423
Naši dopisi.
Z Dunaja 24. dec. (Gnjiloba v dunajskih bankah.) Dan za dnevom prihajajo na dan grozovitnejše dogodbe iz denarnih zavodov, katere smo bili do sedaj prištevali najboljšim tukajšnjim bankam. — Ponezvestenje velikih svot prišlo je na dan pri „Giro- in Cassa-Vereinu" in pa pri „nižeavstrij ski ekompts ni družbi"; prvo je poškodoval načelnik oddelka Baldey za 166000 gold., katere je ponezvestil v teku zadnjih 10 let in pa njegov svak J. Lukas, ki je društvu prizadel škode 93.000 gold.   Prvi je zaprt, drugi pa se je vstrelil.
V nižeavstrijski eskomptni družbi pa sta namestnik vodjev L. Jauner  in pa eskompter Kuffler  tudi  v daljnem času banko poškodovala  za 2 milij. in 59.000 gold.   Prvi se je usmrtil,  drugi pa je zaprt. — Ko so te novice začele  prihajati na dan,   strmel je pač  ves Dunaj in ž njim tudi v prvi vrsti trgovski svet vse države, strmeč  v prvi vrsti nad  nadzorovanjem tako bogatih bank,  pri katerih  so  se mogle toliko časa tako velikanske sleparije vršiti, ne da bi jim bil kedo prišel na sled.   In še zdaj bile bi te sleparije ostale morebiti nerazkrite, ako bi jih ne bila sprožila sladkorjeva kriza in polom češke banke „Bodenkredit-Gesellschaft".
Ker so druge nadrobnosti teh žalostnih dogodeb uže znane, hočem dodati tukaj samo nekaj takih, o katerih je bilo do sedaj manj čuti. Te zadevajo osebo Kufflerja, kateri ima tudi s firmo Tschinkelnov neko denarno zvezo.
Dne 18. t. m., ko je Jauner, prišedši sicer v svojo pisarno, zopet odšel in se nič več ne vrnil, in ko so prvi strahovi začeli prehajati vodstvu eskomptne družbe, obračale so se oči vseh na osebo Kufflerjevo, ker je bilo sploh znano, da je bil zapleten z Jaunerjem in pa sam osebno zapleten tudi v velike spekulacije, pri katerih so mu v sedanjih zgubonosnih časih pretile velike
zgube.
Tudi je gotovo, da je prejšnji dan pričeto pregledovanje društvenih blagajnic pokazalo nerodnosti, zarad katerih je odgovornost zadevala Jaunerja in Kufflerja. Soditi je tedaj, da je policija dobila migljaj, brez vriša prijeti Kufflerja, ako bi ne bil odšel, prej ko ne tudi Jaunerja. To nalogo zvršila je policija s pomočjo dveh skrivnih policajev (detektiv), kterih eden je šel v pisarno     Kufflerjevo, drug pa je čakal spod pri glavnem vhodu.
     Prvi detektiv oglasil se je pred Kufflerjevo pisarno na-
     ročivši strežaju,   da ima  ž njim samim zelo nujno go-
     voriti. Strežaj misleč, da namerava beračiti, podil ga     je, dedektiv pa je silnejše in silnejše zahteval sam go-
     voriti s Kufflerjem, tako, da je ta sam slišal v sobo     glasno pravdanje, odprl vrata, in prašal, kaj je. Na to     stopi dedektiv k njemu rekoč, da ima sam nujno ž njim     govoriti, in ko sta šla v sobo,  skazal se mu je za de-
     dektiva, ter mu naročil, da naj gre takoj ž njim k po-    liciji, kjer ga hočejo nekaj poizprašati. Na to je oble-    del, pa ko je čul, da more tje brez vriša, vzel je svoj     klobuk in suknjo, ter šel z dedektivom naravnost k po    liciji. Kasneje odpravila je policija vse druge uradnike     in sluge, je vpričo komisarja preiskala vso pisarno in     jo konečno zapečatila. Po tem se je še le razglasilo,     da je Kuffler dejan v zapor.
             V Trstu 26. dec.   —  V kratkem izide  „Lira in
 Cvetje", zbirka liričnih poezij, balad in dram igre    „Ljudmila in Privi na" ,  ali „pokristijanjenje  kor.  Slo-
vencev". Delce je pisal g. Fr. Zakrajšek v Gorici; za ložila in izdala Ivan Dolinar in Bremic Avgust v Trstu Cena knjigi je 55 kr. z vračunjeno poštarino. Naroč nina naj se pošilja gosp. pisatelju v Gorici, ali pa m vredništvo Jurija s pušo.  Ferriera.   Trst."
Iz Ljubljane. (Nezaslišano sleparstvo pri kranjsk eskomptni banki.) Kdor ima s ptujein denarjem v večji! svotah opraviti, ali, kdor ima nadzorovati lastno večj* gospodarstvo, vedel bo, da pri denarnih zadevah mors zmiraj veljati brezozirno in strogo nadzorovanje. To je tudi za vestnega upravnika potrebna brzda zoper zlatoželjnost, to je edino sredstvo, katere daje blagajnicam in zalogam nedotakljivost. — Za kočljiv posel blagajnikov treba je pred vsem zaupljivih oseb poleg teh pa nepretrganega strogega nadzorovanja. — Kako se po pravici čudi ves svet nezaslišanim goljufijam pri dveh dunajskih bankah, koliko splošno čudenje o toliko brezskrbnosti in lahkomišljenosti pri denarni!] zavodih, ki štejejo po milijonih svoj denarni promet. —-Še pred tednom ni nam prišlo na misel, da bi biio pri mali kranjski eskomptni banki mogoče kaj enacega. Samo po sebi se nam je zdelo razumljivo, da upravni odborniki banke, ki imajo v njej vložen večji del svojega premoženja, vsaj v svojo lastno varnost strogo nadzorujejo bankino gospodarstvo, da so bili pri tem poslu zadnji čas tem bolj strogi, ker je uže pol leta znano, da je banka s firmo Tschinkelnovo zapletena s preveliko svoto, — da ravno zato v občinstvu malo njeno zaupanje, še bolj pa zdaj, ko se je z Dunaja čulo toliko izneverjenja, in ko je bila banka prisiljena, pomoči iskati pri druzih zavodih. — Pa motili smo se, hudo motili.
Kakor se zdaj kaže, prepustil je upravni odbor vse gospodarstvo s tolikim ptujim denarjem neomejeno edinemu vodju banke J. Z en ariju. Nadzorovanja ni bilo, ker so vodju zaupali, in zdaj še le se je pokazalo, kako hudo je Zenari zlorabil ono slepo zaupanje.
Ljubljanska hranilnica odrekla je banki pomagati s tem, da bi bila prevzela njenih menjic vsled tega — ustavila je banka svoja plačila. Nevolja zoper hranilnico bila je zato velika in čulo se je, da hoče banki zavoljo naše trgovine pomagati mestni za-stop, pa s pogojem, da mu banka na drobno razkaže stanje svojega imetja.
Upravni odbor bil je s tem zadovoljen, vodja banke Zenari pa se je tej zahtevi protivil, to je vender iz-budilo sum upravnega odbora; sv. Štefana dan popolu-dne gre pregledat bankine knjige in blagajnice. Ko najde nekaj primanjkav, pošlje po Zenarija, tudi policiji naznani izneverjenje; vodjev namestnik Kordin in blagajnik Ahčin s policajem srečajo Zenarija, potem ko ga v stanovanji niso našli, na ulicah, naprosijo ga, naj gre ž njimi v bankino pisarno , kjer ima nekaj pojasniti. Tje prišedši podajo se v prvo nadstropje. Gosp. Kordin mu reče, da pogrešajo več v banki shranjenih obligacij, kje da so. Zenari mirno odgovori, da so v bagajnici, gre potem doli v pritlične prostore, kjer so blagajnice, g. Kordin za njim; ko pa pride Zenari na zadnjo stopnico, potegne revolver iz žepa in se ustreli v desno sence, da je bil v kratkem mrtev, in potem prenesen v mrtvašnico.
Upravni odbor preiskaval je blagajnice še dalje in pogreša se nad 70.000 gold, zalog in pa krog 30.000 gold, menjic.
S tem žalostnim koncem banke odločena je njena, žalibog tudi marsiKaterega udeleženca osoda! — Zenari obsodil se je sam! Žalibog, da s tem ni poravnana škoda, da ni odvrnjena nesreča, ki zadene toliko nedolžnih naših družin, katere so se včeraj smele imenovati premožne — danes pa ne  vejo,  ali imajo kaj ali
424
nič.   Jeli bo upravni odbor,  postavni zastopnik delni-carjev, poravnal prizadeto škodo?
Nad 11 let je minulo od velikega denarnega poloma na Dunaji, tudi takrat so bile nekatere osebe v Ljubljani hudo poškodovana, na glas se je trdilo, da vsled prigovarjanja tedanjega vodje štajarske eskomptne banke v Ljubljani — ravno tistega Zenarija. Zdaj prizadeta škoda je gotovo večja — Bog daj, da bi ne bila, — pa zakrivil jo je zločinec Zenari v prvi vrsti — v drugi vrsti pa oni, ki so mu slepo zaupajoči zanemarili svojo dolžnost. — Prežalostni božični prazniki za belo Ljubljano.
—  (Letni občni zbor čitalnice ljubljanske) vršil se je Štefana dan pod predsedstvom gosp. dr. viteza Blei-weisa. Ta v svojem nagovoru naznanja, da se je gosp. dr. Jernej Zupanec odpovedal podpredsedništvu in čitalnici podaril 100 gold. Predsednik predlaga, da se gosp. dr. Zupancu izreče zahvala in se izvoli za častnega uda čitalnice. Ta predlog sprejme se soglasno z živahnimi živio-klici. Po poročilu tajnika gosp. Laha in blagajnika gosp. Kadilnika sledi volitev novega odbora, v katerega se volijo gg.: dr. vitez BI ei we is, V. Valenta, M. Pakič, Kadilnik, Lah, Nolli, Ledenik, Stegnar, Sos, Rozman, Trstenjak, Drenik, Jeločnik, Križaj in dr. Drč.
—  (K. Seidel), bivši deželni in državni poslanec, družnik Brandstetterjev, zagrizen nasprotnik Slovencev, umrl je dne 23. t. m. v Mariboru.
—  (Ljubljanska eskomptna banka), katere upravni odbor je uže dne 27. t. m. sklenil, napovedati konkurs, je ta sklep preklical z ozirom na nevarne posledice kon-kurza, ter se je odločil poprej vendar poprašati upnike, je li bi ne hoteli na lastno in bankino korist s tirjatvami čakati do konca lef-a 1885. tako, da bi se ali likvidiralo ali tudi poravnalo in s tem vrh tega zabranil hud udarec preteč naši domovini.
—  („Dolenske Novice") imenuje se nov, po dvakrat na mesec v Novem mestu izhajajoč list z vsakovrstno podučnimi spisi.
v
—  (Žrebanje srečk efektne loterije za „Narodni dom") pričelo se je danes zjutraj ob 9. uri.
v
—  (Profesor Suklje) imenovan je za profesorja na akademični gimnaziji dunajski.
—  (Veselo novo leto) voščim vsem častitim prijateljem, znancem, kakor sploh vsem slovenskim rodoljubom.
Dr. Poklukar.