8000032	Ä _
OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE
, Muzejski trg 1 a 3000 Celje
PEČNIK IMPLANTATI d.o.o
David Pečnik, dr. dent. med.
Loke 33 - Hotel Benda	m
3330 Mozirje	■
Commerce
BO 9001 Q-842
.©(P@© zim® Im p®«m0&d
IMPLANTOLOGIJA - vstavitve zobnih vsadkov in izdelava protetičnih nadomestkov ESTETSKA PROTETIKA - brezkovinske prevleke, luske,
'mfilm Hué&tS
UGODNE CENE - MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE
(g) 080 22 36 www.hfxommerce.5i
info: www.implantati.net e-mail: pecnik.implantati@siol.net
GSM: 041 791 754 Tel.: 03 705 36 36 Fax: 03 705 36 37
— j .■ ■■, ,	I \\	J ' /	\ ì I	f j	f		; ( 1 )
^	!	,	ggsš	jags	. . 7				' M		
D			
			
			
			A
977035 1 »8 1 4 0 I 4
V
, SP Plac Ljubno,
J (
•< '-V .	v
P	1 K1Ä	: ~	*
«si m
if ■*
^ < > ab Twrsgrr
5'
et ri

“>V'
Lftl i
-*> *?**
EÖI

,r^
simer
okna in vrata
■	Simer d.o.o., Ipavčeva 22, 3000 Celje
■	P.E. Ljubljana, Brnčičeva 7,
■	RE. Koper, Ferrarska 17,
Zastopniki:
■	Maribor 02 620 97 37
■	Jesenice 041 756 750
■	Ribnica 040 313 712
■	Velenje 051 330 667
Cas ie za uvoden nakup!
! Jesenska akcija z 8% popustom
! v mesecu oktobru in novembru!
www.simer.si
PVC okna in vrata
POSLUŠAJTE NÀS - IZVEDELI BOSTE VEČ
RADIO GOLD?
Savinjski vai
www.radioAldi.si
106,2 Mhz '
mm FREKVENCA » SIAM PRIJATELJI
V kabelskih sistemih po Zgornji Savinjski dolini na 90.3 MHz
A0 M’ tt<C
Pizzerija
:®q i
Savinjska cesta 1, 3331 Nazarje Gsm za naročila : 031/892-685 http:www.izoles.si Delovni čas :
Pon. - čet od 5.30 do 23. ure Pet. - sob od 5.30 do 1. ure Ned. in prazniki od 8.00 do 23. ure
Cenjene goste obveščamo, da ponovno obratujemo j ni vas vabimo na okusne malice, pice ...
Trgovina z obutvijo
Jurček
KOPITARNA
Odprto:
pon. - pet. od 8. do 12. in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure
TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE v prodajnem centru IZOiCJ Nazarje, tel. 839 09 50 in prodajalna Jurčeh v Parižljah, tel. 705 09 33
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj
—
Odkupujemo mlado pitano ; za zakol ’
Sloveniji zbirne
Informacije: 04l 592 197 ali 041 218 543
Informacije:
-	KT Šmartno ob Paki
896	52 52 ali 051 317 024
-	TPC Šoštanj
898 49 88 ali 031 359 069 -KT Velenje
897	28 30 ali 051 353 783
VABLJENI V PICERIJO IZOLES - NAJUGODNEJŠE MALICE V DOLINI od pon. do sob. malice in pice že od 9. ure dalje. Tel.: 031 892 685
Jabolka (elstar, gala, jonagold, idared...)
Pridelana na sonaraven način na Sadjarstvu Turn. Informacije: 898 49 90 ali 04l 649 516
Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas
I Rodio Gold! Savinjski vol d.o.o., Dolenjo vos 83,3312 Prebold
		
	KNJIŽNICA	Tretja stran )
''			CELJE		
Ne ubijte kokoši!
Nekoč je na samotni kmetiji živel mož. Marljivo je obdeloval zemljo in pobiral pridelke, edina kokoš, ki jo je imel, pa mu je vsak dan znesla eno jajce. Ni bilo veliko, a z enim jajcem na dan in ostalimi pridelki je mož kar solidno shajal. Potem pasosenekegadnena njegov travnik pripelj ali obiskovalci iz mesta in si naredili piknik. Pekli so čevapčiče, kotlete, kurj a bedrca in perutničke ter se ob temnacejali s pijačo, da jim je teklo od brade. Ves dan so rogovilili po travniku, zvečer pa so pobrali šila in kopita ter se vrnili v mesto.
Mož ni mogel pozabiti pogleda na obilje hrane in pijače, ki se mu je nudil tistega dne. Ponoči se mu je sanjalo, da je v družbi bogatih meščanov, ki so imeli vsega napretek. Vse bolj ga je razjedala misel, da si tudi on vsaj enkrat zasluži pošteno gostijo, dokler ni nekega dne po neprespani noči vzel sekiro, ubil kokoš in jo spekel.
Mmm, kako je bila dobra, ves dan se je mastil z njenim mesomin še naslednje jutro se mu je kolcalo po njej ...Oblekelsejeinodšelvkokošnjakpo sveže jajce za zajtrk, toda pričakala gaje gluha tišina... Kokoši kajpak nibilo in tudijajcane - ne tisti dan in nikoli več. Od takrat dalje je žalosten prežvekoval le še zelenjavo in se spraševal, zakaj je ubil kokoš, kimujeneslajajca...
Sprašujem se, če tudi v Sloveniji nismo tik pred tem, da začnemo pobijati kokoši, ki nesejo jajca (nekatere celo zlata). Sindikalni populizem dobiva krila, saj se njihovi liderji zavedajo, da bo mogoče v mesecih do predsednikovanja Slovenije Evropski uniji za ceno ljubega miru v državi na sončni strani Alp izsiliti marsikaj.
Kako nevarna je lahko za Slovenijo vsesplošna rast plač, za katero se nameravajo sindikati boriti tudi s stavkami in uličnimi protesti, dokazuje kalkulacija, kaj bi se zgodilo, če bi plače pri nas od leta 2000 dalje rasle v skladu s produktivnostjo. V šestletnem obdobju bi to pomenilo za desetino višjo rast plač oziroma za skoraj milijardo evrov večjo maso plač, kar predstavlja skoraj 40 odstotkov lanskoletnega neto dobička slovenskega gospodarstva.
Jasno je, da bi zviševanje plač v tem kritičnem obdobju posledično povzročilo višjo inflacijo, zvišanje stroškov dela in s tem zmanjšanje konkurenčnosti ter postopno upadanje gospodarske rasti, zato bi morali sindikati in delodajalci združiti moči in od države zahtevati znižanje davčnih obremenitev plač, slednj a pa naj čim prej poskrbi za napovedani zakon o participaciji zaposlenih na dobičku.
Čebelarsko društvo Mozirje:
Slovesnost v čast čebelarju in
župniku Janezu Goličniku..........8
Ljubljana:
Alojz Zavolovšek razstavlja v parlamentu.. 10
Lenartov sejem:
»Fajn« kupčija in dobro barantanje.12
IZ VSEBINE:
Aktualno:
Zaostritve med sindikati in kapitalom.4
Rečica ob Savinji:
Izbrali novega ravnatelja..........4
Občinski svet Ljubno:
Stanko Zagožen bo državni svetnik?.5
Turistično društvo Mozirje:
Ob 115-letnici potreba po
regionalni turistični zvezi.............7
40
Mozirjada:
Športne prireditve razgibale Mozirje
ISSN 0351-8140, leto XXXIX, št. 40, 5. oktober 2007. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Edi Mavrič-Savinjčan, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
SINDIKATI ZAHTEVAJO S CENAMI USKLAJENE PLAČE, V NASPROTNEM SLEDIJO DELAVSKI PROTESTI
Zaostritve med sindikati in kapitalom
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so izpostavili zahtevo, da se osnovne plače usklajujejo s cenami življenjskih potrebščin in produktivnostjo na ravni dejavnosti. Za dosego cilja so sindikati pripravljeni uporabiti vse legitimne metode boja, zato so za 17. november napovedali velike demonstracije v Ljubljani. V kolikor sindikalnim zahtevam delodajalci ne bodo ugodili, bo sredi januarja splošna generalna stavka, so napovedali v ZSSS.
»BISTVO PROBLEMA JE PRI LASTNIKIH KAPITALA...
Priča smo klasičnemu spopadu med delom in kapitalom, ki se kaže vzavlačevanju pri pogajanjih o panožnih kolektivnih pogodbah,« je razmere ocenil predsednik ZSSS Dušan Semolič in dodal, da delodajalci delavcem zanikajo pravico, da se plače usklajujejo s produktivnostjo. »Imamo evropske cene, dobičke in nagrade menedžeijevter evropsko storilnost, torej naj dobijo delavci tudi evropske plače,« je bil odločen predsednik največjega sindikata v državi. V ZSSS so trdno prepričani, da so zahteve realne in uresničljive. V kolikor lastniki kapitala ne bodo pristali na njih, če ne bodo pripravljeni sklepati razumnih kompromisov, bo vSIoveniji konec socialnega miru, napovedujejo sindikalisti.
»Zvišale so se cene hrane, elektrike, vrtcev, zavarovanj, napovedanje dvig cen mesa, v zdravstvu. Plače so realno gledano vse manj vredne,« je povzel Semolič inspomnil,daima Slovenija najvišjo inflacijo v območju evro držav. Pri tem je soodgovorna tudi država, ki bi morala popraviti zakon o minimalni plači, spremeniti krivična pravila pri socialnih transferjih in na pokojninskem področju ter končno sprejeti zakon o udeležbi delavcev na dobičku, je bil konkreten Semolič.
Sindikati so za 17. november napovedali velike demonstracije v Ljubljani, kjer so že večkrat opozorili politike in strokovno javnost o krivicah, ki se godijo delavcem
(foto: Jože Miklavc)
PLAČE USKLAJEVATI S PRODUKTIVNOSTJO IN INFLACIJO
Predstavniki sindikatov znotraj ZSSS so pretekli teden na konferenci v Ljubljani z naslovom Zahtevamo višje plače, ker smo produktivnejši! soglasno podprli zahteve, da se plače tudi v zasebnem sektorju usklajujejo z inflacijo in produktivnostjo na ravni dejavnosti, v uspešnih podjetjih pa naj se upošteva tudi del nadpovprečne produktivnosti. Zavrnili so trditve delodajalcev, da
bodo imele te zahteve za posledico odpuščanje ali stečaje, saj je to po njihovem mnenju posledica slabega dela uprav.
»Pred dvema letoma smo šli v odkrit spopad z vlado, v prepričanju, da moramo braniti socialno podobo Slovenije. Demonstrirali smo v snežnem metežu in zmagali, ker smo verjeli v svojo moč,« je spomnil Predsednik ZSSS in dodal, da v Ljubljani pred začetkom predsedovanja Evropski uniji pospešeno barvajo fasade, da bo mesto videti lepo in prijazno. Vendar, poudarja, se bodo sindikati potrudili Evropi pokazati, kakšna vsebina se skriva za temi fasadami.
POŠTENO PLAČILO ZA POŠTENO DELO
Podporo skupni odločitvi ZSSS so izrazili vsi sindikati, člani zveze. V sindikatu kmetijslva in živilske industrije so opozorili, da bi morala ukrepati država, ker delež trgovine nekje presega 50 odstotkov prodajne cene in ker nekateri že vrsto let nesramno izkoriščajo svoj monopolni položaj. V sindikatu delavcev prometa in zvez so poudarili potrebo po dogovoru o kolektivni pogodbi dejavnosti in podjetij ter opozorili na zakon o kolektivnih pogodbah, ki predstavlja prepreko pri pogajanjih.
Predsednik sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije Tomaž Kumer je na konferenci izpostavil prepričanje, daje prišel čas, »ko se bomo pogovarjali o delavskih plačah, ki za pošteno delo zahtevajo pošteno plačilo.« Predsednica sindikata kovinske in elektroindustrije Lidija Jerkič pa je opozorila na izgovore delodajalcev, ki pravijo, da za pogajanja nimajo mandata. »Če ga ne bodo pridobili sami, jim bomo mi pomagali,« je bila povsem konkretna Jerkičeva.
Savinjčan
REČICA OB SAVINJI
Izbrali so novega ravnatelja
Svet Javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Mozirje je pretekli teden za novega ravnatelja Osnovne šole Rečica ob Savinji izbral profesorja športne vzgoje iz Gornjega Grada Tomislava Stankoviča. Na Rečici seje izkazala potreba po novem ravnatelju, potem ko je s prvim oktobrom odstopila dosedanja ravnateljica Vlasta Poličnik.
Po predstavitvi vseh treh kandidatov so člani sveta Stankoviča s tesno večino izvolili v drugem krogu, koje zbral osem glasov, njegovega protikandidata Gorazda Sotoška pa je podprlo pet članov sveta. Spomnimo, da so Stankoviča že pred časom podprli v svetu staršev, Sotoška pa je podpiral občinski svet. Po novi zakonodaji mora o novem ravnatelju podati mnenje še minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, nakar naj
bi ga svet zavoda dokončno potrdil. Stankovič vidi vizijo šole v izobraženem kadru, uporabi in uvajanju sodobnih oblik dela pri pouku, vzpostavitvi in ohranjanju dobrih odnosov v kolektivu, gojenju vrednot, kot so poštenje, tolerantnost ter ostale. Kot zelo pomembno izpostavlja delo z bolj in manj nadarjenimi učenci, predvsem pa želi povezati rečiško osnovno šolo z drugimi šolami in uvesti še tesnejše sodelovanje šole s starši.
Savinjčan
Izbrani ravnatelj OŠ Rečica ob Savinji Tomislav Stankovič želi ohranjati dobre odnose v kolektivu s pomočjo izobraževanja zaposlenih v smislu timskega dela (foto: EMS)
0
SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
Ženske se vse bolj vključujejo v politiko
Pretekli petek je v Spodnjih Pobrežjah potekal občni zbor Ženske zveze Zgornje Savinjske doline, na katerem so njene predstavnice izvolile regijski odborter sprejele program dela. Sočasno je potekal tudi ustanovni občni zbor Nove generacije SLS za Zgornjo Savinjsko dolino, na katerem je bila za predsednico izvoljena Mojca Presečnik.
Podpredsednica SLS in predsednica Slovenske ženske zveze (SŽZ) pri SLS Nada Skukje spregovorila o delu zveze, ki se zavzema, da se ženske enakovredno vključijo v politiko, saj je po njenem prepričanju današnja demokracija sicer samo polovična. Prisotne so pozdravili tudi predsednik regijskega odbora SLS Andrej Presečnik, koordinatorka regijskega odbora SŽZ Mira Kolenc ter vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik, kije predstavil delovanje stranke na lokalnem nivoju in povabil članice na obisk parlamenta.
Kot predvideva statut Slovenske ženske zveze, so ustanovili region-
Ženska zveza Zgornje Savinjske doline bo s svojini delovanjem poskušala vplivati na boljši in hitrejši razvoj doline
(foto: Irena Drobež)
alni odbor, ki ga sestavljajo predstavnice lokalnih odborov. Izmed kandidatk vseh sedmih občin Zgornje Savinjske dolineje bilo v regionalni odbor soglasno potrjenih dvanajst članic, ki bodo na prihodnji seji med sabo izvolile predsednico.
Junija letos si je Ženska zveza Zgornje Savinjske doline zadala usmeritve, kijih je na občnem zboru sprejela kot program dela regijske-
ga odbora. S svojim delovanjem bodo poskušale vplivati na boljši in hitrejši razvoj doline, med aktivnostmi, kijih bodo izvajale, pa je poudarek predvsem na zagotavljanju skrbi za zdravje in pomoč družinam v stiski, spodbujanju večje rodnosti, primernega zaposlovanja ter ena-
kopravnosti med spoloma. V organizirano delovanje stranke bodo skušale vključiti tudi svoje otroke in ostalo mladino.
Nova generacija SLSje podmladek stranke in je nevladna mladinska organizacija ki deluje vdobrobitmla-dih. Spodbuja povezovanje ter združevanje moči mladih tako na regijski kot državni ravni in omogoča politično udejstvovanje mlade generacije. Na delovnem sestanku seje zbralo enajst članov oziroma simpatizerjev, ki so podprli sklep o ustanovitvi zgornjesavinjskega odbora Nove generacije in soglasno izvolili predsednico, Mojco Presečnik.
Ob zaključku je prof. dr. Jana Bezenšek z mariborske univerze predavala na temo o družini v sodobnem svetu. Pri tem je opozorila na izrazite spremembe, ki so nekoč tipično slovensko družino privedle do različnih oblik, v katerih se čedalje bolj spreminjajo vloge, ki so temeljne za postavitev družine.
Irena Drobež
OBČINSKI SVET LJUBNO
Stanko Zagožen bo državni svetnik?
OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI
Samostojno finančno poslovanje
Ljubenski občinski svetniki so za kandidata lokalne skupnosti za državni svet izvolili podžupana Stanka Zagožna. Za funkcijo državnega svetnika gaje predlagala Slovenska ljudska stranka, zanj pa so glasovali vsi občinski svetniki. V dosedanjem sklicu je lokalne interese v državnem zboru zastopal Drago Bahun iz Velenja, ki se za to funkcijo ponovno poteguje in je že iskal podporo tudi zgornjesavinjskih občin. Iz Velenja prihaja tudi tretji doslej znani kandidat Franc Sever iz Slovenske demokratske stranke.
Ker v Zgornji Savinjski dolini nima protikandidata, Zagožen ocenjuje, da ima realne možnosti za izvolitev. Vendar samo pod pogojem, da ga bodo, v nasprotju z dosedanjo prakso, podprle vse tukajšnje občine. »Če bom izvoljen, se bom potrudil, da doline ne bom razočaral,« je po iz-
Občina Rečica ob Savinji sodi med novoustanovljene občine, zato je v prvem polletju letošnjega leta poslovala preko skupnega računa Občine Mozirje. V juliju so bile prenesene računovodske evidence in programi na sedež rečiške občine, ob tem je potrebno poudariti, da je v prvih šestih mesecih leta veljalo začasno financiranje in so bile realizirane le najnujnejše zadeve. Tako bo po besedah župana Vinka Jeraja imelo izvrševanje proračuna večji odraz v drugem polletju, ko bo možno učinkovitejše poročanje o stanju občinskih financ.
V nadaljevanju so svetniki potrdili
odlok o pokopališkem redu, s katerim so določili pokopališki red in oprav-Ijanje svečanosti na krajevnem pokopališču. Brez pripomb je bil sprejet tudi cenik pokopaliških in pogrebnih storitev ter odlok o gospodarskih javnih službah v občini. Po razdružitvi prejšnje skupne občine Mozirje je Občina Rečica dolžna z odlokom uskladiti obvezne javne in izbirne gospodarske službe. Odlokje osnova za sklenitev pogodb z izvajalci in izdelavo izvedbenih odlokov, saj trenutno občina funkcionira brez sklenjene pogodbe z mozirskim komunalnim podjetjem o upravljanju s komunalno infrastrukturo.
Savinjčan
Stanko Zagožen ocenjuje, da ima realne možnosti za izvolitev v državni svet (foto: EMS)
volitvi za kandidata kratko komentiral Stanko Zagožen. Za elektorja je bil pravtako soglasno izvoljen občinski svetnik Primož Budna.
Savinjčan
Zahvala!
Ob nesreči, ki se nam je zgodila iz torka 18. na sredo 19. septembra 2007, se zahvaljujemo vsem, ki so nam priskočili na pomoč. Iskrena zahvala gre Prostovoljnemu gasilskemu društvu Gorica ob Dreti, sosedoma Slavku Krulcu in Francu Matkutervsem krajanom in prijateljem, ki so nam po svojih močeh pomagali pri sanaciji plazu.
Družina Jožeta Moličnika
UPRAVNI CENTER MOZIRJE
Vpogled v elektronsko zemljiško knjigo
Ob prvi obletnici poslovanja celotne državne uprave na lokalnem nivoju, dela javne uprave in Občine Mozirje v mozirskem upravnem centru so pristojni na novinarski konferenci predstavili prednosti ter pomanjkljivosti dela pod skupno streho. Po mnenju predstojnikov različnih služb gre za napredek v vseh ozirih, kar nenazadnje potrjuje tudi minister za javno upravo dr. Gregor Virant, ki delo mozirskega upravnega centra ocenjuje kot primer dobre prakse vslovenski javni upravi.
Ob številnih izboljšavah se načelnik Upravne enote Mozirje in koordinator odbora za kakovost Vinko Poličnik zaveda tudi rezerv. Z zadovoljstvom je izpostavil možnost vpogleda v elektronsko zemljiško knjigo. Upravna enota Mozirje je prva v državi, ki daje vsakemu možnost, da preveri podatke v zemljiški knjigi. Poleg tega precej pozornosti posvečajo hitremu in preprostemu opravljanju storitev
državljanov ne glede na njihove zahteve, saj »naj namesto strank od vrat do vrat tekajo podatki.«
Z delom v upravnim centrom je zadovoljen tudi mozirski župan Ivan Suhoveršnik, ki je potrdil dobro sodelovanje služb znotraj hiše. »Idealna rešitev je, da v eni hiši domujejo vse službe, ki jih občani potrebujejo,« je bil jedrnat Suhoveršnik. In čeprav so spremembe edine stalnice tudi v delu državne uprave, bo po mnenju načelnika težko razumeti, če bi se visok standard storitev zlil v razvojno pokrajino.
Savinjčan
Od preteklega tedna Upravna enota Mozirje uporabnikom omogoča samostojen vpogled v zemljiško knjigo (foto: EMS)
GZS SAVINJSKO-ŠALEŠKA OBMOČNA ZBORNICA VELENJE
w	_
Regija Sa-Sa bo imela samostojno gospodarsko zbornico
Tako je sklenil upravni odbor Savinjsko-šaleške območne zbornice na svoji tretji redni seji. Ta je bila v torek, 24. septembra, vTermah Topolšica. Soglasno so sklenili, da se prične s postopkom preoblikovanja območne zbornice v samostojno pravno osebo. Na seji so imenovali delovno skupino, ki bo pripravila predlog aktov in model članarine Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Velenje.
Predvidevajo, da bo ustanovna skupščina nove zbornice že v začetku novembra. Predsednica upravnega odbora dr. Cvetka Tinauer in direktor zbornice Franci Kotnik sta predstavila razloge za predlagano statusno preoblikovanje območne zbornice. To so: neposreden vpliv na obseg prihodkov in stroškov poslovanja, možnost neposrednega vstopanja v pravna razmerja ter partnerstvo z razvojnimi institucijami v regiji Saša in zunaj nje, možnost samostojnega kan-
didiranja na razpisih za sredstva. Imeli bodo večji vpliv v strukturah nove regije in večjo možnost povezovanja gospodarstva, zato tudi večji interes ter vplivčlanovzbornice na njeno delovanje, boljši servis za člane in pregledne odnose z Gospodarsko zbornico Slovenije.
Ko je prevzemal funkcijo direktorja območne zbornice, je Franci Kotnik v svojem programu podal tudi nujnost približevanja zbornice potrebam gospodarstva. Zato je upravni odbor na svoji drugi seji sklenil, da bodo imeli seje po različnih podjetjih na svojem območju. Vsak gostitelj bo tako lahko člane odbora in goste bolje in natančneje seznanil z gospodarsko problematiko, s katero se srečuje.
Tokrat sojimvTopoišici predstavili smele načrte, ki jih imajo Terme Topolšica, Bolnišnica Topolšica, Občina Šoštanj in Krajevna skupnost Topolšica. Tako nameravajo glede na nenehen porast števila zdraviliških gostov zgraditi apartmajsko
naselje in nov objekt za wellness s ponudbo višje kvalitete. V neposredni bližini sedanjega bodo naredili še en hotel s štirimi zvezdicami. Nasproti bivše vratarnice bodo zgradili garažno hišo. Krajevna skupnost bo gradila nov dom krajanov, občina Šoštanj pa dom za starejše občane. Bolnišnica Topolšica načrtuje obnovo dotrajanih objektov in njihovo oživitev; v vili Bredi raziskovalno dejavnost, v Smrečini pa polikliniko z diagnostičnim centrom. Pri vsem tem bo potrebno aktivno in čimprejšnje vključevanje ministrstva za zdravje v nameravane projekte, saj je ministrstvo največji lastnik zemljišč in opuščenih objektov.
Gostitelja prihodnje seje upravnega odbora območne gospodarske zbornice bosta podjetji PUP in Komunalno podjetje Velenje, kjer se bodo člani odbora podrobneje seznanili s problematiko ravnanja z odpadki, urejanjem okolja in komunalno preskrbo v obeh dolinah.
Marija Lebar
Slavica MARN, s.p.
Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06,041 508 655
-	IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI ZA OSEBNA, LAŽJA TOVORNA VOZILA, TRAKTORJE, DELOVNE STROJE IN MOTOCIKLE
-	KRIVLJENJE TANKOSTENSKIH CEVI
-	IZDELAVA RAZNIH KOVINSKIH IZDELKOV PO NAROČILU
Za kmetije, ki so ostale v programu SKOP organiziramo PRIKAZ
NEGA PARKLJEV GOVEDI
-	v torek, 9- oktobra 2007, ob 9. uri
na kmetiji MOSTNIK, Bočna 65
-	v sredo, 10. oktobra 2007, ob 9- uri na kmetiji FUŽIR, Lepa Njiva 21
-	v četrtek, 11. oktobra 2007, ob 9- uri
na kmetiji ŠETEJ, Radmirje 25
Prikaz bo vodil g. Rok Planovšek, Veterina d.o.o. Mozirje
SL
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
Izpostava Mozirje
KMETIJSKA
SVETOVALNA
SLUŽBA
SLOVENUE
Organizacije
[
TURISTIČNE PERSPEKTIVE OB Ì15-EETNICI TURISTIČNEGA DRUŠTVA MOZIRJE
Potreba po regionalni turistični zvezi
Na kakšen način vzpodbuditi partnerski odnos znotraj bodoče Savin-jsko-šaleške pokrajine pri delovanju turističnih društev in promociji turistične ponudbe, je bilo temeljno vprašanje okrogle mize obli 5-letnici mozirskega turističnega društva, na kateri je sodeloval tudi predsednik osrednje slovenske turistične organizacije Dominik S. Čemjak. Pred tem so na krajši slovesnosti podelili priznanja Turistične zveze Slovenije zaslužnim delavcem domačega turističnega društva.
Častni bronasti znak za uspešno delo pri razvoju turizma so prejeli Anton Venek, Društvo podeželske mladine Mozirje in Robert Kleme-nak, srebrni znak pa je prejela dolgoletna predsednica turističnega društva Mojca Finkšt. Mozirsko turistično društvo je eno najs-
tarejših tovrstnih v Sloveniji in po besedah predsednika Andreja Kle-menaka so se prav v zadnjem desetletju začeli intenzivno ukvarjati s promocijo Mozirja. Kraj je namreč
nekakšen vhod v Zgornjo Savinjsko dolino in po prepričanju župana Ivana Suhoveršnika vse danosti niso dovolj izkoriščene. Ne želijo masovni turizem, pravi Suhover-šnik, vendarželja pri ljudeh obstaja, zato bi bilo prav izkoristiti vse priložnosti.
»Turistična društva sojedra in če ne bodo živela, bo to dolgoročni problem. Ko govorimo o slovenskem turizmu, so prevečkrat v ospredju številke, pozablja pa se, da turizem izhaja
Poslanec Jakob Presečnik (desno) je spregovoril o bodoči regionalizaciji, mozirski župan Ivan Suhoveršnik pa o sodelovanju med župani in občinami pri uresničevanju skupnih projektov (foto: EMS)
PROJEKT KARNEVAL
S tiskovno konferenco, ki je bila
18.	septembra, se je za občino Mozirje zaključil projekt Karneval. Šlo je za pobudo skupnosti Inter-reg lila za sodelovanje med dvema čezmejnima partnerjema. Z uspešno prijavo na razpis sta občini Mozirje in Novi Vinodolski pridobili okoli 390.000 evrov evropskih sredstev.
Začetek sodelovanja sega v oktober 2005. Takrat je bil skupni projekt odobren in zagotovljena sredstva za njegovo izvedbo. Kljub prvotni nameri, da se bo del sredstev, tako na strani slovenskega kakor
Denarja ni več
tudi hrvaškega partnerja, namenil v razvoj infrastrukture, temu ni bilo tako. Strogo namenska sredstva so bila uporabljena za izvedbo tržne analize, iskanje skupnih priložnosti, za izdajo različnih plakatov in brošur, za izvedbe različnih izobraževanj, nakup določene infrastrukture in izdajo glasila.
Prvotne težave je zamenjala zagnanost obeh partnerjev, da denar, ki gaje v razvoj turizma, za krepitev odnosov in vzpostavitev prijateljstev namenila Evropa, čim pametneje izkoristijo. Ravno na vezeh med ljudmi je bilo ogromno storjenega. Predsednik turistične
iz civilne družbe. Iz ljudi, ki so najprej okrasili svoj dom in to pokazali tudi ostalim. Naloga Turistične zveze Slovenije je, da se dosledno bori za
enakovrednost vseh treh stebrov: javnega, zasebnega in civilnega. Turizem se ne začne pri dolgoročnih načrtih, saj ljudje prihajajo zaradi majhnosti in raznolikosti dežele ter dobrih ljudi,« je med drugim dejal Černjak, ki je s Suhoveršnikom delil prepričanje, da še precej možnosti ostaja neizkoriščenih.
Kot je bilo slišati, turizem dobro funkcionira, vendar je potrebna povezava med turističnimi ponudniki. Jože Kandolf iz Turističnega društva Velenje je spregovoril o možnosti ustanovilve skupne turistične zveze Sa-Ša, za katero so pred leti že pripravili statut in osnutek
ustanovitvenega dogovora. V regiji trenutno delujeta dve zvezi, obe v Šaleški dolini, in petindvajset društev, zato bi bilo po Černjako-
vem mnenju v resnici smiselno razmisliti o skupni povezanosti. Eden večjih problemov na tej poti se kaže v nezainteresiranosti turističnih društev iz Zgornje Savinjske doline, saj se, razen predsednice TD Nazarje Vanje Hofbauer, nihče ni odzval vabilu na okroglo mizo. Zato je po mnenju Roberta Klemenaka težko razmišljati o iniciativnem odboru brez soglasja in interesa vsaj večine društev. Po njegovem mora iniciativni odbor za ustanovitev skupne zveze opredeliti naloge, zainteresirati društva, to pa pomeni graditi zvezo od spodaj navzgor.
Savinjčan
Predsednika slovenske in mozirske turistične organizacije Dominik S. Černjak (levo) in Andrej Klemenak sta Mojci Finkšt podelila srebrni častni znak za uspešno delo pri razvoju turizma v Sloveniji (foto: EMS)
, vezi ostajajo
zveze Novega Vinodolskega Vladimir Butkovič je na tiskovni konferenci izpostavil dejslvo, da je v tem času Mozirje obiskala skoraj tretjina Vinodolcev.
Ravno tako so se vzpostavile trdne vezi med različnimi društvi. V prvi vrsti med člani Pusta Mozirskega, ki so bili tudi pobudniki projekta, in člani Vinodolskega Mezopusta. Mozirski vrtnarji so pri hrvaških prijateljih uredili gredo ob samem vhodu v mesto, za katero bodo odslej skrbeli. Šolarji z obeh strani meje so z dvodnevnim obiskom spoznavali lepote in znamenitosti obeh občin. Mozirjani so se udeležili pr-
ireditev, ki so bile v okviru projekta organizirane v Novem Vinodol-skem, obiske pa so hrvaški prijatelji z veseljem vrnili. V Mozirju sta se konec septembra mudila dva avtobusa Vinodolcev, ki so si izlet v Mozirju zaslužili s sodelovanjem pri organizaciji odmevne prireditve Ružica Vinodola.
V času izvajanja projekta so se med ljudmi vzpostavili dobri in pristni odnosi. Njihova nadgradnja naj bi bilo skorajšnje pobratenje krajev. S tem se bo, čeprav brez evropskih sredstev, projekt uspešno nadaljeval.
Benjamin Kanjir
0
ČEBELARSKO DRUŠTVO MOZIRJE
Slovesnost v čast čebelarju in župniku Janezu Goličniku
Člani Čebelarskega društva Mozirje so v sodelovanju s Čebelarsko zvezo savinjsko šaleškega območja SA-ŠA in Občino Mozirje odkrili kip duhovniku, čebelarju, prevajalcu in dobrotniku, mozirskemu rojaku Janezu Goličniku. Slovesnost je potekala v soboto, 22. septembra, na prostoru pred cerkvijo sv. Jurija v Mozirju. Ob tej priložnosti so izdali tudi zbornik o njegovem življenju in delu.
čebelarstvom in imel včasih celo do 120 panjev čebel. Čebelje roje je rad poklanjal revnim župljanom. Iz nemščine je prevedel in prvi dal natisniti Popolni nauk za vse čebelarje, ki ga je napisal Anton Janša.
Duhovniku, čebelarju, prevajalcu in dobrotniku, mozirskemu rojaku Janezu Goličniku so odkrili kip pred cerkvijo sv. Jurija v Mozirju
(foto: Marija Lebar)
Dogodka so se poleg domačinov udeležili številni čebelarji iz cele Slovenije. Vse je najprej pozdravil mozirski župan Ivan Suhoveršnik, ki je poudaril pomembnost tokratnega dogajanja tako za čebelarje, kot za Mozirje samo, ki ne pozablja na zaslužne može, ki so se v kraju rodili ali tukaj delovali, saj so jim v Mozirju postavili že kar nekaj obeležij.
Slavnostni govornikje bil predsednik domačega čebelarskega društva Ivan Čopar. Poudaril je, kako pomembno vlogo je imel Janez Goličnik kot duhovnik, kot čebelar in kot dobrotnik. Goličnik seje rodil 3t.januarja 1737. leta v hiši, kije stala na mestu, kjer je danes Majer-holdova hiša. Imel je še brata Marka in sestro Elizabeto. Pobožni starši so oba sinova namenili v duhovniški stan, posesti pa so dali hčeri, ki seje poročila z Janezom Lipoldom. Iz tega zakona izhajata tudi oba znana Mozirjana Lipolda, kiju je za latinske šole pripravljal prav Janez Goličnik.
Ta je po končanih študijih, ko je
dosegel bakalavreat (doktorat) iz Svetega pisma, in potem, ko je služboval po več krajih, med drugim tudi v Gornjem Gradu, postal župnik v Grižah. Tukaj so potekala njegova najbolj plodna leta. Poleg običajnega dušnega pastirstva je Goličnik prenovil in dozidal tamkajšnjo cerkev. Ukvarjal se je tudi s
To je postalo prvo strokovno delo v slovenščini inje bilo kar štirideset let edini tiskani priročnik s področja čebelarstva.
Goličnik je umrl v Grižah 9. marca 1807. leta. Med svojimi farani je bil zaradi dobrih del in narodnogospodarskih idej tako priljubljen, da spomin nanj ni ugasnil. V
njegovo čast so tamkajšnji čebelarji v sedemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja odkrili kar dve spominski plošči, eno na Zadružnem domu, drugo na župnišču.
Ploščo so mu hoteli postaviti tudi v Mozirju, a so se zaradi Goličniko-vih velikih zaslug kmalu odločili za doprsni kip. Tega so slovesno odkrili Ivan Čopar, Ivan Suhoveršnik in Marko Purnat. Član kolegija predsednika Čebelarske zveze Slovenije Aleš Rodman je po izčrpnem govoru s priznanjem odlikoval Čebelarsko zvezo SA-ŠA. Sledil je še blagoslov, ki ga je opravil župnik Sandi Koren. V spremljajočem
Izdelavo doprsnega kipa Janezu Goličniku so zaupali kiparju Mihu Kaču, ki je tudi avtor Aškerčevega in še nekaterih drugih obeležij pomembnih ljudi v Mozirju. Kač živi v Bistričici pri Kamniku, njegovstari oče pa je bil Mozirjan.
kulturnem programu so sodelovali Savinjski trobilni kvartet, Moški pevski zbor Kulturnega društva Mozirje in učenci Osnovne šole Mozirje ter povezovalka Alenka Žagar.
Marija Lebar
OTVORITEV DVEH MODERNIZIRANIH CESTNIH ODSEKOV NA DOBROVLJAH
Še zadnjih osem domačij dobilo
Na Dobrovljah, pri domačiji Strniš-nikovihje bilo 22. septembra popoldan zelo slovesno in veselo. Domačini se od tega dne na svoje domove vozijo po cesti z asfaltno prevleko.
Na otvoritvi je domačinka Jožica Strojanšek opisala dolgo pot želja in sanj, da bi tudi do njihovih domov nekega dne speljali modernizirano cesto. Velikokrat je bilo potrebno potrkati na občinska vrata, napisati veliko prošenj, spregovoriti veliko besed in od lanskega oktobra ob končni odobritvi njihovega projekta še dodatno preliti veliko potu.
Prvi del ceste je bil do Strnišniko-
Trak preko modernizirane ceste sta Jožici Strojanšek pomagala prerezati župan Ivan Suhoveršnik in izvajalec del Emil Grobelnik (prvi z desne) (foto: Benjamin Kanjir)
cesto
vih speljan leta 1996, drugi del pa dve leti kasneje. Kakor je dejala Strojanškova, pa »korenine žilavosti Dobrovcev segajo vse do pekla, zato ne le da se število prebivalcev ne zmanjšuje, ampak se celo povečuje.« Vse večje tudi rekreativcev, ki pot med Nazarja-mi in Letušem prepešačijo ali prekolesarijo. Zavoljo tega so si resnično želeli, da bi še zadnja dva odseka na Dobrovljah preplastili z asfaltom. Prvega od Strnišnika do Urbana in drugega, ki od Strnišnika pelje do Končnikove domačije, skupna dolžina pa znaša okoli tri kilometre.
Benjamin Kanjir
MODERNIZACIJA CESTE V JESLANAH
Asfalt do vseh domačij
Domačini iz zaselka Jeslane, ki leži v samih nedrih Dobrovelj, so na nedeljsko jutro 23. septembra dočakali otvoritev modernizirane ceste. Ta jih je še bolj povezala z urbanimi središči in jim omogoča vsaj delček tistega, kar je občanom v njih nekaj samo po sebi umevnega.
Domačini so ob vzpodbudi župana občine Mozirje Ivana Suhover-šnika, kije s pomočjo občinskih svetnikov prižgal zeleno luč za začetek modernizacije, krepko zavihali rokave. Potrebnih je bilo veliko delovnih ur, ogromno naporov in usklajevanj. Kot je bilo rečeno ob slovesnosti otvoritve je tu in tam prišlo tudi do manjših nesoglasij. Brez njih domala nikjer ne gre, pomembno pa je, da si sosedje sežejo v roke in dokažejo, da so močnejši od malenkosti, ki jim tu in tam prekrižajo pot. Tako so storili tudi domačini.
Gvido Tajnik je opisal zgodovino ceste skozi Jeslane. Na kmetiji Jas-ovnikovih je bilo sedem otrok. Ko so starši pomrli, so si otroci zemljo razdelili in tam je zraslo sedem domačij. Pred dvajsetimi leti so do teh domačij speljali makadamsko cesto. Pred leti so na občino podali tudi vlogo za gradnjo vodovoda, nakar so lansko jesen s strani župana prejeli ponudbo za modernizacijo ceste. Tako se slednje že veselijo, vodovoda pa se bodo lahko, kakor je na otvoritvi dejal župan, morda že prihodnje leto.
Benjamin Kanjir
Ob otvoritvi prenovljene ceste v Jeslane je župan Ivan Suhoveršnik obljubil tudi izgradnjo vodovoda (foto: Benjamin Kanjir)
PRODAJNE RAZSTAVE VLADA PAREŽNIKA
Donacija za odpravo posledic vodne ujme
Likovni ustvarjalec Vlado Parežnik iz Mozirja ves oktober za donacijo prireja prodajne razstave s svojimi 300 likovnimi deli na štirih različnih lokacijah hkrati po Zgornji Savinjski dolini. Celoten izkupiček od prodaje bo namenjen skladu za odpravljanje posledic vremenske ujme oziroma sanacije plazov pri stanovanjskih hišah družin Golobovih iz Podgorja pri Letušu in Delejevih na Trnovcu, ki sta vzadnjih poplavah v Savinjski dolini utrpeli največ škode.
Postavitve je pripravil v jedilnici gostišča Rop na Homcah, v večjem prostoru za družabna srečanja gostišča Prod na Ljubnem ob Savinji, v prostorih jedilnice v turistični kmečki hiši Podvratnik v Raduhi nad Lučami in v svojem likovnem ateljeju v Levstikovi ulici 9 v Mozir-
ju. V likovnih delih so upodobljeni cvetlični motivi, rastlinje, imaginarne podobe, plamenice in dogajanje v brezmejnem vesolju. Po tehniki izdelave so to perorisbe, tuši, pasteli, voščenke in najnovejša dela tempere. Vsa dela, različnih velikosti, so uokvirjena in
pod steklom.
Parežnik čuti veliko in globoko nujo, da tudi sam nekaj prispeva za blažitev in odpravo posledic te krute ujme in upa, da bo s pozitivno gesto spodbudil še koga iz likovno-ustvar-
jalne srenje. Ustvarjalce poziva, da lahko v stiskah drugih na svojstven način izkažejo svojo ustvarjalnost in hkrati čutenje do sočloveka, ki je v hudi stiski.
ID
HABROVI FANTJE OBISKALI ŽELEZNIKE
Solidarnost živi tudi med pevci
Družini tenorista Slovenskega okteta Janezu Trilerju je po poplavi priskočil na pomoč vodja Habrovih fantov iz Luč, Jože Pančur (desno)
V Železnikih, ki sojih nedavne poplave najbolj prizadele,je pobesnela voda uničila dom tudi drugemu tenoristu Slovenskega okteta, Janezu Trilerju. Voda je uničila vse razen dveh sob v prvem nadstropju in tudi njemu odnesla avtomobil, zato se je družina izselila k sorodnikom in znancem. V nesreči jeTriler spoznal, da Slovence rešuje sloga, saj mu je pomoč ponudilo veliko znanih in neznanih ljudi.
Med njimi so na pomoč priskočili tudi Habrovi fantje iz Luč, ki so že
naslednji dan po poplavi obiskali njegov uničen dom in dokazali, da tudi v hudih časih pesem združuje. Prinesli so mu domač kruh in zgornjesavinjski želodec ter ponudili pomoč še v prihodnje. Zborovodkinja z Ljubnega ob Savinji Anita Lakner se v svojem in v imenu družine Triler zahvaljuje tudi posameznim družinam ter vsem dobrotnikom iz Luč in Ljubnega, ki so humano dokazali, da jim ni vseeno za trpljenje drugih ljudi v stiski.
ID
BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA
Borzoje oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na trgu Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da preko široke mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali prodajno mednarodno poslovno sodelovanje.
EIC Maribor (Dijana Bestijanič), tel: 02 / 333 13 07, faks: 02 / 333 13 09, e-pošta: diiana.bestiianic@mra.si. http://eic.mra.si
EIC-sept-76: Češko podjetje, specializirano na področju proizvodnje grelnih teles za centralno ogrevanje in posebnih grelnih teles za ogrevanje kopalnic, stranišč, kuhinj, poslovnih prostorov in vhodov, išče tržne posrednike.
EIC-sept-77: Romunsko podjetje, specializirano na področju proizvodnje kartonske embalaže in evro palet, išče partnerje za skupno
sodelovanje.
EIC-sept-81: Hrvaško podjetje, specializirano na področju proizvodnje kopalniškega pohištva, postelj, posteljnih vložkov in blazin, išče tržne posrednike.
EIC-sept-96: Madžarsko podjetje, specializirano na področju proizvodnje različnih plastičnih izdelkov, išče distributerje in želi delovati kot podizvajalec.
LJUBLJANA
Alojz Zavolovšek razstavlja v parlamentu
Po besedah Anamarije Stibilj Šajn so Zavolovškova dela slavospev arhitekturi, ki je simbol slovenstva (foto: Tatiana Golob)
Od prejšnje srede dalje so v prostorih Državnega sveta Republike Slovenije razstavljena dela Mozir-jana, akademskega slikarja Alojza Zavolovška. Za postavitev razstave ciklusa umetnin z naslovom Elegija kozolcem, s katerim se priznani slikar predstavlja slovenskim politikom in vsem obiskovalcem parlamenta, je s pomočjo poslanca Jakoba Presečnika poskrbela Osrednja knjižnica Mozirje.
S strokovne plati je dogodek pospremila umetnostna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, kije poudarila, da dela iz ciklusa Elegija kozolcem niso žalostinka za nečem izgubljenim, ampak slavospev arhitekturi, ki je simbol slovenstva: »Avtor, ki je pri svojem ustvarjanju optimistično naravnan, se je v obdobju, v katerem je še vedno, posvetil kozolcu, elementu svojega okolja. Pravzaprav ga je nagovoril točno določen kozolec. Tisti, ki se nahaja ob cesti na Rečici ob Savinji. Taje njegova svetinja,je spomin
na preteklost, je podoba sedanjosti.« Po besedah Stibilj Šajnove umetnik skozi svoja upodabljanja kozolcev govori o preteklosti, kljub temu pa vsaka njegova variacija v Elegiji kozolcem izraža svojo zgodbo: »Vse te zgodbe se bodo dotikale ljudi, ki se bodo nahajali vteh prostorih, umetnost se bo tiho prikradla v nji-
hov vsakdan in ga mogoče celo osmislila. Avtorju se zahvaljujem, da mu je iz žalostinke uspelo ustvariti hvalnico tistemu našemu, tistemu, kar je domače, slovensko.«
Za simbolno odprtje razstave je poskrbel podpredsednik državnega sveta Jože Stanič, kije izrazil veselje ob gostitvi Alojza Zavolovš-
ka: »Predvsem me veseli dejstvo, da je umetnik kljub svoji visoki akademski izobrazbi ostal ljudski umetnik in hkrati velik človek. Prihodnje leto praznuje svoj osemdeseti jubilej, zato smo toliko bolj ves-eli, da ga lahko počastimo s postavitvijo razstave v naših prostorih.« Njegovim besedam sta se pridružila tudi Jakob Presečnik in župan občine Mozirje Ivan Suho-veršnik, oba s ponosom, da njun sosed in sokrajan razstavlja v prostorih, kjer se oblikuje slovenska država. V spremljajočem kulturnem programu se je zbranim predstavila vokalna skupina Koledniki, ki pod mentorstvom Jelke Re-penšek deluje v okviru Kulturnega društva Jurij.
Celotna slovesnost ob otvoritvi Zavolovškove razstave je potekala v duhu domačnosti. Številni Zgornjesavinjčani so se namreč odločili, da uglednega slikarja ob tej priložnosti podprejo s svojo prisotnostjo na sami otvoritvi, kar je umetnika zelo razveselilo.
Tatiana Golob
Dežurne službe
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
VETERINARSKO DEŽURSTVO
Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972.
Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Dežurna služba izven delovnega časa:
041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje)
041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter)
Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite:
839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje.
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad za občino Gornji Grad: 041-390-145.
CENTER STAREJŠIH OBČANOV GORNJI GRAD
Kostanjev piknik
Za stanovalce gornjegrajskega centra starejših občanov so tudi letos pripravili tradicionalni kostanjev piknik. Osnovni namen dogajanja je sproščeno druženje pred centrom, kjer zadiši po pečenih kostanjih in moštu. Letos sta za boljše razpoloženje poskrbela muzikanta Darko in Nande Atelšek, ki sta po
besedah direktorice Francke Voler že kar hišna godca. Piknik ni samo dogodekza stanovalce, ampak tudi za osebje, saj v sproščenem druženju pride še bolj do izraza medsebojna povezanost in v primeru nemajhnega števila stanovalcev tudi odvisnost.
Savinjčan
Tradicionalni kostanjev piknik je priložnost več za sproščen odnos med osebjem in stanovalci centra starejših občanov (foto: EMS)
REGIJSKO PREVERJANJE USPOSOBLJENOSTI EKIP PRVE POMOČI, CIVILNE ZAŠČITE IN RDEČEGA KRIŽA
Delo prve pomoči je potrebno okrepiti
Trinajsto regijsko preverjanje usposobljenosti so organizirale Uprava RS za zaščito in reševanje. Območno združenje RK Mozirje in Občina Mozirje z namenom okrepiti delo na področju prve pomoči v občinah in raznih organizacijah, kar naj bi pripomoglo k splošnemu izboljšanju obstoječega stanja na področju prve pomoči v Sloveniji.
Na preverjanju v Mozirju je sodelovalo 15 ekip. Enote Civilne zaščite za prvo pomoč opravljajo svoje naloge nepoklicno, predvsem ob množičnih naravnih in civilizacijskih nesrečah. Na mozirskem preverjanju znanja so organizator-
ji celoten sistem zaščite in reševanja prenesli na odprt prostor in s tem širši javnosti prikazali delo in poslanstvo ekip prve pomoči. Preverjanje je zajemalo preizkus praktičnega znanja na dveh delovnih točkah z oskrbo namišljenih poškodb.
Organizatorji so širši javnosti prikazali delo in poslanstvo ekip prve pomoči (foto: EMS)
Člani Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline so izvedli prikazno vajo na upravnem centru v Podrožniku (foto: EMS)
Na preverjanju so sodelovale in prikazale svojo dejavnost tudi organizacije in društva, ki so posebnega pomena za zaščito in reševanje, med njimi tudi gasilci, jamarji, potapljači, kinologi, gorski reševalci ter vojska in regijske enote civilne zaščite. Tokrat so prvič sodelovali tudi učenci in zaposleni Osnovne šole Mozirje, ki so se aktivno seznanili s področjem zaščite in reševanja.
Kot zadnjo aktivnost je Gasilska
zveza Zgornje Savinjske doline izvedla prikazno vajo na upravnem centru v Podrožniku. Z vajo so preverili operativno delovanje in sodelovanje sil za zaščito, reševanje in pomoč pri gašenju in reševanju ob velikem požaru v poslovnem objektu. Poleg gasilskih enot so v vaji sodelovali gorski reševalci, jamarji, enota reševalnih psov in helikopterska enota Slovenske vojske.
Savinjčan
SREČANJE LJUDSKIH PEVCEV IN GODCEV V MOZIRJU
Pesmi so pač take, kakršno je bilo življenje
Svojo izvirnost in domiselnost so prikazali zlasti ljudski godci, saj so bili njihovi instrumenti zares posebni (foto: Marija Lebar)
Ob praznovanju 115-letnice svojega delovanja je Turistično društvo Mozirje v sodelovanju z Zavodom za turizem, kulturo, šport in mladino Mozirje pripravilo vseslovensko srečanje pevcev in godcev ljudskih pesmi in viž. Prireditev z naslovom »Pod to goro zeleno« je potekala v nedeljo, 23. septembra, na prostoru ob ribiški koči v Mozirskem gaju.
Po uvodnem nastopu domačih Ljudskih pevk Pušeljc je zbrane pozdravil predsednik Turističnega društva Mozirje Andrej Klemenak. Predstavil je 115-letno nepretrgano delo turističnega društva, katerega plod je med drugim Mozirski gaj, omenil pa je tudi vsakoletno Pustovanje z mednarodno udeležbo.
»Vesel sem, da je ljudska pesem med Slovenci še tako živa in da srečanje gostimo v Mozirju. Želim, da bi postala prireditev tradicionalna,«je vsvojem nagovoru povedal mozirski župan Ivan Suhover-šnik in pristavil: »Upam, da se bomo vtakem številu srečali tudi prihodnje leto in da bo prireditev lahko že potekala v prenovljenem trškem jedru.«
Pred zadovoljnim občinstvom se je v progra-
mu zvrstilo štirinajst skupin pevcev in godcev z vseh koncev Slovenije. Izvajalci in njihove pesmi so bili tako raznovrstni, da je tri ure, kolikor je trajala prireditev, kar hitro minilo. Zlasti so svojo izvirnost in domiselnost prikazali ljudski godci, saj so bili njihovi instrumenti zares posebni. Tako smo poleg lončenega basa in »žulneka« lahko videli »kangl bas«, za katerega so uporabili kar
embalažo od barve za pleskanje.
Tudi pesmi same so bile zelo raznolike, saj seje številno občinstvo lahko nasmejalo, pa tudi kakšna taka je bila vmes, da seje orosilo marsikatero oko. Slovenske ljudske pesmi so pač take, kakršno je bilo življenje. In prireditev je dokaz, da še ne bodo odšle v pozabo.
LENARTOV SEJEM NA REČICI OB SAVINJI
»Fajn« kupčija in dobro barantanje
Semanji dan bil je živ, kupčija je stekla in cekini so menjali lastnike
(foto: Marija Šukalo)
»Županstvo trga Rečice ob Savinji razglaša na temelju starih trših pravic, ki so nam jih milostno podelili naš zemljiški gospod Ivan Tavčar v letu gospodovem 1885, Lenartov sejem. Ta se bo odvijal 30. kimavca na trgu na Rečici...» so člani Turističnega društva Rečica zapisali v vabilo vsem, ki sojih povabili na svojo 12. narodopisno prireditev zadnjo septembrsko nedeljo.
Kottrški županje zbrano množico nagovoril župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj in poudaril, da je mu je »Milostni cesar dal v roke oblast, ki jo v čast svetega Lenarta izroča svojima pomočnikoma, trškima policajema, ta pa bosta skrbela za red. Obenem je sejmarjem in kupcem zaželel, da bi jim
Bog dal "fajn" kupčijo in dobro barantanje.«
Trška policaja sta na red še posebej opozorila vse »purgerje, rokodelce, kramarje, priložnostne oštirje in številna zijala ter vso manšaft« in poudarila, da mora vagovanje in merjenje biti pošteno, grdobije pa bodo kaznovane.
Kmečka družina je barantala med štanti (foto: Marija Šukalo)
Na Rečici pa so bili prisotni tudi vaški posebneži. Kmečka družina je barantala med štanti, Cukrova Liza je ponujala svoje sladkarije, mešetar Pičkurin je poskušal pritegniti čim več obiskovalcev s svojo igro par-nepar. Tudi brusač nožev je imel polne roke dela.
V sejemskem vrvežu so tako številni obiskovalci od blizu in daleč obujali spomine na stare čase, ko so na sejme hodili njihovi dedki in babice. Svoje izdelke sov kupčijo ponudile članice okonin-skega društva podeželskih žena Toplica, ljubenskega društva za pospeševanje predelave in pro-
mocije izdelkov z ljubenskih kmetij Komen, Združenje za izdelavo zgornjesavinjskega želodca, medičar... Gobe so predstavili člani gornjegrajskega društva Ajdovec. Ljubitelji mode so lahko izbirali med klobuki, kučmami, ogrlicami in usnjenimi izdelki. Gospodinje so kupovale ovčjo volno za pletenje ali že pletene nogavice, kvačkane prtičke in številne izdelke za gospodinjstvo. Otrokom so bile na voljo številne različne igrače. Dišalo pa je po pečen kostanju, moštu in domači potici.
Marija Šukalo
GOBARSKO DRUŠTVO AJDOVEC GORNJI GRAD
Razstava in izpiti za determinatorje gob
Gornjegrajsko gobarsko društvo je v tamkajšnjem domu kulture organiziralo tradicionalno jesensko
gobarsko razstavo. Razstavljenih je bilo okoli 280 vrst gob, ki sojih člani društva nabrali v okoliških
gozdovih. Tokrat so razstavo prvič spremljali izpiti za determinatorje v organizaciji Mikološke zveze Slovenije.
Predsednik komisije dr. Alojz Boh je ob tem izpostavil pomembnost dobrega poznavanja gobjih vrst, saj je od bodočih določevalcev gob odvisno zdravje, če že ne življenje uživalcev gob. »Trudili smo se, da bi obiskovalcem predstavili čim več gob iz posamezne družine, vendar tega vedno ni mogoče, če jih ni v naravi,« je povedal predsednik GD Ajdovec Ivan Fale.
Tako so bile gobe predstavljene po družinah in opremljene z informativnimi lističi, kjer je ob slovenskem in latinskem imenu pisalo tudi, ali je goba užitna ali
ne. Fale opaža, da ljudje sicer kar veliko vedo o gobah, na žalost pa si v kuhinji dlje od jurčkov, lisičk in dežnikaric ne upajo iti. Gobe so izredno pomembne za gozdni ekosistem, saj so poleg bakterij najpomembnejše razgrajevalke organskih snovi. Pri tem sproščajo hranilne snovi tudi za druge organizme. Da bi ohranili naravno ravnotežje in biološko raznovrstnost naših gob, je Slovenija pred šestimi leti sprejela posebno uredbo o zavarovanju samoniklih oziroma negojenih gob. Ta prepoveduje nabiranje 68 zavarovanih gob po vsej državi. Razumljivo je kaznovano tudi namerno uničevanje gob in podgobja.
V Gornjem Gradu so letošnjo razstavo gob dopolnili z organizacijo izpitov za določevalce gobjih vrst (foto: EMS)
Savinjčan
Stare listine
Piše: Aleksander Videčnik
Le malo starih listin, ki so tako ali drugače krojile usodo naših ljudi,je še ohranjenih. Med vsemi so bile za ljudi zelo pomembne tiste o trških pravicah. Kot vemo, so bili v naši dolini vsega štirje trgi in seveda je moral ali fevdalni gospod ali vladar vsem podeliti te pravice (privilegije).
MOZIRSKA TRŠKA OBLAST Morda je še posebej zanimiv primer Mozirja. Zakaj, se lahko sprašujemo. Prvič zato, ker je bil v tem trgu velik vpliv tedanjih cehov, ki so urejali odnose znotraj rokodelcev oziroma obrtnikov. Drugič pa zato, ker je bil to trg s posebnimi pravicami. Najvišjo oblast (magistrat) je predstavljal sodnik z dvema svetovalcema. Vsi trije so bili javno izvoljeni in so morali dobiti iz Žovneka (za-
ščitna gosposka) še potrditev, da so lahko opravljali svoje naloge. Sodnik tudi nižje sodstvo, tuje šlo za kršitelje (delikvente), ne pa za hujše zločince. Seveda pa je bila poglavitna naloga trškega sodnika doseči razne poravnave v sporih med tržani.
Če pogledamo v stare listine, je včasih šlo le za medsoseske spore, denimo, kadar so sosedove kure preskočile plot in se pasle po tujem vrtu. Tedaj so zagnale ženske hrup in pogosto je moral doseči poravnavo prav trški sodnik. Včasih je šlo za medsebojno nagajanje in prav smešne primere sporov. Kot primer lahko zapišemo spor zaradi smradu, ki se je širil iz rokodelskega zavetišča, kjer so prenočevali potujoči rokodelci. Sosedo je ta vonj očitno hudo motil, pa je zahtevala posredovanje sodnika. Ta je odredil trojico tržanov, svetovalca in še dva ugledna tržana, ti so potem vohljali okoli sporne soseščine. Seveda je to v spodnjem trgu povzročilo obilo smeha.
POTRJEVANJE DANIH TRŠKIH PRAVIC Za Mozirje velja, da je moral vsak vladar obnoviti že dane trške pravice. Ob takih prilikah so tržani pričakovali kakšen novi sejem, saj so prav ti prinašali trgom pomembne prihodke. Če je vladar tako ravnal, so se mu tržani posebno prijazno zahvalili. Seveda pa so lahko vladarji dodelili trgom kakšne druge privilegije ali pa, denimo, grb. Mozirje je grb dobilo šele leta 1581. Takratni nadvojvoda Karljestem povzdignil ugled trga, hkrati pa je dovolil še dva sejma, kar je bilo od tržanov lepo sprejeto. Toda stvar je imela še drugo plat. Obnovitev trških pravic ni bila poceni, sajjetako dvor, še bolj pa posrednik med dvorom in trgom pri tem zaslužil. Tako imenovani "dvorni agent" je s trškimi pravicami v času vladavine Franca II. zaslužil kar 232 zlatnikov, kar gotovo ni bila mala vsota. Kot navaja mozirski kronist Žiga Laykauf, seje ta mož pisal plemeniti (von) Praitenau (morda Breite-nau, op. A.V.).
POSEBNAZAPOVED JOŽEFAH.
Znane so reforme Jožefa II. tako v šolslvu, kot tudi v gospodarstvu. Hotel je svobodno tržišče in s tem napredek gospodarstva, ki je tedaj še nosilo pečat fevdalizma. V času njegovega vladanja so nastale velike spremembe v odnosu do katoliške cerkve
(Verski sklad). Ko je izdal listino o obnovi trških pravic Mozirju, je posvetil posebno pozornost sodni dejavnosti vtrgu. Izrecno je bilo zahtevano »sodnik mora v administraciji justice upoštevati sodni red v kolikor stari predpisi v kazenskih postopkih ne nasprotujejo sedanjim.« Zato je moral imeti vsak magistrat "justiciarja" - človeka s pravnim znanjem. Zadnji mozirski "sindik" je bil Franz Pallos, kije leta 1848 opravil v Celovcu sodniško zaprisego. Prejemal je letne plače 200 zlatnikov, poleg tega je koristil brezplačno stanovanje in dobil štiri sežnje drv na leto.
CIGANSKA NADLOGA
Leta 1790 so biriči ujeli na Prihovi tri "roko-mavhe", ki so kradli konje in še marsikaj. Privedli so jih pred mozirskega sodnika, da jim sodi zaradi storjenih kaznivih dejanj. Pesnik Žiga Laykauf je dogodek opisal takole:
Cigan, rokomavh, tihotapec in tat, nadloga nadlog je bila takrat
in trški so bili gospodje sodniki v zadregi in skrbi veliki.
Prignali biriči cigane so tri, ker konje so kradli in druge stvari.
Zapisnik bo treba sestaviti strog, oh, težke
skrbi si naložil nam Bog.
*
Blago in srebro je valpet odštel, tobačni mošnjiček pa v žep svoj si del.
V železo jih trški kovač je vkoval in praproti v
kajhi birič je nastlal.
*
Gotova nam vsem je cesarska pohvala in nagrada tudi ne bo izostala.
Kimaje po starem so pravu sklenili tri dni
bodo tukaj pri nas se postili.
*
In z resnim korakom so k Sivcu odšli, v bokalu utopili ciganske skrbi.
Odtrobil čuvaj je že davno polnoč, ko zibal se
zadnji domov je gredoč.
*
Zarana, ko valpet se vestni zbudi, pa kletka je prazna in ptičkov več ni.
Z železjem vred vzela jih noč je hudičeva, to
bila pobožna je vera biričeva.
*
Zatrobil je v rog, koje bila ura devet. Sestali očetje v dolg se posvet,
zapisnik pa s sodbo so kratko končali: Sam Bog nas je rešil ciganske drhali.
Žiga Laykauf je bil zelo duhovit človek, ki ni imel dlake na jeziku. Zato seje marsikomu od imenitnih tržanov zameril, seveda potem niso imeli dobre besede za občinskega arhivarja in zasebnega uradnika v Mozirju, ki sije s pisanjem raznih uradnih vlog služil vsakdanji kruh. Še to velja omeniti, ko v pesmi navaja, da so šli k Sivcu - to je bila najstarejša gostilna, ki se omenja že leta 1685.
Žiga Laykauf, mozirski kronist, pesnik in publicist, predvsem pa zelo zaveden Slovenec, ki ima na hiši, v kateri je živel, spominsko obeležje.
r rv.
CENTER ZA DRUŽINSKO TERAPIJO KAMNIK
Ko so starši prezasedeni in otroci prezrti...
Petletna deklica vsak dan zjutraj vstane, se obleče in odide v vrtec. Nihče je ne pospremi, nihče je ne vpraša, kako ji je, niti kdaj se vrne. »Starši imajo svoje skrbi,« si razlaga sama pri sebi. Čeprav do vrtca čuti velik odpor, ve, da mora iti, ker to zahtevajo starši. V vrtcu so otroci nasilni, norčujejo se iz nje, na poti domov jo ustrahujejo... Ampakto ve samo prestrašena deklica, hkrati pa čuti, da staršem ne more potožiti. Zato molči, uboga starše in tiho upa, dajo bodo končno opazili in jo vprašali, kako ji je.
»Kje so starši?« je prva misel, ki ob tej zgodbi stopi v ospredje. So starši poleg službe res tako obremenjeni s svojimi stiskami in skrbmi, da mora otrok sam skrbeti zase? In nenazadnje tudi samega sebe tolažiti ter se zanašati le nase?
Razmišljam o otrocih, ki so s strani staršev pogosto spregledani, njihova potreba po sprejetosti prezrta, notranja doživljanja pa nepomembna. O otrocih, ki si zaradi čustvene prezasedenosti njihovih staršev ustvarijo svoje razlage, kot so »Kriva je služba«, »Mama nima časa zame, ker mora kuhati in pospravljati«, »Očeta ne smem motiti, ker je utrujen« in
podobno. Otroci se trudijo svoje starše ohraniti v idealni in čisti podobi, ker drugače čustveno in fizično ne bi preživeli.
Na drugi strani pa vsak otrok s svojim vedenjem vedno prebuja svoje starše. Otroci nezavedno naredijo čisto vse, da so opaženi v svojih čustvenih potrebah. Pogosto so bolni, nočejo v šolo, nekateri svojo stisko
izražajo s stalnim nemirom, agresivnostjo, nenehnimi problemi v šoli, drugi se čisto zaprejo vase ali pa so izjemno pridni in uspešni. Te in šte-
vilne druge situacije narekujejo staršem, da otroka opazijo, se začnejo zanimati zanj in se z njim ukvarjati več kot sicer. Otroci s svojim vedenjem in mišljenjem staršem sporočajo le eno: želijo si, da bijih le-ti imeli radi, da bi bili zanje najpomembnejši.
Razmišljam tudi o starših, očetu in mami, ki sta nekoč, v svojih primarnih družinah bila ta prezrti otrok in sta se ob svojih starših morala naučiti živeti sama. Čustveni svet poln strahu, negotovosti in osamljenosti, ki sta si ga ustvarila kot otroka, v njunem medsebojnem odnosu in v odnosu z otroki še vedno ohranjata. Samoumevno čutita, da se lahko zaneseta le nase, da morata drugim v vsem ustreči, svoje želje pa zanikati.
Najbolj boleče in do konca krivično v odnosu med starši in otroci pa je ravno to, da čustvena stiska staršev, ki stajo prinesla v zakon iz svojih izvornih družin, drug drugemu onemogoča, da bi se začutila in se povezala ter na ta način ustvarila prostor za otroke. Žalostno je tudi to, da so v tej prezrtosti vsi člani družine popolnoma sami. Tako otroci kot tudi starši si zaslužimo, da smo za nekoga pomembni, da ob nekom čutimo, da pripadamo, saj je to temeljna
potreba, po kateri vsi hrepenimo.
Začetek novih, bolj zadovoljujočih odnosov predstavljajo šele trenutki, ko si starši zaupajo in dovolijo biti
Otroci s svojim vedenjem in mišljenjem staršem sporočajo le eno: želijo si, da bi jih le-ti imeli radi, da bi bili zanje najpomembnejši.
drug pred drugim ranljivi. Šele ko so zmožni začutiti bolečino osamljenosti in prezrtosti, ki sojo doživeli ob svojih starših, bodo zmožni začutiti in opaziti tudi stisko otroka, ki jo je do sedaj le odigraval s svojim vedenjem. Takrat bo temu otroku postalo varno in se bo umiril. Varen odnos med staršema je tisti prostor, v katerem se lahko otrok neobremenjeno in sproščeno razvija. Ne dovolimo, da bi naši otroci kdaj doživeli bolečino prezrte deklice, ki bi nas nekoč vprašala, če sploh vemo, kako ji je bilo, koje odhajala v vrtec...
Barbara Kutnar, spec. zakonske in družinske
TEMPOMATI PONOVNO POSTAJAJO ZANESLJIVI PRIPOMOČKI
w •
za varne|so vozn|o
Časi praznih cest so minili. Sproščena vožnja seje spremenila v naporno spremljanje prometa in napeto gledanje v zavorne luči pred nami vozečih vozil. Na avtocestah in mestnih vpadnicah so tako avtomobili postali podobni novoletnim jelkam z okrasnimi lučkami, ki z utripanjem zavornih luči in smerokazov otežujejo življenje voznikov. V veliko pomoč je že avtomatski menjalnik, do pred kratkim pa seje tudi na tempomat dalo kar lepo zanesti.
Povečanje prometa in s tem vedno več zaviranj in pospeševanj so zadeve, ki so tempomat naredile za precej nezanesljiv pripomoček. Seveda so proizvajalci kaj hitro sl-
edili trenutnim trendom in so ponudili tako imenovani ACC (Adaptive-CruiseControl), pri Mercedesu Dis-tronicPlus, ki vključuje pameten tempomat, ki po potrebi tudi uravnava hitrost avtomobila.
Dosedanji tempomati so samo držali konstantno hitrost avtomobilov, nov sistem pa spremlja dogajanje v prometu in tako pospešuje ter zavira. Zaradi tega mora ta sistem »opazovati« promet vsaj 150 metrov naprej. To doseže z radijskimi valovi, ki se odbijajo od ovir in računalniki preračunajo, kaj se dogaja pred vozilom. Valovi delujejo na majhni oddajni moči, kije nižja od oddajanja gsm aparatov, prav
tako morajo biti nemoteči za ostale udeležence v prometu.
Oddajanje je zelo natančno, saj radar zazna tudi motocikle in dogajanje v ovinkih, seveda pa ne sme
S + /'cANCa e SPESO ON
drevesa ob cesti prepoznati kot vozila, saj bi pričel zavirati. Prav
zaradi tega zaviranje nikdar ne doseže večje moči, kot je 40 do 60% zaviralne sile vozila, saj potem voznik s hitro reakcijo in zavorno asistenco z lahkoto doseže 100% zaviralne sile.
Problemi teh radarskih sistemov se pokažejo v gostem mestnem prometu, kjer prihaja do pogostih zaviranj in speljevanj. Prav zaradi tega Bosch in druga podjetja že razvijajo sisteme prihodnosti, ki bodo vključevali tudi video kamere. Znanstvena fantastika je že tu, samo v življenje jo še prenesemo in »dirigiranje« vozilu ne bo več potrebno.
Igor Pečnik
MARIJA JURAK TROGAR
svetovalka za prehrano
Zadnje tedne pogosto poslušamo o višjih cenah kruha in kot vedno iščemo krivca. Kdo je kriv, da se kruh draži? Pridelovalci žit, proizvajalci, prodajalci? Proizvodnja biodizla, silovit razcvet avtomobilizma? Kriva je sodobna potrošniška družba (to smo mi). Ceno plača vedno kupec. Cirkus glede cen kruha zganjajo zato, da ne bi opazili, da se drugi artikli bolj dražijo. Da ne? Da druge hrane ne potrebujemo tako zelo in ne toliko kot ravno kruha? Veliko bolj potrebujemo jabolka. Letos so vsaj za sto odstotkov dražja kot lani.
ENO JABOLKO NA DAN DRŽI ZDRAVNIKA VSTRAN
Za kruh to gotovo ne velja. Z običajnim belim ali polbelim kruhom iz pšenične moke, kakršnega Slovenci v povprečju najpogosteje jemo, vsakdo gre po bližnjici k zdravniku. Vtem kruhu ni nič koristnega razen energije, ki je ne potrebujemo, kajti daje nam jo vsaka zaužita hrana, tudi jabolka in grozdje. Mi sami ne moremo čutiti moči energije, če nimamo v telesu prisotnih vitaminov in mineralov, ki hormonom in encimom omogočijo proizvodnjo energije iz glukoze. Slednjo dobimo s kruhom, sadjem, zelenjavo ter sploh z vsako hrano, kajti zdrav organizem lahko vsako energijsko hranilno snov pred uporabo predela v
Sami specimo svoj kruh
glukozo. Minerale in vitamine, kijih za delovanje potrebujejo encimi, dobimo s sadjem ter zelenjavo, nekaj z mesom in mlekom, s kruhom iz moke, ki soji prej odvzeli otrobe in kalčke, pa skoraj nič. Pravimo, da ima kruh majhno hranilno ali biološko vrednost in veliko energijsko vrednost.
ODKOD TRADICIONALNA POMEMBNOST KRUHA?
Včasih ni bilo zamrzovalnikov, hladilnikov, ponekod niti hladnih kleti, zato je bila cenjena hrana, kije naravno dlje časa ostala užitna. Pogosto je bil kruh zaklenjen v miznem predalu in ga je gospodar rezal pokroviteljsko ter preudarno. Kruh je bil iz moke, vode, soli in kvasnega nastavka. Danes kruh vsebuje celo po dvajset različnih sestavin, med njimi so aditivi, ki izboljšajo okus ter podaljšajo trajnost. Ljudje pa vsakdan kupujemo sveži kruh in zavržemo starega, čeprav je še čist in užiten. Kupujemo še razne visoko energijske pekovske izdelke. Ker je izbira velika, kupujejo naše oči in druga čutila. Posledice so zamaščena telesa, diabetes, otekline, bolečine ter kruh v smeteh.
SREDSTVO ZA USTVARJANJE DOBIČKA?
Ugotovili smo, daje kruh v preteklosti pomagal ljudem preživeti. Pomena hranil v sadju in zelenjavi se niso zavedali, kajti pozimi so lahko jedli kvečjemu suhe krhlje jabolk in hrušk, kislo zelje, repo in fižol, glavna hrana pa sta bila krompir in moka. Moka je bila ponavadi temna, ker je bila zmleta iz celega zrna, zato je bil kruh iz nje zdrav. Pogosto ni bilo kvasa, zato so si gospodinje pomagale s kislim testom. Iz ržene ali pšenične moke in vode so naredile testo ter ga na hladnem pustile, da seje posušilo. Če so imele dodati malenkost kvasa, je bil uspeh večji. Posušeno testo so pred peko namočile v mlačno vodo in ga
dodale moki, soli in vodi za kruh. Današnji kruh služi ustvarjanju dobička. Ljudje ga kupujemo iz navade in ker smo bili vzgojeni v prepričanju, da je kruh osnovna hrana.
IZBIRAJMO POLNOZRNATE IZDELKE Namesto pujsov sami pojejmo vitamine, minerale in vlaknine. V sodobni prehranski piramidi je osnova kruh in žitni izdelki. Navodilo Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) in projekta CIN-Dl pravi: Večkrat na dan jejte kruh, žita, testenine, riž. Izbirajte polnozrnate izdelke! To marsikdo
SAMI SPECIMO SVOJ KRUH
t kilogramu sveže zmlete polnozrnate moke dodajmo 1 žlico soli in 1 liter mlačne vode z 1 kocko kvasa. Zgnetimo vlažno testo, ki ga pustimo večkrat vzhajati. Enako kot to delajo aparati za pripravo kruha, ga v skledi z roko večkrat pregnetimo, zadnjič naj vzhaja le 10 minut, nato naprej med peko v pečici. Pečen kruh je temen in čvrst. Jejmo ga počasi, dvajsetkrat premeljimo vsak grižljaj. To je naš najboljši kruh. Zelo naraven in spoštovanja vreden, ker smo ga sami spekli. Po njem diši vse stanovanje. Uživajmo v kruhu za zdravje!
spregleda. Le otroci, športniki in odrasli, ki opravljajo težka fizična dela, lahko večkrat na dan jedo močnata živila. Ostali moramo jesti hrano manjše energijske gostote, kar pomeni, da mora biti obrok voluminozen in vsebovati malo energije. Jejmo košček polnozrnatega kruha in jabolko ali navadno kislo mleko. Spreglejmo delikatese (salame, siri, namazi). Uživajmo v odrekanju in zdravju!
SMRTNO OB DRETI
Plesna delavnica je učenje skozi zabavo in razvedrilo
Vas je v teh dneh zamikalo, da bi se s plesom podali v barvito jesen? To so storili udeleženci plesne delavnice, ki so se drugi petek v septembru zbrali v Šmartnem ob Dreti. Koliko so imeli pri tem uspeha, bo pokazal čas. Na delavnici so namreč ob pomoči Jasmine Breznik iz Nazarij osvajali plesne korake iz niza standardnih in latinsko ameriških plesov. Delavnico sta v sodelovanju z Občino Nazarje pripravila Center za samostojno učenje in velenjska ljudska univerza.
Izobraževati se je mogoče tudi na kar se da prijeten način
(foto: Marija Šukalo)
Jasmina, ki ljubi vse vrste plesa, seje z njim prvič srečala skozi jazz balet, ki gaje trenirala skoraj desetletje. Kljub temu da je to posebna zvrst ritmov, je udeležencem plesne delavnice predstavila plesne korake angleškega valčka in jivea. Pri tem soji tokrat sledili le maloštevilni pari, a je bilo druženje kljub temu prijetno in zabavno.
Z delavnico so po besedah predstavnika organizatorja Vesne Velam želeli pokazati, da center za samostojno učenje ni samo center, kjer je možna le splošna oblika izobraževanja, temveč je to tudi prostor, kjer se ljudje lahko družijo tudi na drugačen način ter se pri tem zabavajo in razvedrijo.
ANDRAGOŠKO DRUŠTVO UNIVERZA ZA III. ŽIVLJENJSKO OBDOBJE VELENJE
Naslov:	Efenkova cesta 61, 3320 Velenje,
Telefon:	03/587-20-50
E-pošta:	info@uni-tri-velenje-drustvo.si
Spletna stran: www.uni-trt-velenje-drustvo
Uradne ure: Torek: 1000-1.200-Sreda: S30-^00
URNIK ZA ŠOLSKO LETO 2007/2008
ITUJI JEZIKI			
dan datum ura	krožek	mentor	Lo kadjo
10 16.10.2007 16 00	ANGLEŠČINA - ZAČETNI 0 K	8S«B Martino De Costo	Gimnazija Velenje
SR 17.10.2007 11.30	ANGLEŠKI JEZIK-ZAČETNI	Faniko Sagmeisfer	UNI
SR 17.10.2007 8.00	ANGLEŠKI JEZIK L	Fanika Sagmeisfer	UNI
SR 17.10.2007 10.00	ANGLEŠKI JEZIK !L	Fanika Sagmeisfer	UNI
PO 15.10.2007 16.00	ANGLEŠKI JEZIK 1.	Magda Žisf	OŠ MPT
TO 16.10.2007 16.00	ANGLEŠKI JEZIK II. *	Magda Žisf	OŠ MPT
TO 16.10.2007 18.00	POGOVORNA ANGLEŠČINA	Magda Žisf	OŠ MPT
PO 15.10.2007 8.00	NEMŠKI JEZIK	Marija Klemenšek	Glasbeno šola
TO 15.10.2007 16.00	NEMŠČINA ZA VSE PRILOŽNOSTI	Manca Pofočnik	Formin
SR 17.10.2007 16.00	POGOVORNA NEMŠČINA	Vincenc Šmojs	LU Velenje
TO 16.10.2007 10.00	ITALIJANSKI JEZIK	Neva Trampuš	MZDPM
SR 17.10.2007 10.00	ITALIJANSKI JEZIK -ZAČETNI	Neva Trampuš	MZDPM
krožek ne sprejema novm cianov			
1 RAČUNALNIŠTVO			
SR 17.10.2007 15.30	RAČUNALNIŠTVO	Simon Zajc	ŠC Velenje
SR 17.10.2007 16.00	RAČUNALNIŠ1V0 - ZAČETNI	Dejan Zupanc	OŠ MPT
SR 17.10.2007 17.30	RAČUNALNIŠTVO	Dejan Zupanc	OŠ MPT
1 LITERATURA MALO DRUGAČE s			
PO 15.10.200Z 9.00	PREBIRANJA	Milena Ževarf	Kulturnico
ČET 18.10.2007 9.00	KUHAMO S SRCEM IN BEREMO Z MANCO KOŠIR	Nada Salobir	UNI
GEOGRAFIJA IN ZGODOVINA			
PE 19.10.2007 9.00	SLOVENIJA TE POZNAM?	Branka Mestnik	UNI
PO 15.10.2007 16.30	UMETNOSTNA ZGODOVINA	Nafaša Meh Peer	DU
1 SKRBIMO ZASE		
ČE 18.10.2007 10.00 SKRB ZA ZDRAVJE*	KontiC Tatjana	Zdravstveni dom
SR 17.10.2007 9.00 KOMUNIKACIJA, OSEBNOSTNA RAST	Borut Hrovatin, Sonja Bercko	RUJ
SR 17.10.2007 9.00 UTRJEVANJE SPOMINA	Borut Hrovotin, Kotarzyna Karpljuk, Sonja Bercko	RUJ
SR 17.10.2007 16.00 UTRJEVANJE SPOMINA, OSEBNOSTNA Borut Hrovatin, Kaforzyno Karpljuk, RAST Sonjo Bercko		OBČINA ŠOŠTANJ
TO 23.10.2007 16.00 UTRJEVANJE SPOMINA, OSEBNOSTNA Borut Hrovatin, Kaforzyno Korpljuk, RAST Sonjo Bercko		OBČINA MOZIRJE
vsak j. m cerim v mesecu		
LIKOVNO USTVARJANJE	• * - S --4'	
PO 15.10.2007 18.00 KIPARSTVO	Robert Klančnik	0Š MPT
SR 17.10.2007 15.00 LIKOVNI KROŽEK - ZAČETNI	Danica Arzenšek	0Š.G0RICA
ČE 18.10.2007 9.00 LIKOVNI KROŽEK	Marjeto Vaici	VILA R0ŽLE
ČE 18.10.2007 16.00 LONČARSKI KROŽEK	Igor Bahor	lonfmsRo delavnica
TO 16.10.2007 9.00 USTVARJALNE DELAVNICE II.	Darjo Huš	OBČINA ŠOŠTANJ
SR 17.10.2007 8.30 USTVARJALNE DELAVNICE L*	Darja Huš	MZDPM
PO 15.10.2007 18.00 USTVARJALNE DE1AVNICE III.	Darja Huš	MC ŠMARTNO 08 PAKI
1 J 1 1 1		
GLASBENO USTVARJANJE		
PO 15.10.2007 15.30 ELEKTRIČNE KLAVIATURE 1.	Frenk Kadliček	UNI
PO 15.10.2007 18.30 ELEKTRIČNE KLAVIATURE II.	Frenk Kadliček	UNI
PO 15.10.2007 17.00 ELEKTRIČNE KLAVIATURE III.	Frenk Kadliček	UNI
SR 17.10.2007 16.00 CURE	Marjan Marinšek	DU
10 16.10.2007 dopoldne GODBA NA PIHALA	Ivan Marin	Glasbeno šola
ČE 18.10.2007 14.00 BAND	Frenk Kadliček	**
Ü 19.10.2007 11.00 FRAJTONARICA ZAIGRAJ	Jože Šumah	UNI
PE 19.10.2007 9.00 PETJE V SKUPINAH	Tadeja Cigale	DU - oder
PE 19.10.2007 PETJE V SKUPINAH	Tadeja Ogole	DU - oder
lokacija javimo nomano		
HORTIKULTURA	■ ' '\(0	
ČE 18.10.2007 16.00 SADJARSTVO	Andrejo Dermot	UNI
SR 17.10.2007 10.30 MOJ ZELENJAVNI VRT - MOJE VESEUE	Kotja Funtek	DU
ČE 25.10.2007 16.00 OKRASNE RASTLINE V MAJHNEM VRTU	Barbaro Pajk	UNI
TO 16.10.2007 16.00 NEGA OKRASNE DREVNINE, POKOPALIŠČE KOT JAVNI Peter Ribič	DU
PARK
ROČNA DELA
PO	15.10.2007 8.00	KIEKUANJE1.	Tilka Kompare	UNI
PO	15.10.2007 10.00	KIEKUANJEII.+ ZAČETNI	Tilka Kompare	UNI
10	16.i0.2007 15.00	KIEKUANJE III.	Tilka Kompare	UNI
10	16.10.200717.00	KIEKUANJE IV.	Tilka Kompare	UNI
PO	15.10.200717.00	KLEKUANJEV.	Erika Pojk	OŠ MPT
PO	15.10.2007 8.00	KLEKUANJE ~	Eriko Pajk	DU Mozirje
PO	15.10.2007 10.00	KIEKUANJE-ZAČETNI	Eriko Pajk	DU Mozirje
SR	17.10.2007 16.00	SLOVENSKE UUDSKE VEZENINE 1.	Jožica Grobelnik	UNI
SR	17.10.2007 14.00	SLOVENSKE UUDSKE VEZENINE II.	Jožico Grobelnik	UNI
T0	16.10.2007 15.30	ROČNA DELA ŠOŠTANJ	Marija Kuzman	DU Šoštanj
				
1 REKREACIJA				■
SR	17.10.2007 17.00	OHRANJANJE GIBČNOSTI 1.	Bojana Šumečnik	OŠ livada
SR	17.10.2007 17.50	OHRANJANJE GIBČNOSTI II.	Bojano Šumečnik	OŠ Livado
T0	16.10.2007 17.00	OHRANJANJE GIBČNOSTI lil.	Bojana Šumečnik	OŠ Livada
10	16.10.200718.00	OHRANJANJE GIBČNOSTI IV.	Bojana Šumečnik	OŠ Gorica
PO	15.10.2007 18.00	OHRANJANJE GIBČNOSTI V.	Bojano Šumečnik	OŠ Gorica
PO	15.10.2007 19.00	OHRANJANJE GIBČNOSTI VI.	Bojana Šumečnik	OŠ Gorica
SR	17.10.2007 19.00	OHRANJANJE GIBČNOSTI Vil.	Bojana Šumečnik	OŠ Šolek
T0	16.10.2007 17.30	PLESNI KROŽEK	Alojz Fidej	Step
SR	17.10.2007 17.00	PLESNI KROŽEK-ZAČETNI	Alojz Fidej	Step
PE	19.10.200718.00	QIGONG-ZAČETNI	Dušan Borovnik	ŠC Velenje
SR	17.10.2007 18.00	Ql GONGI.	Adii Huselja	ŠC Velenje
SR	17.10.2007 19.00	QIGONG II.	Adii Huselja	ŠC Velenje
SO	20.10.2007 8.00	NORDIJSKA H01A	Janez Poles	Ribiško koča ob jezeru Velenje
PO	15.10.2007 11.00	PLAVANJE	Jure Primožič	Bazen Velenje
PE	19.10.2007 19.30	ODBOJKA	• Jože Groznik	OŠ Gustava Šiliha
če'	18.10.2007 14.00	POHODNIŠTVO	Marijo Kuzman	Gasilski dom
ČE	18.10.2007 14.00	PLANINARJENJE	Marijo Lesjak	Rdeča dvorana
Prijave v krožke ter prijave novih članov sprejema animator na srečanjih krožka. Prijavite se lahko tudi na sedežu Univerze za III. življenjsko obdobje, Efenkova cesta 61, Velenje (Dom učencev, stolpič B) in sicer vsak torek od 10h-12h in vsako sredo od 830-12°°.
LEGENDA LOKACIJ:
Bassa Velenje: zbor pred Bazenom, plačilo karte za enkraten obisk bazena je 3,5 EUR.
DU: Dom učence», Efenkova cesta 61, Velenje (zbor pri »rotorju)
DU Mozirje: Društvo upokojence» Mozirje, Proprotnikova ulica 7, Mozirje
DU Šoštanj: Društvo upokojence» Šoštanj, Trg bratov Mravljakov 9, Šoštanj
Formin: Učilnica Šolskega centra. Trg mladosti 6, Velenje
Gasilski dom: Gasilski dom. Žarova 2, Velenje
Glasbena šola: Glasbena šolo Fran Korun Koželjski, Jenkova cesto 4, Velenje
Kulturnica: Kulturnica d.o.o., Cankarjevo cesta 2, Velenje
lončarsko delavnica: Igor Bahor, Unikatno keramiko, Topolšica 76, Topolšica (stavba v zdraviliškem parku) IU Velenje: ljudsko univerzo Velenje, Titov trg 2, Velenje
MZDPM: Medobčinsko zveza društev prijateljev mladine, Cesto Boris Kraigherja 5, Velenje (Vila Mojco) Obäaa Mozirje: Občno Mozirje (sejna dvorano), Savinjsko cesto 7, Mozirje Občina Šoštanj: Občno Šoštanj (malo sejna soba), Trg svobode 2, Šoštanj,
OŠ Gorica: Osnovna šolo Gorico, Goriška cesto 48, Velenje OŠ Gustava Šiliha: Osnovna šolo Gustavo Šiliha, Vodnikova 3, Velenje OŠ Livado: Efenkova cesto 60, Velenje OŠ MPT: Osnovna šolo Miha Pintar Toledo, Kidričevo cesta 21, Velenje OŠŠalek: Osnovna šolo Šalek, Šalek 87, Velenje Rdeča dvorano: Rdeča dvorano, Šaleško cesta 3, Velenje
RUJ: RUJ - zavod za izobraževanje, usposabljanje, rehabilitacijo, Efenkovo cesta 61, Velenje (stolpič B, 4.) Step: Plesna šola »Step« Velenje, Prešernova 22, Velenje ŠC Velenje; Šolski center Velenje (računalniška učilnica). Trg mladosti 3, Velenje Zdravstveni dom: Sejna soba zdravstvenega doma, Vodnikova cesto 1, Velenje
ŽLABOR PRI NAZARJAH
Čebelji panj malo drugače
Ljubezen do čebel in čebelarjenja, nekateri ga v zanosu razglašajo za »poezijo kmetijstva«, je v Zgornji Savinjski dolini že globoko zakoreninjena in tudi dandanes ima naš slovenski med vedno večjo veljavo. Pa vas zanima, kako izgleda čebelji panj malo drugače?
Na domu Marjana Pečnika v Žla-bru pri Nazarjah, po domače v Žif-erju, krasi vrt izrezljan lesen kip čebelarja v naravni velikosti človeka z velikim čebeljim panjem na hrbtu, v katerem je deset satov kranjske sivke (apis meliifica), ki je avtohtona pasma čebel. Delo je rezultat spretnih rok rezbarja Marka Golič-
nika iz Radegunde, prav tako avtorja kipa gasilca pred gasilskim domom v Mozirju.
Velik bel klobuk s širokimi krajci, s katerih pada črn pajčolan, je prva podoba, ki se nam vtisne v misli, ko naletimo na besedo čebelar. Mojstrsko delo rezbarja je bilo zelo zahtevno, nič manj pa tudi sama
postavitev čebelarja. Ponosen lastnik Marjan Pečnik in Franc Podrižnik iz Kokarij, ki skrbi za naseljenost čebelarja, sta ob pomoči Staneta Goloba iz Žlabra najprej v hrib skopala luknjo, jo obzidala s kamenjem in zabetonirala podlago ter na koncu čebelarju postavila leseno hišico, ki ga bo varovala pred vremenskimi nevšečnostmi. Nekaj metrov
stran ne manjka niti lično leseno korito z vodo, kjer se čebele lahko napajajo.
Brez dvoma bo kip čebelarja privabil na ogled veliko radovednih oči tako čebelarjev, kot drugih obiskovalcev. »Toda pazite se, čebelji pikje lahko zelo boleč,« hudomušno opozori Franc Podrižnik.
Ditka Plesnik
V mesecu oktobru praznuje svoj 55. rojstni dan
Marjana
Remic
f Rojstni dan je praznik tvoj!
Mi radi ga praznujemo s teboj. Zato sprejmi to naše voščilo: veselja, sreče, uspehov, ljubezni, najbolj pa zdravja, naj ti Bog ga da obilo!
Mama in vsi tvoji domači
Lastnik čebelarja Marjan Pečnik (levo) s Francem Podrižnikom, ki skrbi za naseljenost čebelarja, in Stanetom Golobom (desno)
(foto: Ditka Plesnik)
ŽUPNIJSKA KARITAS MOZIRJE
Romanje - povezovanje in izobraževanje
Več kot trideset članic in članov mozirske župnijske Karitas seje v soboto, 29. septembra, podalo na romanje. Taka druženja so namenjena predvsem dvigu duhovne ravni in utrjevanju vezi
med člani. Spoznavajo pa se tudi z delovanjem ostalih Karitas po Sloveniji.
Najprej so se ustavili v starodavnem Jurkloš-tru, kjer jih je po opravljeni maši pater Karel
Gržan seznanil z zgodovino cerkve in kraja, skritega v ozki dolini Gračnice. Tukaj je namreč že v dvanajstem stoletju stala kartuzija. V njej je nekaj stoletij pozneje našla svoje zavetišče Veronika Deseniška, ko jo je preganjal celjski grof Flerman. Pred dvema letoma so tukaj našli tudi njen grob. O skoraj tisočletni zgodovini in skrivnostih kartuzije je pater Gržan napisal že več knjig.
Iz Jurkloštraje preko Lisce romarje pot vodila v Sevnico, kjer jih je sprejel tamkajšnji župnik Vinko Štrucl in članice sevniške Karitas. V sproščenem pogovoru so izmenjali izkušnje iz svojega humanitarnega in duhovnega delovanja, pri čemer so ugotovili, daje vloga Karitas v sodobnem svetu vse bolj kompleksna.
Ogledali so si še muzej na Sevniškem gradu in bližnjo Lutrovo klet, v kateri seje zadrževal pisec prve slovenske Biblije Jurij Dalmatin. Na povratku so se pogovorili še o delu, kijih čaka, saj bodo tudi letos v novembru pripravili tradicionalni dobrodelni koncert. Navdušeni, še bolj povezani in pripravljeni na nove izzive so se proti večeru vrnili v Mozirje.
Člani mozirske župnijske Karitas so se seznanili s tisočletno zgodovino in skrivnostmi kartuzije iurklošter (foto: Marija Lebar)
Nabiranje motivacije pred začetkom vaj in nastopov
Godbeniki Zgornje Savinjske do-line so novo sezono začeli z odmevnim koncertom v sklopu 40. Mednarodnega obrtnega sejma vCelju. Pred začetkom napornih vaj za letni koncert v januarju 2008ter drugih nastopov so si motivacijo nabirali na enodnevnem izletu po Koroški.
V soboto, 22. septembra jih je pot najprej vodila h koroškim splavarjem na Dravi. Ob predstavitvi zgodovine splavarjenja na Koroškem so jim ob animaciji predstavili običaje ter anekdote, ki so spremljale to naporno delo. Po pravi splavarski malici z golažem in žganci, zabeljenimi z grumpi, so dogodek zaključili s krstom novega splavarja, ta čast pa je pripadla njihovemu dirigentu Tomažu.
Pot jih je nato vodila v Libeliče, ki je znano po koroškem plebiscitu, kostnici ter po enkratni kmečki zbirki tradicionalnega kmečkega gospodarstva. Ogledali so si tudi rudnik svinca in cinka v Mežici, kjer
so predstavljeni načini rudarjenja in oprema, ki sojo rudarji uporabljali v različnih zgodovinskih obdobjih.
Izlet so zaključili na Klančnikovi kmetiji pri Dravogradu, ki je znana predvsem po robotu za molžo
krav, kjer le-ta opravi vse faze molže brez človeške pomoči. Po podkrepitvi z domačimi dobrotami so obisk končali z vožnjo s turističnim vlakom ter ogledom jelenov in muflonov.
Ob nenehnih vajah in nastopih, ki
jih imajo čez celo leto, takšen izlet predstavlja sproščeno druženje glasbenikov in še krepi vezi, kar se konec koncev odraža na kvaliteti njihovega igranja na koncertih in ostalih prireditvah.
Matej Kranjc
Člani Godbe Zgornje Savinjske doline so se potepali na Koroškem in krepili medsebojne vezi
Tednik
in
Trgovina a modno konfekcijo
Kar=in
vam ponujata
Stilski izziv
Izzivamo vse tiste ženske m moške, ki bi bili rodi lepši privlačnejši, ki bi radi bili všeč sebi h drugim. V trgovini z modno konfekcijo Kar=h bodo poskrbeli, da boste dobili celovit nov izgled (pričeska, ličenje, čevlji m obleka), primeren vaši postavi in starosti v Savinjskih novicah pa bomo vašo stilsko preobrazbo pokazali tudi drugim.
Ne oklevajte, izpolnite prijavnico, priložite svojo fotografijo m kratek opis ter vse skupaj najkasneje do torka, 16. oktobra 2007, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje.
PRIJAVNICA
net
NAREDITE IZ SVOJIH FOTOGRAFIJ NEKAJ VEČ!
Naredite si čudovito fotoknjigo brez znanja oblikovanja ali programiranja.
Fotoknjigo ustvarjate na internetu, zato na računalniku ni potrebna instalacija nobenega programa.
Spodaj podpisan/a si želim novega videza, zato se prijavljam za sodelovanje v akciji trgovine KarHn in Savinjskih novic.
S podpisom dovoljujem javno objavo mojih fotografij.
IME IN PRIIMEK:________________________________________________
NASLOV:
POSTA IN KRAJ:
DATUM ROJSTVA: PODPIS:
TEL.:
V internetni brskalnik vtipkajte:
Priloga: barvna fotografija celotne postave
vjyjyj.jücujajjj tj u. /tat
JESENSKA OČIŠČEVALNA AKCIJA V MOZIRJU
Folija silažnih bal vse bolj onesnažuje okolje
Župan občine Mozirje je pozval društva, da se v letošnjem letu lotijo tudi jesenske očiščevalne akcije okolja. Tradicionalni spomladanski seje septembra tako pridružila še jesenska, ki se je je udeležilo preko sto Moziijanov.
Po podatkih Komunale, kije prispevala vrečke za zbiranje smeti in poskrbela za odvoz, se je tekom akcije zbralo okoli šest kubičnih metrov smeti. Najbolj dejavni so bili planinci, lovci, šoferji, čebelarji, člani Turističnega društva, Pusta Mozirskega in šolska mladina.
Vse večji problem in obremenitev okolja povzroča folija za ovijanje silažnih bal. Ribiči že več let opo-
zarjajo, da se preveč te uporabljene folije odmetava v bližini vodotokov, prav tako bal, v katerih se silaža pokvari. Dojetemu res tako, so pokazale minule poplave. Priče govorijo o tem, daje v času najvišjega vodostaja Savinje pod ločkim mostom v času desetih minut mimo plavalo kar 25 bal. O odvrženem polivinilu pričajo mnoge »zastave«, ki plapolajo z
TEHNIČNI PREGLEDI D.O.O.
grmovja, ki raste tik ob vodotokih. Gospodar Ribiške družine Mozirje Dušan Žunter se sprašuje, kako je urejen odvoz oziroma kdo je odgovoren za tako veliko onesnaženje naravnega okolja.
Branko Miklavžina z mozirske Komunale, kije odgovoren za to področje, tudi sam opaža, daje predvsem v zaselkih vse več tega polivinila v odprtih kontejnerjih. Zaradi ve-
like prostornine, ki jo ta material zaseda, se dogaja, da so kontejnerji polni odpadne folije, krajani pa nimajo kam odmetavati ostalih gospodinjskih odpadkov. Tega je vse več, zato bo Miklavžina že v bližnji' prihodnosti sklical sestanek z občinskimi možmi, da se dogovorijo o rešitvi problema. Del rešitve vidi v ločenem zbiranju folije.
Benjamin Kanjir
E-naslov: a.m.miklavc@email.si
Tekom očiščevalne akcije so Mozirjani zbrali okoli šest kubičnih metrov smeti (foto: Benjamin Kanjir)
BREZPLAČNO PRANJE
ZA
Dobro poglejte, mogoče je to res vaše vozilo. Če prepoznate registracijo svojega avtomobila, se do petka, 12. oktobra 2007, osebno oglasite s prometnim dovoljenjem in izvodom Savinjskih novic v AVTOPRALNICI ANI MIKLAVC v Nizki, kjer vam bodo brezplačno oprali vaš avtomobil.
ÜM.MIKLAVC
Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538
DRŽAVNO PRVENSTVO V MUHARJENJU NA SAVINJI
Najboljši ulov izmerili Bojanu Lukšetu
Na reki Savinji je 23. septembra potekala zadnja tekma letošnjega državnega prvenstva v lovu rib s suho muho. Zmago v posamični konkurenci si je »ulovil« Mozirjan Bojan Lukše, ki je s kolegoma osvojil tudi drugo mesto v ekipnem seštevku.
Drugouvrščeni domačini: (od leve) Bojan Lukše, Dušan Žunter in Klemen Bukovec (foto: Benjamin Kanjir)
Že par dni po deževni ujmi, ki je naredila veliko škode na ribjem življu reke Savinje, so se na njenih bregovih zbrali najboljši muharji iz vse Slovenije. Domačini so dolgo razmišljali, ali bi tekmo sploh organizirali, saj je bila voda kalna, deroča moč pa je par dni prej s sabo odnesla tudi ogromne količine rib, vendar so tekmovanje kljub temu izpeljali.
V Mozirju seje zbralo kar 74 ribičev, ki so lovili na prostoru med ločkim jezom in Spodnjo Rečico. Voda je bila razdeljena na tri tekmovalne sektorje. V vsakem so lovili po uro in pol, vsakdo pa je smel ujeti tri ribe, ki sojih strogi sodniki izmerili in vrnili vodi.
Za dober prijem so morali ribiči tokrat resnično pokazati veliko znanja. Ob koncu tekmovalnega
časa seje izkazalo, da je imel največ sreče in znanja domači ribič Bojan Lukše, član ekipe Mozirje 1.
Lukše je bil s kolegoma Klemnom Bukovcem in Dušanom Žunterjem na tej tekmi v ekipnem seštevku drugi, takoj za Kranjčani. Mozirjani so v seštevku vsem tekem letošnjega prvenstva dosegli skupno tretje mesto, za katerega so medalje prejeli iz rok predsednika Ribiške zveze Slovenije Boruta Jeršeta. Slednji seje na slovesni podelitvi zahvalil članom mozirske ribiške družine, ki že dolga leta skrbijo za izvedbo zadnje, sedme tekme državnega prvenstva in s tem za zaključek muharske tekmovalne sezone.
Benjamin Kanjir
STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD
Tekmovanje za naslov družinskega prvaka
V času od 22. do 30. septembra je Strelsko društvo Gornji Grad organiziralo tekmovanje z malokalibrsko puško leže za naslov družinskega prvaka. Po izbirnem tekmovanju oziroma kvalifikacijah se je v nadaljnje tekmovanje uvrstilo enajsttekmovalcev članov in lanski prvak, v mladinski kategoriji pa se
tekme ni udeležil nihče. Kvalificirani tekmovalci so se med sabo pomerili v nedeljo, 30. septembra, družinski prvak pa je postal Janez Železnik, ki je nastreljal 73 krogov. Peter Bezovšekje za njim zaostal le za en krog (72), tretje mesto pa je osvojil Ivko Poličnik (62).
Jože Gomboc
PRVA MOZIRJADA POSTREGLA S PESTROSTJO
Športne prireditve razgibale Mozirje
V organizaciji Zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino ter s sodelovanjem večih društev je 22. septembra po mozirskih ulicah potekala prva Mozirjada. Z namenom oživljanja trškega jedra in vključitve čim večjega števila domačinov so se različne prireditve vrstile skozi ves dan.
Ze od ranega jutra so na parkirišču pred bivšo papirnico potekale različne otroške delavnice. Najmlajši so lahko slikali, oblikovali
so domala vse cerkve mozirske in šmihelske župnije, o njih izvedeli veliko novega, predvsem pa dodobra pretegnili noge.
trenutke sila razgreti
prijateljev mladine Mozirje, je izpolnila pričakovanja, saj je bila ves dan polna otroškega smeha in veselja.
Mozirski Orli so se zgodaj zjutraj podali na celodnevno pot. Obiskali
lovu rib s plovcem. Kljub hladni in kalni vodi, ki ni šla v prid sodelujočih, so slednji zabeležili dokaj dober ulov. Prehodnega pokala se je tokrat razveselil član celjske ribiške družine Srečko Lah. Tesno
za ovratnik mu je dihal domačin Niko Sedovnik, ki mu je za zmago pri tehtanju zmanjkalo manj kot pol kilograma rib. Kljub temu so bili domači ribiči zelo zadovoljni, saj je tekmovanje potekalo brez težav in prvič z uporabo prenovljenega levega brega ribnika, ki ga bodo zaradi gladke steze za ribolov lahko uporabljali tudi invalidi na vozičkih. To pa je prvi takšen primer v Sloveniji.
Na dobra dva in pol kilometra dolgo stezo so se podali tekači. Tekli so po mozirskih ulicah, kar so pred desetletji Mozirjani že počeli. Na prvem teku, ki ga je otvoril domači olimpijec Urban Acman, je sodelovalo enajst tekačev, najhitrejši pa je bil Simon Korošec, član ŠD Lepa Njiva, ki je tek tudi organiziral.
Najmlajši rolarji so se med ovirami zapodili proti cilju
saj seje več zanesenjakov odločilo, da znova oživi delovanje. Novo ime društva in sodelovanje s ŠD Mozirje, ki jim je odstopilo kletne prostore svoje dvorane, je v nji-
Kljub hladni in kalni vodi so ribici zabeležili dokaj dober ulov
Prvega turnirja v ulični košarki, ki je potekal na parkirišču za zgradbo TVD Partizan, se je udeležilo pet trojk. Kljub manjšemu številu košarkarjev so bili boji izjemno zanimivi in na trenutke sila razgreti. Želja po zmagi je tlela v vseh sodelujočih, na prvo mesto pa seje povzpela trojka ŠD Mozirje. Slednji so bili tudi organizatorji turnirja.
Strelsko društvo Mozirje ima svoje zametke v letu 1951. Njihovo vodilo je bilo vedno množičnost in skrb za podmladek. Že leta 1973 so zgradili sodobno strelišče, ki pa ga z leti zaradi pomanjkanja finančnih sredstev niso mogli več vzdrževati. Strelska dejavnost je zato malce usahnila, pred desetimi leti pa zopet prišla na površje,
hovo sredo organiziralo okoli sto članov. Sedaj skrbijo za novo strelišče, na katerem lahko streljajo z zračnim orožjem. Prostor bodo še posodabljali, saj želijo doseči normative za organizacijo tekem državnega nivoja. Na Mozirjadi so gostili kar 92 strelcev, najboljši med njimi pa je bil Robi Fabjan.
Člani Gornjesavinjskega smučarskega kluba Mozirje in ŠD Beli zajec so poskrbeli za organizacijo tekmovanja v rolanju. Najmanjši so se zapodili po Hribernikovi ulici na Savinjsko cesto in med ovirami skozi cilj, malce starejši pa so zavijugaii na zahtevni slalomski progi. Med količki je bila domala celotna tekmovalna ekipa, ki se že pripravlja na novo
Dežela igrač je bila ves dan polna otroškega smeha in veselja
(fotografije: Benjamin Kanjir)
plastelin, sestavljali kocke, skakali na trampolinu in še marsikaj. Dežela igrač, za katero so poskrbele članice TD Mozirje in Društvo
Okoli mozirskega ribnika seje ob tradicionalnem Kojčevem memorialu zbralo preko 40 ribičev iz vse Slovenije. Pomerili so se v
zimsko sezono. Že tokrat so pokazali veliko znanja, saj strahu na hitri in zahtevni progi ni bilo prisotnega.
Tekmovalcem seje pridružil državni prvak Jošt Funtek, predstavili pa so se tudi člani selekcije oldtimerjev Veseli Savinjčani (smučarji starodobniki).
Popoldanski del Mozirjade je bil namenjen kolesarjenju. Tudi tega so organizirali člani GSK Mozirje in ŠD Beli zajec. Na 10 kilometrov dolgo progo se je podalo 42 udeležencev, med njimi tudi asa kot sta Erik Rosenstein in Andrej Helešič. Na dokaj zahtevni, deloma makadamski, deloma asfaltni
Mozirjada je gostila kar 92 strelcev
Tekači so se podali na dobra dva in pol kilometra dolgo stezo
poti, ki je vodila skozi gozdove, premagovala klance in se končala tam, kjer seje začela, torej Na trgu, je zmagal Jernej Trogar.
Zaključek sobotnega dogajanja je bil v šotoru ob ribiškem domu. Razglasitev zmagovalcev je pop-
estrila degustacija različnih tekočih in kulinaričnih dobrot. Za razpoloženje je skrbel trio Legende, ki je skozi ves dan zabaval udeležence Mozirjade tudi na Trgu osamosvojitve.
Benjamin Kanjir
KINOLOŠKO DRUŠTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Državno prvenstvo šolanih psov po nižjih programih
V Varpoljah, na vzorno urejenem in vzdrževanem prostoru zgornjesavinjskih kinologov, je 22. septembra potekalo prvo državno prvenstvo šolanih psov po nižjih programih. Udeležili so se ga ljubitelji psov iz devetih slovenskih kinoloških društev, ki so pripeljali na ogled in preizkus 18 štirinožnih prijateljev.
Pri nižjih programih se ocenjuje predvsem poslušnost oziroma disciplina psa. Vodnik mora biti z njim popolnoma usklajen, pes pa ga mora popolnoma poslušati in ubogati njegove zapovedi. Izpolnjevanja slednjih se priuči skozi
dolge ure urjenja, mnoge poskuse in konec koncev pri opravljanju izpita. Brez slednjega se ne more udeleževati tekmovanj, kakršno je bilo tokrat v Varpoljah.
Tekme sta se udeležila tudi dva domača kinologa, Zoran Janžovnik in Toni Novak. S svojima zvestima prijateljema sta pokazala veliko mero usklajenosti, kar pa vseeno ni bilo dovolj za poseganje po najvišjem mestu. Zgornjesavinjski kinologi, kijih vodi Ferdo Hrovat, so znova pokazali veliko mero znanja, ki ga potrebujejo organizatorji takšnih in podobnih manifestacij.
Benjamin Kanjir
Pes mora ubogati zapovedi vodnika in pokazati veliko mero discipliniranosti (foto: Benjamin Kanjir)
OSNOVNA ŠOLA LJUBNO OB SAVINJI
Po poteh Maistrovih bor<ev
Drugo soboto v septembru so se učenci višjih razredov osnovnih šol Ljubno ob Savinji, Šoštanj in Črna na Koroškem zbrali na Smrekovcu. Nanj so se učenci odpravili iz treh smeri: Savinjske, Šaleške in Koroške.
Ljubenskim osnovnošolcem so vodniki ljubenskega planinskega društva med potjo nazorno prikaza-
li značilnosti smrekovškega pogorja. Skrbeli so za varnost, kakor tudi za primeren tempo hoje. Po dveh urah so prišli do doma na Smrekovcu. Tu so se srečali z vrstniki iz Šoštanja in Črne na Koroškem. Pri koči pod Smrekovcem seje tako zbralo preko 250 mladih, ki so v prelepem okolju in vremenu preživeli lep dan.
Udeležence je pozdravil ravnatelj ljubenske osnovne šole Rajko Pintar. V kratkem nagovoru je poudaril pomen Maistrovih borcev in izrazil željo, da bi srečanja postala tradicionalna. Sicer pa vse tri šole sodelujejo tudi pri drugih aktivnostih, ki so povezane s Smrekovcem. Te aktivnosti so v glavnem naravo-
varstvenega značaja in imajo za cilj ohranitev Smrekovca čim bolj nedotaknjenega. Mladi se takih aktivnosti radi udeležujejo, saj so zelo dinamična, polna raziskovalnega dela, hkrati pa nudijo tudi veliko možnosti za sklepanja novih prijateljstev in znanstev.
Matjaž Štefan - Stepa
2. SLOVENSKA FUTSAL LIGA - VZHOD - 1. KROG
Remi »graščakov«
Na začetku novega prvenstvenega ciklusa v slovenskem malem nogometu so favorizirani Nazar-čani doma presenetljivo remizirali z Marinci. Gostje iz Prekmurja so bili v prvem delu že praktično odpisani, v nadaljevanju pa so dokazali, da se da s strpno in disciplinirano igro pobrati še iz tako izgubljenega položaja. Pri tem so jim bili v veliko pomoč predvsem domači igralci, ki so po učinkovitem začetku in vodstvu s kar 5:1 popolnoma popustili in na koncu še celo trepetali za remi.
Nogomet se igra do zadnje
sekunde into si bodo »graščaki« po tej tekmi nedvomno zapomnili. Ko so že imeli tri točke v svojih rokah, so z nepremišljeno igro ter slabim vodenjem dovolili gostom priključek in neodločen rezultat je bil na koncu še najbolj pravičen. Pez-ičeve varovance čaka v nadaljevanju veliko dela, če želijo ponoviti lanskoletni uspeh in se uvrstiti v končnico za prvaka, je pa tudi res, da se je prvenstvo šele začelo in že danes je nova priložnost, saj prihaja v Nazarje Duplek Team.
Franjo Pukart
Rezultati l. kroga:	
Nazarje Glin : Marinci Veščica	5:5
Duplek TBS Team 24 : Benedikt	3:9
Cerkvenjak : Marfinišče Codex	9:4
Bioterme : FC Maribor Branik	5:7
Slovenske Gorice : Tomaž	l:8
ŠPORTNA DVORANA NAZARJE
Gorenje s težavo premagalo SVIŠ
Rokometni klub Gorenje je zaradi zasedenosti Rdeče dvorane tekmo
4.	kroga 1.A državne lige proti SVIŠ-u iz Ivančne Gorice gostil v nazorski športni dvorani. Tekma seje končala z rezultatom 31:27 v korist Velenjčanov, ki jim je nasprotnik ves čas dihal za ovratnik in so do zmage prišli težje, kot so načrtovali. Kljub vodstvu Gorenja se je SVIŠ s svojim nastopom in igro zelo izkazal in dokazal, da zmore igrati kvalitetno obrambo
tudi proti najboljšim ekipam.
Tekma s SVIŠ-em je Gorenju služila kot generalka pred uvodom v ligo prvakov. Sicer pa RK Gorenje s svojimi številnimi uspehi sodi v sam vrh najuspešnejših slovenskih klubov. V evropskih pokalih nastopa letos že 12., tretjič v ligi prvakov in sije predvsem v zadnjih letih igranja v ligi prvakov pridobil veliko organizacijskih, strokovnih in športnih izkušenj.
Irena Drobež
NOGOMETNI KLUB LJUBNO
Ljubenci poraženi doma
V nadaljevanju Medobčinske članske nogometne lige Celje so Ljubenci naleteli na zelo spretnega nasprotnika. Moštvo nogometašev Krškega je zmagalo na Ljubnem z rezultatom 1:2 (polčas 0:0). Po precej nezanimivi igri v prvem polčasu seje igra kasneje razživela; v 67. minuti so Ljuben-
ci povedli preko Filipa Faleta, gostje so rezultat hitro izenačili in v 80. minuti uspeli doseči tudi zmagoviti zadetek. Izgubljene prvenstvene točke doma bodo Ljubenci poskušali nadoknaditi na naslednjem gostovanju pri Pivovarju iz Laškega.
Jože Grčar
ČRNA KRONIK
•	PREDRZNI VLOMILEC
Čeplje: 24. septembra je neznani storilec v Čepljah vlomil v stanovanjsko hišo. Preiskal je prostore in odnesel večjo količino denarja ter raznega nakita. Ogled kraja je opravila komisija Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje. Za storilcem mozirski policisti še zbirajo obvestila.
•	SOPOTNIK HUJE POŠKODOVAN
Spodnja Rečica: Na lokalni cesti v Spodnji Rečici se je 26. septembra popoldan zgodila huda prometna nesreča. 22-letni voznik kombiniranega vozila, ki je vozil v smeri Spodnjih Pobrežij, je v ostrem levem ovinku zapeljal s ceste in trčil v skalo. V nesreči seje sopotnik v vozilu huje poškodoval in bil z reševalnim vozilom odpeljan v celjsko bolnišnico.
•	TUDI POKOPALIŠČE NI NEDOTAKUIVO
Mozirje: V noči na 30. september so tatovi delovali na mozirskem pokopališču. Z grobov so odnesli večjo količino različnih vaz za rože iz brona in dva kipa. Za storilcem policisti še poizvedujejo.
•	VLOM V VIKEND
Ljubno ob Savinji: 30. septembra je oškodovanec obvestil dežurnega policista PP Mozirje, da mu je neznanec v Savini vlomil v vikend. Iz njega je odnesel glasbeni stolp.
•	POŠKODOVANA PLANINKA
Podvolovljek: Na planinski poti s planine Ravni nad Podvolovljekom sije planinka 30. septembra zlomila levo nogo. Posredovala je dežurna ekipa gorskih reševalcev z Brnika, ki je oskrbela oškodovanko in jo s helikopterjem prepeljala v celjsko bolnišnico.
NAJDENI PREDMETI
Policisti obveščajo občane, da se v prostorih mozirske policijske postaje nahaja večje število najdenih predmetov (različni gsm aparati, očala, avtomobilski ključi, kolesa...), zato vse, ki pogrešajo podobne stvari, vabijo, da se oglasijo pri njih. Prav tako obveščajo, da lahko na spletni strani www.policija.si v rubriki »najdeni predmeti«, spremljate, kateri predmeti so bili najdeni na območju Policijske postaje Mozirje.
POPRAVEK
V	prejšnji številki Savinjskih novicje v članku z naslovom Do nove strehe s pomočjo prostovoljcev prišlo do neljube napake. Ob sliki je bilo zapisano, da župan Purnat skupaj s poveljnikom domačih gasilcev Zdravkom Tevžem preizkuša nepremočljivost strehe. Žal sem napačno zapisala, da je Tevž poveljnik gasilcev, kar ne drži. Zdravku Tevžu in sedanjemu poveljniku Jerneju Rigi se za napačen zapis opravičujem.
Tatiana Golob
POPRAVEK
V	39. št. SN je bilo v zahvali ob smrti Ane Presečnik napačno zapisano: po domače Podgorške mame. Pravilno se glasi: Podgoške mame. Za napako se iskreno opravičujemo.
Tajništvo Savinjskih novic
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640
■	Končano je trpljenje
in to zemeljsko življenje,
v večnost si odšla,
da v Božjem miru bipočivala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, ome, tašče, sestre in tete
Sonje Zofije LIHTENEGER
(10.11.1933 - 24.9.2007) z Ljubnega
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in za svete maše ter vso pomoč v teh težkih trenutkih.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
?0QW®nE STO
Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269
ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER v Savinjski dolini
Naš ati predragi, odkar te več ni, odkar si za vedno zaprl oči, te naša ljubezen objema ves čas, saj vemo, da v resnici ostal sipri nas.
Odslej v naših srcih boš stanoval in naš angel varuh naprej še ostal.
Adijo, očka ljubljeni -ljubezen naša ti sledi!
Naj bosta mir in bog s teboj, uživaj blaženipokoj!
V SPOMIN
2.10.2007 mineva leto dni, odkar je
Viktor KONEČNIK
za vedno zaprl oči.
Kot lovec si po gozdu hodil, noben mraz in breg te ni utrudil, saj ljubil si planine in doline.
Morda že kmalu srečamo s tabo se spet, čez leto, dve, morda čez mnogo let!
ŽenaFanikainhčiBemardazdružino
S teboj smo bili družina, ki smo tvojo ljubezen sprejemali, ki smo tvojo ljubezen predajali in se učili od tvoje ljubezni, da bi z njo ustvarjali nove družine.
In s teboj bomo zopet družina, ko bomo sklenili ta krog ljubezni in se skozi kroge krogov vrnili k tebi -počasi in tiho in zagotovo -eden za drugim.
(Tone Kuntner)
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega moža, atija, brata in strička
Franja KOPUŠARJA
(12.2.1952 - 26.9.2007)
Ob mnogo prerani izpbi našega Franja bi se radi zahvalili vsem Vam, dobri ljudje, ki ste nam v teh dneh izrazili besede sožalja in ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu zemeljskemu počivališču. Prav lepa zahvala vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem OŠ Mozirje, znancem in prijateljem za vso pomoč, za sveče, cvetje in molitve. Lepa hvala tudi g. župniku Pušenjaku, duhovnikoma Francu Zorcu in Vladu Bizjaku, cerkvenim pevcem in govornikoma za sodelovanje pri pogrebnem obredu. Hvala Tomažu za odigrano melodijo.
Hvala vsem, ki ste imeli našega Franja radi.
Žalujoči: Marjana, Petra, Filip, brat, sestre in vsi njegovi
Kdo pozabil bi gomilo, v kateri spi srce, ki neskončno nas ljubilo, do poslednjegaje dne.
V SPOMIN
9. oktobra bo minilo drugo leto, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, sin, brat in stric
Marko PODKRIŽNIK
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
VČASIH ZVEST PES REŠI ŽIVLJENJE GOSPODARJA, ČE K HIŠI NE SPUST! ZDRAVNIKA.
rJ
■r.
m
mjDm
"Tvoj mož že leta dela v gradbinstvu, ali se nič ne bojiš, da bi se mu kdaj zgodila kakšna nesreča?” vpraša Mozir-janka Nazarčanko.
"Ne, saj ima življensko zavarovanje."
Zelo uspešnega vlomilce končno privedejo za zapa he.
Malo je nervozen...
"Po vseh tvojih uspelih in drznih podvigih so te končno ulovili na delu. Kako se je to lahko zgodilo?" ga gnjavi sojetnik.
"Sploh nisem vedel, da v tisti hiši, v katero sem vlomil, stanujeved eže va I ka. "
BREZ PAMETI
Prideš v čakalnico, skoraj prazna. V desetih minutah si na vrsti pri zdravniku. Ta je prijazen, ti prisluhne in napiše recept. Recept znajo prebrati v lekarni in začuden opaziš, daje čitljiv tudi tebi.
Končno se vprašaš: ali je to sploh kakšen zdravnik?
Šmihelan pride ves razjarjen v gostilno in začne: "Poglejte me! Od včeraj sem ves podplut od modric. To ste mi pa res eni pravi prijatelji, da me ne branite, ko me kdo napade, kadar sem preveč pijan, da bi se lahko branil sam!"
"Kolega, pomiri se," mu rečejo. "Mi smo že tvoji prijatelji, ampak celo najboljši kolegi se ne gredo pretepat z žensko. Sploh če je tako robusna kot tvoja žena..."
Policisti opravljajo preverjanje alkoholiziranosti voznikov in naletijo na močno vinjenega možaka, ki se obrega ob dejstvo, da so ga ustavili. Sploh pa ne kaže pripravljenosti, da bi opravil alkotest.
"Vi pa res nimate nobenega spoštovanja do nas policistov," mu očita mož postave.
"Se opravičujem, ker sem nevljuden," reče možak in ponudi steklenico vina policistu. "Aga boste vi tudi en 'šluk'?"
Kapitalizem sili k nenehnim spremembam. Ko smo stopili vanj, so nam za začetek ukinili vse, kar je bilo dobrega v komunizmu.
Vsi so za kavo.
Sploh ne drži, da ko se človek poroči, da potem kaj manj seksa.
Je pa res, da si ga morajo potem nekateri poskrbeti ________drugje.________
KLJUČ,
KL ZAKLEPA KLJUČNA VRATA.
Radovedna Lučanka pobara Ljubenko: "Kaj ti je mož kupil za obletnico poroke?"
"Zjutraj je prišel k meni do postelje in položil ključe na oddejo.”
"Kaj? Kupil ti je avto?”
"Ne, novo ključavnico za vrtno shrambo."
Blenda Tavrl

Cvetke h koprive
POLICAJ JE PALICAJ
Vinko Jeraj, občasni in častni trški župan Rečice ob Savinji:
»Svečano naznanjam, da bosta za red in "fer" barantanje na Lenartovem sejmu skrbela trška policaja.«
Ivan Potočnik, trški policist (po tiho): »Presvetli župan, jaz bi bil raje policist in ne policaj...«
Vinko Jeraj: »Bodi srečen, da nisi miličnik, ker bi potem moral "tička gurati".«
PRESEŽKI SO NAŠI
Ivan Potočnik, trški policist (levo): »Hop, pa te imava, Pičkurin! Kaj se to pravi poštene ljudi okoli prinašati?!«
Dominik Rozenstein, mešetar Pičkurin: »Saj nisem nikogar okoli prinašal, samo malo sem navzgor zaokroževal.«
Boštjan Čopar, trški policaj: »Kar si zaokrožil, bomo zapili, kar si prislužil, boš pa častil.«
MEDI, MEDI
Ivan Čopar, predsednik Čebelarskega društva Mozirje (levo):
»Marko, meni se kar smeji, toliko medu se letos cedi.«
Marko Purnat, podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije in predsednik Čebelarske zveze SA-ŠA: »Tudi meni je sekira v med padla. Samo poglej v Cvetke, koliko činov mi že pripada k imenu.«
c ^ 24
v__Z
GNUS
VZBUJAJOČE
ŽIVALI
SLOVENSKI
TELOVADEC
(PEGAN)
GOROVJE
V
SEVERNEM
IRANU
DOMAČE
ŽENSKO
IME,
STANISLA-
VA
ŽELEZNIŠ-
KA
PROGA,
TRAČNICA
THOMAS
ADDISON
ŽIRO
RAČUN
RESA PRI KLASU
KDOR IMA VISOKOŠOLSKO
TEHNIČNO
IZOBRAZBO
AVSTRIJSKI
FILOZOF-
BARTHOLO-
MAUS
RIMSKO IME ZA TRST
REKA NA PELOPONEZU, EVROTAS
DEL
KOPRA
ZGRADBA
Z
OSMIMI
STEBRI
TRAGIČNA
USODA,
DOGODEK
ALI
DEJANJE
DELAVEC
NA
OBČINI
)NAR.)
GOROVJE
V
SRBIJI,
PRI
VALJEVU
RAZMOČENA
ZEMLJA
SREDIŠČE
VRTENJA
KISLINA
(LAT.)
ROBERT
BLINC
RAZSTAVLJANJE
SESTAVLJENE
BESEDE
DIRKALNI
AVTOMOBIL
ŠVICARSKI
FIZIK-
WALTHER
(1878-1909)
LUKNJAČ
(STAR.)

SIMON
SEŠLAR
DŽIP
TOVARNE
DACIA
ŠVICARSKI
POLITIK-
ADOLF
GORSKE
REŠEVALNE
SANI
KULTURNO
DRUŠTVO
OBOROŽEN
NAPAD
NA
POLITIČNO
OSEBNOST
PREČNA PALICA NA LESTVI
RISTO
SAVIN
SLED
REZILA,
POTEG
Z
NOŽEM
NAUK
O
AKORDIH
STARA
MAMA,
BABICA
OCVRTE
KROMPIRJE-
Portal Savinjsko dolino
BB
MINI SLOVARČEK:
NANSEN- danski dramatik- Peter POVLEN- gorovje v Srbiji, pri Valjevu ELBURS- gorovje v severnem Iranu CARNERI- avstrijski filozof- Bartholomaus RITZ- švicarski fizik- Walther
KONČNO smo dočakali oddajanje preko SATELITA: j - POP TV - TV PIKA ìmH		I KUPON za brezplačni mali oglas do IO besed v 4l. številki SN
		ime in priimek
-	A KANAL - DISCOVERY || -	TV3 - Filmi s podnapisi		NAROČ. ŠT. naslov ! i :
Naročila in montaža: PRAŠNIKAR MIRO s.p., ELEKTROINSTALACIJE IN VZDRŽEVANJE ELEKTRO APARATOV IN NAPRAV NA TERENU Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti		
Tel.: 03/584-51-94, GSM: 041/688-094
Napovednik
•	Petek (5. oktober), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje
Nogometna tekma - KMN Nazarje : Duplek TBS team
•	Sobota (6. oktober), ob 9.00. Okonina, Društvo Toplica
Priprava in peka ajdneka_________________________________
•	Sobota (6. oktober), ob 9.15. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - Nazarje : Koroška 98 (kadeti)________
•	Sobota (6. oktober), ob 15.00. Okonina, Apova domačija
Javna trgatev najstarejše zgornjesavinjske vinske trte
•	Sobota (6. oktober), ob 20.00. Slomškova dvorana v Mozirju
Predavanje: Romanje po poti sv. Jakoba v Kompostelu
•	Nedelja (7. oktober), ob 11.30. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - Nazarje Input A : Mario Primorac (pionirji)_______________________________________________
•	Nedelja (7. oktober), ob 13.30. Športna dvorana Nazarje
Košarkarska tekma - Nazarje : Rogla Zreče (mladinci)
•	Sreda (10. oktober), ob 18.00. Kulturni dom Mozirje
Začetek 12. lutkovnega abonmaja___________________ _____
ŽIVALI-PRODAM
Zajci - nemški lisci, krmljeni z domačo krmo, žive ali očiščene - prodam; gsm 051/357-683.
Prodam dve ovci z jagnjetoma ali menjam za slamo v kockah; gsm 040/742-149.
Prodam kravo za zakol in teličko težko 150 kg; gsm 051 /455-165.
Je vašim kokošim dolgčas? Še prodajam 4-mesečne peteline; gsm 051 / 341-733 Zdenko.
Pujske težke od 25 - 30 kg - prodam; gsm 031/549-798.
Prodam telico simentalko, težko 450 kg; gsm 031/774-520 ali tel. 03/588 59-38.
Prodam dve telički simentalki, težki 130 ini 50 kg; gsm 041/966-033. Prodam 1 teden staro teličko frizijko; gsm 041 /881409.
Prodam kravo s 251 mleka, čb in bikca starega 1 teden 041 /727-867. Prodam bikca 150 kg za nadaljnjo rejo; gsm 031/299-330ali tel. 584-34-96.
Prodam telička - bika, čb, starega 1 teden; gsm 031/416-193.
Prodam teličko simentalko, staro 2 meseca; gsm 040/551 -156.
ŽIVALI-ODDAM
Oddam prijazno psičko mešanko (nem. ovčar - hasky), sterilizirano; tel. 583-23-70.
Podarim morske prašičke - dolgodlake; gsm 041/363-895.
ŽIVALI-KUPIM
Kupim kravo, dobro molznico; tel. 583-12-13.
Kupim teden stare bikce mesne pasme; gsm 031/676-833.
Kupim kravo in telico za zakol in bikce za nadaljnjo rejo; gsm 031 /533-745.
DRUGO-PRODAM
Prodam drva - mešana; gsm 041/ 783448
Prodam suha metrska drva; gsm 031/698055.
Prodamo bukove krajnike; gsm 031 / 649-751.
Prodam silažne bale; gsm 041/783-977.
Prodam hladilnik za mleko, 200 I, prevozni in žago pantovko; tel. 584-1890.
Prodam rabljen računalnik-cena 100 eur; gsm 031/419-945.
Prodam sony ericsson w 200i z zvočniki, vodafone live, garancija; gsm 031/441-135.
Prodam deske za streho, debeline 20 mm; gsm 041/942-169.
4	letne gume 175/70 R13 sava, lita platišča, rablj. 3 mes. - prodam; gsm 040/166499.
Prodam termo-akomulacijsko peč in masiv, dvokrilna vhod. vrata; gsm 041/561-570.
Prodam traktor zetor 4911, ohranjen, registriran; gsm 041/871-233.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
ZAPOSLIM VOZNIKA KAMIONA
za vožnjo po Sloveniji! Informacije na gsm 041/793-637.
Avtoprevozništvo Tostovršnik Alojz s.p„ Rore 8,3333 Ljubno ob Savinji. KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje.
TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094.
Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti.
STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, izdelava namiznih plošč, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Izdelava in montaža PVC oken, senčil, žaluzij, rolet itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121.
BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje.
POTREBUJETE PESEK,GRAMOZ ALI MORDA ZEMLJO ZA UREDITEV OKOLICE?
Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm 041/651-196.
Terezija Burja s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji.
ODKUPUJEMO VSE VRSTE HLODOVINE (smreka, jelka, bukev...), informacije na tel. 031/649-751 ali 03/ 839-51-20.
Časles d.o.o., Predelava in trgovina z lesom, Homec 39,3332 Rečica ob Savinji. KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Izdelovanje nagrobnikov in okenskih polic. Šaiek 20, Velenje. Tel. 897-03-00 ali gsm 041/652-108.
Kamnoseštvo Podpečan Valentin s.p., Šaiek 20, 3320 Velenje. RAČUNOVODSKI SERVIS Naj bo vaše poslovanje urejeno pravočasno in strokovno. Nudimo računovodske storitve; tel. 839-42-18.
SONTAN d.o.o., Aškerčeva 36, 3330 Mozirje.
SVETOVALKA ZA ZDRAVO PREHRANO Debelost, holesterol, trigliceridi, diabetes, alergije, stres,... Odločite se poiskati svoje zdravje! Gsm 031/ 642- 353.
Marija Jurak Trogar s.p., Radegunda 57, Mozirje. NEPREMIČNINSKA PISARNA V MOZIRJU VAM NUDI STORITVE
Posredovanje pri prodaji, nakupu in najemu, priprava pogodb in izvedba postopkov, cenitve in vpis nepremičnin v zemljiško knjigo.
BREMIS d.o.o., Posredovanje pri prometu nepremičnin. Cesta Františka Foita 2, Velenje, PE Mozirje, Na trgu 51, Mozirje; Gsm; 051/307-035 ali tel.: 839-56-50.
DRUGO-KUPIM
Kupim euro palete - plačilo takoj; gsm 031/658583.
Nujno potrebujemo boks za psa; gsm 031/221-710.
VOZILA-PRODAM
Prodam mitsubishi L200 pick up 12/
03,86.000	km, dodat, oprema; gsm 041/358023.
Prodam R5 campus, letnik 1994 -reg. do nov. '07, cena: 200 eur; gsm
031/419-945.
Prodam škodo felicijo 1.9 d, let. 1999,
156.000	km; gsm 041/454-626.
NEPREMIČNINE
Najamem manjše stanovanje ali hišo med Ljubnim in Mozirjem; gsm 031 / 874-327 in031/438786.
Mlada družina najame stanovanje ali hišo v Mozirju ali Nazarjah z okolico; gsm 031/346-177 in 041/404-583.
Privlačna
finančna
ponudba

Vse občane, ki jih je 18. septembra 2007 prizadelo hudo neurje, obveščamo, da lahko do 31. decembra 2007 pridobite ugoden potrošniški kredit za odpravo posledic neurja.
Obrestna mera je bistveno nižja kot velja za redno ponudbo, hkrati pa smo stroške odobritve kredita znižali za polovico.
Zmagovalna serija. ^ Kjer ne potrebujete sreče.
Krediti so namenjeni vsem komitentom Banke Celje oz. tistim, ki boste ob najemu kredita to postali.
Za vse informacije obiščite našo najbližjo poslovalnico.
)banka celje
Modela GMW 116i inSMW 118d i Aerodinamičnim paketom odlikuje tehnologija BMW Eftoentpyiunu : k
dodatno povečuje mo.' motoria uh pomemhrto zmanjšam porabi S Storitvijo BMW Basic Service Inclusive boste
bte* skrbi |xi osnovnem v/drlevanju avtomobila, Odtočite se za BMW 1 ißt m BMW1l8d «tej m i/koristne ugodnosti našo privlačno finančna ponudbe. No gre drugače, kakor da .»magate
Pooblaščen trgovec:
Satinar d.o.o.
MiuilKieskd cesta t t*} 3000 Colje
telefon (031 -t-' 44 ooo www salinai si
GORENJE GOSTINSTVO D,O.O
RUDARSKA 1,3320 VELENJE, SLOVENIJA
TEL,: 03/898 0/ 00, PAX: 03/898 08 10
E-POŠTA: info©liolelpokcl Com
Šest konferenčnih dvoran z vso tehnično opremo za izvedbo vseh vrst izobraževanj, posvetov in konferenc.
Celje - skladišče D-Per
7/2007
Mmmm ... v zraku že diši po jeseni - tudi i
Narava se zavija v jutranje meglice, drevesa in živali se pripravljajo na dolgo zimo. Ljudje kostanjem, sveže nabranimi gobami in sladkim moštom ter lovimo zadnje tople sončne dne
5000020039,40
COBISS
Tudi v Mercatorjevih specializiranih prodajalnah smožepripravilivsezajesenskeaktivnosti - s čimerkoli se ukvarjate, nedvomno boste v Mercator Tehniki, Mercator Gradnji in v Mercatorjevih salonih Pohištva našli vse, kar potrebujete pred dolgim zimskim spanjem.
Za vrtičkarje smo pripravili pestro ponudbo vrtnega orodja, gnojil, semen; prav tako smo poskrbeli za vse tiste, ki pridno urejate okolico svoje hiše ali vikenda - v Mercator Tehniki in Mercator Gradnji boste našli izdelke zelenega programa, kosilnice in tudi za vinogradnike se bo kaj našlo.
Za vse tiste, ki lovite zadnje sončne dni za gradnjo in prenovo svojega doma, smo pripravili pestro izbiro gradbenih in izolacijskih materialov, kritin, instalacijskih materialov... Ne pozabite, zima bo hitro pokazala svoje zobe, zato se pripravite - izolirajte si svoj dom z novo fasado. Če želite ujeti in ohraniti košček poletja v svojem domu, potem vam priporočamo, da stanovanje poživite, ga pobarvate v vesele in tople barve - pri nas boste našli tako različne barve kot tudi lake. Če je obnove deležna vaša kopalnica, pa nikar ne pozabite na pestro izbiro izdelkov za opremo kopalnic - našli boste tako keramične ploščice kot tudi sanitarno keramiko.
Nove občutke v vaš dom prinese tudi novo pohištvo. Iz Mercatorjevih salonov Pohištva nedvomno ne boste odšli praznih rok -ponujamo kuhinje, dnevne in mladinske sobe, sedežne garniture, talne obloge in preproge ter tudi svetila. Najbolje, da se o raznovrstni in ugodni ponudbi prepričate sami in pustite, da vaš dom zažari tudi z našo pomočjo.
Šolarji in študentje že pridno gulijo šolske klopi. Če razmišljate o nakupu novega računalnika za vašega nadebudneža, potem nas kar hitro obiščite. Lahko pa ga spotoma tudi malo pocrkljate z izdelki zabavne elektronike. Vsi ljudje lažje delamo, če se poleg tega tudi zabavamo - še posebej to velja za otroke in mladostnike, zato bo nedvomno vesel novega televizorja, telefona, MP3-ja ali fotoaparata.
Ali smo na koga pozabili? Ja, seveda, na naše mojstre - tiste prave in tiste, ki so mojstri samo za zabavo, užitek in zapolnitev prostega časa. Pri nas boste našli električna orodja in material, delovno in zaščitno opremo ter galanterijo.
V specializiranih prodajalnah Mercator Tehnika, Gradnja in Pohištvo imamo vse za vsakogar.
IVI Center tehnike in gradnje Žalec
Celjska 7, Žalec, tel.: 03/713 65 92
M Center tehnike in gradnje Velenje
** Center akdp
Nasmejano obarvana jesen; )se okrog nas.
Postorimo vse, da bo se lepša. Saj veste kam in po kaj, kaj n
Hodite pozorni na o trippa ponudbo, ki velja od 4.10. do 5.11. 2007.
V akciji več kot 200 izdelkov.
Kidričeva ulica 53, Velenje, tel.: 03/898 87 10
Oglasno sporočilo