izmenah. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema kadrovska sllužba v Škofji Loki, Titov trg 4/b, 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izidu obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. Odbor za delovna razmerja KEMA — EXOTERM Kranj objavlja prosta dela in naloge za ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV IN ZA DELO V OBRATU DRUŽBENE PREHRANE Pogoji: osnovna šola, poskusno delo 90 dni, zaželene delovne ! izkušnje ter opravljen izpit za pridobitev osnovnega ; znanja o higieni živil in osebni higieni, delo je dvoiz-mensko. Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave sprejema splošni sektor delovne organizacije 8 dni po objavi. O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. (mmmmmc^jis m. stran OBVESTILA. OGLASI uko Umetnokovinska obrt KROPA Komisija za razpis individualnega poslovodnega organa UKO Umetnokovinska obrt Kropa razpisuje v skladu z določili 109. čl. statuta dela in opravila individualnega poslovodnega organa DO DIREKTORJA Kandidat za razpisano prosto delovno mesto mora poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima višjo ali srednjo strokovno izobrazbo kovinske, ekonomske, organizacijske ali strojne smeri — da ima vsaj 5 let delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem mestu — da predloži program razvoja DO — zaželeno je znanje enega od svetovnih jezikov — da izpolnjuje pogoje, določene z družbenim dogovorom o kadrovski politiki v občini Radovljica. Kandidati morajo pisne prijave poslati v 15 dneh po objavi na naslov UKO — Umetnokovinska obrt Kropa, 64246 Kropa z oznako »Za razpisno komisijo«. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 15 dneh po odločitvi. Tovarna obutve PEKO Tržič, n. sol. o. TOZD MREŽA objavlja za svojo prodajalno v Kranju, Titov trg 13, prosta dela in naloge POMOČNIKA Pogoji za sprejem: po poklicu prodajalec, dva meseca delovnih izkušenj, poskusno delo traja dva meseca. Posebne zahteve: sposobnost sodelovanja, besedna in računska sposobnost, splošna telesna spretnost. Prijave z dokazili pošljite na naslov: Tovarna obutve PEKO, Ste Marie aux Mineš 5, Tržič, v 8 dneh. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem prijavnem roku. BLED Hotelsko turistično podjetje Bled objavlja prosta dela in naloge 1. KUHAR — vodja izmene (1 delavec) Pogoji: —končan program IV. stopnje gostinske usmeritve smer kuharstvo in poskusno delo 1 mesec. 2. SNAŽILKA (1 delavec) Pogoji: končan program za osnovno izobraževanje na podobnih opravilih in poskusno delo 1 mesec. Delovno razmerje pod 1 bomo sklenili za nedoločen čas, pod 2 za določen čas s polnim delovnim časom. Vloge z dokazili pošljite v 8 dneh od dneva objave na naslov: HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE BLED, TOZD hotel Jelovica, 64260 Bled, C. svobode 5, s pripisom: komisija za delovna razmerja. GIP GRADIŠ LJUBLJANA TOZD GE JESENICE, n. sol. o. Prešernova 5, Jesenice objavlja na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge: ZAHTEVNA OPRAVILA - IZ DELOVNIH RAZMERIJ Pogoja: —srednja šola ekonomske ali administrativne smeri (V. stopnja zahtevnosti) in eno leto delovnih izkušenj Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: GIP Gradiš, TOZD GE Jesenice, Prešernova 5. Prijavljene kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 30 dneh po izteku prijavnega roka. MERKUR kranj □□□ □r □a Komisija za delovna razmerja DO Embalažno grafično podjetje Škofja Loka objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. VODJA PROIZVODNJE PRODAJNE EMBALAŽE Pogoji: —višja šola grafične ali organizacijske smeri ali srednja šola grafične ali strojne smeri, 3 oz. 5 let delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo. 2. VODJA OPERATIVNE PRIPRAVE PROIZVODNJE Pogoji: —višja šola grafične ali organizacijske smeri, 3 leta delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo. 3. TISKARJA ZA TISK S PLOSKVE (delo na večbarvnem offset stroju velikega formata) Pogoji: —srednja grafična šola — tiskar za tisk s ploskve (IV. stopnja), 2 leti delovnih izkušenj, dvoizmensko delo, trimesečno poskusno delo. 4. MANIPULANTA Pogoji: —srednja šola trgovske ali druge ustrezne smeri (IV. stopnja) z izpitom za viličarista, 2 teti delovnih izkušenj, trimesečno poskusno delo. 5. STRUGARJA (vzdrževanje strojev in naprav — raznovrstna dela) Pogoji: —srednja kovinarska šola (IV. stopnja), prednost ima kandidat z delovnimi izkušnjami, trimesečno poskusno delo. 6. HIŠNIKA - GOSPODARJA (vzdrževanje tovarniških prostorov in okolice, počitniških objektov, upravljanje s toplotno postajo) Pogoji: —srednja šola IV. stopnje (poklicna šola), 1 leto delovnih izkušenj, tečaj za kurjača — urejevalca toplotnih naprav, vozniški izpit B kategorije, trimesečno poskusno delo. Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela v 15 dneh po objavi na naslov: Embalažno grafično podjetje, škofja Loka, Kidričeva 82, Škofja Loka, kadrovska služba. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh. kalničar RTP Javornik šifra 3118, D - 4, 9. kategorija 1 °seba °°- \- in 2.: končana poklicna šola elektro stroke in tri leta delovnih izkušenj Pt" ' 0i !Jaye z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po i Javi na naslov Kadrovski sektor Železarne Jesenice, C. že-ZarJev 8, Jesenice, z oznako »za TOZD Energetika«. ELAN TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM Na osnovi 9. člena pravilnika o delovnih razmerjih, pravilnika o notranji organizaciji in seznamu del in delovnih nalog in sklepa komisije za delovna razmerja DO ELAN objavljamo dela in naloge 1. PLANERJA I 2. SREDNJE ZAHTEVNA MONTERSKA DELA (montaža telovadnic) 3. SAMOSTOJNEGA ZUNANJETRGOVINSKEGA REFERENTA II Pogoji: pod 1.: —srednja izobrazba strojne smeri, 1 leto delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih tacaj i in seminarji o materialnem poslovanju in trimesečno poskusno delo pod 2.: —triletni program srednjega usmerjenega izobraževanja, smer ključavničar ali mizar, do 1 leto delovnih izkušenj, terensko delo in trimesečno poskusno delo. pod 3.: —visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri, 2 leti delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delih, aktivno znanje enega tujega jezika, oz. izpolnjevanje pogojev za zunanjetrgovinsko registracijo in trimesečno poskusno delo. Pisne prijave sprejema kadrovska služba Elan, tovarna šporntega orodja, Begunje na Gorenjskem, 8 dni po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh od preteka objave. vezenine bled Tovarna čipk, vezenin in konfekcije Bled, n. sol. o., TOZD Pozamenterija Bled ih DS Skupne službe objavljata naslednja prosta dela in naloge: TOZD POZAMENTERIJA BLED 1. ŠIVANJE ZAVES Pogoja: šivilja oz. tekstilni konfekcionar II. in trimesečno poskusno delo. 2. VEZILJA Pogoji 3 delavke poklicna šola tekstilne smeri oz. IV. stopnja strokovne izobrazbe in trimesečno poskusno delo. 3. ČIŠČENJE IN MAZANJE VEZILNIH AVTOMATOV Pogoja: —strojni mehanik in trimesečno poskusno delo. 4. POPRAVLJANJE NAPAK - 2 delavki Pogoja: šivilja oz. tekstilni konfekcionar II in trimesečno poskusno delo. DS SKUPNE SLUŽBE 1. ARHIVAR Pogoji: — ekonomski tehnik, tečaj za arhivarje, 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih, trimesečno poskusno delo. 2. VODJA ODDELKA ZA ORGANIZACIJO IN AOP Pogoji: — dipl. inž. organizacije dela — računalniška smer ali njemu ustrezen poklic, najmanj 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delovnih nalogah Interesenti naj pošljejo prijave do sobote, 8. novembra 1986, na naslov: Vezenine Bled, kadrovsko splošni sektor, Bled, Kajuhova 1. sozd zgp giposs Ijubljana SGP GRADBINEC KRANJ n.sol.o. Na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja TOZD Strojno kovinski obrati Kokrica objavljamo razpis za proste naloge in opravila KV AVTOELEKTRIČARJA Pogoj: poklicna šola z dveletnimi delovnimi izkušnjami. Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas z dvomesečnim poskusnim delom. Pisne vloge z dokazili o izobrazbi vložite v 8 dneh po objavi na naslov: SGP Gradbinec Kranj, Nazorjeva 1. /-N MERKUR kranj OSNOVNA ŠOIA LUCIJANA SELJAKA KRANJ Komisija za delovna razmerja osnovne šole Lucijana Seljaka Kranj objavlja za nedoločen čas prosta dela in naloge SNAŽILKE (2 delovni mesti) Kandidati naj pošljejo vloge v 8 dneh po objavi, obveščeni bodo v 30 dneh po poteku pri-javnegu roka. AVTO - MOTO DRUŠTVO Kranj Koroška cesta 53/d KRANJ Komisija za medsebojna delovna razmerja objavlja dela in naloge AVTOKLEPARJA Pogoji: končana poklicna šola in 1 leto delovnih izkušenj. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu. Stanovanja ni. Nastop dela po dogovoru. Prijave sprejema Avto - moto društvo Kranj. Koroška cesta 53/d, v 8 dneh. VZGOJNO - VARSTVENA ORGANIZACIJA RADOVLJICA Po sklepu sveta vzgojno —varstvene organizacije Radovljica razpisujeta razpisni komisiji dela in naloge: 1. RAVNATELJA WO 2. VODJE WE LESCE IN PEDAGOŠKE VODJE 3. VODJE RAČUNOVODSTVA Pogoji: pod L: — kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o izvajanju kadrovske politike v občini Radovljica, izpolnjevati še naslednje pogoje: — izpolnjevati morajo pogoje za opravljanje del vzgojitelja ali strokovnega delavca po določilih 38. in 39. čl. zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok ali pogoje za opravljanje del učitelja po določbi 96. čl. zakona o osnovni šoli — imeti morajo 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok —imeti morajo organizacijske in strokovne sposobnosti, kar dokazujejo s preteklim delom pod 2.: — kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom in družbenim dogovorom o izvajanju kadrovske politike v občini Radovljica, izpolnjevati še naslednje pogoje: — vzgojitelj, pedagog, psiholog, socialni delavec, specialni pedagog ali učitelj — najmanj 3 leta delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok — organizacijske in strokovne sposobnosti, ki jamčijo, da bo s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog VVO pod 3.: — izpolnjevati morajo splošne, z zakonom in družbenim dogovorom o oblikovanju kadrovske politike določene pogoje — srednja ali višješolska izobrazba ekonomske ali komercialne smeri — 3 leta delovnih izkušenj pri računovodskih opravilih — moralne kvalitete. Prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev morajo kandidati oddati v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Vzgojno-varstvena organizacija Radovljica, Kopališka 10 — z oznako za razpis. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa. Dragi naročniki Naša računovodkinja je opozorila, da nekateri še niste plačali naročnine za letos. Prosimo, če to narediti čim prej, ker boste januarja že dobili položnico za prvo polletje 1987. Prosimo tudi tiste, ki so pozabili plačati oglas, naročen po telefonu, da to storijo. Za prijaznost se zahvaljujemo. Uprava Gorenjskega glasa TOZD MALOPRODAJA GRADBENI MATERIAL, Ljubljana Parmova 33, Ljubljana objavlja prosto delo oziroma naloge MANIPULANTA za trgovino Lesnina Kranj - gradbeni material, Mirka Vadnova 9 Pogoja: — končana osnovna šola in 1 leto ustreznih delovnih izkušenj. Delo oz. naloge manipulanta združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in zahtevamo dvomesečno poskusno delo. Kandidati naj oddajo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev objave na naslov: Lesnina Ljubljana, TOŽD MALOPRODAJA gradbeni material, poslovalnica Kranj, Mirka Vadnova 9, 64000 Kranj, v 8 dneh od dneva objave. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. gorenjski tisk KRANJ objavlja prosta dela in naloge za TOZD KARTONAŽA Kranj, b.o. Ul. Mirka Vadnava 6, Primskovo več delavcev za opravljanje del in nalog POMOČ PRI TISKU Pogoj: — osnovna šola Delo je dvoizmensko. Za opravljanje del in nalog zahtevamo enomesečno poskusno delo. Ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti sprejema kadrovska služba delovne organizacije v 8 dneh po objavi. delavca za opravljanje del in nalog RAZREZ IN POREZAVA MATERIALA Pogoji: Osnovna šola in eno leto izkušenj Delo je dvoizmensko. Za opravljanje del in nalog zahtevamo enomesečno poskusno delo. Ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti sprejema kadrovska služba delovne organizacije v roku 8 dni po objavi. (^IMl&S$©IEnGLAS 16. STRAN OBVESTILA, OGLASI PETEK, 31. OKTOBRA!??! 1TEKSTILINDUS Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ Gorenjesavska c. 12 p. p. 75 objavlja prosta dela oz. naloge v: DS SKUPNE SLUŽBE Kadrovski sektor 1. ORGANIZIRANJE IZOBRAŽEVANJA ZA PLEMENITE NJE Pogoji: — organizator dela ali inženir tekstilne tehnologije (s prejšnjo izobrazbo tekstilno kemijskega tehnika), dve leti delovnih izkušenj na strokovnih delih v proizvodnji plemenitenja, zaželena andragoška znanja, trimesečno poskusno delo Vzdrževalno — energetska služba (Obrat II) 2. ELEKTRIKARSKA DELA II Pogoji: — obratovni elektrikar, dve leti delovnih izkušenj na elektrikarskih delih, dvomesečno poskusno delo. Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje, naj oddajo pisne prijave z dokazili v kadrovski sektor delovne organizacije najkasneje v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh. S02D MERCATOR-MT MERCATOR - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE ((M n. sol. o., KRANJ, JLA 2 Delavski svet Mercator — Kmetisjko živilski kombinat Gorenjske, TOZD Tovarna-olja Oljarica Britof razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo dveh FUNDA FILTROV, leto nabave 1973, po izklicni ceni 100.000 din za kos. Javna dražba bo 6. novembra 1986 ob 12. uri na dvorišču tozda Tovarna olja Oljarica Britof, Britof 127. Ogled osnovnih sredstev bo možen eno uro pred pričetkom. Javne dražbe se lahko udeležijo pravne in fizične osebe, ki pred pričetkom javne dražbe položijo varščino v višini 10% od izklicne cene. Kupec mora takoj po koncu javne dražbe plačati ceno, plačati pristojni prometni davek in prevzeti osnovno sredstvo. Kupec nima pravic iz jamstva za napake stvari. Podrobnejše informacije dobite po tel. 35 — 221. Praznični izleti in počitnice za 29. november! • ISTAMBUL: 27 11 -29 11 - Z letalom iz Ljubljane. Cena: 75.600 din • SOFIJA, SOLUN, OHRID: 27.11. - 30.11. - Z letalom do Skopja, z avtobusom po Bolgariji, Grčiji in Makedoniji; z vlakom iz Skopja domov. Cena: 67.500 din. Polpenzioni. • ČRNA GORA: (Cetinje, Budva, Kotor in Dubrovnik): 28.11.-1.12. - S posebnim letalom iz Ljubljane. Cena: 58.800 din. Polni penzioni! • SLOVENSKI DUNAJ: 29.11. -1.12. - Z avtobusom. Cena 40.500 din. Polpenzioni. • POLJSKA: (Krakovv, VVieliczka in Auschvvitz): 27.11.-2.12. - U avtobusom. Cena: 59.000 din. Izlet z vlakom iz Krakovva v Varšavo! • RIM: 27.11 —1.12. - Z avtobusom do Trsta, s spalnikom v Rim. Cena 77.000 din. • GRČIJA: 25.11. -1.12. - S spalnikom do Skopja, z avtobusom po Grčiji. (Solun, Delfi, Korint, Atene, Meteora, Mikene). Cena: 79.000 din. Polpenzioni. • FIRENCE IN PISA: 29.11-1.12. - Z avtobusom. Cena; 45.000 din. Polpenzioni. • BENETKE: 29.11. - Enodnevni izlet s posebnim zelenim vlakom Iz Maribora in Celja (12.200 din) in iz Ljubljane (9.700 din). PA ŠE TO: 15.11. samo iz Ljubljane! • PUU: (z ogledom Brionov): 29.11. in 15.11. - Dvodnevna izleta! Cena: 21.160 (LJ), 22.700 (CE) in 23.800 (MB). • GRADEC: 1.12. - Enodnevni izlet s posebnim vlakom. Iz Ljubljane (9.000 din), iz Celja (8.000 din) in iz Maribora (5.400 din). • FURLANIJA: (Palmanova, Gonars, Oglej, Gradež): -Z avtobusom. Cena: 9.300 din (z večerjo). Prijave in informacije: TTG - turistična agencija Ljubljana, Titova 40 (325 - 646), TTG - Bohinjska Bistrica, Triglavska 45 (76 -145) in vse poslovalnice Alpetoura na Gorenjskem. ALPETOUR SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta DO PROMET Škofja Loka dela in naloge: 1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DO PROMET ŠKOFJA LOKA Poleg pogojev, predpisanih v 511. čl. ZZD, in pogojev, določenih v družbenem dogovoru o uresničevanju kadrovske politike v občini, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogc je: —visoka ali višja izobrazba tehnične, ekonomske ali organizacijske smeri in 3 oziroma 5 let ustreznih delovnih izkušenj. Za opravljanje razpisanih del in nalog bo izbrani kandidati imenovan za 4 leta, z možnostjo ponovnega kandidiranja. Pisne ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: SOZD Alpetour. kadrovska služba Škofja Loka, Titov trg 4/b, z oznako: za razpis. Delavski svet se bo o izbiri kandidata odločil v 60 dneh po končanem zbiranju prijav. Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po izbiri. (Ud I KOS, industrija kovinske opreme in strojev Kranj, Savska c. 22 objavlja prosta dela in naloge za: 1. MOJSTRA ORODJARNE 2. ANALITIKA ČASOV 3. TEHNOLOGA Pogoji: pod L: strojni tehnik z najmanj 3-letnimi delovnimi izkušnjami na podobnih delovnih nalogah pod 2.: višja šola strojno- tehnološke smeri z vsaj 3-letnimi delovnimi izkušnjami na podobnih delovnih nalogah. Za' želeno je, da ima kandidat opravljen tečaj za WF. pod 3.: višja šola strojno-tehnološke smeri z vsaj 3-letnimi delovnimi izkušnjami na podobnih delovnih nalogah. Kandidati naj vložijo pisne prijave in dokazila o izpolnjevanju navedenih pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: IKOS Kranj, Savska c. 22. ŠPORTNI SAFARI SLOG anilinsko goveje usnje to je kakovost TOVARNA OBUTVE TRŽIČ 58.31. OKTOBRA 1986 OSMRTNICE ZAHVALA Ob izgubi našega dragega JANKA CVEKA nadaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje, sočustvovali z Zahval ^a P°sPremm na njegovi zadnji poti. Posebno pa se cinsi ^uJerno dr. Rešku, za zadnjo pomoč dr. Habjanu, medi-Isjjj. ern^ osebju Kliničnega centra, delovnemu kolektivu » OO ZZB Železniki, župnijskemu uradu Železniki in športnemu društvu Alples Železniki. VSI NJEGOVI Železniki in Škofja Loka ZAHVALA Ob smrti tete MARIJANE JANHAR % irrDi10 zahvarJuJemo praporščakom Žabnice, Bitnja, Kra-2^on an^ne' ZB Planina za venec, pihalni godbi, pevskemu m upokojencev Kranj, govorniku in osebju Doma upokojencev Planina. VSI NJENI ZAHVALA ^ ? 5. letu nas je zapustil mož, ata, stari ata, brat in stric • LOJZE BERČIČ st. Žah ^arov ^uiemo se vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in mu ali cvetje. Hvala dr. Janezu Bajžlju, osebju bolnice Golnik, gospodu župniku, pevcem in sosedom. Žalujoči: vsi njegovi Stražišče, Kranj, Virmaše, Maribor, Buenos Aires, 25. oktobra 1986 Tiho ZAHVALA •n skromno, kot je živela, nas je zapustila naša draga in ljubljena mama ANTONIJA JELOVČAN rojena Balantič *0,creno se zahvaljujemo vsem, ki ste v teh težkih trenutkih ij mo sočustvovali z nami in kakorkoli pomagali. Hvala vsem, v ste darovali vence, cvetje, sveče, nam izrekli sožalje, njo pa *aKkem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se ValJujemo botrom in sosedom, vaščanom, prijateljem in ij^cem, sodelavcem Živil, tozd Veleprodaja, Iskra Kiberne-JJTSD, Iskre Telematike, tozd Terminali in bivšim sodelav-w lz Alpetour servisa, zvonarjem, gospodu župniku in Da-etu Kaštrunu za lepo opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej hvala! VSI NJENI Hotemaže ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame in tašče MARIJE POTOČNIK rojene Flander S°dela° Se zanvalJujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, ?aščit Vcem Gorenjske predilnice Škofja Loka in Zavodu za ieti0 r° spornenikov kulture Kraljevo za izraze sožalja, podario Vet^e in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala tudi za ^(jod*! Pomoč zdravstvenemu osebju oddelka intenzivne rie-Jnštituta Golnik. Hvala tudi g. župniku za obred in pevcem za žalostinke. Vsem še enkrat hvala. VSI NJENI Kranj, Kraljevo Enajstega rojstnega dne se je veselila. Božje usmiljenje je skrajšalo njeno trpljenje. ZAHVAIA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage in ljubljene hčerkice, sestrice, svakinje, sestrične, nečakinje in vnukinje BARBARE BOŠNJAKOVIČ ^lj^r°no zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prija- %'ali. M, j a4hvala gospodu župniku za lep pogrebni obred, učenoj s'' tovarišičum OŠ Zabniea ter pevcem iz Žabnice. Pose ^U,ue zahvaljujemo tovari.šici Tatjani Štulur za učenje na ' Otrokom in vsem, ki ste našo ljubo Barbko pospremili na njeni zadnji poti, še enkrat iskrena bvala. VSI NJENI Sp. Bitnje, 21. oktobra 1986 izrekli sožalje in podarili toliko lepega cvetju. ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi naše ANICE SMOLEJ Čopove Ane se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, sovaščanom, sostanovalcem in vsem, ki ste jo imeli radi in jo bodrili med dolgotrajno boleznijo, jo spremili na poslednji poti in ji z obilico cvetja izkazali pozornost. Iskrena hvala društvu invalidov za tovariško pomoč, ki ji je lepšala njene dneve, tovarišici Konobljevi za poslovilne besede ob slovesu, otrokom osnovne šole Toneta Čufarja, osebju zdravstvenega doma, pevskemu zboru iz Žirovnice za zapete žalostinke in duhovniku za opravljeni obred. . VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, babice, prababice, tete, sestre in tašče FRANČIŠKE ZORMAN rojene Kristane, iz Adergasa se iskreno zahvaljujemo sosedom za pomoč, sorodnikom, znancem, prijateljem za izraženo sožalje, darovane vence in cvetje ter vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala delavcem skupnih služb tovarne IBI in sodelavcem za darovane vence. Hvala ZB, tovarišu Poru za izrečene besede pri odprtem grobu, društvu upokojencev, pevskemu zboru Adergas, dr. Beleharju iz Cerkelj za dolgoletno zdravljenje in župniku za obred. VSI NJENI Adergas, Jesenice, Sp. Brnik ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame, prababice, tašče in tete MARIJE FRANTAR p. d. Tišlarjeva Micka se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem ter delovnim organizacijam Planika, Almira in Iskra Telematika, tozd ATC, za spremstvo na njeni zadnji poti, za daiovano cvetje in izrečeno sožalje. Posebna hvala g. župniku, pevcem in govorniku za lep pogrebni obred. Vsem še enkrat hvala. VSI NJENI Zg. Jezersko, Kranj, Radovljica, 23. oktobra 1986 ZAHVALA V 59. letu starosti nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric STANISLAV AJDOVEC Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Kvala vsem, ki ste darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Hvala kolektivu Iskra Telematika Kranj. Zahvala gospodu župniku za lep pogrebni obred, bratom Zupan za petje žalostink in tov. Gorjancu za poslovilne besede. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga imeli radi, in ste ga številno pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: žena Francka, :>in Stanislav, hčerka Majda z družino ter brata Jakob in Jože z družinama Kranj, 24. oktobra 1986 .17. STRAN <3@mbb&8SS^ ZAHVAIJV V 83. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama, teta in tašča ANGELA ŠKARJA rojena Koder Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, znancem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje, občinskemu odboru ZB NOV Kranj, KS Zlato polje, tfodbi, praporščakom m Tončki Vodnik za poslovilne besede. Zahvala tudi kolektivu Doma učencev Krunj. Žalujoči: sin I^>jze Z družino K t auj. 23. oktobra 198« ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mami MARIJE ZGONC se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, nesebično pomoč v njeni težki bolezni in za podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se Onkološkemu inštitutu za dolgoletno zdravljenje, posebno še dr. Majdičevi in sestri Anki, vsemu osebju zdravstvenega doma Bled, posebno še dr. Zoniku. Hvala tudi delovnim kolektivom Almira Radovljica, Špecerija Bled, Veriga Lesce in Železarna Jesenice, društvu upokojencev, društvu invalidov, DPD Svoboda Rudi Jedretič Ribno, učiteljem in učencem srednje šole za trgovsko dejavnost Kranj, posebno še 3. C letniku. Hvala pevcem za zapete žalostinke, prijatelju Marku za zadnji pozdrav in g. župniku za opravljen pogrebni obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje in našo mami v velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: mož, sin, hčerka in mama Ribno, 24. oktobra 1986 ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica ALBINA PALOVŠNIKA se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti, darovali cvetje ali drugače počastili njegov spomin ter nam pisno ali ustno izrazili sožalje. Hvala zdravnikom za njihov trud, g. župniku za obred in pevcem. Žena v imenu sorodstva Kranj, 31. oktobra 1986 ZAHVALA Ob smrti našega očeta ANTONA ISTENIČA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in podarjeno cvetje. Hvala dr. Bavdku in osebju dializnega oddelka Jesenice, pevcem, gospodu dekanu za lepo opravljen obred ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, starega očeta, brata in strica JOŽETA DOLINARJA p. d. Mujovega ata, Planica 1 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in denarno pomoč. Zahvaljujemo se tudi bolnici Golnik za zdravljenje, sodelavcem Iskre Kibernetike, tozd TSD Galvanika za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in denarno pomoč. Hvala tudi zvonarjem in g. župniku iz Stare Loke za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Planica, Jarčje brdo, 14. oktobra 1986 ZAHVALA Ob smrti našega bratranca ALOJZA ŠOLARJA iz Ljubna se zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali, izrekli sožalje in darovali cvetje ter vence. Posebna zahvala velja sosedu Pavlicu, predsedniku krajevne skupnosti tov. Langusu, predsedniku ZB Ljubno za poslovilne besede in čebelarskemu društvu. Hvala župniku in pevcem za opravljeni pogrebni obred in vsem, ki ste mu kakorkoli pomagali in ga imeli radi. Žalujoči: sestrične in bratranci 18. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA OGLASI MAU OGLASI iei.:27-960 certa JI_4I6 apa_atlMifro_l Prodam CIRKULARKO MIO stan dard z mlinom in obličem. Zg. Duplje 77 18135 Prodam PRALNI STROJ gorenje, cena 40.000 din. Tel.: 23-524 18136 Prodam nov prenosni dvojni KASETOFON hitachi 3 D super, vvoofer 60 W z deklaracijo. Gabud. Ul. M. Pija-de 15, Kranj, tel.: 28-820_18137 Prodam singer ŠIVALNI STROJ. Jenkova 6, Kranj, tel.: 23-255 18138 Barvni TV philips, daljinsko upravljanje, starejši, ugodno prodam. Tel.: 79-440_18139 Barvni TV sprejemnik corting, ekran 64 cm, star 3 leta, prodam. Tel.: 74-634, vsak dan popoldne._18140 Prodam KOSILNICO BCS in sipov čelni NAKLADAČ. Sp. Veterno 3, Tržič _18141 Prodam TRAKTOR DOIG 45 KM, 1200 delovnih ur. Kopač, Medno 18, Ljubljana_18142 Zelo ugodno prodam dobro onra-njen PRALNI STROJ ei niš, star 5 let. M. Jovanov, Gradnikova 81, Radovljica_18143 Prodam ročno PRIPRAVO za izdelavo strešne opeke folc, mali format. Babic, Voglje 36/a_18144 Prodam barvni TELEVIZOR, star en mesec, plačana carina. Rade Venge-lov, Savska c. 58, Kranj_18145 Ugodno prodam TV sprejemnik rudi čajavec, star 3 leta Slavko Vinčič, Me-stni trg 9, Šk. Loka_17988 Prodam starejši barvni TV gorenje. Tel.: 25-239_18128 GRAMOFON fischer, full, avtoma-tic, nov, prodam Tel.: 34-880'od 14. do 16. ure._18129 Prodam točkovni APARAT za punk-tiranje, z garantiranim delom. Tel.: 42-295_18130 KOMPRESOR, manjši, enofazni, prodam Kuratova 64, Kokrica, Kranj _18131 Prenosni KASETNIK JVC z equlai-zerjem, avtoreversom in ločljivimi zvočniki prodam. Cena 14,5 SM. Tel.: 25-741_18132 Ugodno prodam PRALNI STROJ gorenje, ŠTEDILNIK na trda goriva gorenje in MINI ŠTEDILNIK na elektriko Cvetkov, Tomšičeva 19, Kranj 18133 Prodam barvni TV Niš, zelo dobro ohranjen. Tel: 35 077 18134 Prodam VIDEOREKORDER panaso-nic NV 230. Tel: 50-449_18343 Prodam dobro ohranjen TRAKTOR štore Tel : 62-915_18344 Obnovljen TRAKTOR tiger 24 KS prodam skupaj s PLUGOM, pogon možen na vsa 4 kolesa, in novo bočno kosilnico, primerno za vsak traktor Bertoncelj, Bukovica 8, Selca, ogled popoldne_18345 Prodam GLASBENI CENTER. Tel.: 23 414 18346 Gostilna Na Jami Pavel Polak Šenčur Sprejemamo naročila za večje zaključene skupine gostov: poroke obletnice pogrebščine... Obveščamo delovne organizacije, da pripravljamo in razvažamo malice v večjih količinah. Informacije po tel.: 41-125 SE PRIPOROČAMO! Prodam popolnoma nov stereo RA-DIOKASETOFON unisef SZ 300 na dve kaseti, japonske izdelave, za 120.000 din, z veljavno garancijo z dne 22.10.86. Bernarda Šenk, Ručigajeva 3, Kranj_18347 Prodam barvni TV gorenje, star 3 leta, daljinsko usmerjanje. Trboje 9, Kranj_18348 Ugodno prodam PROJEKTOR in KAMERO 8 mm. Tel: 21-409 18349 Prodam GRAMOFON fisher, nov in ocarinjen. Tel.: 33-825___18350 Prodam industrijski ŠIVALNI STROJ singer, nov PISALNI STROJ facit in trajnožarečo PEČ emo 5. Tel.: 44-540_18351 Prodam dve leti star TRAKTOR štore 504, 400 delovnih ur Pogačnik, Kna-pe 10, Selca_18352 fazno prodam ZVOČNIKE gorenje, 70 W, za 4 SM in GOBELIN ženski akt 105x50 cm prodam. Fado Vrevc, Mlinska 28, Bled _18098 Prodam okrasno DIFENBAHIJO, primerno za večje prostore. Stane Vur-keljc, Sp Besnica 37_18252 Prodam SENO. Tel: 45-263 18253 Prodan, bukova DRVA, 15.000 din meter, s prevozom. Tel: 35-557 18254 Prodam droben KROMPIR Lipica 4, Šk. Loka_ 18255 Prodam suhe smrekove DESKE 25 mm in novo električno PEČ pantherm 18 kW Smledniška 9, Kranj 18292 Prodam globok otroški VOZIČEK. Okorn, Hosta 11, Šk. Loka_18293 Ugodno prodam računalnik COM MODORE C 64 in igralno palico (Tel : (064) 62 352, popoldne_18294 Prodam rabljen BOJLER (80 I) in dve zimski GUMI, 14 col. Srečo De-benc, Reteče 82, Šk Loka 18295 Prodam kombiniran otroški VOZI ČEK PEG. Cesta na Klanec 17, Kranj _18256 Prodam več ton REPE, dolga, pri merno za kisanje Sp. Bela 11, Pred dvor_18257 Prodam dve 2 kW in eno 3 kW ter moakumulacijske PEČI, dve otroški POSTEUICI z jogiji, 350 kosov nove betonske strešne OPEKE (folc) in okrog 1.000 kosov stare. Ogled od 17. do 20. ure. Britof 224, Kranj 18258 Prodam neškropljena zimska JABOLKA za ozimnico. Srakovlje 4, Kranj _18259 Prodam neškropljena zimska JABOLKA in KROMPIR za ozimnico. Kalan, Poljšica 6, Podnart, tel.: 70-225 _18260 Prodam DRVA. Hribernik, Lavtarski vrh 3, Kranj__ 18261 Prodam JABOLKA, MOŠT, REPO in jalovo KRAVO ter kupim starejšo ČRPALKO za gnojnico. Zupan, Brezje 12 _18262 Prodam jedilni in semenski KROMPIR Gasilska 35, Šenčur_18263 Prodam ZBIRKO KNJIG Naša beseda (86 knjig). Tel.: 23 325, popoldne _18264 Petkubični VOZ za prevoz silaže iz silosa v hlev, znamke mengele, ugod-no prodam. Zapoge 11, Vodice 18265 BILJARD manjših dimanzij prodam za 60.000 din. Janškovec, Križe 58, tel.: 57-264_18266 Prodam mešana DRVA. Tel.: 27-452 _18267 Prodam krzneno JAKNO indijski kozliček, 2 usnjeni JAKNI, PLAŠČ in več kosov garderobe, konfekcijska števil-ka 40-42. Oldhamska 10, Kranj 18268 Prodam KASETOFON scharp za 9 SM, RADIOKASETOFON schaub-lo-renz 5501 2 x 60W z zvočnikoma za 15 SM in avto Z-750 z radiom za 17 SM Tel.. 50-751_18269 Ugodno prodam nova TERMO OK-NA 120/90. Kranj, tel.: 26-950 18270 Prodam hlevski GNOJ in centralno PEČ 20.000 ccal, po ugodni ceni. Tel.. 42-332_18271 Ugodno prodam otroško POSTELJI CO z jogijem, STAJICO, športni VOZI ČEK in AVTOSEDEŽ Tel.: 79-583 _18272 Prodam krmilni KROMPIR. Hafner, Sv. Duh 21, Šk Loka_18273 Prodam suha bukova DRVA. Ljubno 17, tel: 70 106_18274 Prodam pločevinasto GARAŽO in MOPED M 3. Tel.: 26-340_18275 Prodam PREPROGO 3x2 m močne rdeče barve, ročno delo, čista runska volna, jumbolija. Informacije po tel.: 34-556, vsak dan od 17. do 19 ure _18276 Prodam večjo količino ZELJNATIH GLAV. Bohinc, Zg. Brnik 57/a 18277 Prodajam sladki JABOLČNIK 150 din za liter. Franc Rozman, Hraše 36, tel.: (061) 627-161_18278 Prodam UMIVALNIK kolpa-san, 105 cm. Bojana Uzar, Pristava 35 Tržič _18279 Prodam FIKUS s 65 listi. Tel 70 417 __18280 Ugodno prodam novo HARMONI KO melodija, 80 basov. Tel : 37-736 18281 Ob 31. oktobru, svetovnem dnevu varčevanja, vabimo mlade varčevalce, da si ogledajo kinopredstave, ki bodo organizirane: — v petek, 24. oktobra, v Poljanah nad Škofjo Loko ob 17. uri, — v soboto, 25. oktobra, v Radovljici ob 10. uri in Žireh ob 17. uri, — v nedeljo, 26. oktobra, v Škofji Loki ob 9. uri in 10.30. v Kranju (Center), na Jesenicah (Železar) in na Bledu ob 10. uri, v Tržiču ob 15. uri in v Železnikih ob 16. uri. /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske OB SVETOVNEM DNEVU VARČEVANJA Z uvedbo denarja se je naturalna oblika varčevanja spremenila v denarno. S tem pa so za varčevanje nastopile široke možnosti. Ko se je denar uveljavil kot plačilno sredstvo, so se po javile tudi prve ideje o potrebi varčevanja, pa tudi zamisel o ustanovljanju specializiranih ustanov za zbiranje prihrankov. Hranilniška misel sega daleč nazaj v preteklost, saj je že pred več kot 360 leti Francoz Huegas Delestre nakazal potrebo po organizira nem varčevanju prebivalstva. Leta 1 778 so v Hamburgu ustanovili splošno preskrbovalno ustanovo, ki je v svojih pravilih poudarila, da je »ustanovljena za dobro marljivih oseb obeh spolov, kajti tudi majhni prihranki v hudih ča sih veliko pomenijo, z nekaj obrestmi pa še več. S svojo marljivostjo in varčnostjo naj take koristijo sebi in državi. . .«. Ob koncu 19. stoletja so hranilnice različnih dežel začele navezovati medsebojne poslovne stike Leta 1924 pa so v Milanu ustanovile mednarodni institut za varčevanje Takrat so sklenile: »31 oktober naj bo vsako leto praz nik varčevanja po vsem svetu, da bi se z ustno in pisano besedo širila načela in ideje varčnosti« Zgodovinsko dejstvo je, da se z delom ustvarja vrednost in da se z varčevanjem ustvarjena vrednost čuva in pomnožuje. To po meni, da je bogastvo posamezne gospodarske celice, vsega naroda in vsega človeštva prsred no ustvarilo varčevanje, zato ni slučaj, da po svečajo veliko pozornost varčevanju že v kapi talističnih državah, posebno pa še v državah s socialistično družbeno ureditvijo Varčevanje razvija pri človeku občutek zmernosti in ga usmerja na bolj urejeno življenje. Vsak varčevalec je nasprotnik razsipništva in se ne zadolžuje lahkomiselno. Varčevanje uči človeka skromnosti, odpovedovanja sedanjih zadovoljstev v korist bodočih potreb. Ko se človek odloči za varčevanje, razvija v sebi občutek nesebičnosti. Varčeval namreč ne bo samo zase, ampak tudi za blaginjo svojih bližnjih. Vsakdo, ki ima prihranek na hranilni knjižici občuti določeno neodvisnost, samostojnost, samozavest, občuti določeno varnost v življenju in delu ter brezskrbno gleda v bodočnost. Z vidika družbene skupnosti varčevanje dopolnjuje družbeno akumulacijo, ker se preko bančnega sistema ponovno vrača v gospodar stvo. doprinaša razvijanju proizvodnih sil. pospeševanju proizvodnih procesov in ustvarjanju pogojev za materialni in kulturni napredek družbe. Prav v naši socialistični družbeni ureditvi je treba posvečati veliko pozornost v vzgoji varče valne zavesti posameznika. Kdor se namreč ni naučil varčevati s svojim premoženjem in do hodki, ta tudi ne bo imel pravilnega odnosa do družbene lastnine. Mednarodni institut za varčevanje je ob svoji ustanovitvi 1924 objavil naslednji razglas: Delo ir varčevanje sta najmočnejša dejavni ka na poti h blaginji, napredku in dostojanstvu vsakega posameznika Varčevanje na| resnično postane navada, po treba in vrlina vsakega člana naše družbene skupnosti V VELEBLAGOVNICI nama ŠKOFJA LOKA Na oddelku s posodo v 1. nadstropju: — nerjaveča posoda — ekonom lonci — jedilni pribori iz uvoza —stekleni pekači JENA HIŠA DOBREGA NAKUPA! Oddam polomljene BUKVE za drva v okolici Šk. Loke. Tel.: (061) 579-617 _18282 Prodam krzneno JAKNO volk, št. 44,. 17 SM, in trifazni ELEKTROMOTOR 4 kW. Tel : 89-052_18283 Prodam bele keramične ploščice 15x15, 25 m1, keramične temnorjave ploščice, 5,5 mJ, tuš banjo 80x80, kuhinjsko mizo in 6 stolov, štedilnik r. končar (3 plin, 1 elektrika) hladilnik gorenje (hladilnik in štedilnik sta v garanciji) sobno tridelno omaro in komodo Cesta svobode 24, Radovljica __18284 Prodam vlečno KLJUKO za GOLF JGL ter kupim vlečno kljuko za R4 in prikolico. Tel.: 25-561, int. 66 Mare — dopoldne_18285 Prodam par otroške NARODNE NO ŠE, starost 4 do 6 let. Ribno št. 42 18286 Prodam VVV HROŠČ, letnik 76, in OVCE. Marija Klavora, Obrne 17, Boh. Bela_18287 Prodam nov nerabljen ITISON bolj-še kvalitete, 5 x 4 m. Tel.: 70-178 18288 Prodam COMMODORE 64 s kase tarjem, 2 igralnima palicama, literaturo in programi. Hrastje 38, tel.: 23 900 _18289 Prodam ZELJNATE GLAVE. Jerala. Podbrezje 111_18290 Ugodno prodam nov AKUMULA TOR trepča 12 V, 55 amperov, v garanciji, 10% ceneje, rabljene SMUČI elan CR 806, dolžina 180 cm z okovjem marker simplex, palice in pancerje Tel:25 196 18291 o. o MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3, Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Delovni čas od 8. do 12. in od 15. do 17.30, četrtek popoldan zaprto, ob petkih od 8. do 12. in od 14. do 16. ure. Se priporočamo! lian.oprema Prodam še nerabljen električni šte dilnik, hladilnik z zamrzoval. predalom ter rabljeno trajnožarečo peč in kup persbuseh štedilnik na trda goriva. In formacije po tel : 42 - 743, Slavka Bre zar, Sp Brnik 2 Prodam KAVČ, dva FOTELJA in mi-zico skupaj ali po delih, oker barve, dobro ohranjeno, Britof 187, Kristane, tel : 35 924_' _18058 Prodam kombiniran ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika) Britof 187. tel : 35-924 18063 Prodam dve garderobni omari, mizo s štiri stoli in dva triglav elementa za dnevno sobo. Tel.: 39 — 348. Ugodno prodam raztegljiv KAVČ. Pire, Mlaka 149, Kranj._ Ugodno prodam SPALNICO z jogi vložki. Ulica M. Pijade 15, stanovanje 2, vsak dan od 14.30 do 15.30 18066 Prodam zamrzovalno SKRINJO. Be-nedik Janez, Štirnova 12, Kranj 18205 Poceni prodam 2 OMARI, 1 VITRINO, 2 KAVČA, 5 FOTELJEV, dve MIZI in PREPROGO. Engelsberger, Župan-čičeva 11, Kranj__18206 Prodam rabljen KAVČ in dva FOTE-LJA. Zaje, Golniška 62, Kranj, Mlaka _18207 FOTELJE iz masivnega lesa, stari modeli, in 2 KAVČA prodam. Janško vec. Križe 58, tel.: 57-264_18208 Ugodno prodam SPALNICO, ter-moakumulacijsko PEČ AEG 2,5 kW in otroško POSTELJO z jogijem. Kovače vič, Valjavčeva 10, Kranj_18209 Prodam starejšo (leseno) zakonsko POSTELJO brez jogijev in dve PEČI za olje emo 5. Marn, tel.: (064) 22-094 _18210 Kotno sedežno GARNITURO ugod no prodam. Drobnič, Zelenica 8, Tržič, tel.: 51-921 po 19. uri_18211 Ugodno prodam SPALNICO 007 (franeska postelja, vgrajen radio) v oranžno črni kombinaciji. Bogataj, Se lo 20/a, Žirovnica, tel.: 80-752 1821? Prodam sedežno kotno GARNITURO in otroško POSTELJO. Maks Gaz voda, Tomšičeva 59, Jesenice 18213 Prodam rabljeno SPALNICO Tuga Vidmarja 10, stan. 14, tel.: 33-145 _18214 Ugodno prodam termoakumulacij-sko PEČ 2 kvV. Tel: 26-740 18215 Prodam rabljen KUPPERSBUSCH in plinski BOJLER. Faflik. Pot na Bistri ško pl. 1, tel.: 51-458, pri Tržiču, po-poldne___18216 Prodam rabljeno PEČ za centralno kurjavo TAM stadler 35 000 ccal Tel : 79 410__18217 Poceni prodam sedežno GARNITURO. Tel.: 61-918_18218 Etažno PEČ central, 17.000 ccal. sta ro 3 mesece, v garanciji, prodam za 10 SM Burnar Franci, Taleška 5, Lesce __18219 Prodam skoraj novo sedežno GARNITURO. Marjan Marko, Frankovo na selje 69, Škofja Loka_18353 Prodam POHIŠTVO za samsko sobo za 8 SM. Tel: 82-015 _18354 Prodam plinsko PEČ termeks lifan 30 S in oljno PEČ emo 8 Tel.: 79-781 _18355 Ugodno prodam PEČ kuppers busch.Tel:47 281_ 18356 Prodam trajnožarečo PEČ emo 5 in tobi. Bešter, Poljšica 13, Podnart, tel : 70 261_18357 gradbeni mat. Prodam PLOHE in DESKE. Tenetiše 15, Golnik_______ Porolit OPEKO 12 cm poceni pro dam. Tel.: 22 386_18220 Prodam 600 kosov novomeškega STREŠNIKA bele barve. Rada Lončar, Reteče 27, Šk. Loka_ 18221 Prodam 300 kg betonskega ŽELEZA 6 mm, 80 kg bavalit LEPILA in 80 kg bavalit FASADE na Golniku. Cena ugodna Tel.: 21 615_18222 Avtomobili vsepovsod — V Stražišču pri Kranju imajo pešci na voljo zelo malo pločnikov. Tole ob Škofjeloški cesti na (.aštrju sicer ni urejen pločnik, zamišljen pa je gotovo kot pločnik. In če je, pravijo in se hudujejo domačini, zakaj tudi na njem ni več miru pred nadležnimi avtomobili. Delavci Save imajo svoja parkirišča, še dodajajo krajani, in vabijo varuhe prometnega reda, naj se kdaj zapeljejo tudi iz mesta. — Foto: F. Perdan PETEK, 31.0KT0jRAjg^ Sobna VRATA lužen hrartkojlgl prodam. Brane Cesta, Jere" rf* hini, tel: 77-661, intjgO—--r^£ Ugodno prodam smrekov ^ Beleharjeva c. 24, Senc^r^^g Prodam kombi PLOŠČE; o m2, in bel PESEK za fasado. y J Zg. Sorica 9. tel.: 66-441 .nt. ^|. p°ldne -—-^rpvo0 Prodam 1 m' hrastovih Gros, Zvirče 5, Tržič_____"fte^ Prodam ODER za fasado. * ^ Robnik. Stara c. 24, Kranj--^0 Prodam rabljeno strešno * ^ folc. Tel.: 27645____—X0< Prodam 1200 kosov strešne ^ špičak 32. Tel: 79-01J__—-^Jj^ Prodam komplet OKNO * T(L KLI logatec; mere: 140 X 140 crry 77-647__——-rS_x2$ Prodam 42 m KABLA PGP.^ >l Rn_714 _—--v Tel.: 60-714 SIPOREKS PLOSCE'9n%°ce^ 60 x 50 x 7,5 cm, prodam IV™ k pi tudi na gradbeni kredit. Rud« Bev^ teče 7/a, Šk. Loka __----"1 Mizarstvo in profiliranje lesa OVSENIK ALOJZ Kranj, Jezerska cesta 108 c tel.: (064) 35-770 Nudimo več vrst ogle^J garderobne stene, nniz kotne letve ter več vrs okrasnih letev za uokviranje slik in gobelinov. Se priporočamo! žl%a» Prodam 45, 60 do 150 kg težke f ŠIČE, Posavec 123, Podnart.^ 70 379_ __^ Prodam KOKER S~PANJEL,j ugodni ceni. Tel.: 24-410_______n Prodam KRAVO simentalka drugič teletila. Starman, Gode ^ Šk Loka____—-i/v Prodam 4 mesece brejo TELI I hovče 43__-I°dam v|SO dub II, letnik 82, pre-1R . *h 50°00 km. Tel.: 78-155, od ^JTedalje _18174 kovn°dam z 750 za dele RuPnik- Fran" j|.C4naselje 53, Šk Loka, dopoldne ■<3U61 iskra Reteče_18175 7k J^am Z 750, karambolirano, letnik ' čičič, Stara Loka 58, Šk. Loka __18176 rodam ,°9led CITROEN GA, november v soboto in nedeljo. Tel.: Po 20. uri. Mežek. Žirovnica 5. 18177 Polil0da^~VW. letnik 69 Štular, Zlato *?i§/b 18178 P|ATl5b0^ lih etnik 79, prodam po de Mar 18179 '•".Poj-'77 319' d°P°'dne D'iak Ma~ jjica 49, Zg. Gorje ternkdaVn Z 750, registrirano do sep 1oJ"rA87' za 25 SM Jerebic, Prešer -^ilBled _18180 ^{?dam FORD FIESTO Informacije "y~Hlg_dalje po tel: 66 414 18181 lih r£dam NSU 1000, celega ali po de 23.1,cagoš' Gradnikova 3, Kranj, te! : 18182 Z 101, letnik 80, garažirano, dobro ohranjeno, prodam. Franc Skumavc, Delavska 20, Mojstrana_18183 Prodam dobro ohranjen MOTOR 15 SLC, letnik 85, 150 km. Tel.: 46-421, Golnik 90_18184 Prodam Z 101, letnik 78. Janko Te-ran. Pristava 6, Tržič_18185 Za PEUGEOT 205 XL oddam vrstni red, dobava v novembru 86, Tel.: (061) 578-173 _18186 Prodam FORD-escord 73, brezhiben za 80 SM. Tel: 35-061_18187 VAUXHALL viva 1300, letnik 76, pro dam. Visoko 5, Šenčur_18188 Prodam 2 zimski GUMI za 101 in VE-RIGE. Mavčiče 67_18189 Prodam dobro ohranjeno Z 101, cena 80 SM. Ažman, Brdo 2, tel.: 74-838 '___18190 Z 101, confort, letnik 79, registrirana do oktobra, prodam. Kranjska c. 15, Radovljica_18191 Prodam eno leto star AVTO M ATI K 3 ML. Gabud, Ulica M Pijade 15, Kranj, tel : 28 820 _18192 Prodam odlično ohranjeno SIMCO 1307, letnik 79. Ogled od 17. ure dalje Vito Rems, Janševa 1/a, Radovljica, tel.: 75-518_■ 18193 Prodam GOLF diesel, letnik 83, blatnik za polcnez in 2 rabljeni GUMI 175/13 Tel.: 28 802_18195 Prodam KOMBI IMV, letnik 78. Tel.: 77-260, od 16. ure dalje_18196 Prodam FORD escort, letnik 72, dobro ohranjen Informacije po tel.: 26-903, v petek _18197 Prodam Z 750, letnik 78. Informacije po tel.:80-654_18198 Prodam MOTOR 15 SLC. Telefon 33 820_18199 Prodam R4, letnik 79. Muže 6, Zasip, Bled_18200 VW KAMIONET, starejši letnik, obnovljen, registriran do septembra 87, poceni prodam ali menjam za osebni avto, govedo ali gradbeni material in podobno Tel.: (064) 25 661, int 232, Lojze 18201 Prodam FIAT 128 sport. Tel.: 82 861, int 66 dopoldne_18202 Prodam OPEL rekord, letnik 70, ge neralno obnovljen in R4, letnik 78. Hribar, Tomšičeva 6, Jesenice. Tel.: 82 563_18203 Prodam DIANO, letnik 79, celo ali po delih, potrebno kleparskih popravil, popolnoma nov motor. Tel.: (061) 576-111, int. 246_18204 Prodam OPEL kadett, letnik 1969. Tel: 62-611_18194 Prodam Z 101 comfort, letnik 80, 45.000 km. Jovičič, Zlato polje 3 18363 Prodam Z KOMBI 435 K, letnik 78, cena 500.000. Kolodvorska 7, Kranj _18364 Prodam GOLF, letnik 77. Milutin Bi-jelič, T. Dežmana 2, Planina, Kranj _18365 Prodam GOLF, letnik 80. Stara Loka 9, Škofja Loka_^18366 Prodam FIAT 126 P, 1. registracija 78, prevoženih 50.000 km. Okorn, Ho- sta 11, Škofja Loka_18367 Ugodno prodam OPEL kadet. Jožo Čebraja, Golnik 102_18368 Prodam GOLF JGL, letnik 82/julij. Stanko Babic, Zlato polje 3, Kranj __18369 Prodam Z 750. Šuštar, Podbrezje 5 _18370 Prodam Z 101, letnik 83, dobro ohranjen, cena po dogovoru. Tel.: 22-853, int. 54 od 10. do 14. ure_18371 Prodam GOLF, letnik 79. Pipan. H rastje 135_18372 Prodam Z 101 confort, letnik 82. Ar-senič, T. Dežmana 10, soba 131, tel.:34-960, petek popoldne, sobota ves dan_ 18373 Prodam OPEL REKORD, letnik 82, dobro ohranjen. Ovsenik, Ješetova 13/d, Kranj, ogled nedelj j. 18374 AVTOMATIK 3 ML, star 6 mesecev, dodatno opremljen, prodam za 20 SM. Goran Maleševič, Sorlijeva 10, tel.: 28-725, dopoldne_18375 Prodam TRAKTOR zetor, SLAMO-REZNICO eple 900 in motorno ŽAGO alpina. Jezerska 92, Kranj_18376 Prodam motorno KOLO tomos 14 M. letnik 84, za 24 SM. Tel.: 22-142 _18377 VOLVO 144 IL, overdrive, prodam. Plahuta, Pot na Jošta 28, Kranj 1837e Prodam Z 750. cena 40 SM. Jože Petek, Kamnje 2, Bohinjska Bistrica _18379 Prodam FORD taunus 12 M, letnik 69, neregistriran, vozen in MOTOR kros, suzuki 125, letnik 84, nevozen na dirkah. Robert Slak, Okroglo 27 18380 Prodam Z 101, letnik 79, registriran do oktobra 87, ali zamenjam za manjši avto. Mato Matijaševič, Prešernova 1, Radovljica_18381 Prodam VvV 1200, letnik 75, za 60 SM, in Z 101 confort, letnik 79. Tel.: 25-555_18382 Prodam dobro ohranjeno Z 101, letnik 73, s širokimi platišči, za 28 SM Jereb, Trebija 29, tel.: 69-012, dopoldne_18383 R-4, letnik 76, registriran do oktobra 1987, ugodno prodam Lakič, T Vid- marja 4, Kranj_18384 Prodam spredaj karambolirano ŠKODO 110 L za 60.000 din Tel : 83-225_18385 Prodam R-4 G TU, letnik julij 84, ra bljene GUME za traktor 11,2/10 — 28, in manjšo traktorsko PRIKOLICO. Pra protna polica 23, tel: 42-280 18386 Prodam WV, letnik 64, za 25 SM Tel: 74-710 18387 Termika tozd proizvodnja ^kofja loka °BJAVUA JAVNO LICITACIJO ZA PRODAJO. \' kotel za segrevanje bitumena guterm Poljska kovačnica • transportni trak vrtalni stroj J- »rušilni stroj, stabilni, LTH tip 88250 • kotni brusilni stroj Iskra transformator, varilni, 220 V H* Polnilec za akumulatorje, 40 V, 5 A ^računski stroj - 5 kosov 10 Pisalni stroj Izklicna cena za 1 kos, din 150.000 2.000 20.000 200.000 12.000 5.000 12.000 20.000 1.300 3.000 5.000 1.000 jI. univerzalni elektr. instr. UNIMKR g* avtomat za gazi.-ano vodo - 2 kosa Šivalni stroj za šivanje blazin iz kamene volne do 8 cm 200.000 A' Plašč cisterne iz nerjaveče pločevine !*• vulko plošče za spenjanje trakov - 2 kosa |6. hidravlično dvigalo 30 t J- Visokonapetostni oljni transformator UpTN 630 - 12/OH KV Rade Končar [L2 kosa s. visokonapetostna omarica s stikalom JSN VA 10KV in 630 A 8 kosov i*» elektromotor 12 kosov 2i '"rescenčne svetilke 15 kosov *• tlačna posoda do 1,5 m3 25.000 5.000 10.000 200.04M) 40.000 od 1.000 do 20.000 od 200 do 1.000 10.000 ^8-Vna licitacija bo v sredo, 5. novembra 1986, ob 12. uri nu Jv°rišču Termike, TOZD Proizvodnja Škofja Loku, Trata 32. redmete licitacije si lahko ogledate na dan licitacije od 8. ure asjje ravico sodelovanju nu licitaciji imajo pruvne in fizične ose-7^ Pred licitacijo vplučate varščino v višini 10% od izklicne er»e. Nakup je po sistemu »videno - kupljeno«, zato kasnejših re-'arnucij ne bomo upoštevali. K g upino plača kupec takoj oziroma ob prevzemu, nujkusneje v dneh od dneva licitacije. V ceni ni vračunan prometni da-ek, ki ga plača kupec. Kupim POGRADE 80x190. Jereb, Partizanska c 45, Škofja Loka 18107 Kupim rabljene KUHINJSKE ELEMENTE. Tel.: 40-590 18297 itanovanja Mlad zakonski par nujno išče GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Kranju. Nudim predplačilo. Maric, Tav-čarjeva 29, Kranj_17895 Mamica s petletno punčko išče STANOVANJE, nudi delne pomoč v gospodinjstvu. Šifra: Gospodinjstvo _18305 Dekle nujno potrebuje SOBO s souporabo kopalnice ali garsonjero na območju Kranja ali okolice. Možnost predplačila. Šifra: Poštena_18306 Mlada družina išče STANOVANJE v Tržiču ali okolici. Možnost predplačila. Šifra: Stiska_18307 Prodam dvosobno STANOVANJE v Kranju. Tel: 28-422_18308 Uslužbenka išče SOBICO v Kranju ali bližnji okolici. Nudi manjšo pomoč starejši osebi. Šifra: Samska 18309 Mlada uslužbenka išče SOBO ali garsonjero v Kranju. Tel.: 37-629 18310 Oddam STANOVANJE z garažo v okolici Kranja. Tel.: (061) 51-055, po 19. uri 18311 poselil Z 101, letnik 81, dobro ohranjeno, prodam. Tel.: 37-605_18388 Prodam malo rabljene zimske GU ME z obroči za 126 P. Rupa 38, tel: 21325_18389 GOLF, letnik 79, rdeč, dobro ohra njen, prodam Tel.: 74-552, od 18 do 20 ure_18390 Prodam VVARTBURG, letnik 83, registriran do 10 9. 87. Tel.: 50-554, po 19. uri___18391 DIANO ali SPAČKA, karambolirana ali potrebna popravila, kupim. Tel.: 77 319, popoldne _18392 Prodam TOMOS 15 SLC, letnik 80 Hrušica 183. Jesenice, ogled po 14 uri _18393 Poceni prodam Z 750, letnik 76, registriran do 3. 6 87. Milan Čeh, Koroška 23, Kranj_18394 Prodam R-4 ali zamenjam za drugo vozilo in štiri mesece star tomos AV TOMATIK ugodno prodam. Dušan Strelec, Milje 26, Šenčur_18395 Prodam Z 101, letnik 78. Borkovič. Ravne 17/a, Tržič_18396 Prodam VW 1300, letnik 71 Jezerska 95, Kranj _18397 Prodam Z 101, letnik 75, delno obno-vljena, registrirana do 18.9.87, cena po dogovoru Janez Caf, Suha 30, pri Predosljah_18398 Prodam Z 101, letnik 74 Andrej Ko vač, Pipanova 74, Šenčur_18399 Prodam Z 101 po delih in KOMPRE SOR Sp. Veterno 10, Tržič 18400 Prodam Z 101 po delih in novo pred njo masko za Z 750. Tel: 26-115 18401 Kupim zazidljivo PARCELO v Hra-šah, Hlebcah ali okolici. Šifra: Plačilo po dogovoru_18312 V širši okolici Bleda vzamem večje posestvo v najem. Šifra: Bled 18313 Kupim manjšo HIŠO v okolici Škof-je Loke ali Kranja. Tel.: (061) 577-042, zvečer__18314 Prodam GARAŽO v centru Jesenic. Tel.: 82-008_18315 Prodam PROSTOR za lokal in nekaj vrta ter kletni prostor — garažo na Jesenicah blizu športne dvorane. Tel.: 80-641_18316 zaposlitve Zaposlim KV NATAKARICO za delo v strežbi za nedoločen čas. Hrana in stanovanje zagotovljeno. OD po dogo-voru. Informacije po tel.: 68-226 17910 AVTOLIČARJA, KV ali priučenega, takoj zaposlim. Avtoličarstvo Močnik, Britof 162, Kranj, tel : 35-717 17912 Iščem pridno, vestno in pošteno DELAVKO za popoldansko honorarno delo v kiosku. Šifra: Resna_18122 Iščem delavca v lesni stroki. Hrana in stanovanje začasno v hiši. OD po dogovoru. Informacije po tel.: (064) 61-023_18319 Iščemo žensko za pomoč pri čiščenju. Delo od ponedeljka do petka, 3 ure dnevno Zaslužek dober. Gostilna Pavel Demšar, Titov trg 10, tel.: 60 077__18320 KV KOVINOSTRUGARJA zaposlim takoj. Strojno ključavničarstvo Repe, Rožna dolina 7, Lesce_18321 Elektromehanik z lastnim prevozom sprejmem honorarno zaposlitev. Šifra: Elektromehanik_18322 Sprejmem serijsko delo na dom, kovinska stroka, ali prodam KOMPRE SOR. Šifra: Upokojenec_18323 Takoj zaposlimo KUHARICO iz oko- lice Kranja Tel : 35-904_18324 V usnjeni galanteriji dobi delo na domu izključno šteparica z veliko prakse. Šifra: Gorenjska_18325 Gostilna MANGART, Kolodvorska 2, Bled, tel.: 77-132, takoj sprejme v redno delovno razmerje natakarico, OD po dogovoru.__18326 KUHARICO KV ali PKV in kuhjnjsko pomočnico zaposlim, OD dober, hrana in stanovanje v hiši, državni prazniki in srede prosto. Gostilna JURČEK, Kranjska gora, tel : 88-530 18327 Osebam z lastnim prevozom nudim honorarno zaposlitev — prodaja knjig Odličen zaslužek Resne ponudbe pod šifro: Vztrajen, marljiv_18328 Iščem honorarno delo v popoldanskem času, lahko tudi na domu. Sem kvalificiran mizar vendar sprejmem kakršnokoli delo. Šifra Vestno delo 18329 kupim Iščem prostor za mirno obrt v bližini Kranja Šifra: Gobe 18317 Izgubljeno 17. oktobra sem izgubil večjo vsoto denarja in dokumente. Najditelja prosim, naj vrne na naslov v dokumentih. _18127 gjjjjjjj MATEVŽU KOZJEKU za 55. rojstni dan in ANI KOZJEK za 72. rojstni dan želijo veliko sreče in zdravja. Prijatelji! 18333 01TAI.0_ Iščem varuško za dva fanta, stara tri in eno leto, v dopoldanskem času od 1. januarja 87 dalje v bližini Partizanske ceste v Škofji Loki. Jereb, Parti-zanska c. 45, Škofja Loka_18125 Iščem učitelja karateja, ki bi imel čas dvakrat tedensko popoldne. Tel.: 61-338_18334 Prodam karambolirano ZASTAVO 750 in BUTARE. Zg. Brnik 136, pri Ver-biču_18335 Prodam suha bukova DRVA in rezervne dele za škodo 110 R. Naslov v oglasnem oddelku._18336 RAČUNALNIK Z X spectrum 48 K ugodno prodam, komplet in igre. Vil -fan, Zg. Bitnje 61 /a_18337 Prodam več vrst jedilnega KROMPIRJA po 50 din kg in krompir za kr-mo Orehovlje 13, Kranj_18338 4.500-litrsko železno CISTERNO za kurilno olje prodam. Gmajnica 85, Komenda_18339 Prodam brejo TELICO in molzni STROJ alfa — laval. Pogačnik, Alpska 86, Lesce 18340 Ugodno prodam otroško POSTELJI-CO in POSTELJO. Tel.: 32-677 18341 Ugodno prodam karambolirano Z 750 L, letnik 84, 1200ccm, poškodovana streha in leva stran, za 40 SM, in vrtno KOSILNICO agronal za 10 SM. Polje 37, Bohinj_ 18342 OBVEITIIA Izdelava in popravilo avtocerad, popravilo šotorov in baldahinov. AVTO-TAPETNIŠTVO Rautar, Rožna dolina 12, Lesce, tel.:74-972_16121 VODOVODNO INSTALACIJO na novi hiši ali manjša popravila vam na-redi obrtnik. Tel: 28-427_17923 Izdelujem dimniške lopute za oljne peči centralnega ogrevanja. Velik prihranek kurilnega olja. Montiram in popravljam vse oljne gorilce. Montiram avtomatiko regulacije temperature. In-formacije po tel.: (064) 28-974 18330 S prevzemom in dostavo ali na domu čistimo vse vrste talnih oblog in preprog. Tel.: 22-059, 25-452,43-111 _18331 Obrtniki, pozor! KV ELEKTROMEHANIK z lastnim prevozom popravljam navijalne stroje. Šifra: Kakovost 18332 24. oktobra je pri objavi zahvale V spomin STANISLAVU ZUPINU prišlo do napake. Pravilno je: Žalujoči: ati, mami, sestra Anči ter brata Janez in Viktor z ženo Urško. Za nastalo napako se opravičujemo. Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju iz tozda Vzdrževanje VINKO KONJAR rojen 1917 Od njega smo se poslovili v četrtek, 30. oktobra 1986, ob 15.30 izpred mrliške vežice v Naklem, kjer je ležal do dneva pogreba. SINDIKALNA ORGANIZACIJA SAVA KRANJ Sporočamo žalostno vest, da nas je sredi ustvarjalnega dela za vedno zapustila naša sodelavka KSENIJA BIDOVEC kadrovik Gorenjske kmetijske zadruge Kranj Spominjali se je bomo kot vestne in tovariške sodelavke. Delavci Gorenjske kmetijske zadruge Kranj Kranj, 27. oktobra 1986 Umrla je naša draga in nepozabna mama, sestra, nona in pranona CILKA VIDIC rojena Prelesnik Od nje smo se poslovili v družinskem krogu 25. oktobra 1986 na pokopališču v Kranju. Za njo žalujejo: Zlata, Marija, Dušan, Zvone z družinami, sestra Mila, vnuki in pravnuki Kranj, Zagreb, Reteče PPjjgjPjTVi DISCO PLESI vsak petek in MLA DINSKI PLESI vsako soboto ob 20 uri v Delavskem domu Kranj Vabi PLESNI KLUB_16518 ■oka» V okolici Kranja, do 5 km, iščem manjši prostor z elektriko in vodo za mirno obrt. Šifra: Obrtnik 18318 Umrla je naša draga mama, babica in prababica HERMINA KRUŠIČ Od nje smo se poslovili v ponedeljek, 27. oktobra 1986, ob 15. uri na kranjskem pokopališču. Žalujoči: sin Bogdan z ženo Mar jo, vnukinja Mojca z možem, vnukinja Bogdana, vnuk Rok, pravnukinja Pija in drugo sorodstvo Kupim 250 kosov cementne sive strešne OPEKE trajanka m 20 kosov slemenjakov dravograd Tel 43-114 _18298 Kupim 50 kosov strešne OPEKE po dobne formatu ljubljanskih opekarn Franc Kemperle, Kidričeva 7, škofja Loka, tel 60 818_ 18299 Kupim KOSILNICO BCS ali menjam za dobro kravo, po dogovoru Zoro Noć, Selo 27, Žirovnica_18300 Kupim rabljen RADIATOR 300/9, 20 členov Tel : 37 261_ 18301 Kupim !>() kosov rat)l|unih SAI ONI TNIH PLOŠČ tej.: 22 762_18302 Kupim novo ŠKODO 120 L ali 105. Tel : 65 048, popoldne od 15 ure dalje _18303 Imate na podstrešju preveliko rezervo strešnikov? Kupim rjave betonske STREŠNIKE s posipom. Cesta na Kla-nec 22, Kranj, tel : 26-375_18304 ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube žene, skrbne mame in stare mame IVANKE LUZAR se iskreno zahvaljujemo znancem, sosedom, sorodnikom in prijateljem za izraze sožalja in podarjeno cvetje. Zahvala tudi Iskri Kibernetiki, tozd Števci za podarjeni venec, g. duhovniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za žalostinke in drugim, ki so v teh težkih dneh sočustvovali z nami in jo tako številno spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Jože ter sinova Stane in Marjan z družino Kranj, oktobra 1986 NOVICE IN DOGODKI Trate in Matijev rod med nagrajenci 18. srečanja pionirjev dopisnikov v Ljubljani _ Pišejo, rišejo, prevajajo, pesnijo Zdi se, da toliko raznolike ustvarjalnosti v šolah še ni bilo. Šolska glasila ne vključujejo v delo le literarnih in novinarskih krožkov, temveč tudi druge. Lotevajo se tudi posebnih izdaj. V osnovni šoli Cvetka Golarja v Škof j i Loki so lani izdali drobno knjižico, prevod zgodbe nesmislov Edvvarda Leara Zgodba o štirih otročičkih, ki so potovali okrog sveta. Otroci so sami prevedli zgodbo in smiselno uredili tekste. Zdaj pripravljajo novo, ki jo bodo napisali čisto sami. Miha Mohor je v osnovni šoli Cvetka Golarja že 17 let mentor literarnega krožka in skrbi tudi za šolsko glasilo: »Letos smo se v literarnem krožku namesto dvema glasiloma posvetili dvema revijama. Tudi same Trate so bile zadnje čase bolj tematske. V eni od njih smo podrobno obdelali indijansko kulturo, v drugi razne pustolovščine. Zadnje čase naša prozna dela tudi dramatiziramo. Lani smo zaigrali Čapkovo Poštarsko pravljico, letos pa bomo povest, ki jo pravkar pišejo otroci. Vse mogoče si izmišljamo, tudi igralne karte smo naredili iz podob naših pesnikov in pisateljev ter njihovih del. Zdaj pripravljamo Visoško kroniko v obliki igre človek ne jezi se. Prevajamo in prepesnujemo tudi delo Wiliam Buscha Vran Vragoljan. bo uspelo, bo v šoli nova knjižica.« Tudi v Preddvoru pri šolskem glasilu Matijev rod je podobno. Prejšnje leto je glasilo in novinarski krožek prevzela knjižničarka in profesorica slovenščine v šoli, Francka Žumrova. Tudi njihovo glasilo je bilo med najboljšimi in povabljeni so bili v Ljubljano na srečanje pionirjev dopisnikov. Francka Žumer: V tej šoli sem bila učenka Berte Golo-bove, ki nam je znala vliti ljubezen do slovenske besede. V novinarskem krožku dela 15 otrok, k delu pa povabimo tudi druge. Hočem, da so otroci kar najbolj samostojni, da sami razmišljajo, kaj bi objavili v glasilu. V njem ne manjka intervjujev, anket, pesmi, reportaž, duhovitih šal, dobrih likovnih rešitev. Delajo tudi podružnične šole z Ol-ševka, Jezerskega in iz Kokre. Pravkar pripravljamo glasilo, ki bo posvečeno 20-letnici šole. Minca Markun, 7. b OŠ Matije Valjav- ca: »Za glasilo v glavnem rišem in pišem naslove pa tudi spise. Stiskano izgleda veliko lepše.kot je prej. Najhuje pa je prepisovati popravljene spise drugih.« Alenka Brun, 7. b OŠ Matije Valjavca: »V šoli Urejam glasbo, za glasilo pa pišem največ spise, intervjuje in uganke. V novinar- skem krožku je delo zelo zanimivo. Morda bi v prihodnjih glasilih objavili malo več smešnic in humorističnih spisov.« Magda Mar-kič, 7.b OŠ Matije Valjavca: »Pri glasilu sem slikovni urednik. Rada bi, da bi naše glasilo prinašalo več zanimivosti iz sveta.« Kobli se obetajo boljši časi Alenka Polajnar, 8. c OS Cvetka Golarja: »Pravkar postavljam v verze pesnitev Wilia-ma Buscha Vran Vragoljan, ki ga je prevedel učenec Rok Kranjc. Troheji mi delajo težave. Mimogrede nastane jamb. Za zgodbo, ki jo pišemo kolektivno, pa pišem svoj del: doživljaje druščine, ki gre v kino — brez kart seveda.« Jaka Havvlina, 7. d OŠ Cvetka Golarja: »V 5. razredu sem za glasilo več risal, v 6. sem pisal pustolovske zgodbe, moj je zapis o piscu Tarzanov, pogovor s snemalcem Naškom Križnarjem in drugi. Sem pa tudi urednik ankete pri glasilu; glasila tematsko povezujemo z anketami. Zdaj pa iz angleščine prevajam detektivske uganke.« D. Dolenc Glasov jez DRŽAVNE TEŽAVE SO JIH GANILE Preddvorski roparji imajo posluh za »devizno žejo« naše države. V banki na Planini so vzeli le dinarje, devize pa začuda pustili. Pred kratkim so precejšen del zneska »vrnili« — v devizah. PO POTI NEKULTURNE DEDIŠČINE V Storžičevem kraljestvu se je zadnja leta med številnimi slavnimi (kulturnimi) rojaki nabralo že toliko »plevela«, da tamkajšnji turistični delavci že razmišljajo o Poti ne-kulturne dediščine — od Metoda Trobca do preddvorskih roparjev ... DELOVNA VNEMA JIH JE ZANESLA V preddvorski krajevni skupnosti, kjer so zadnja leta veliko gradili, obnavljali in posodabljali, so se vedno držali načela: vsik dinar je treba bogato oplemenititi. Nekateri so šli v razmišljanjih in dejanjih predaleč: iz nič so delali kupe — s šibrovko v roki! Sprehod mladih korakov po oru-menelem listju, življenjske po-I mladi in jeseni, narave, ki počasi I umira, in življenja, ki je v cvetoči pomladi... — Foto: F. Perdan Zaslužne tepe nenačrtnost V radovljiški občini pa res že vse delajo kampanjsko. Komisija za odlikovanja pri občinski skupščini se pritožuje: iz nekaterih delovnih organizacij leta in leta ni nobenega predloga za odlikovanje, potem pa, jih je naenkrat toliko, da vsem (zaslužnim) ne morejo ustreči. Cevi do Mlekarne V krajevni skupnosti Šenturška gora v kranjski občini pravijo, da bi že daj vsak dan lahko oddali v Mlekarno v Kranj okrog 300 litrov mleka. Škoda, da tam nimajo malo več posluha za organiziran sprejem mleka s tega območja. Če bi prisluhnili krajanom, bi se zelo hitro preusmerili na proizvod njo mleka. Morda pa v Mlekarni pričakuje jo, da bodo krajani Šenturske gore in okoliških naselij v krajevni skup nosti, ki so vajeni prostovoljnega dela in prispevkov, zgiadili kar cevovod do Mlekarne. Nova ležišča v bližini v t v v smučišča Bohinjska Bistrica, 30. oktobra — Planum, tozd Inženiring Je^jj delovne organizacije zgradil tri počitniške bloke s skupn S. ljali cesto od Raven do rovta. Dobili bi krožno pot, ki ^ j konicah omogočala enosmerni ¥ met; zagotovo pa bi veliko Pv^°$ gla tudi k razmahu kmečkega ma v Nemškem rovtu,« je dejal v" Čebulj. (cz) Psi poklali ovce Ljubno, 29. oktobra — Anica Am-brožič iz Ljubna je obvestila miličnike, da so neznani psi napadli ovce. Dve so povsem raztrgali, pet pa so jih morali zaradi ran zaklati. Ovce so bile last biotehniške fakultete iz Ljubljana, tozd Živinoreja Domžale, in so bile pri Ambrožičevih v reji. Škode je za več kot milijon dinarjev. Ogenj uničil bivalni avtobus Moste, 27. oktobra —. V ponedeljek ob 18. uri je nastal požar v bivalnem avtobusu, last Rominje Elvire Rajhard. Elvira je zakurila v železni peči in odšla iz avtobusa. Zaradi močnega ognja se je vnelo pohištvo, ki je bilo v bližini peči. Avtobus s pohištvom vred je zgorel, škode pa je za 300 tisoč dinarjev. nujoči Agim Beriša sta ob dven^tjj, traj pred videoteko Vavda na napadla Mujaga Bunića, ki zač^^C stanuje na Bledu, in mu odvzela tisoč dinarjev. Miličniki so r0P?Jv*j Mtro odkrili, pri njiju doma so ^ našli del odvzetega denarja. M Smrt na cesti Britof, 28. oktobra VoZ^ osebnega avtomobila Almira Britofa je vozila iz Kranja proti ^ tofu. Na Jezerski cesti je potert1^ je prehitela kolesarja, zbila P^j 84-letnega Matevža Krta z Jezer^\ ceste, ki je z leve neprevidno pre W vozišče. Odpeljali so ga v Kli*11 center v Ljubljano, tam pa je ul* Rop na Bledu Bled, 28. oktobra — Miodrag Zdravkovič z Bleda in pri njem sta- Zadela milijone Kranj — Včeraj popolni smo izvedeli,da sta BlejeC Kranjčanka na lotu zade 52 milijonov dinarjev ttj vih!). Pravilno sta ugafl1' vseh osem številk. J. K: Kdo ju je videl Kranj, 30. oktobra — V petek, 17. oktobra, zvečer je odšla od do^ neznanokam 21-letna Silvana Zupane (rojena Kikelj) s Smlednik* ces(«> 100 v Kianju. S seboj je vzela tudi enoletno hčerko Teo. Silva*1' je visoka lli,r> centimetrov, je vitke postave, temnih kostanjevih las, segajo do ramen, ima modri' oči, oblečena je v svetlo modre platnog hlače in črno jakno ter obuta v črne čevlje z višjo peto. Kdor jo je vidf \ ali bi vedel povedati, kje se s hčerko zadržuje, naj to sporoči najbli^' postaji milice ali upravi za notranje zadeve.