Poznavalcem starega slovenskega izrazoslovja
Na inštitutu za oblikovanje pri univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani pripravljao izdajo knjige o slovenskem Ijudskem stavbarstvu. Sprva so nameravaii zbirati podatek le o kozolcih in tako so KS naprosili — in dobili — od poznavalcev želene podat-ke. Vendar so izdajatelji ob obi-sku poznavalcev spoznali, da bi bilo škoda v knjigo uvrstiti le za-nimivosti o kozolcih. Tako po-novno naprošajo KS, naj le-te prek krajanov zbirajo podatke, a tokrat tiste, ki se nanašajo na drugo lesno stavbarstvo: lesene hiše, lesena ostrešja, hleve, če-beljnjake, orodja za obdelavo lesa in krovstvo.
Knjiga naj bi prikazala razvoj uporabe lesa v stavbarstvu in njegove obdelave od davnine do danes. Ker pa je les neobstojen in ga je treba zato vzderževati, kondstrukcije pa obnavljati in spreminjati, prav starih zgradb in orodij ni moč najti. In prav v tem je smisel zbiranja starih besed pri krajanih, ki so prav gotovo nji-hovi najboljši poznavalci. V sta-rem izrazoslovju se namreč, ve-liko bolj kot v neobstojnem ma-terialu, ohranja spomin na nek-danje oblike in konstrukcije.
Inštitut bo pripravil tudi vpra-šalnik z risbami različnih oblik kozolcev, ostrešij. Poslal ga bo tesarjem, krovcem in drugim poznavalcem ljudske tehnične kulture. Ker tako tesarsko kot kovaško znanje hitro tone v po-zabo, bo izdana knjiga skušala poznejšim rodovom del tega ohraniti v pjsni obliki.
Torej — poznavalci tovrstne kulture: javite se na sedežu vaše krajevne skupnosti." Hvaležni ¦ vam bodo za vašo veliko pomoč. Podatke bo zbirala vsaka kra-jevna skupnost posebej.
JD