SVOBODNA SLOVE N DA
LETO (AÑO) XLVII (41) Štev- (No.) 4	-
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 28. januarja 1988
40 let dela za rojake
Kadar je stiska največja, je božja pomoč najbližja.
Kako naj si sicer razložimo čudež, ko se po krvavi revoluciji razbičana, razkropljena čreda malega, enega najmanjših narodov sveta, preizku-šana z najhujšimi žrtvami, ki jih Bog lahko človeku pošlje •— vključno’ po izdajalski izgubi tisočev svojih najboljših sinov ■— preganjana in zasledovana od še vedno krvi žejne bratske maščevalnosti, zateče na, skoraj neznan konec sveta, kjer najde odprte roke, dober kruh, delo in vse pogoje, da si postavi nove domove in si ustvari svojo novo domovino!
Božja pomoč, ki se je poslužila ljudi iz samega preizkušanega naroda, da so v novi „obljubljeni“ deželi postali sodobni Mojzesi svojega ljudstva. Duhovniki in laiki, preprosti in izobraženi, vsi pa veliki narodoljubi, javni delavci, prekaljeni v delu za svoje trpeče ljudi.
Hladnik, Košiček, Orehar, Stare. Prvi, ki je utrl pot tisočem; drugi, ki je kot „oglednik“ poročal o vsem, kar je videl in predvideval za našega človeka v novi domovini in skupaj s prvim pomagal pri prvih korakih v novem svetu. Stare in Orehar pa kot voditelja na civilnem in verskem področju. Ne navadna narodova voditelja, ampak voditelja svojega naroda v tujem, neznanem svetu.
In nastalo je Društvo Slovencev. Preprosta, 'že takrat dokaj stara streha v ulici Víctor Martínez 50 je postala prvo središče slovenskih begunskih naseljencev v Argentini. V njem prva posvetovalnica, prva socialna pomoč, naše prvo „predstavništvo“ in naše prvo versko središče.
Vse to je že zgodovina in vsi njeni tvorci, ki jih omenjamo’, že pokojni Se jih spominjamo? Jih poznamo? Poleg omenjenih štirih še Jožeta Albrehta, Valentina Markeža, inž. Albina Mozetiča, Vilka Cudemiana, prof. Lojzeta Horvata, Hermana Zupana st., Martina Mizerita, Jožka Krošlja, prelata Odarja in dolge vrste drugih? Večina bralcev mnogih morda niti poznala ni, a so — čeprav mnogi med njimi po sili razmer, vendar iz ljubezni do trpečega brata — postali tvorci naše zdomske zgodovine. Mladi rod bi moral tudi ta del naše zgodovine poznati, da ne bo vedel samo, odkod izhaja, ampak tudi, komu je dolžan hvaležnost za vse, kar ima. In spoznal bo, da ima naš mali narod tudi v zdomstvu velike ljudi, ki so se odlikovali
Odkrite
V	ljubljanski Novi reviji smo že brali marsikaj, kar nam dokazuje, da se v intelektualnih vrstah resno preiskuje sedanjost, preteklost in bodočnost slovenskega naroda, negle-de na režimska stališča.
Vsem nam je še v spominu slavna 57. številka o narodnem vprašanju. Sedaj pa smo v zadnjih dveh številkah spet odkrili nekaj zanje novih za nas starih tez. Naj na hitro navedemo :
V	št. 65/66 je Taras Kermavner v članku O Apihovem novem romanu
napisal stavek: (str. 1531) „Jurčec ni več zunaj naroda. Ni več izdaja-vec, le še slovenski pisatelj, to je nekdo, ki piše slovensko in sodeluje v oblikovanju ideološkega pluralnega, a nacionalno enotnega slovenstva.“
V	objavi Kocbekovega Dnevnika 1975-1976 D. Rupel komentira iz Kardeljevega govora (str. 1548): „Zbiranje antiimperialističnih sil v Sloveniji s skupnim jedrom v Osvobodilni fronti: poudarek je bil na an-tiimperialistični liniji. OF je tedaj
po bogastvu svojega bratoljubja in požrtvovalnosti dela za bližnjega v potrebi. Poznavši tudi ta delček zgodovine, bo upravičeno lahko ponosen, da je potomec tega naroda.
Štiri desetletja so- pretekla od tistih začetkov. Štirideset let neprestanega dela v duhu naše narodne tradicije, v zvestobi načelom, izročilom dedov, ob misli na trpečo domovino in s krvjo bratov prepojeno domačo zemljo. Kronike in sejni zapisniki ter arhivi nudijo prepolno sliko storjenega. Od začetnih iskanj strehe za družine in posameznike, dela, posredovanj, priporočil, do organiziranja prvih šolskih tečajev, pevskih zborov, prireditev, da je v najkrajšem času naša skupnost znova zaživela svoje polno organizirano življenje v tej nam takrat tako tuji deželi pod Južnim križem.
Društvo Slovencev 1948 - Zedinjena Slovenija 1988. Razdobje prepolno vsebine, prebogato sadov, skladovnica neštetih žrtev mož in žena za sestre in brate, zakladnica neizmernih idealov in skrinja mnogih še neizpolnjenih načrtov. Saj narod še živi, tu in tam onstran Atlantika. Potreben je življenjskih sokov tu in svobodne, lepe bodočnosti tam. Dela je veliko, vedno več. Domovina, ki postaja pozorna na nas, sedaj od nas tudi pričakuje.
Pred nami je velika, odgovorna naloga. če smo doslej svojo zvestobo domovini izražali s tem, da smo med seboj vzdrževali in ohranjali naše narodne vrednote, se mora ta naša zvestoba Sedaj razširiti in poglobiti. Zajeti mora ne samo naše zdomsko življenje, ampak tudi skrb za našega brata doma. čas, ki neizprosno piše zgodovino’, pričakuje za rešitev našega naroda tudi našega prispevka. Zato mora. naše osrednje predstavniško društvo ostati tudi v bodoče naše središče, ki nas bo družilo in usmerjalo, da bomo vsak na svoj način in na svojem področju, a vsi z enakim idealizmom delali za isti cilj, za našo sanjano svobodno in zedinjeno Slovenijo.
Društvo Zedinjena Slovenija, sedaj tudi od najvišje strani priznani predstavnik Slovencev v Argentini, ob štiridesetletnici ne izgublja svojega pomena in važnosti. Njegov pomen raste in nas opozorja, da se tega zavemo, če hočemo, da nam zgodovina nekoč ne bo očitala, da smo v najvažnejših in odločilnih dneh bili nepripravljeni in stali ob strani.
Dr. Julij Savelli
besede
ostro napadala angleški imperializem“... „Po napadu Nemčije na SZ... dati kar največjo širino OF, čeprav je to šlo na škodo poglobitve njene enotnosti glede demokratičnih in socialnih ciljev borbe“... „Ne čakati, da svoboda pride sama, marveč s samostojno akcijo podpreti veličastno borbo Rdeče armade in vseh antifašistični sil v Jugoslaviji in na vsem svetu.“ O tem bomo podrobneje pisali pozneje, saj razgalja vrsto komunističnih laži.
Številka 67/68 pa vsebuje intervju ljubljanskega škofa dr. Leniča o njegovem pogledu na škofa Rožmana. Spraševali so ga Dimitrij Rupel, glavni urednik revije Jože Snoj in odgovorna urednica Spomenka Hribar. Na straneh 1929 do 1944 škof dr. Lenič popolnoma jasno, odkrito in direktno brani pokojnega škofa pred lažnimi obdolžitvami, obenem pa tudi jasno pove precej zgodovinskih resnic o naši protikomunistični borbi. Ves pogovor bo prinesel naš verski list Duhovno življenje v eni prihodnjih številk; mi objavljamo le nekaj odstavkov, ki segajo bolj v politiko:
Tri partije iščejo poti iz močvirja
Partije, ki jih imam v mislih so: sovjetska pod Gorbačevim, kitajska pod Dengom in jugoslovansko pod kolektivnim vodstvom. Pri vseh treh je gospodarsko stanje in iz njega izvirajoča socialna ureditev družbe v globoki krizi, iz katere ni videti izhoda razen z obsežnimi in temeljitimi reformami celotnega marksističnega sistema. Toda vsi poskusi le delnih reform tega sistema ostajajo brez upa zmage, če se ne poruši sistem sam, zgrajen na doktrini Karla Marxa. Njegov nauk doživlja po vseh dolgotrajnih in temeljitih poskusih in preizkusih, in kljub vsem trmastim zatrjevanjem njegovih učencev, da je marksizem edini znanstveno in zgodovinsko izpričani sociološki model človekove sreče na zemlji, dokončni polom. Vse neizmerno stalinistično nasilje v Rusiji in pozneje v Jugoslaviji, in vse maoistično manevriranje o cvetju stoterih , rož in uvedbi katastrofalne kulturne revolucije na Kitajskem marksističnega sistema niso mogle utrditi in zagotoviti.
-Sedaj veje drugačen veter v teh dveh vodilnih komunističnih vele-državah, ker se je izkazalo, da po starem ne pojde več. V Jugoslaviji pa, ki je sedanje uvajanje gospodarskih, socialnih in družbenih reform v Sovjeti ji in Kitajski započela že pred mnogimi leti, dejansko kmalu po znanem prelomu s Stalinom in stalinizmom 1. 1948, se razvija diktatura partije v nasprotno smer. Vse reforme pod absolutno oblastjo in dokončno odločbo partije, so se v dolgih letih eksperimentacije razodele za neučinkovite in neuporabne, ki le krušijo in rušijo absolutni monopol osrednje partije in grozijo porušiti komunistični sistem sam. Da se ta razvoj ustavi, so se odločili spremeniti federalno ustavo in z njo ponovno zategniti vajeti.
Toda vrnimo se k ostalima dvema! Pojav Mihajla Gorbačova na diktatorskem prestolu Sovjetske zveze gotovo pomeni prijetno presenečenje in dobrodošlo spremembo. Mož je razmeroma mlad, zelo prikupne zunanjosti, očividno bister, inteligenten in tudi bolj človečanski v primerjavi s svojimi predniki, ki so več ali manj sledili krutosti svojega učitelja Josipa Stalina. Gorbačov je s svojimi privrženci prišel do prepričanja, da po stari poti stalinistične-
„Vem, da so takrat organizirali tudi mimo OF že vse mogoče odbore in priip-ravljali na tihi odpor, tiho- pripravo, na tisti odločilni trenutek, ko bo okupator moral zginiti z naše zemlje. Teh priprav je bilo veliko; pa saj zgodovina bo o tem še in še pisala, mnogi, ki so bili aktivni pri tem delu, še danes živijo, in zato je prav, da se tudi te' stvari povedo take, kakršne so bile.
Vsi danes vemo in vedno b-olj odkrivamo, kako je bilo pravzaprav v OF, v katero so vstopili tudi nekateri nekomunisti in krščanski socialisti s Kocbekom na čelu, vse to kasneje izigrano od komunistične partije, ki je pod parolo- nacionalne o-svoboditve, kar je gotovo’ bilo pozitivno, hotela izvesti socialno revolucijo, in sicer stalinistično revolucijo, kakršno- je Cerkev tako dobro poznala, saj smo imeli toliko poročil iz stalinistične Rusije. Danes jih odkrivajo, danes o- njih na široko pišejo, takrat pa so tisti, ki so vedeli za te napake, molčali samo zato, da bi lahko prodrli med ljudi, med množice.
Mislim, da pri nas ni bilo možnosti, da bi Cerkev sodelovala z OF u-radno, predvsem zaradi stališča partije ne. Saj vemo za kasnejši razvoj za Dolomitsko izjavo itd. Predvsem pa vemo, kaj je bilo tisto pomlad leta 1942, ko so se začele vaške
ga marksizma ogromna Sovjetska zveza ne more doseči gospodarskega in socialnega razvoja, ki je neobhod-ni predpogoj za uspešno tekmovanje s svobodnjm svetom. Začel je previdno odpirati ventile osrednje partijske vsemogočnosti v rokah tisočev vodilnih in visokih aparatčikov, ki dirigirajo proizvodno aktivnost po vsej deželi do zadnjega industrijskega ali poljedelskega delavca, vključno regulacija cen in trgovanja.
Ni govora o kakšnem širokem razpravljanju ali celo o pritožbah glede tako dirigiranega gospodarstva. Vse je bilo tiho in pokorno, ekonomski rezultati pa se slabšajo iz dneva v dan. Tega mora biti konec, pravi Gorbačov, ki je očividno odločen restruk-turirati gospodarski proces in napraviti Sovjetijo ekonomsko sposobno za tekmovanje z demokratičnimi državami, predvsem Ameriko.
In je zaklical v svet: Glasnost! Svet, posebno Amerika, pa besedo napak razume in nepravilno prevaja z angleško besedo „openness“. Za openness imajo Rusi izraz „otkro-venost“ (po naše odprtost). Glasnost pa pomeni v ruščini točno isto kot v slovenščini: javno razglaševanje in razprava o gotovih zadevah, da jih je mogoče slišati in o njih razpravljati. (Ključna naša beseda za to je „razglas“, ki ima isto koreniko kot glasnost).
Napačni prevedbi besede sledi napačna interpretacija Gorbačovih načrtov. Ni namreč govora o kaki odprtosti meja ali zaporov, ali o kakem odprtju cerkvenega udejstvovanja ali svobodnega trgovanja itd. Morda bi ■se glasnost mogla še najbolj točno prevesti na angleški jezik z besedo „publicity“. Beseda openness je odprla jez celi poplavi krivih tolmačenj o- namenih ruskega diktatorja, ki da bo komunistične partije vsestranski monopol spremenil z novo revolucijo v demokracijo. Kakšna nevarna budalost! Bodimo vsi skupaj raje previdni. Gorbačovu gre pri vseh spremembah sovjetske ekonomije, pa tudi pri popuščanju na pogajanjih o nuklearnem orožju v zvezi z implementacijo gospodarskih sprememb za to, da napravi iz Sovjetske zveze tudi gospodarsko prevladujočo državo, ki bo z ogromnim naravnim bogastvom zmožna prilagojeni marksizem širiti po svetu in ga podjarmiti.
straže, kako so pripadniki OF pobili toliko dobrih ljudi po naših vaseh po Dolenjskem, toliko dobrih laikov in duhovnikov.
Čisto gotovo nikoli ne bi bilo ne vaških straž ne bele garde in ne kasneje domobranstva, če ne bi bilo tega krvavega začetka; pobiti vse morebitne svoje nasprotnike in potem lepo nemoteno vladati. To je bil glavni nagib, glavni motiv za odklonilni odnos Cerkve do OF.
Žal moram reči, da je tukaj naša velika pomanjkljivost; da bi morala Cerkev danes, ko: se odpirajo’ razni tabuji, tudi sama skrbeti, da bi se še bolj odprli viri za resnično in pravo zgodovino. Zdi se mi, da tukaj danes nimamo človeka, ki bi se s tem strokovno ukvarjal. Morda o tem več pišejo zunaj, kar pač sprejemamo z nekim pridržkom, vendar pa upamo, da šo zunaj izdali stvari, ki so vredne branja in nekako ocenjujejo — seveda morda preveč z enega vidika — zgodovinska dogajanja tako pred vojno, med vojno in po njej. Gotovo bi bilo potrebno, da bi se kdo s tem ukvarjal.
Gotovo moramo naprej reči, da je bila za Rožmana tragika že to, da je bil postavljen v tisti čas, ko so trije okupatorji zasedli slovensko zemljo, komunisti pa so ravno v tistem času hoteli izvesti socialno revolucijo z izgovorom osvoboditve naroda.“
Tudi kitajski Deng Xiaoping ima s svojimi odločnimi posegi v kitajsko gospodarstvo podobne sanje kot tovariš Gorbačov. Le da je Deng šel mnogo dlje, ko je v kitajsko, zlasti podeželsko kmetsko ekonomi j o,.uvedel kapitalistična načela svobodnega trgovanja, ter privatne iniciative. Ker so rezultati te rekonstrukcije vidno in uspešno zelo izboljšali življenjski standard ogromnega naroda, se je sprememba obnesla, vsaj za sedaj, toda ne brez velikih študentovskih demonstracij, ki so zahtevale podobne svoboščine tudi na političnem področju države. Ali se bo drzni Dengov ukrep obdržal za stalno, bomo šele videli. Vsekakor pa pomeni rešilno pot iz marksističnega močvirja vsaj na gospodarski ravnini, ki je temeljna baza vsake oblasti in moči.
Da pa bi kitajski komunistični diktator imel z uvajanjem kapitalističnega gospodarskega sistema kakršen koli namen likvidacije leninističnega načela absolutne oblasti komunistične partije tudi na ekonomskem področju, bi bilo popolnoma napačno misliti, kaj šele pričakovati. Tudi kitajskemu marksizmu teče voda v grlo, in preden ga zaduši, išče rešitve, pa najsibo s kapitalističnimi metodami gospodarske stvarnosti. Glavno je, da ima partija vse vajeti v svojih rokah, da jih zategne, kadar bi šle stvari predaleč in bi ogrožale njeno absolutno oblast. Saj komunistom ne gre za dobrobit ljudstva, kadar bi razvoj v tak dobrobit ogrožal njihovo oblast.
To velja za oblastnike v Sovjetski zvezi, vključno Gorbačova, na Kitajskem, vključno Denga Xiaopin-ga in v Jugoslaviji, vključno preminulega Josipa Broza Tita in njegovih pritlikavih naslednikov. Razlika je v tem, da gre v naši domovini razvoj v nasprotno smer od o-nega v Sovjeti ji in na Kitajskem. Tito je bil namreč tako siguren svoje oblasti, neomejene in neporušljive, da je proti koncu svoje diktature u-vedel široko decentralizacijo javne uprave in dal republikam v roke skoraj suvereno oblast (seveda pod trdim prijemom partije). Republike so se s pridom okoristile z dobljeno avtonomijo in je zlasti Slovenija z u-vedbo svobodnejšega ekonomskega in kulturnega sistema dosegla lepe uspehe. Izkazala se je slovenska pridnost, sposobnost in podjetnost do take mere, da je začela vznemir-Ijati Beograd, ki je finančno pritisnil na Slovence do nevzdržne mere. Ti se „bunijo“ in upirajo do sedaj še dovolj uspešno.
Tudi na široko odprte meje in lepote njihove, zemlje so privabljale množico turistov, ki so iskali v Jugoslaviji ne le poceni letovišče, ampak tudi specialen titoističen sistem komunizma, ki ga velja preizkusiti. Zato se je pod Titom (starim) ljudem kar dobro godilo, ko je „stari“ delal ogromne dolgove, da je „samoupravno“ gospodarstvo dobro u-spevalo (z najetim denarjem), čeprav je bilo že tedaj globoko zavoženo in je vodilo v sedanjo krizo, ki ji brez temeljitih sprememb sistema ni videti rešitve.
Ljudstvo (zlasti v Sloveniji) se u-¡pira zahtevanim ogromnim dajatvam za krpanje zafurane ekonomije in režim (partija) čuti nevarnost, da bi zgubil oblast. Da to prepreči, partija zahteva spremembo ustave, da se avtonomna oblast republik zelo omeji in odločilna moč v vseh odločitvah spet skoncentrira v Beogradu. Kaj se bo iz tega razvoja izcimilo, nihče prav ne more vedeti. Nič dobrega. Medtem ko Rus in Kitajec rahljata partijski pritisk, ga kolektivno vodstvo v Jugoslaviji zateza in stopnjuje. Vsi trije pa z očitnim namenom, zagotoviti komunizmu absolutno oblast še naprej. Doklej?
L. P.
Tine Debeljak ml.
MED KNUI0RMI IN REVIDRMS
MARJAN PERTOT
Bibliografija slovenskega tiska v Argentini 1945—1987
1. dtel: knjige'
Ko smo se pred nekaj mseci poslavljali od tržaških obiskovalcev, nismo mislili, da bo knjižničar Slovenske prosvete Marjan Pertot tako hitro izvršil svoj namen, ki ga je pripeljal k nam. Kot knjižničar Knjižnice Dušana Černeta si je zadal nalogo, da popiše ves slovenski tisk v Argentini po vojni.
Predvojni tisk so že popisali iz Ljubljane pred leti. Narodna in univerzitetna knjižnica sicer zadnja leta zbira naše knjige, a kar je političnega, ni dostopno. V Trstu pa so imeli veliko našega, z obiska pa je Pertot še ponesel, kar je manjkalo. In tako je malo pred novim letom izdal to knjižico.
Za nas je ta seznam izredno važen, kajti sedaj se lahko vsi raziskovalci ali interesenti iz domovine informirajo o naših izdajah, poleg tega pa si lahko tudi te ogledajo v Trstu, takorekoč pred vrati Ljubljane.
Tudi mi tukaj nismo imeli dose-daj nobenega seznama, kaj vse smo izdali. Knjige so ležale raztresene po posameznih knjižnicah ali pri privatnikih. Pertot se je z veliko ljubeznijo in vztrajnostjo zavzel za to podrobno in težko brskanje, preverjanje in prepisovanje. Lahko rečemo, da mu je mojstrsko uspelo!
Po njegovi zamisli je sedaj izšel 1. del, ki obsega knjige in brošure; kmalu naj bi izšel drugi del — revije in periodike; pozneje še seznam drobnega tiska, v kolikor bi bil dostopen v Trstu.
V prvem delu je zbral reci in piši 545 knjižnih enot. V te je obsegel najprej vse tiskane knjige (kjer so na prvem mestu Slovenska kulturna akcija, založba Svobodne Slovenije in Dušno pastirstvo), putem še druge založbe. Vštete so tudi brošure, morda samo tipkane ali razmnožene na ciklostil, potem pa še skripta, čitanke, priročniki, igre, razni programi (če obsegajo komentarje, članke ali življenjepise). Všteti so na primer letna poročila Sloge, almanahi peto-šolcev, pesmarice, koledarji, molitveniki itd. Skoraj si ne bi mogli misliti, kaj vse se je nabralo pri brskanju.
Seveda pa po tolikih letih najdemo knjigo, kot npr. Koren: Begunka, o kateri drugače ne vemo nič. (Je komu znan pesnik?)
Pri vsaki enoti je naveden pisatelj, delo, založba, kraj in leto izdaje ter velikost. Kriterij je bil, da je avtor Slovenec, ali slovenska založba ali slovenski jezik. Tudi je ozna-
—	Tist 1987
ceno ali ima knjižnica to enoto oz. kje se jo lahko dobi.
Na koncu je še seznam (in razrešitev nekaterih) psevdonimov, raznih knjižnih zbirk in imensko kazalo, tako da je lahko takoj dobiti zaželene podatke.
V delu je obsegana vsa knjižna žetev tako nove kot predvojne e-migracije, čeprav seveda nosi levji delež naša politična skupnost. Od predvojne emigracije sem našel dela Benigarja, Gregorčiča in čehovino-ve, pa več knjig arh. Sulčiča ter nekaj brošur.
Poglavje zase so dela Slovencev, ki pišejo v španščini. Gotovo so pravilno1 všteta dela, ki govore o Slovencih, le nekaj je tudi takih, ki govore o splošnih tehničnih predmetih (npr. o hmelju, itd.). Tu mislim, da bi se lahko dobilo še vrsto drugih del, ki jih bo iz leta v leto več. Ni pa mi jasno, koliko spadajo v tak slovenski seznam.
Tudi sem se spraševal, koliko knjig nam je „ušlo“? Ker sem tudi sam sodeloval pri iskanju, lahko rečem, da so naštete vas knjige in skoraj vse , tiskane brošure. Sestavi jalec Pertot pa se zaveda, da je vsak tak seznam nepopolen in da lahko kaj manjka. Mislim, da bi se dalo dobiti še kakšna skripta za šolo ali tečaje, kake igre ali tekste za proslave, programe za koncerte, kako delo stare e-migracije, na splošno, kot se pravi, kak „star Špeh“ ali „leteči listi“. Če kdo ima kaj takega, se Pertot priporoča, zbiramo pa tudi pri našem listu ali pri ZS.
Dodal bi še, da je bibliografija zelo skrbno izdelana, kar je pri mnogih imenih in številkah velik dosežek. Našel sem le malo napak, od katerih tu naštejem le imenske: Enota 233 — pisatelj je Krivec, ne Krivic; enota 234 -— p. Krizostom (Se-kovanič), ne Krizoston; enota 237/8
—	Kukoviča, ne Kukavica; Gorazd Hotimir ni psevdonim; enota 147 —-prevod Martina Fierra ni izdala Slovenska kulturna akcija, ampak Matija Karba. A vse to je malenkost v primeri z ogromnim delom, opravljenim na 10.000 km razdalje, a vseeno tako popolnim, da bo lahko v ponos sestavljalcu in knjižnici.
Knjiga, ki jo je založila „Mladika“ in jo je primerno opremil Edi Žerjal ter tiskala tiskarna Graphart, je izšla v 400 izvodih, 'ki so v glavnem namenjeni raznim knjižnicam v pomoč znanstvenim raziskovalcem. Z zanimanjem čakamo tudi drugega de-
Težko je nadaljevati pot, ne da bi se ozrli vsaj bežno na vojaške dogodke preteklega tedna. Za kratko „pospravo“ in morda za kako bodočo „pripravo“. Ne pripravo na kake podobne pojave, marveč na boljše razumevanje bodočih odnosov med vojaštvom in civilno družbo. Kajti z zatorom maloštevilne skupine upornikov, zbranih okoli podpolkovnika Rica, še daleč ni zgrajen most med obema družbama, o katerem smo pisali v zadnji številki.
ADIJO, PA ZDRAVA OSTANI
Nekaj je bilo te dni popolnoma jasno: nikakor ni bila v nevarnosti ustava, niti demokratične ustanove. O kakem državnem udaru tu ni go-v‘ora. Vendar, kakor je točno označil letalski brigadir Crespo, šef tega roda argentinskih oboroženih sil, dogodek je bil „ grožnja za institucionalni prelom“. In za odpravo te nevarnosti je letalstvo ponudilo vladi svoje sile, „kakor tudi sile celotnega naroda“.
Za dobo, ki je danes vidna v daljša leta, torej v Argentini nima smisla govoriti o državnem udaru; še manj o vojaških vladah. Kot tu pravijo, „za to ni prostora“. A nič manj važno, za mirno bodočnost družbe, je vprašanje ustroja oboroženih sil, modernizacija kadrov in materiala,
Mogoče ne veste, da ...
—	da bo BOŽANSKA KOMEDIJA v slovenskem prevodu, ki ga je pred leti mojstrsko opravil Andrej Capuder, izšla v novi izdaji...
—	da! je .bilo v juniju 1987 na Kosovu okrog 130.000 brezposelnih...
—	da je milanska nadškofija pred kratkim ustanovila dveletni tečaj za formacijo krščanskih politikov (prvi predmet: zgodovino s posebnim ozirom na vlogo kristjanov v politiki) in dia se je že pred u-radno otvoritvijo šole priglasilo skoraj 2500 tečajnikov...
—	da se človekovo razpoloženje odraža na obrazu s sedmimi temeljnimi izrazi: strah, jeza, žalost, veselje, začudenje, gnus, u-žitek...
MLADIKA (Trst) št. 7
la, ki bo namenjen našemu revialne-mu tisku, ki ga tudi ni bilo malo.
Najbolj se moramo zahvaliti za delo Marjanu Pertotu, ki je s svojo vztrajnostjo in požrtvovalnostjo uredil, objavil in s tem predstavil javnosti našo ljubezen — slovensko tiskano besedo v Argentini.
osodobljenost struktur, ki so se že na Malvinih, pa tudi to pot, izkazale kot ostarele, okostenele. In v tem, ko je Rico zahteval „profesionalizacijo“, je imel prav. To pa kaj težko razume enako civilna vlada kot vojaška družba. In tu mora priti do skupne točke, kjer za narodov blagor interesi enega ne smejo pravladati nad interesi drugega, marveč morajo soupadati.
Dogodki,kot smo jih doživeli, ne koristijo nikomur. Ne vojaštvu, ki še ne uživa simpatij naroda, ne vladi, ki izgublja in razsiplja svoje borne moči v skrbeh, ki bi morale ostati daleč v preteklosti. Težava je v tem, da v vladni stranki sami ni jasnosti, kakšna naj bi bila vloga oboroženih sil v demokratični družbi. Se več, med mnogimi osebnostmi radikalne stranke obstaja tisti protivojaški duh, proti kateremu se je v zadnji inštan-ci boril bivši podpolkovnik Rico. On sam pa se je izkazal (kar je hiba številnih argentinskih vojnikov), preveč impuziven in širokousten kot pripada oficirju. Morda je tudi to eden izmed vzrokov njegovega poraza.
Spopad okoli Monte Caseros (če se temu sploh lahko reče spopad) je neljub madež, kateremu bo družba kaj hitro rekla: „Adijo...“
BOJ SE ŠELE PRIČENJA
Pozaba bo toliko hitrejša, kolikor se druge težave kar kopičijo na vladni mizi. Prav zaradi vojaške vstaje je domala prešlo neopazno dosedanje pogajanje argentinske vlade pri Mednarodnem denarnem fondu. Argentina se je znašla (ne nenadoma, razvoj je dolgotrajen in vsi so vedeli, kaj bo), pred hudimi finančnimi težavami. Te dni zapade precej številni „notranji dolg“. Vlada je bila potrebna denarja, in je spravila v kroženje več vrst državnih „bonov“. BA-GON, BARRA; TIDOL. .. in vsak po več serij. Ti boni so bili izvrsten „kšeft“ za špekulante. Računajo, da so letno in v dolarski valuti vrgli kakih 25% obresti. Nekaj nezaslišanega!
Sedaj bo morala vlada te bone odkupiti. To presega vsoto 3 tisoč milijonov avstralov. Obenem zapadajo številne zunanje obveznosti. Pa zadnjih statistikah svetovne banke znaša argentinski dolg, v glavnici 49.400 milijonov dolarjev. K temu je treba prišteti še obresti, ki jih dolguje v višini 7.900 milijonov dolarjev. če upoštevamo, da argentinska zunanjetrgovska bilanca lani ni dosegla niti 2000 milijonov dolarjev, in letos položaj ne bo temeljito drugačen, potem lahko mirne vesti zapišemo, da država ne more plačevati
■■■»■■■■■■■■■■■■■a

Po sledovih živega srebra
V četrtek, 10. decembra, sta se koprska škofa Pirih in Jenko odzvala povabilu predsednice skupščine občine Idrije, Ivice Kavčič, da si ogledata svetovno znano rudišče živega srebra. V podzemeljske rove sta se spustila v spremstvu generalnega vikarja Renata Podberšiča, idrijskega dekana Stanka Medveščka, predsednika občinske Komisije za odnose z verskimi skupnostmi Jurija Klein-diensta, predsednika OK SZDL Zorka Velikanteja, dipl. inž. geologije Bojana Ržuna ter dolgoletnega rudarskega nadzornika Milana Štrau-
Set.
Ob vhodu v rudnik so škofa s spremstvom prijazno sprejeli predstavniki idrijskega družbenopolitičnega življenja na čelu z geologom Ržunom, ki je prevzel strokovno vodstvo obiska. Ob vstopu v rove se je bilo treba „preleviti“ v rudarje — s posebno delavsko obleko, usnjenim pasom, čelado, svetilko, škornji ter s podpisom, na lastno odgovornost „romajo po rudniških rovih“ idrijskega podzemlja.
To je torej rudnik, ki slovi po kvaliteti živega srebra ter spada med najstarejše rudnike te vrste na svetu! Skoraj pet stoletij je od tod nenehno odtekalo bogastvo predvsem
drugam. Ržun je pojasnjeval: jama z jaškom „Delo“, jama z jaškom „Borba“, rudarska dela na prostornini 1500x500 ali 80 ha, na podzemskih prostorih petnajstih obzorij, ob vstopu v rudnik je nadmorska višina 348 m, najnižje odprto obzorje je —6,45 m pod morsko gladino, najnižja točka je —35 m. Ržun, prijazen in zgovoren geolog Zagorjan (v letu 1981 je v svoji diplomski nalogi opozarjal na plaz v Zagorju!) razkriva skrivnosten svet idrijskega rudnika. Govori iz spomina, iz strokovne razgledanosti, iz izkustva. Od škafarja, ki je prvi našel samorodno živo srebro v karbonskem skrilavcu, nekje na območju današnje cerkve Sv. Trojice, do sedanje „živosrebrne krize“ v svetu in pri nas. Z doslej pridobljenim živim srebrom v. Idriji bi lahko napolnili dva olimpijska plavalna bazena (25x50 m), globoka 3,11 m. Živosrebrna ruda je bila v glavnem v območju pod Prontom, Smukovim gričem in Kalvinom do Likarce (površina ca 350.000 m2). Za nami je petstoletno izkoriščanje idrijskega rudnika. Že sredi 18. stoletja so napovedovali, da bo rudnik „živel“ le še 150 let, torej do leta 1920. V letu 1936 so videli perspektivo rudnika še za nadaljnjih dvajset let. Narava je nepredvidlji-
va! Še vedno je rudnik Idrija edini aktivni rudnik živega srebra v Jugoslaviji, največji na Balkanu ter glede na proizvodnjo četrti v Evropi za Almadenom, Monte Amiato in Nikitovsko. Tako je govoril inž. Mlakar na svetovnem kongresu o živem srebru v Barceloni (1974). Tu je poudaril: „Podoba je, da preživljamo zadnja desetletja najlepšega obdobja v zgodovini človeštva. Na obzorju so poleg energetske krize, ki je že nastopila, še kriza pomanjkanja mineralnih surovin, da o problemih prenaseljenosti, onesnaženja okolja, prehrane... sploh ne govorimo. Kriza mineralnih sirovin bo nedvomno zajela tudi živo srebro. ..“ Doslej je človeštvo pridobilo okrog 800.000 ton živega srebra in od tega 13,12 odstotkov v Idriji.
Idrijski rudnik je v zadnji fazi dokončnega zapiranja. Cena živega srebra je na svetovnem tržišču silno nizka — daleč pod ceno proizvodnih stroškov. Osnovni razlog je zastrupljanje okolja te kovine v zadnjem desetletju. Vendar inž. Mlakar pravi, da je „gonja proti živemu srebru v zadnjih letih naredila več škode kot živo srebro samo; kopičijo se podatki, da živo srebro pri razumni uporabi in ustreznih ukrepih ni nič bolj strupeno od ostalih metalov.“
Še petnast let — in idrijski rudnik bo zapečaten! Po poltisočletnem izkoriščanju. Postopoma ga bodo zapirali, rove bodo zalili z vodo, na
razne neoporečne načine zavarovali kraj pred sesedanjem zemlje in plazi. Ostal bo le še spomin, kako bogato nas je obdarovala ta narava: 250 ton živega srebra (1509 do 1520) 7084 ton (1961 do 1973)... Skoraj v vsej zgodovini so ga drugi izrablja-
li.	Nekoč je deželni knez oddajal rudnik v najem raznim denarnim mogotcem, ki so imeli izključno pravico do celotne proizvodnje. -V osemnajstem stoletju so žive srebro kupovali Španci; takrat je bilo nad 1000 rudarjev (Italijani, Nemci, Čehi, Poljaki, Hrvati in domačini). V Napoleonovem času je bil rudnik njegova osebna last, ko pa je odšel, je s svojimi vojaki pobral iz skladišč
16.000	stotov živega srebra in nad 300 stotov cinobra. Še pred desetimi leti je imel rudnik okrog 1000 zaposlenih, sedaj je od vseh skupaj le 200 delavcev, od teh pa morda blizu 30 čistih rudarjev.
Izletniški sprehod po rudniških rovih se je iztekel. Svet nad rovi se nam je zdel toliko bolj očarljiv. Geolog Ržun nas je povedel še v hišo, kjer hranijo vzorce rudnin ter geološke karte. Prijazno nas je tu sprejel namestnik direktorja Cigale. Mnogo zanimivosti sta odkrivala ob risbah, ki v potankosti ponazarjajo celoten kompleks rudnika, o nevarnih območjih, nekdanjih rovih, o proizvodnji nekoč in danes.
Vse na tem svetu ugaša. Nekoč bo-
niti majhnega dela svojih obveznosti, kar se tiče obresti. O glavnici itak že nihče ne govori.
Ni čudno zato, da je vedno bolj pogosto slišati besedo „moratorija“, kar enostavno pomeni nehati z odplačevanjem. To je seveda nevarno. Vendar so že številne države, ki segajo po tem sredstvu. To je storila Brazilija pred meseci. Perú že nekaj časa izvaja omenjeno moratorij o. Govori se celo, da bi med dolžniki in upniki prišlo' do soglasja o omejenem plačevanju, ki bi prinesel nekoliko oddiha zadolženim državam, kajti sicer upniki ne bodo mogli nikogar terjati: mrtvi ne plačujejo, čeprav se včasih trupla drago prodajajo.
In kaj naj bi v tem primeru storila Argentina. Ideja ni slaba: v red naj bi spravila domače račune, preuredila finančni in produktivni u-stroj, izvedla prepotrebne notranje investicije. Potem bi bilo tudi zunanje odplačevanje lažje. To je seveda odvisno od številnih činiteljev. Preveč številnih, da bi mogli vse obvladati — če bi bili sposobni te sanje izvesti. Vendar beseda „moratorija“ bo še nekaj časa v modi.
IN USTAVA?
Čeprav letos ni volitev, bo prav 1988 izredno volilno leto. Dejansko se bodo še pred decembrom pokazali izstopajoči predsedniški kandidati za 1989. Pokazalo se bo končno tudi, kakšna bo usoda toliko opisovane (in opevane) ustavne spremembe.
V tem smislu je zapisati nekaj točk. Obstaja temeljno soglasje med Alfonsinom in Cafierom glede potreb ustavne spremembe. S tem je odstranjenih mnogo kamnov na tej težki poti. A važno je tudi, da imata oba, tako Alfonsin med radikali, kakor Calfiero med peronisti, hud odpor. Med radikali se ustavni spremembi najbolj upira prav najmočnejši predsedniki predkandidat, cor-dobski guverner Angeloz. Med peronisti Cafierov tekmec riohanski guverner Menem.
Od obeh je najbolj trden Angeloz. Mož, ki dobro ve, kaj hoče, in ki se ni nikdar preveč udinjal diktatom stranke (diktatom Alfonsina). Njegova notranja struja v stranki (imenovana „línea Córdoba“) ima precejšnjo težo, poleg tega, da ima podpredsednika Víctor Martineza, ki mnogokrat žvižga po svoji viži. Angeloz se boji, da bi ustavna sprememba okrnila predsedniško moč. Smatra, da ima mnogo možnosti sesti na predsedniški stol, in noče, da bi bil nižji kot pa je sedaj.
Kako to premostiti in pa razvoj v strankah samih, v iskanju kandidatov, in v iskanju povezav in front, bo tisto veliko delo, ki ga bodo opravljali politiki v teku vsega leta. Temu bomo sledili tudi v počitnicah, ko naš list ne bo izhajal. Torej na svidenje. Ob povratku se nadaljuje...
do bajali o legendarnih idrijskih rudarjih. Ko živosrebrnega rudnika ne bo več! Kakor se današnji le še spominjamo idrijskih rudarjev, ki jim je življenje bilo tesno povezano s Cerkvijo. Že v šestnajstem stoletju so si postavili leseno cerkev Svetega Duha, ki so jo pozneje preimenovali v cerkev Svete Trojice. Konec 17. stoletja so si zgradili cerkev sv. Barbare. Na hribu nad naseljem so si postavili leseno kapelico sv. Antona Padovanskega; svetnika so si izbrali za zavetnika zoper nezgode. V rovih so si postavili rudniško kapelo z oltarjem Svete Trojice; tu so pred delom molili za varnost. Mnoge procesije so imeli v teku cerkvenega leta — k rudarskim zavetnikom (sv. Ahacij, sv. Barbara, Sveta Trojica, sv. Anton). V rudarski čakalnici „pri Kajzer“ je bilo nekoč razpelo, dve nabožni sliki in cesarjeva slika. Poseben rov se je imenoval „sv. Terezija“, z njeno sliko. Na začetku rova „pri Bogu“ je bilo razpelo v škatlastem okvirju. Pri božjem grobu v cerkvi sv. Barbare so v svetem tri-dnevju rudarji in gasilci v svojih uniformah imeli častno stražo. Vse to je v povojnih časih — moralo izginiti.
Lep dan se je iztekel. Odrinemo na globoko v skrivnost svetega v življenju, da bi čim manj o njem bajali.
(Po Družini, 49-50, 1987)
Stran 3
NOVICE IZ SLOVENIJE
LJUBLJANA — Znanstveni inštitut Filozofske fakultete je predstavil publikacije svojih sodelavcev. Izšel je zbornik Lokev, kjer so avtorji prispevkov ta primorski kraj obdelali z geografske, zgodovinske (razvoj taborov, čitalnice, pevsko društvo), umetnostnozgodovinske in etnološke plati. Zmago Šmitek in Duša Krnel-Umek sta predstavila sad njunih štiriletnih raziskav: etnološko študijo Kruh in politika o kraju Vitanje, ki je analiza spreminjanja družbene strukture, in sicer nekje od srede prejšnjega stoletja naprej. Matjaž Kmecl je predstavil svojo knjigo z naslovom O ameriških Slovencih in NOB v Jugoslaviji. Avtor je dejal, da vsebina tega dela ni popolnoma v skladu z njegovim naslovom, ki da je bolj knjigotrška vaba. Delo naj bi bilo osredotočeno na izseljevanje. Marija Stanovnik pa je predstavila raziskavo Promet na Žirov-skem.
LJUBLJANA — Cene so rekordno poskočile ob zamrznitvi. V enem letu so se cene na drobno v Sloveniji povečale za 172 odstotkov. Stanarina je dražja za 215 odstotkov, sadje za 247, zdravila za 236, kurjava za 19'5, mleko za 191, žitni izdelki za 188, časopisi za 180, prevozi za 161, pošta za 150, kmetijsko orodje pa za 115 odstotkov.
LJUBLJANA — Založba Slovenska matica je predstavila dve novi izdaji: prva je trideseti zvezek Filozofske knjižice in prinaša izbrane spise Sorena Kierkegaarda, druga pa je deveti Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike.
PRESERJE — Cerkev v naselju Jezero pri Preserjah se je, kot kaže, nekomu hudo priljubila. V cerkvico je bilo že nekajkrat vlomljeno, tatovi pa so takorekoč v serijah praznili notranji okras in odnašali umetnine. V že skoraj povsem oropano cerkev so vlomilci zadnjič vdrli še sredi novembra in odnesli še tisto, kar je ostalo. Izginili so štirje angelčki, lesena kompozicija Sv. Trojice, ki krona Marijo in trije prav tako leseni kipi iz leta 1842: sv. Lovrenc, sv. Miklaž in sv. Štefan.
LJUBLJANA — Nov snežni odme-talnik, izredno velike zmogljivosti, bodo letošnjo zimo uporabljali za čiščenje
Umrl Je dr. Krnjevic
Prejeli smo poročilo, da je 9. januarja umrl v Londonu dr. Juraj Krnjevic, star 93 let, predsednik Hr-vatske seljačke stranke, ki jo je vodil od smrti dr. Mačka dalje. Hrvat-ski seljački stranki kakor tudi vsem demokratskim Hrvatom po svetu in v domovini izrekamo naše sožalje.
snega na tirih Železniškega gospodarstva Ljubljana. Gre za doslej največji snežni odmetalnik na slovenskih progah, saj lahko v uri odmeče do deset tisoč ton snega, njegova delovna hitrost pri čiščenju pa je do 45 km/h. Stroj lahko odmeče sneg tudi do 35 metrov stran. Največja možna širina čiščenja z odprtim plugom je 4 m, višina snega, ki ga še lahko čisti pa je 3,2 metra. Odmetalnik je težak 34 ton.
LJUBLJANA — Muzikološki oddelek Filozofske fakultete praznuje petindvajsetletnico. Ob jubileju so slovenski muzikologi pripravili bogat program prireditev, začenši z razstavo Ar-ti musices in s predstavitvijo Muziko-loškega zbornika št. 23. V njem objavlja Marija Bergamo razpravo Mediteranski vidik jugoslovanskega glasbenega prostora, Jurij Snoj razmišlja o Aleluji velikonočnega časa v ljubljanskih srednjeveških rokopisih, med drugimi.
GOSTEČE — Restavratorski center Slovenije se je lotil lesenega poslikanega kasetiranega stropa iz konca 17. stoletja v podružnični cerkvi sv. Andreja v Gostečah. Pri odstranjevanju ene kasete pa so odkrili zelo lepo ohranjen starejši leseni poslikani strop iz leta 1515,
LJUBLJANA — Deset novih družboslovnih in humanističnih del je izšlo v zbirki Studia humanitatis. Ta so: Klejn, Arheološki viri, Gardin, Teoretska arheologija, Vidal-Naquet, Črni lovec, Dumézil, Tridelna ideologija Indo-evropcev, Tenenti, Občutje smrti in ljubezni do življenja v renesanci, Finley, Antična ekonomija, Bock, Drugo delavsko gibanje v ZDA od 1905 do 1922, Grosrichard, Struktura seraja, Canguil-hem, Normalno in patološko in Freud Metapsihološki spisi.
LJUBLJANA — 3,6 kilograma heroina so odkrili miličniki sredi Ljubljane med redno kontrolo prometa. Aretirali so 39-letnega Zija Dika in 38-let-nega Čira Jusufa, oba iz Struge.
LJUBLJANA — Znanstveni inštitut Filozofske fakultete je priredil posvet o slovenskem jeziku v družboslovju in humanistiki. Janez Orešnik je na primeru preprostega stavka predstavil, kako računalnik prepoznava slovensko skladnjo. Breda Pogorelc s(e je lotila pravnih besedil, ki se zlasti v predpisih in zakonih zatekajo k hudi preoblo-ženosti. Zapletenosti in težki razumljivosti se je posvetil tudi Janez Dular, ki ga zanimajo razlike med znanstvenimi in poljudnoznanstvenimi besedili. Ljudmila Plesničar je razgrnila nekaj jezikovnih zadreg arheologov. Franc Jerman je dokazal, da se jezik filozofije giblje med znanostjo in poezijo ter zato ne more biti pomensko enoumen.
S SLOVENCI V ARGENTINI
Helga Glušič je osvetlila literarni jezik sodobne slovenske književnosti v Ameriki, ostali pa so segli v zgodovino, k vprašanjem prevajanja starih besedil.
VELIKE LAŠČE — Ob stoletnici smrti Frana Levstika so organizirali v Levstikovem domu literarni večer. Sodelovali so Matjaž Kmecl, Ciril Zlobec, Igor Torkar, Tone Partljič, Vladimir Kavčič, Rudi Šeligo, Jože Snoj, Drago Jančar in Niko Grafenauer. Moški pevski zbor Primož Trubar in trobilni kvartet Gallus sta poskrbela za glasbene vložke. V Retjah pa so odkrili Levstikov doprsni kip.
UMRLI SO OD 9. do 18. decembra 87:
LJUBLJANA — Nežka Dolničar, 97; Franc Mikuš, 86; Marija Perša, 52; Ivan Goltnik, 67; Jerca Vrhovec roj. Blažun, 77; Jože Koderman, 92; Angela Starc, 95; Jakob Babnik, 84; Marija Zorc roj. Planinšek, 89; Franc Ku-plenik; Tončka Židan, 77; prof. Evgen Lovšin; Frančiška Benedetič roj. Prelc, 89; Drago čop; Stana-Marija Medvešček roj. Kužel, 79; Jože Umek; Jože-fa Gorjup roj; Gregorič, 82; Marjana Malešič; Frančiška Jakopič roj. Dovč; Franc Kokalj; Marija Kos; Alojz Rupnik; Ivan Metelko roj. Ravnikar; Karel Berger; Frančiška Bajc roj. Šen; Mihael Zidanic; Josipina Tomšič roj. Snoj; Niko Skok; Ida Kosta; Pavel Groznik; Zafija Bukovec-Sprager roj. Očko; Martin Janežič; Ana Kosec-Ma-tičiči; Stanko Pucelj; Božena Rihtar-šič; Ivan - Mrevlje; Marija Škofljanec; Vinko Mustavar; Barbara Birsa; Štefan Bele; Marija Zupančič; Marija Zaletel roj. Lapajne; Krista Bregar roj. Kali-šek; Marija Sovre roj. Umek; ada Rozman; Justina Šubelj; Majda Radman roj. Breznjak.
RAZNI KRAJI — Lojzka Zupanc, 79, Krška vas; Miroslav Dove,čar, Koper; Marija Moro, Novo mesto; Žarko Rus, urnišče; Ana Blažej, Sv. Trojica v Novi Gorici; Alojzij Kastelic, Stična; Marija Špringer roj. Kramaršič, Šmihel pri Novem mestu; Albin Stojko, Cven; Ivana Hribar (Marušnikova mama), 81, Ihan; Ivan Trglavčnik, Jožica Cvar in Marija Podrepšek, Celje; Slavka Štenta roj. Vesel, 56, Kokrica; Franc Zalokar, Breznica pri Žirovnici; Majda Križman roj. Tribnik, Solkan; Andrej Novak, Skarčuna; Kristina Vornik in Ciril Kogej, Tržič; Aleš Gros, Goriče; Antonija Baruca, Senožeče; Jože Sev-ljak st., 78, Šmartno pri Litiji; Mira Badovinac, Metlika; Friderik Klemenc, Nevlje pri Kamniku; Ivana Leben roj. Peterca (Svetkova mama), 81, Bizovik; Lojze Božič, 83 in Frane Sintič, Blejska Dobrava; Slava Novak roj. Rode in I-van Vidmar, Kranj; Jakob Piskar, Fle-šivec pri Velenju; Marija Grabnar in Zofka Borko roj. Križaj, vdova Bortnar, Zagorje; Ivan Nagode in Pavel Colner, Laško; Marija Justinek, Šentjanž na Dol.; Alojz Rojc, Zalošče pri Dornberku; Marija Munih, 92, Sv. Maver na Mostu na Soči; Rafko Prodnik, Solčava; Ir. Maks Kozinc, Maribor; Vilko Lovšin (Štajmprikov), Hrovača; Rudi Zlobec, 86, Brežice; Anton Rataj (biseroma-šnik), 89, sv. Danijel nad Prevaljami; Matija Dovjak st., Dobrova pri Ljubljani; Stanko Tešič, Miloševac; Vladimir Lampič, Brezovica pri Ljubljani; Roza Sorčnik roj. Jagodič, Kovača vas; Jožica Lukšič roj. Petrič, Dol. Toplice; Mirko Prašnikar, Šmartno ob Dreti; Milan Narat, Radomlje; Marija Reven, Žiri; Jože Kralj, Mengeš; Darinka Ocepek, Litija; Amalija Kikelj, Ambrus; Srečko Jerin in Anton Kamenšek, Ločna; dr. Marjan Pungerčič, Sevnica; Miha Urbančič, 71, šentpavel; Jože Gregorc, Smlednik.
Letos se je naš Miklavž pač u-maknil proslavi Brezmadežni, ki smo jo imeli v nedeljo, 6. decembra, in o kateri smo že posebej poročali. Miklavž pa je naše male razveselil naslednjo nedeljo, 12. decembra.
Ker se je naš dušni pastir Jože Horn moral podvreči težji operaciji, je za božične praznike in novo leto prišel v Mendozo Franci Cukja-ti, za kar smo mu iz srca hvaležni vsi Mendoščani. Za polnočnico je maševal Cukjati, g. Horn ,pa si je že toliko opomogel, da je lahko soma-ševal. Na sveti dan pa je koncele-brirano mašo vodil in pri njej tudi pridigal že g. Horn, za katerega smo tako lahko videli, da se mu zdravje vrača.
Omeniti moramo, da nam je na sveti večer in na sveti dan pri o-bredih poleg ljudskega petja zapel nekaj božičnih pesmi tudi naš pevski zbor, ki ga je po odhodu pevovodje le. Marka Bajuka pripravil kot „korepetitor“ Ivan Bajuk.
V nedeljo, 27. decembra so nas pa pri maši razveselili naši otroci iz šolskega tečaja z „živimi jaslicami“ v glavnih prizorih ob pesmi „Poslušajte vsi ljudje“.
Božično razpoloženje je bilo polno prazničnega duha in veselja, posebej še, ko je bil spet med nami naš dušni pastir.
Po otroški boični prireditvi je g. Cukjati povabil na kratek razgovor našo mladino, ki se je v zelo lepem številu odzvala in tudi na sestanku osebno sodelovala.
Bb
SAN JUSTO
PRIPRAVA NA BOŽIC
Božič je čas miru in tihe družinske sreče. Kako lepo je, če se tudi otroci nanj pripravijo in sodelujejo z božičnim čudežem!
Zato so tudi letos požrtvovalne u-čiteljice Balantičeve šole priskočile na pomoč, da so se otroci 21. in 22. decembra srečali in se pripravili na lepi božični praznik.
Prvi dan so risali in pisali božična voščila za domače. Na ostarele ljudi iz zavetišča tudi niso pozabili in jim poslali prisrčna vabila za božičnico. Naslednji dan so skupaj premišljevali pomen božiča in kako naj se nanj pripravijo. To so tudi narisali ter s temi plakati okrasili Naš dom.
Pripravo so zaključili s spovedjo in z živimi jaslicami, katere so predstavili sami. Vsi smo se vtopili v
božično skrivnost ob besedah kateheta T. Bidovca, posebno pa še, ko so otroci z lučkami v rokah podarili novorojenemu Jezusu žrtvice. Teh je bil gotovo najbolj vesel!
BOŽIC V NAŠEM DOMU
Na božični dan so naši fantje hoteli pripraviti majhno veselje ostarelim ljudem Rozmanovega zavoda. Zgodaj so jih popeljali k slovenski sv. maši, da bi se še oni razveselili ob rojstvu našega Odrešenika.
Po maši si je številna skupina rojakov, zbrana v Našem domu, voščila praznike. Zasedli so prostore ob skrbno pripravljenih mizah, za zajtrk in sprejeli božična voščila predsednika SFZ Boštjana Modica, predsednice Našega doma Pavle Lipušček in delegata dr. A. Starca, ki so bila polna lepih želja, blagoslova, srce in notranjega miru. Zatem je Magda Zupanc z občutkom podala božično recitacijo.
Odprl se je zastor in prikazale so se žive jaslice, človek se ves razneži pri jaslicah, kako pa šele, če so žive! Na lepo okrašenemu odru so se razvrščali pastirji, ki so prinašali svoje darove..., angel, ki je pel glorijo Bogu, Marija in Jožef in mali živi Ježušček.
Takrat je iz mladih grl zadonela božična zgodba, ki je že stara 2000 let, a se vsako' leto na novo ponavlja in prinaša v vsa srca upanje in mir za boljši svet. Vsi smo občutili, kako se nam je približala božja dobrota.
Po zajtrku so se mladi zbrali in v sredo povabili še diakona Janka Krištofa s Koroške, ki je bil na o-bisku v Argentini, in vsi skupaj peli božične pesmi, da se je bilo kar težko raziti....
SILVESTROVANJE
Kot je že v navadi, smo se tudi letos zbrali za Silvestrov večer v Našem domu. V lepo okrašeni dvorani, za kar je poskrbel Tone Oblak, se je zbralo lepo število rojakov. Lučka Jereb in Emil Urbančič sta pričela večer s pozdravi za vse navzoče. Sledila je okusna večerja. Zvedeli smo, kaj vse se je letos v Našem domu delalo: mladina s pomočjo starejših, ki so ji stali ob strani.
Ob pesmi „sv. Trije kralji“ so se res prikazali Trije modri, ki so marsikaj poučnega povedali, pohvalili delo ter obdarili vso dvorano.
Pozdravila nas je tudi predsednica Pavla Lipušček. Ob polnoči smo si vsi zbrani zaželeli srečno novo leto. Zatem so se pari zavrteli ob zvokih Zlate zvezde, drugi pa prijateljsko kramljali še pozno v noč.
Vse pa že sedaj vabimo na pustno veselico, ki bo 13. in 14. februarja, na katero se že pridna pripravljamo.
a- h-
Emil Cof	(4)
Društvo Slovencev - Zedinjena Slovenija
1948 — 1962 — 1988
SPOMINSKE PROSLAVE
Že od leta 1948 Društvo Slovencev odn. Zedinjena Slovenija prireja vsako leto na prvo nedeljo v mesecu junijiu „Spominsko proslavo“ v počastitev vseh naših žrtev sovražne okupacije, nacističnega nasilja in komunistične revolucije. Prva leta so bile proslave po raznih buenosaire-ških cerkvah in dvoranah. Odkar pa imamo Slovensko hišo, se proslava redno vrši s sv. mašo v cerkvi „Marije Pomagaj“ — samo izjemoma v buenosaireški stolnici — s poklonitvijo pred spomenikom padlim žrtvam na dvorišču in programom v dvorani.
Posebno slovesne so bile spominske proslave ob 10-, 20-, 25-, 30- in 40-letnici narodne tragedije. Tedaj se je redno položil venec pred spomenik argentinskega Osvoboditelja generala San Martina ob množični udeležbi naših rojakov s številnimi narodnimi nošami, kar je vzbujalo pozornost in zanimanje argentinske publike. Na te prireditve so bili vabljene tudi argentinske osebnosti in predstavniki drugih narodnih skupnosti izza železne zavese. Nekatere
teh slovesnosti je tudi snemala televizija in nekatere radijske postaje. Tudi nekateri argentinski časopisi so poročali o njih. Navzočim so se delili primerni letaki s pojasnili, kdo smo in kaj je slovenski narod pretrpel in doma pod komunistično diktaturo še vedno trpi.
Proslava 25-letnice je praktično trajala ves mesec junij 1970. leta. V nedeljo 7. junija je bila spominska proslava v dvorani Slovenske hiše. Slavnostni govornik je bil pisatelj Karel Mauser. Njegov miselno in vsebinsko globok govor je navzočo publiko tako prevzel, da je prekinila s tradicijo molka na teh proslavah in je govornik bil deležen silnih o-vacij in ploskanja. Prisoten je bil tudi častni pokrovitelj teh jubilejnih proslav brigadni general Bartolomé
E.	Gallo. V nedeljo, 14. 7. je bila v stolnici v Buenos Airesu spominska maša, katero je daroval primas Argentine kardinal Antonio Caggiano. Imel je zelo lep spominski nagovor. Po maši se je vsa slovenska skupnost zbrala pred spomenikom generala San Martina, kjer je predsednik Zedinjene Slovenije Božo Stariha s
člani odbora položil venec. Govorila pa sta že omenjeni general B. E. Ga-llo in tajnik Narodnega odbora za Slovenijo Miloš Stare. Ganljiv je bil prizor najmlajših, ki so se s polaganjem rdečih nageljev pred spomenik poklonili spominu 12.000 padlih domobrancev in borcev za svobodo. V okviru jubilejnih proslav je Zedinjena Slovenija organizirala 26. junija v City Hotelu tiskovno konferenco, kateri je predsedoval že preje omenjeni general B. E. Gallo, vodil pa jo je predsednik odbora Božo Stariha. Referat o udejstvovanju Slovencev v Argentini, o naši narodni tragediji v letu 1945, o pokolu naših fantov in mož in o vzrokih našega zdomstva je podal Pavel Fajdiga. Ob tej priliki je bila tudi predstavljena pravkar izšla reprezentativna izdaja slovenskega prevoda največje argentinske pesnitve, Hernandezovega Martina Fierra. O vseh teh proslavah so obširno poročali argentinski časopisi, radiopostaje in televizija.
Ob 40-letnici pa je bila dvodnevna proslava. V soboto 1. junija 1985. leta zvečer je bila na dvorišču Slovenske hiše poklonitev in položitev venca pred spomenik padlim žrtvam in v dvorani svečan odrski prikaz. V nedeljo, 2. 6. dopoldne je bila kon-celebrirana sv. maša v buenosaireški stolnici, katere se je udeležilo preko 1000 Slovencev, med njimi čez 200 narodnih noš. Potem, je bil sprevod po ulici Florida do spomenika
generala San Martina, kjer je bil položen venec s slovensko in argentinsko zastavo. Prisotni argentinski publiki so se delili primerni za to priliko izdani letaki.
SLOVENSKI DNEVI
Namen Društva Slovencev je med drugim vedno tudi bil ohranjati in krepiti slogo med slovenskimi novo-naseljenci. K temu zelo pripomore tudi vsakoletna prireditev „Slovenskega dneva“, katero je zamislil drugi društveni predsednik inž. Albin Mozetič. Prvi Slovenski dan je bil
22.	aprila 1956. leta na Slovenski pristavi v Castelarju, na katerem so na pobudo Društva Slovencev sodelovale vse slovenske organizacije in društva. Na njem so se srečali prijatelji in znanci, ki se mogoče že leto dni in več niso videli. Od tedaj je bil vsako leto Slovenski pristavi v Castelarju; sedaj pa že mnoga leta kroži po posameznih večjih slovenskih Domovih Velikega Buenos Airesa, kjer je dovolj prostora, da se zbere po 1000 in več gostov. Leta 1987 je bil že 32. Slovenski dan in sicer je bila zopet na vrsti Slovenska pristava, katerega sta se udeležila tudi gosta iz Slovenije, koprski škof dr. Janez Jenko in msgr. Franc Bole, ki nista mogla prehvaliti prireditve in sta o tem tudi pisala v domačem katoliškem tisku.
SLOVENSKA RADIJSKA URA
Že v prvih letih našega bivanja v Argentini je Miloš Stare organiziral nekaj slovenskih radijskih oddaj na radiopostajah Exelsior in El Pueblo, posebno ob pomembnih obletnicah: spominske proslave, narodnega praznika 29. oktobra, Majniške deklaracije in dr. Želja po stalni slovenski radijski oddaji pa se je uresničila šele v oktobru 1969. leta s pomočjo slovenskih premožnih podjetnikov, ki so v njej oglašali svoja podjetja. Oddaje so bile v pričetku ob sobotah popoldne, pozneje ob nedeljah dopoldne. Mnogokrat so nam razne postaje, na katerih smo imeli oddajo, menjavale urnik. Končno pa nam je Radio Antártida v februarju 1983. leta, ko so jo prevzeli novi lastniki, odpovedala. Iskali smo nove možnosti, vendar ni bilo na nobeni postaji prostega primernega urnika, ali pa so bile finančne zahteve tako visoke, da jih nikakor nismo zmogli. To je velika škoda, ker je slovenske oddaje poleg novonaseljen-cev poslušalo tudi mnogo starona-seljencev.
SOCIALNO IN GOSPODARSKO DELO
V prvih letih našega bivanja v Argentini, ko še ni bilo nobene druge dobrodelne ustanove, je Društvo
(Nad. na 4. str.)
MALI OGLASI
IŠČEM žensko osebo za pomoč starejši gospe, plače po dogovoru, informacije na telefon 762-1280.
ZA DOM
POHIŠTVO: za jedilnice, spalnice, dnevne sobe, moderno in angleški stil. Martin Kovačič — T. E. 765-1682.
PREGELJ in sinovi: izdelava kuhinjskega pohištva; Montevideo 35 - Tablada - T. E. 652-8159.
REDBCORA — celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge — Bolivar 224, Ramos Mejia, T. E. 654-0352.
Garden Pools — konstrukcije bazenov -filtri - automatično zalivanje - Andrej Marolt, Martinez de Hoz 110, San Miguel, T. E. 664-1656.
SANITARNE NAPRAVE
Sanitarne in plinske naprave — privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov. Andrej Marolt, Avellaneda 216, San Miguel. T. E. 664-
1656.
ARHITEKTI
arh. Marija Bavec — Belgriano 123 -17. nad, “5” - R. Mejia - Tel. 654-2461; poned., sreda, petek od 17 do 19.
ADVOKATI
dr. Vital Ašič — odvetnik; ponedeljek, sreda, petek od 17. do 19., Don Bo-soo 168 — San Isidro; T. E. 743-5985.
dr. Franc Knavs — vtsakovratnie civilne, delavske in trgovske zadeve v Capitalu in Pcia. Bs. As. — Tneu-man 1455, 9. nadstr. E - Tel. 45-0380 - poned., torek, četrtek od 16 do 20.
TRGOVINA
Delikatesa Franc Vester — Gana 119 -Capital - (1 kvadro severno od postaje I.iniers).
Alpe Hogar — Stane Mehle — vse za
vaš dom - L. Vermet 4225 - 1826 Rem. de Escalada - T. E. 248-4021.
GOSPODARSTVO
Zavarovanja M. in H. Lobodu — Sarmiento 385, 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - T. E. 312-2127.
Kreditna zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od poned. do petka od 14. do 19. ure.,
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od ponedeljka do petka od 14. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN — Slovenski dom - Cordoba 129
Tel. 755-1266 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure. (g. Stanko Oberžan).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS — Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10,30 do 12,30 (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA RAMOS MEJIA. V pritličju poslopja Sloge, Moreno 129. Od ponedeljka do petka od 16.—19. ure. T. E. 658-6574 — 654-6488.
Cena inajveč štirih vrstic A 5.- za enkratno ¡objavo, za ves mesec j— 4 številke t— A 15.-.
VODORAVNO: 1) Orodje za košnjo. 5) (Emil —) Francoski naturistični pisatelj. 9) Skupina strelov avtomatskega orožja. 14) Koroška pritrdilnica. 17) Egipčansko živalsko božanstvo. 18) Zajedavska žuželka. 19) Prav tako. 20) Prislov, ki izraža odmikanje. 21) Enota za merjenje. 22) Rani s pikanjem. 23) Hirajoč, umirajoč. 24) Nasprotna od desne. 25) Zgodovinska doba. 26) Aga-vi podobna tropska rastlina. 27) šiba, palica. 28) Seznam imen. 30) Nanašajoč se na narod. 32) Ploskev vsakega od listov. 34) Ime pesnika Župančiča. 35) Majhna odprtina v zidu. 36) Primorsko pristaniško mesto. 37) Eden od nazivov za Kristusa. 41) Posipajo s soljo. 44) Ločilo. 45) Trdi ovoji pšeničnega semena. 46) Avstralski noj. 47) Čez. 48) Sončno božanstvo starih Egipčanov. 49) ¡Slovenska pokrajina. 50) Predstojnik fakultete. 52) Izpije v dušku do dna. 53) Slovenska reka. 54) Bližnji sorodnik. 55) Povrtnina. 56) Enak. 57) Nasičena. 58) Razmočena zemlja. 59) Prva žena. 60) Razčlanjevanje. 62) Oblikuje, izdeluje. 63) Reševalec ugank. 67) Mati Device Marije. 68) Upodobitev, podoba. 69) Bil pokonci. 70) Oče. 71) Pevec, ki vodi petje v cerkvi. 74) Se hitro premikajo. 75) Se nadejam. 76) Pokrit. 77) Nanašajoč se na olje. 78) Vodne živali s kleščami. 80) Medmet, ki izraža zaskrbljenost. 81) Izražanje hvaležnosti. 82) Skrajni deli polotokov (4. sklon). 83) Zamisel. 85) V Argen-
tini umrli slovenski prelat. 87) Paznik pri vratih. 88) Razgibanost. 90) Pri podiranju preostali del debla. 91) Mali prerok. 92) Za živalsko hrano posušena trava. 93) Pomoč, zaslomba. 94) Nanašajoči se na tramvajsko garažo. 98) Zelo slaba. 101) Ženin brat. 102) Enota za merjenje osvetljenosti (množ.). 104) Ravnokar narejen. 105) Indijska ženska obleka. 106) hleprozoren. 108) Opit z alkoholno pijačo. 109) Skrbi za žival, ki se hrani na pašniku. 110) Nespremenjen. 111) Mirno življenje, stanje v naravi (množ.). 112) Zbada, grize. 113) Usmeritev. 114) Rimljansko hišno božanstvo. 115) Oseba, ki jo sovražnik pridrži kot poroštvo, da se izpolni dogovor. 116) Velik zaprt prostor za prireditve (množ.). 117) Nataka.
NAVPIČNO: 1) Trdna skalnata snov. 2) Peta igra. 3) Proizvajalec sira. 4) Medmet, ki izraža bolečino. 5) Predmet, ki zapira. 6) Mamilo iz maka. 7) 7) Polakirani. 8) Predplačilo. 9) Travniška jedilna rastlina. 10). Negativno naelektren ion. 11) Mladenič. 12) Pogojnik: če, ko. 13) Razporoka. 14) Grm z zelo trdim lesom. 15) Jaški, jarki. 16) častitljiv starec. 18) Del noge. 20) Ropa, izkorišča. 26) Pozdrav pri slovesu. 27) Del trupa. 29)Vztrajno in ponižno prosil. 31) Lepo vedenje. 33) Enakomerno tolče s prstom. 34) Kulturna rastlina. 37) Dragocena kovina. 38) Prva sovjetska tajna policija. 39) Spo-
vednik španskega kralja Karla IV. 40) Pisni znak najstarejše germanske p;-save. 41) Skupaj pripeta. 42) Vrtinčast tropski vihar. 43) Grm z nazobčanimi listi in visečimi mačicami. 44) Stotina dinarja. 45) Odstranjevati z vodo umazanijo s perila. 48) Žensko pokrivalo. 49) Jemanje, tujih stvari. 51) Vnema, polet. 53) Izdelovalec pohištva. 54) Kraj na Notranjskem. 55) Iztegujem roko. 57) Nanašajoč se na istoznačnico. 58) Rezati dlake tik ob koži. 61) Letve, tramiči. 62) Manjša skupina ljudi v neki skupnosti, ki se hoče uveljaviti na škodo drugih. 68) Eha od Združenih držav Amerike. 64) Utežna mera za drage kamne. 65) Hunski poglavar. 66) Kmet, orač. 68) Ima gmotne možnosti. 69) Kreg, prepir. 71) Močen, debel sukanec. 72) Nizek ženski glas (množ.). 73) Ki ji pripada. 76) Govori bedarije. 78) Rečejo, povedo. 79) Nasilni vstop.
ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE
REDACCION Y ADMINISTRACION:
RAMON L. FALCON 4156 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Teléfono: 6 9 - 9 5 0 3
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: dr. Tine Debeljak, Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
0 ge S 3 _	FRANQUEO PAGADO
	Concesión NO 5775
° S> £ ^ o	TARIFA REDUCIDA
	Concesión N9 38¡24
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual No. 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1. 1987:
Za Argentino A 100; pri pošiljanju po pošti A 120; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 45 USA dol. TALLERES GRAFICOS “VILKO" S R.L., ESTA-DOS UNIDOS 425, 1101 - BUENOS AIRES • T. E. 362-7215
OBVCSTILA
SOBOTA, 30. januarja:
Ob 19.15 uri sv. maša v cerkvi Marije Pomagaj v spomin 40-letnice ustanovitve Društva Slovencev.
SOBOTA, 13. februarja:
Naš dom, San Justo — Pustna veselica.
NEDELJA, 14. februarja:
Naš dom, San Justo — Pustna veselica.
SPOROČILO
Zaradi počitnic v tiskarni bo naslednja številka Svobodne Slovenije izšla šele zadnji teden v februarju, to je 25. februarja.
Uprava
81) Ki ne morejo hoditi. 84) Razstrelivo. 85) Del kopnega obdan z vodo. 86) Sobna rastlina. 87) Tista, ld je vmes. 89) Žolca. 90) Južni Evropejec. 91) Loki med stebri. 93) Nekoliko uvele. 95) Vemo. 96) Prenašajoč- 97) Trske. 98) Domača dolgouha žival. 99) Načelnik banovine (dvoj.). 100) Trgovec z urami. 101) Osebni način izvajanja, slog. 103) Zagrabil. 107) Lirska pesem. 108) Mehka dlaka. 109) Medmet opozorila za molk.
ZEDINJENA SLOVENIJA
se bo ob 40-letnici ustanovitve DRUŠTVA SLOVENCEV spomnila ustanoviteljev in vseh svojih živih in pokojnih članov pri sv. maši, ki bo v soboto, 30. januarja ob 19.15 uri v cerkvi Marije
Pomagaj.
Javna proslava 40-letnice pa bo združena z letošnjim Slovenskim
dnevom.

¡■■■■■■■■■■■■■■■■i
■ ■■■■■■■■■!■■■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■ an ■■■■ ■&mmr -«■■■■■■■■■■■■»■■■■	■■■■■■
ZEDINJENA SLOVENIJA (Nad. s 3. str.)
Slovencev imelo tudi socialni odsek, ki je upravljal dobrodelni sklad, v katerega so člani poleg članarine plačevali po 1 peso mesečno. Iz tega sklada so se dajale podpore pomoči potrebnim. Ko so se ustanovile druge socialne ustanove, je ta odsek nehal delovati.
V začetku je bil tudi ustanovljen posmrtninski sklad, v katerega so člani prispevali po 1 peso za vsak smrtni slučaj. Kasneje je bil tudi ta odsek ukinjen. Od takrat se izplačuje posmrtninska podpora iz normalnih dohodkov društva.
Leta 1949 je društvo skušalo ustanoviti posebno organizacijo „Vzajemno pomoč“ za pomoč najpotrebnejšim v starosti, nezgodi in smrti. Vendar ni bilo dosti interesentov, zato se ta organizacija ni uresničila.
Že leta 1950 je Društvo Slovencev pričelo misliti na nakup pristave v Castelarju na ulici Monte. Na meddruštveni seji 15. januarja 1951. leta, katere so se udeležili odborniki Društva Slovencev, zastopniki Dušnega pastirstva, člani mladinskih organizacij, Katoliške akcije, igralskih družin, pevskih zborov in Družabne pravde, je bil sklenjen nakup in sicer naj bi bila lastnica gospodarska družba „Edin“, katero bi ustanovili
delničarji. Ker tedaj ni bilo nobene slovenske organizacije s pravno o-sebnostjo, so 16. junija 1951 podpisali kupnoprodajno pogodbo Miloš Stare, Jože Lesar, dr. France Mihelič in Janez Kralj. Upravo pa so prevzeli okoličani „Pristavčani“, ki so leta 1966 ustanovili svoje „Društvo Slovenska pristava“, ki ima značaj slovenskega doma. Po raznih spremembah mnenj glede pravnega lastništva Pristave, je končno prišlo do sklepa, naj postane lastnica Zedinjena Slovenija, kakor se je medtem preimenovalo Društvo Slovencev. Tako je Zedinjena Slovenija leta 1966 povedla akcijo, naj bi ji delničarji odstopili svoje deleže, kar je večina tudi storila. 31. oktobra 1969 je bila Pristava končno prepisana na Zedinjeno Slovenijo; družba „Edin“, ki ni bila nikoli pravno ustanovljena, pa je bila razpuščena. Društvo Slovenska pristava z lastnimi sredstvi zida in izboljšuje naprave. Medtem je tudi mladina leta 1953 kupila zemljišče za pristavo na ulici Ran-chos, leta 1974 pa ga je odstopila Zedinjeni Sloveniji. Tako je danes Pristava od ulice Monte do ulice Ranchos pravna last Zedinjene Slovenije, to je vse slovenske skupnosti; nova zgradba pa je stvarno last društva Slovenska pristava.
PRAVNE OSEBNOSTI
Kakor smo videli, so bile težave
z lastninsko pravico pri nakupu nepremičnin. Zato je bil na občnem zboru Društva Slovencev pooblaščen odbor, da prične postopek za pridobitev pravne osebnosti, in če bi bilo potrebno, da na zahtevo oblasti spremeni društvena pravila v vseh točkah, ki niso bistvene važnosti. Po nasvetu advokata, ki je vodil postopek pri oblasteh, je bila na izrednem občnem zboru 16. oktobra 1959 sprejeta sprememba imena v „Eslo-venia Unida“ — Zedinjeno Slovenijo. Razlog za to je bilo dejstvo, da obstajajo društva s podobnimi imeni in bi zlasti v slučaju kake zapuščinske zadeve lahko nastala neprijetna zmešnjava. Postopek pri oblasteh je bil dolg, bile so potrebne še nekatere spremembe pravil, katere je potrdil občni zbor 22. oktobra 1961. Končno je bila društvu Zedinjena Slovenija priznana pravna osebnost z dekretom št. 1933 dne 28. februarja 1962. leta.
MEDORGANIZACIJSKI SVET
Od leta 1956 dalje so se pričeli v Velikem Buenos Airesu ustanavljati „Slovenski domovi“, kjer se je pričelo samostojiio razvijati versko, kulturno, družabno, šolsko in športno življenje. V malo letih je bilo ustanovljenih 7 Domov, ki imajo veliko skupnega z nameni Zedinjene Slovenije. Ker ima ta po svojem nastanku in pravilih nalogo družiti in predstavljati slovenske demokratične be-
gunce v Argentini, je bilo potrebno rešiti vprašanje odnosa med Zedinjeno Slovenijo in spontano nastalimi Slovenskimi domovi. Po posvetovanjih med upravnim svetom ZS in zastopniki Domov se je 25. februarja 1962 slovesno podpisal sporazum, katerega glavne točke so bile: „U-pravni svet Zedinjene Slovenije izjavlja, da šteje vse organizacije krajevnih domov, ki podpišejo ta sporazum, za samostojne in v načelu neodvisne. Vodstva krajevnih domov pa priznavajo Zedinjeni Sloveniji značaj matične organizacije, ki predstavlja celotno slovensko skupnost pred oblastmi. Zaradi lažje izmenjave misli in direktnega stika vodstev se ustanovi ‘Medorganizacijski svet’, ki ima posvetovalni namen v splošnih vprašanjih skupnosti in imajo njegove ugotovitve le moralno veljavo. Svet naj zaseda vsaj dvakrat v poslovni dobi.“ že mnoga leta pa zaseda Medorganizacijski svet 5 krat na leto. V pričetku so bile seje vedno v prostorih Zedinjene Slovenije; od leta 1980 dalje se pa vrstijo tudi po Domovih.
ZAKLJUČEK
Do sedaj so opisana najvažnejša dela, katera je opravilo Društvo Slovencev odn. Zedinjena Slovenija v 40 letih svojega obstoja.
Za konec serije podlistkov naj o-menim še nekatera: Poleg že ome-
njenih izdaj šolskih knjig in zvez-kov-abecednikov je društvo še izdalo 1. 1952: Rigler: „Sam temeljito kasteljanski“; 1973 Vivod: „Vaditeljski priročnik“; 1975 Smersu; „Zadružništvo — temelj gospodarske o-samosvojitve“ in ob raznih priložnostnih brošurice in letake o Sloveniji in Slovencih v kasteljanščini.
Poleg že omenjenega častnega člana in predsednika msgr. Janeza Hladnika so bili imenovani za častne člane za njihovo obširno delo za dobrobit Slovencev še 1. 1980 Miloš Stare, 1983 dr. Tine Debeljak, 1984 msgr. Anton Orehar in 1985 Rudolf Smersu.
V decembru 1975 in januarju 1976 se je izvedla med rojaki anketa, kaj mislijo o naši organizirani skupnosti in o vlogi Zedinjene Slovenije.
Zedinjena Slovenija sodeluje že več let z ostalimi narodnimi skupnostmi na oficialnih inmigrantskih proslavah, katere prireja vsako leto meseca septembra „Dirección Nacional de Migraciones“.
Z resolucijo Notranjega ministrstva je Zedinjena Slovenija službeno priznana kot predstavnica slovenske skupnosti v Argentini.
Na pobudo Zedinjene Slovenije je bil lansko leto ustanovljen „Slovenski zgodovinski muzej“, če bo ta akcija ušpela, bo to samostojna ustanova.
Konec