Jerebovi.
Spisal Josip Kostanjevec I.
roliko je lepih krajev po rnili naši siovenski domovini! Komaj tc je noga privedla v kako novo okolico, že se je prikupila tvo-jemu oČesu, omilila tvojemu srcu, že se ne moreš ločiti od nje kakor bi bil v nji zrastel, kakor bi bil že izza mladih let po-znal vsako goro, vsako dolinico, vsako reber, vsako vodico in slcharni grm. Vse ti je domaČe, nekako sveto, vse se ti vidi, kakor bi ti kli-calo davno znane pozdrave v sprejem. — In to blago ljudstvo slovensko! Stopi kamorkoli hočeš, povsod sc ti odpro duri, povsod ti prineso srce na dlani nasproti, povsod te sprejmo vedra lica. In dasi so ti neznani obrazi, ki si jih zazrl prvič v svojem življenju, vendar ti je nekako lahko v njihovi druŽbi. NaŠa krasna domovina je ena sama velika hiLa, je prostorno domo-vanje, kjer prcbivajo bratje in sestre! In to je naž ponos, kakor jo tudi v ponos vsakemu od nas ime — Siovcnec! --
Tam daleč doli na Kotranjskem se razprostira ob zahodni meji od juga proti severozahodu kožČek jako Jepe zcmlje slovenske. Nizki, zarasli griči se dvigajo valovito ter segajo tja črez mejo v bližnje Primorsko. Ako greŽ po-letnega jutra na vse zgodaj na kak višji holm, tedaj zapaziS, kako se je dvignila \z bližnje Keke mlečnobela megla nekako do polovice gričevja, a v/. te mcgle se dvigajo vrhunci kakor majhni otoki iz sivega morja, In ko se pri-kaze solnce na oboku, tedaj zažare v srebru in zlatu viški zvonikov,1 belc ccrkvice in pasice, ki so raztresene večinoma po najvišjih obronkih. A vse to gleda in blesti navadno izmed sadnega drevja, bodisi širokovejnih orehov, 0 bujno rastočih jablan, vitkih hrušk ali nizkih breskev. Semtertja je še vmcs pomcžana Širokolistna, grmičasta smokev. Počasi se zacne topiti megla, se raztrga na neštevilno manjših in večjih krp, ki se nekoliko časa še vlaČijo ob posameznih poboČjih ati pa se stiskajo v ozke zakotne jarke, dokler jih tudi tam ne zalotijo radovedni solnčni žarki. la sedaj stoje pred teboj griči v vsi svoji krasoti. Od znožja pa do vrhunca jih krasi sadno drevje, a ve-like zelene lise tudi priČajo, da se razprostira med posameznimi njivami bukov in hrastov Ies. Tudi vinogradov z nizkimi trtami je lepo Število v prisolnčnih rebrih.
L                                                      -*.    79    '<-
Po jarkih raste gosto, raznovrstno grfnovje, in spomladi dehti tz njega opojcn in nežen vonj kakor iz cvetičnjaka v bogatinovem vrtu. A v tem grmovju gnczdijo najrazličnejŠe ptice, in nizko doli žubori hladen, srebrnočist potoček. V njegovi vodici si močijo glavice dehteče vijoVicc, rumene troben-tice, a na jesen bledordečkasti korčki. V njegovih valčkih se kopljeta kos in brinovka, st gasita žejo muhovček in pcnica, njegove hladne pijače se radu-1      jeta slavec in čmoglavka . . .
Tako! Zdaj je pa že Čas, da začnem s svojo povestjo, kajneda, ljubi i moj mladi bralec? No, oprosti mi, takoj te hočem povesti tja gori v vas in I predstaviti ti hočem družino, ki je doživela mnogo veselja, a tudi mnogo ža-[ losti. Vem, da se ti bodo vsi prikupili kakor so se meni, ki sem obilo ob-čeval z njimi. A vem tudi, da si boŠ na koncu te povesti obrisal solzo, ki ti L bo prilezla v 0V0, prav tako ka-Vor sem si jo otrl jaz, ko sem bil zadnjič I      tam gori prj — Jerebovih.
II.
L               »Hop, hop!   Glejto   mama, kako šolsko naznaniloU   Jerebov Ivanček je
I      veselo pridirjal iz   šole   ter skočil k   mamici,   ki je imela posel pri   ognjišču.
I     V polnih loncih je  kipelo   in vrelo,   da  so se privzdigovale  pokrivače in je
[      semtertja pljusknila kaka tekočina iz njih na žarečo žerjavico, da je ta ostro
L      zacvrčala.
I               Mamica si je obrisala roke v predpasnik, da ne bi zamazala belega lista
l      ter je začela motriti napisane rede.
I              >A\\ ni lepo, kaj?*
¦             Privzdignil je glavico ter j.r\ pričakuje v materin obraz.
m            Alamici je oko zabliŠčalo   od   veselja   in ponosa nad sinčkom.   Položila
M    mu   jc   roko   na   črnokodrasto glavico,   in   njeni   prsti   so mu gladili   mehke
W    laskc ob blesteČih sencih.
m              >Da, Ivančck, zadovoljna sem s teboj. Le ostani vedno tako priden, in
f     vesela te bova jaz in atej! — Zdaj pa pojdi in malo poskači do kosila.«
I              Ivanček 5e ni bil dobro iz hiše, in Ž.e priskače domov osemletna Vidka.
I     Tudi nji sije z   lica   veselje,  tudi ona  je  prinesla lepo   Šolsko naznanilo.   In
B    mati je primerjala oboje ter videla, da ima jako pridna otroka.
I             >No, to bo atej vesel«, je dejala Vidki ter ji takisto dovolila, da se smc
^L   zdaj nekoliko poigrati.
^K          To vam je   bilo   kmalu  potem   veseljc na dvoriŠČu!   Tam   ob zidu sta
^Rležali dve bruni. Hitro eno podolgič, drugo počrez! Ivanček je prijel mlajšega
^Kbratca Stanka, ki se je dozdaj valjal po pesku kakor kokoŠ, a Vidka sestrico
^HfJVlilko. In sedla sta starejAa   z mlajšima v naroČju   vsak   na en konec bruna.
KTo je šlo zdaj kvišku, zdaj aizdoli, da se je srce v prsili smejalo!   Črez ne-
^H koliko časa se je spomnil Ivanček nekaj drugega. Naglo je zbežal v kuhinjo,
^Ksegel na polico ter privlekel   doli   dve   čisto novi  raglji,   kateri je bil komaj
^BjTČeraj izdelal oče. Eno je obdržal sam, a drugo je stisnil v roČico Stanku.
^B          »Poskusiva jih«, je dcjal ter zaČel takoj vrteti roko.
~&*    80   f^-
Od začetka je Šlo nekam *trdo in okorno. Ob vsakem poskusu se je ustavilo, posebno pri Stanku. A kmalu sta se roki privadili in udelali. Raglji sta se začeli vrteti kakor dva majhna mlina, in rezko škrtanje je odmevalo daleČ na okolo.
»Tudi meni, tudi meni«, je vpila Milka ter iztezala ročici po zapeljivi pripravi.
ln IvanČek ji je za nekoliko Časa odstopil svojo ragljo. A Milki nikakor ni hotela ragljati. \*a vse naČine se je muČila, da bi se ji raglja obračala. Ko je videla, da je vse zaman, so ji stopile svetle solze v oČi, in ustnjce so sc ji napele na jok. Tedaj jo je pa Ivanček prijel za roko in strcscl nckoliko-krat z njo. In res, raglja se je obrnila in obračala se je vcdno hitrcje. Milki so se razvedrila ličeca, ustntce so se zaokrožile na smeh, in izpod njih sta se zahliščali vrsti drobnih, kakor tiž belih zobkov. In zaČcli so se smcjati vsi tako veselo in brezskrbno, kakor bi ne bilo nikjer na širokom svetu nobenc žalosti, nobene skrbi in potrebe.
»To bomo ragljali jutri, v četrtek in pctek v cerkvi!« je dejal Ivančrk. »Vsi judje bodo morali bežati iz cerkvc«
»Kdo pa so judje?« vpraša Stanko.
»Kaj ne veŠ? Kristusa so križnli, pa ga hočejo šc vsaka leto, zato jih s takim-le ropotanjem ptašimo, da zbeže«, razlaga Ivančck.
»Ab, to jih bomo, to jih bomo«, vpije glasno Stanko in začne grdo gledati kakor bi že res imel kakega juda pred seboj.
»V nedeljo bo pa Velika noČ, Velika noČ«, pravi Vidka. »To bomo imeli potic in pirhov in jabolk in pomaranč!«
>In tam za cerkvcnim zidom jih bomo sekali! In atej mi bo dal dva krajcarja in nasekal bom z njima poln klobuk rdečih, rumenih in pisanih pirhov«, se veseli Ivančelc.
>A jaz bom imela novo obleko, tako lepo pisano krilce in svilnat pred-pasnik. In tudi Milka bo vsa nova«, pravi Vidka.
»Midva s Stankom pa nove črevlje in hlačice. Juličl«
Njihova mama je v tem že dolgo stala na pragu ter poslušala otroški pogovor. Na obrazu se ji je brala zadoFoljnost in sreča, da ima tako Ijube-znive otroke.
V  tem hipu sta se med otroke pomeŠala dva mlada psa jazbeČarja. Ži-vahno in   veselo  sta  se  začela  spenjati po njili,  cvileč   in  skakajoč   kviŠku. MUki in Stanku sta se spela prav do vratu kakor bi ju hotela poljubiti.
Hkrati so se vsi otroci obrnili ter vzkliknili: >Atej, atejl« Kakor bi jiii bilo nekaj privzdignilo, so skočili nekoliko korakov naprej. Prva sta bila Ivanček   in Vidka, a za njima sta   nekoliko   počasneje capljala Stanko in JVlilka. Vmes sta pa skakala psa po svojih kratkili, zakrivljenih nogah.
V  vhodu na dvorišče  se je pojavil mlad,  visokorastel   mož,  zagorelega lica in kratko pristrižene, rjave brade-
Pripojfnil se je k otrokom ter vsakega zaporedoma dvignil k sebi ter ga poljubil na čelo. A Stanka je pridržal v naročju ter ga nesel proti hiši. Za levico se mu je obesila Milka.
-5-.     81     K-
Btl je njihov atej, grajski logar Jereb.
»Zdaj pa kosit, kosit«, je zaklicala Vidka, in za njo so takisto zategnili tudi drugi:  »Kosit, kosit!«
Kmalu so vsi izginili v hiši.
III.
Čedna, dasi zidana samo v eno nadstropje, je bila hiša Jerebova. V njo se je prihajalo po dveh kamenitih stopnicah ter se je stopilo nnjprej v vežo, ki je bila prav na sredi, tako da je delila hišo v dve polovici. Na desni sta bili dve sobi, a na levici kuhinja in shramba za potrebne reči. V večji sobi so stanovali in spali, a v manjŠi so navadno obedovali ter opravljali — po-sebno pozimi — raznovrstna vsakdanja opravila. Okna v hiši so bila precej visoka in svetla, da je lahko prihajal skozi nje čisti in sveži zrak, a da je lahko tudi solnce posijalo v te prostore in dajalo vsemu veselejše in prijaz-nejše lice. Pred hišo je bilo prostorno, ograjeno dvoriŠče, a sprednjo steno hišice je prepletala lepo razpeljana vinska trta, na kateri je pod jesen viselo temnordeče, debelojagodno grozdje. Vse se je videlo tako domače, tako pri-kupljivo, da bi se pač nihče ne bil branU, ako bi moral tukaj stanovati.
Jerebovi so imefi razen te hiše še nekoliko polja, toda ne toliko, da bi se mogli od njega živiti. Zato je pa opravljal Jereb službo grajskega logarja, takorekoč oskrbnika in zraven tudi lovca. Ta služba ni bila Bog ve kako mastna, a donaŠala je vendar toliko, da je zamogel sebe in svojo družinico pošteno preživljati. In kdo naj bi mu bil tudi bolj pri srcu kakor njegova žena in njegovi tako Ijubeznivi in pridni otroci ? Oni so bili njegovo največje veselje, njegova edina skrb podnevi in ponoči. Čestokrat nt mogel spati, pre-mišljujoč, kaj bo iz njih, kam bo spravil enega, kam drugega. Ni mu bilo sicer do tega, da bi postali Bog ve kako imenitni Ijudje, da bi se jim mo-rali drugi klanjati ter se tresti pred njimi. A bilo mu je na tem, da bi bili njegovi otroci kdaj poštenjaki, ki bi kaj koristili človeški družbi ter da bi si s svojim poštenjem in znanjem služili vsaj tak kruh, da bi jim ne bilo treba stradati. Zato jih je začel že jako zgodaj previdno vzgajati in rad je opravljal vsako, še tako težavno delo, samo da bi kaj prihranil za svoje otroke. ln dozdaj mu je šlo Še vedno po sreči in čutil se je zadovoljnega sredi svojcev. Vendar mu je časih šinila skozi možgane bridka misel: Kaj bi bilo, ako bi bil kdaj ob svojo službo? Koliko nevarnosti ]e na vsaki poti v gozdu! Ali si lahko ne zlomi noge? Ali se mu ne more izpodrsniti na ledu, da zdrči nizdoli v globok prepad ter si razbije glavo? Ali se Iahko ne podere nanj debelo deblo ter ga pokoplje pod sabo? In ako se izmed vsega tega nič ne zgodi, se lahko prehladi, da ga bo bolezen spravila v prezgodnji grob. Kdo bo potem skrbel zanje, ki jih toliko ljubir V takih trenutkih, pri takem razmišljanju se mu je vselej krčilo in stiskalo srce v nepopvsnem trpljenju. Bilo mu je, kakor bi mu kdo rezal meso z Živega telesa. In tistikrat ni smel pogledati svojih otrok, ki so mirno dihali v posteljcah. Pred oČi mu je takoj stopila meglena mrena, a za to mreno se je začelo nekaj gibati, kar je bilo podobno rosnim kapljam. Najrajši bi se bil razjokal, glasno razjokal, a vstajajoče solze je siloma za-državal ter jih potiskal nizdoli, kjer so se bUe porodile . . .
-*4    82    t«~
In giejte! Vselej mu je ob takih trenutkih splaval pogled na steno zr&ven postelje ter obvisel zaupno na posrebrenem razpelu. Ustnice so se mu zaČele gibati, in iz srčne globočine je kipela molitev za druŽinico pred božji prestol. Vselej se je potem polagoma pomiril ter rahlo zaspal . . .
IV.
Jerebovi so sedeli pri kosilu.
Oče je bil Že takoj pri vstopu v soho pregledal Ivančkovo in Vidkino Solsko naznanilo. Ali čudoo! V tem, ko jc bil prej vselej ob takih prilikah vescl in zadovoljcn, mu ni danes hotel nasmeh na ustna. Nekako topo je strmel v ILsta, in na Čclu se mu je zbiral oblak žalosti.
Ivanček in Vidka sta stala moiče zravea njega ter pričakuje zrla v njegov obraz. Tudi mati se je bila pribliŽala ter osupla, a tudi z nekini ne-urnljivim strahom in s liipoma vzraslo skrbjo opazovala moža.
Toda iz tega ni hotelo biti nobene besede! IvanČku so se ustna raz-tegnila na jok, a Vidka  se je privila   k materi  ter ji zrla   vprašujoče v oči.
Tedaj je pa oče odložil izpričevali, a v očeh so se mu zabliščale solze. In njegova usta so se odprla. PoČasi in resno je izpregovoril besede: »Vesel sem vaju, otroka, a — tudi žalosten!«
Obrnil se je proti ženi ter dejal: »Ti me ne razumeš, vem, da ne! AU meni je tako težko, tako tcžko — ne upam se ti povedati . . .*
»Za Boga, kaj pa je?« zavpije ona prestražena-
In še bolj počasi kakor bi zvenele iz groba so se glasile zdaj njegove besede: »Ob službo sem!«
Tihoia, da sc jc sii&ilo uiripanje srca, je zavladala v sobi. Mati je otrpnila ter sc ni mogla prcmekniti z mesta, otroci so nepremično zrli v očeta, celo oba psička sta povclila glavi tcr ju stisnila mcd prednji nogi kakor bi čutila ncsrečo in žalost, ki sta v tem hipu zavladali v hiši.
Prvi se je zdramil Jereb. Neka nevidna moč ga je sklonila nižje, in nekako strastno je prijel otroka za otrokom ter pritisnil vsakemu vroČ poljub na čelo.
Žalostno jc bilo to kosilo, katerega so se otroci tako veselili. Vse je bilo poparjeno kakor v h'\s\t kamor se je ravnokar naselila smrt.
»Ali povej mi, kako jc to prišlo ? Morda se da vendar še kaj pomagati?« vpraŽa Jerebovka.
»Nič, nič več! Naš grof je graŠčino prodal in pojde stanovat v Gradec. Novi graščak pn ima že svoje ljudi, katcrc bo rabil in tako tudi svojega oskrbnika in logarja. Meni torej ne ostane drugcga, kakor da grem s trebuhom za kruhom. In to prav v kratkem, zakaj vsa preprodaja se bo izvrŠila Že takoj po Veliki noči! — Kaj nam je početi? Kje naj dobim drugo službo? — Ubogi moji otroci!«
Naslonil je glavo v roke ter umolknil.
Takoj po kosilu pa ga ni več strpelo v hiši. Oditi je moral ven na plano, da se nekoliko razvedri, da si vsaj za trenutek prežene mracne misli . . .
Štiri dni potem so pa imeli pri Jerebovih najžalostnejšo Veliko noč, kar so jih pomnili.   Otroci so sicer dobili  pirhov ia pomaranČ in potic, a ko so
¦   vidclt. da ao jim   starŠi talco  žalostni,  si tudi oni niso upali biti tako veseli
¦   kakor so bili druga leta . . .
r                                   *  *  *
I             O Binkoštih pa  sem   obiskal Jerebove.   Dospcl sem   pred   njihovo hiSo
p ravno binkoŠtno nedeljo, ko je zvonilo poldne. Brajda pred liiŠo je zelencla, I    in mladi zarod se je skrival med širokimi listi ler uprav začenjal cvesti. Okolo
Hij^a je bvcnčal čmrlj ter vsak hipec izginil za kakim listom, a se vselej ^Btakoj zopet prikazal.
^H          Na   dvorišču   sern   postal.   Iz   sobice  so   se  začuli   glasovi.   Takoj   sem
^Hšlganil, da so Jerebovi ravno pri kosilu. Nisem jih hotel motiti, a videl bi jih ^^Bnl vendar rad. Da me niso zapazili, sem stopit k oknu ter previdno po-^Bkukal v izbo.
-^    84   **-
In gtej! Tam je bila pogrnjena podolgasta miza s čednim belim prtom, in na nji se je kadila skromna jed. Okolo mize pa so sedeli Jerebovi. Na spodnjem koncu je sedela mati Jerebova, a zraven nje na desnici njen ljubček Stanko. JMilka je stala zraven njega na klopici. Na spodnjem koncu se je modro držal Ivanček, a na levici nasproti materi je sedela Vidka. Vsi so imeli sklenjene voke ter so molili navadno molitvico pred jedjo.
Zraven mize sta čepela jazbečarja ter nepremično zrla tja gori, kdaj jima prilcti kak grižljaj.
A nekoga ni bilo med njimi, zato je bila družina nekam tiha in redko-besedna.
Med družinico ni bilo ljubega očeta, med njo ni bilo oživljajoČega soLnca . . .
Kmalu so zaropotale žlice, a kosilce je bilo skromno in kratko. In zopet so molili po jedi.
A mali je še pristavila: =Otroci, še oČenaŠ, da bi Bog dal sreČo ateju tam v Ameriki, da bi se kmalu vrnil ter nas osreČU!«
In otroci so molili glasno in zaupno, v sobo pa je sijalo svetlo božje solnce ter razHvalo po nji svoje zlato.
Meni pa se je utrnila po licu solza in za njo je prilezla druga in tretja.
V tem je zaropotalo v veŽi, in na pragu se je prikazal Stanko. Košček kruha je Še mlel med zobmi, a vendar je nekako pevaje govoril sam s seboj: »Naš atej pa je v Ameriki, v Ameriki!«
Kaj naj vam še povem? Jereb je moral odiditi v Ameriko, ker ni bil našel nikjer drugod sluŽbe, dasi se je moČno trudil. Tam si je hotel prislu-žiti s trdim delom vsaj nekaj ter se potem vrniti k svojim Ijubljencem. Tisto noč, prcden je odŠel, ni mogel spati. Od otroka do otroka je tiho hodii, po-sluŠal njih rahlo dihanje ter večkrat dahnil poljub na njihove lasce. Proti jutru je objel Ženo, prekrižal otroke ter se tiho Izgubil iz hiše . . .