Gospodarske stvari.
Poročilo  deželnega odbora o trtni uši na
Kranjskem.
Zvršujoč sklepe lanskega deželnega zbora prosil je deželni odbor c. kr. deželno vlado, naj bi jih naznanila visokemu c. kr. kmetijskemu ministerstvu, ter je ob enem poudarjal, da glede na to, kako hitro se trtna uš širi po Dolenjskem, državna ameriška trtnica v Kostanjevici ne bode mogla sama zadostovati vsem zahtevam, in da je tcrej nujno potrebno napraviti še dve novi trtnici, kjer se bodo pridelovale ameriške rezanice. Primerni kraji za to bi bili onkraj Gorjancev, kjer se je v črnomeljskem okraji že prikazala trtna uš, in pa v okraji mokronoškem. Glede naprave ameriške trtnice v primernem od vinskih okrajev oddaljenem kraji pa naj bi se pozvedelo mnenje kmetijske družbe kranjske in nje popotnega učitelja. Ker se iz državne trtnice v Kostanjevici more že letos oddati veliko tisoč rezanic bilo bi želeti, da bi se oddajale umnim vinogradnikom po že okuženih krajih po kolikor mogoče nizkih cenah ali pa brezplačno. Ako pa bi v kostanjeviški trtnici ne bilo mogoče dobiti toliko ameriških trt, kolikor se jih potrebuje, potem naj visoko c. kr. poljedelsko mini-sterstvo dovoli uvažanje ameriških trt z Ogerskega. Glede nameravanih daril v denarjih pa se deželni odbor na-deje, da bode tudi visoka vlada, kadar se bode pokazala potreba, dovoljevala takih daril. Ob enem je prosil deželni odbor, na bi se mu prepustile tiste podobe o trtni uši, ki jih je c. kr. poljedelsko ministerstvo izdalo 1. 1881., ako bi jih bilo še kaj s slovenskim tekstom na razpolaganje.
Ustrezajo te prošnji je c. kr. deželna vlada poslala deželnemu odboru 1 slovenski in 50 nemških iztisov tablic o trtni uši in je ob enem naznanila, da je tudi poslala  c. kr. okrajnemu  glavarstvu v Črnomlji 20 slo-
venskih in 10 nemških iztisov da jih razdeli ondotnim vinogradnikom, in da je že leta 1885. okrajno glavarstvo postojinsko prejelo 10 nemških in 40 slovenskih, okrajno glavarstvo krško 10 nemških, 80 slovenskih, litijsko 7 nemških, 25 slovenskih in novomeško 20 nemških in 5 slovenskih iztisov.
Deželni odbor je izročene tablice poslal šolsuemu vodstvu v Grmu z naročilom, naj jih razdeli pridnim učencem.
Z odlokom s 30. januvarja 1. 1888. št. 9139. je deželni odbor naročil šolskemu vodstvu v Grmu, naj stavi svoje nasvete o spisu in izdaji lahko umevnega pouka o novi zasaditvi vinogradov, katere je trtna uš uničila. Ker je vodja R. Dolenc izjavil, da je pripravljen spisati dotično knjižico, izročil mu je deželni odbor to delo in je ob enem v pojasnilo spisa naročil potrebnih slik pri Angererji na Dunaji. Knjižica z naslovom: „Nauk, kako zasajati vinograde z ameriškimi trtami, da jih trtna uš ne more uničiti4, bila je zgotovljena maja meseca, in deželni odbor je je dal natisniti 5000 iztisov, za kar se je izplačalo honorara 40 gld., tiskarskih troškov 165 gld. 60 kr., za vezanje 40 gld. in za cin-kove podobe 19 gld. 79 kr.
Vsled razširjanja trtne uši po posameznih okrajih, je sklenil deželni odbor, da se v okraji krškem 600 iztisov, v okraji črnomeljskem 200 in v okraji novomeškem 100 iztisov te knjižice brezplačno razdeli po c. kr. okrajnih glavarstvih. Ob enem se je šoli v Grmu poslala 300 iztisov, tudi povabile so se različne knjigarne, da bi prevzele prodajo knjižice po 10 kr. Na poznejšnje vloge poslalo se je okrajnemu glavarstvu črnomelJ8kemu še 100 in okrajnemu glavarstvu krškemu 500 iztisov.
Ker se je v tem tudi po vipavskih vinskih krajih pokazala trtna uš, poslal je deželni odbor vsled do-tičnih  prošenj   občinskima  predstojništvoma  v Podrag4
—    318    ------
100 in v Šent Vidu   200  iztisov   v   razdelitev   med on-dotnje vinogradnike.
Z ozirom na nevarnost, katera preti po trtni uši vinogradstvu vse dežele, prosil je deželni odbor c. kr. deželno vlado, naj bi sklicala deželno komisijo za trtno uš. Deželna vlada je ustregla tej prošnji in sklicala komisijo za 12. dan marcija 1. 1888. Iz dotičnega sejnega zapisnika, ki ga je c. kr. deželna vlada izročila deželnemu odboru, razvidno je, da se je komisija zlasti bavila o nasaditvi trtnic in vinogradov z ameriškimi trtami ter da je po vsem pritrdila dotičnim sklepom kranjskega deželnega zbora. Razen tega je priznala, da je nujno potrebno vpeljati tečaje za trtno cepljenje.
Z dopisom s 4. julija 1888. št. 6877. je c. kr. deželna vlada naznanila deželnemu odboru, da je visoko c. kr. poljedeljsko ministerstvo z ukazom z 21. junija 1. 1888. št. 8593. tudi v davčnem okraji črnomeljskem naročilo pozvedovati glede naprave ameriške trtnice in da je o tej zadevi dalo okrajnemu glavarstvu primeren nalog, kako naj postopa. Deželni odbor je to naznaniio hvaležno vzel na znanje ter poudarjal, da se je, žal, tudi v vipavskem okraji zasledila trtna uš, in da je torej z ozirom na to; ker je ta vinski kraj sam za se in daleč od Dolenjskega, nujno potrebno, da se v vipavski dolini napravi ameriška trtnica.
Po dopisu c. kr. deželne vlade s 30. avgusta 1. 1888. št. 8867. je visoko c. kr. poljedeljsko ministerstvo z ukazom z 9. avgusta 1. 1888. št. 4187., rešujoč predloženi sejni zapisnik deželno komisije o trtni uši, prijavilo to le:
»Državni nasadi za ameriške trte se bodo po ondotnjih, po trtni uši okuženih vinskih krajih v soglasji z željo deželnega zbora napravljali, kolikor bo treba, toda le, če se bodo v ta namen po legi in kakovosti primerna zemljišča proti zmernim pogojem dala poljedeljskemu ministerstvu na razpolaganje.
Ako pa se ta pogoj ne bi izpolnil, morala bi se le z novega razširiti kostanjeviška trtnica.
Sicer pa je bilo do zdaj ameriških trt, ki so bile pripravljene za oddajo, vedno še več na razpolaganje, nego so jih zahtevali vinogradniki, tako da se je precejšna množina morala zopet vložiti v trtnico.
Kar se dalje tiče izprožene naprave trtnice v kraji, oddaljenem od okuženih vinogradov, ne more se to zaradi tega dovoliti, ker je kredit za trtno uš brez tega že močno porabljen, oziroma obljubljen. Vrhu tega pa se še opomni, da se dotični želji deželnega zbora in deželne komisije za trtno uš v tem oziru ne vjemata, ker bi po deželnozborskem sklepu nasaditev trtnice služila za poskus z ameriškimi trtami, po sklepu komisije pa za vzgojevanje domačih trtnih vrst.
Želji, da bi se oddajale tuje trte po kolikor mogoče nizki ceni, ustreglo se je že, ko se je pod št. 2195 dne 23. februvarija 1. 1888. naznanil c. kr. deželni vladi, ukaz z dne 7. februvarija L 1888. št. 1854, po katerem se je cena raznovrstnim  trtam  znižala  na
6 gld. za 1000 rezanic, toraj le za 1 gld. več, nego navadno velja 1000 domačih trt. Dalje se cena ukoreninjenim trtam znatno znižala in slednjič določilo, da se bodo tiste vrste trt, ki jih je še malo po vkogra-dih, prodajale po isti ceni, po kateri so bile kupljene.
Pričakovati pa je, da bode mogoče še znižati ceno rezanicam tistih vrst, katere se rabijo le za podlogo požlahtnjevanju. Zelje, da bi se brezplačno oddajale ameriške trte za nasaditev, pa poljedelsko ministerstvo ne more uslišati, in sicer že iz tega vzroka ne, ker bi se potem gotovo zahtevalo trt brez ozira na to, se li v resnici potrebujejo ali ne, in sicer toliko, da bi se sploh ne moglo ustrezati vsem zahtevam. Ravno tako se tudi ne moči ozirati na priporočilo deželne komisije, da bi se oddajale požlahtnjene trte, in sicer že zaradi tega ne, ker bi to napravljalo preveč troškov.
Za nasaditev vinogradov z ameriškimi trtami se darila ne morejo dovoljevati, ker ima državna uprava razen tega že znatne troške za vzgojevanje in oddajo takih trt, in ker se vendar le mora smatrati, da je nasaditev omenjenih trt prepuščena previdnosti vsakega posamnega zemljiškega posestnika, in je edino le v njegovo korist, za kar jih pač ni treba umetno izpod-bujati z darili, in da je končno za troške, ki jih imajo vinogradniki z nasaditvijo novih vinogradov, nekaka odškodnina nekoliko določena že z oprostitvijo zemljiškega davka za osem let, kar je utemeljeno v § 7. državnega zakona 27. junija 1885. 1. in drž. zak. št. 3. 1. 1886/
Da se je trtna uš tako hitro razširila po Dolenjskem in se zanesla tudi v vipavske vinske kraje, to je nezgoda, ki preti uničiti vse vinogradstvo naše dežele in s tem tudi obstanek veliko tisoč rodbin. Ker nobeno sredstvo, kakor je znano, ne more uničiti trtne uši, daje nam po dozdanjih izkušnjah na Francoskem in drugod edino popolnoma upravičeno upanje le nasaditev ameriških trt, katerih ne more trtna uš uničiti, da si moremo vinarstvo ohraniti. Da se pa take trte ne zasade nemudoma in se niso še zasadile, ovirata razen malomarnosti velikega dela dolenjskih vinarjev, dva glavna vzroka namreč:
1.  Ker ni dosti ameriških trt, katerih trtua uš ne more uničiti, in
2.  denarne stiske vinogradnikov, kateri ob svojih sredstvih ne morejo na novo zasaditi svojih vinogradov.
Prva zapreka se v prihodnjih dveh letih utegne odstraniti, ker je visoko c. kr. poljedeljsko ministerstvo za gotovo obljubilo, da bode razširilo in pomnožilo državne ameriške trtnice in vinograde, ter bode tudi šoli v Grmu mogoče iz svojih trtnic in iz novo nasajenega ameriškega vinograda v Smoleni vasi oddajati zadostno število ameriških trt. Vsekakor pa se je nadejati, da si bodo umni vinogradniki napravili tudi svoje trtnice.
S tem pa, da bode mogoče dobiti dovolj ameriških trt, reč ni še rešena, ker se bodo opuščeni vinogradi, predno se nasade trte, morali primerno obdelovati, namreč prekopavati.  To delo pa ni le težavno,  temveč
___    319    -----
je, ako se najamejo in plačujejo tuji delavci, tudi drago. Da bi se pa vinski prebivalci, ki so vsled te hude nesreče že popolnoma obupali, izpodbudili k novi delavnosti in da bi se z veseljem poprijeli nove zasaditve z i meriškimi trtami kot edinega izkušenega sredstva s katerim jim je mogoče ohraniti si svoj dragoceni zaklad, sklenil je slavni deželni zbor, uvažujoč od deželnega odbora navedene razloge, že v prejšnjem zborovanji, da se dovoljujejo denarna darila malim, ubožnim vinogradnikom, ki svoje vinograde pravilno zasade z ameriškimi trtami. Samo ob sebi je umevno, da bi se takim posestnikom tudi morale, ako mogoče, brezplačno oddajati rezanice, kolikor bi jih potrebovali.
Deželnemu odboru tudi zdaj ni mogoče nasvetovati druzih sredstev. Zato si z ozirom na povedane razloge dovoljuje staviti naslednje nasvete:
Slavni deželni zbor naj sklene:
1.  Izdaja poučne knjižice: „Nauk, kako zasajati vinograde z ameriškimi trtami" jemlje se na znanje in odobruje;
2.  deželni odbor se pooblaščuje:
a)  da oddaje iz deželnih trtnic brezplačno ameriške rezanice in ukoieninjene trte, kolikor jih je na razpolaganje,  malim   neimovitim   vinogradnikom in
b)  da takim malim vinogradnikom, kateri svoje vinograde pravilno zasade z ameriškimi trtami, dovoljuje darila v denarjih do najvišega zneska 50 gld.
3.   V ta namen se za 1. 1889. dovoli kredit 500 gld. iz deželnega kulturnega zaklada.
4.   To poročilo se izroča upravnemu odseku v pretres in nasvetovanje.