*a koristi delavnega ljudstva v Ameriki V slogi je moč! GLASILO SVOHODOMISELfilH SLO VE JVC E V' V AMETtlKI Slovenic Weekly % devoted to the interests of the laboring classes Od bofa do zmage! Stev. 28. Entered as Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Offioe at Chicago, I1L, under Act of March 3rd, 1879 - Chicago, 111., 14. julija 1911. Razgled po svetu. > ■■ .... POTRES m POVODENJ. Dunaj 11. julija. Vsa poročila iz Ogerske poročajo o velikem potresu v okolici Bud a peste. Razdejanje j« veliko. Vmes je vladal tudi grozen vihar, ki je okolico skoro vso poplavil. Na stotine poslopij je razvalina. Na tisoče o-seb je ostalo brez domov in spe na prostem. Tudi tisti, katerim ni potres podrl hiš, spe na prostem, ker se boje, da se potres na novo pojavi. Med prebivalci vlada glad, strah in bolezen. Več o-seb je našlo pod razvalinami svojo smrt. Dosedaj se še neve števila mrtvih. Škoda je velikanska. Cesar je sprejel demisijo. Dunaj, 11. julija. — Cesar je sprejel demisijo trgovinskega ministra dr. Weissfkirdhnerja in železniškega ministra dr. Glom-binskega. Obema so volitve iz-podnede tla izpod nog, le da je Glombinskemu ostal vsaj mandat dočim je šel Weisskirehnerju tudi ta rakom žvižgat, čepraT ga je iskal v dveh okrajih Glombinski je pač izvoljen v drž. zbor, ali njegovo stranko — vsepoljsko — je dohitel poraz in on se ne more več smatrati za zaupnika poljskega naroda. Zdaj, ko je idemisi-ja teh dveh sprejeta, ni nobene zapreke več, da tudi drugi ministri odstopijo. Vtisk bi bil itak veliko lepši, če bi bili gospodje kar vsi skitpaj vložili demisijo. Precej klaverno je videti, kako lezejo počasi drug za drugim, ko vendar vedo, da morajo priti vsi na vrsto in da ne more na noben način več dolgo trajati. Politični položaj. Dunaj, 12. julija, O političnem programu in o namenih barona Gautscha se razširjajo najrazličnejše vesti. Omeniti je treba glasove, ki še Vedno pripisujejo naj-večjo nalogo češkemu namestniku knezu Thunu. Baron Gautseh pridrži provizorično v svojem kabinetu sedanje ministre; trgovinsko ministrstvo bo vodil dr. Ma-taja, železniško pa dr. Roli. To ministrstvo se ima umakniti parlamentarni vladi, kadar se doseže češko-nemška sprava. Nekateri mislijo, d!a zaključi tudi baron Gautseh s tem svojo misijo in da stopi tedaj knez Thnn na čelo vlade. Ker se kaže pri Čehih in Poljakih kakor pri Nemcih prijazno razpoloženje za Gautscha, upajo, da ho parlament imel mirno poletno zasedanje. Do jeseni pričakujejo sestavo trdne večine. Izstop župnika iz katoliške cerkve. Vlszpmm, 10. julija, Vsled de-fravdacije obtoženi rimsko-kato-! iški župnik Csortos je državnemu pravdniku naznanil izstop iz katoliške eerkve, ki je zbudil veliko senzacijo v Avstriji. Ni res. Berlin, 13. julija. — Mesto je vznemirila novica iz Pariza, da misli vlada Zjed. držav nastopiti proti nemški invanziji v severni Afriki. Berlinska vlada se je o-brnila takoj na ameriško poslaništvo. kaj v resnici namerava A-merika. Ameriško poslaništvo v Berlinu je odgovorilo, da je ta novica izmišljena. DENARJE \ STARO DOMOVINO poilljamo: ta t 10.35.................... 50 kron, sa * 20.50................ 100 kron, ta $ 41.00 ................ 200 kron. »a * 102.50 ................ 500 kron, r.a $ 204.50 ............... 1000 kron za *1020.00 ............... 5000 kron. PoStarina je všteta pri teh srotah Doma se nakazane svote popolnoma iz olačajo brez vinarja odbitka. NaSt denarne pošiljatve izplačuje c.kr.pošt no hranilni urad v 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je uajpriliCne je do $50.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske no Domestic Postal Money Order ali pa Sew York Bank Draft: PRANK SAKSER CO. 82 Cortland St. New York «104 St. Olatr Are.. N. K. Ceveland,Ohio ŠTRAJK KONČAN. Rotterdam, Holandsko, 12. julija. — Štrajk tukajšnjih pristaniških delavcev je s današnjim dnem končan. Visi delavci so dobili povišanje mesečne plače in so se zavezali, da se tri leta ne bodo puntali zoper sedajno plačo. Večja plača stopi v veljavo s novim letom šele. Amerika nasprotna Nemčiji. Pariz, 13. julija. Tu so v par-lamentaričnih krogih krožile vesti, da bodo Zjed. države Amerike nastopile proti nemški akciji v severni Afriki, posebno pa proti temu, da bi Nemčija dobila važno postojanko Agadar v Marokko, in mesto utrdila v bojno luko. Amerika se namreč boji, da bi bila ta bojna nemška luka na obrežju severne Afrike jako nevarna Panamskemu kanalu. Če je to resnica, potem bo gotovo tudi Anglija in Rusija nastopilo odločno proti Nemčiji. Albanija. Cetinje, 27. junija. Črnogorski vladi in zastopnikom velesil je včeraj deputacija treh Albancev izročila spomenico, v kateri so navedeni pogoji, ob katerih so u-bežni Albanci pripravljeni vrniti se v domovino. Glavni pogoji so: Dovoljenje, da smejo Albanci nositi orožje; vrnitev konfiscirane-ga orožja; .dovoljeno, da smejo Albanci opravljati vojaško službo doma; višji uradniki morajo znati albanski jezik, za nižje u-radnike se morajo imenovati Albanci. Država mura vzdrževati šole, učni jezik moza biti albanski. Nadalje se zahteva zgradba porušenih hiš, amnestija za vse vstaše in garancija, da izpolni vlada te pogoje. Dunaj, 12. julija. Imenovanje barona Bienertha za cesarskega namestnika na Dunaju se smatra za koncesijo krščanskim social-cem. Oh zadnjih državnozborskih volitvah se je Bienetrh močno potegoval za kompromis med krščanskimi socialci in nemškimi naprednjaki. Krščanski soeialei u-pajo, Ida z Bienerthovo pomočjo dobe nazaj izgubljene mandate. Novi kravali v sobranju. Timovo, Bulgarija, 12. julija. V sobranju je odvetnik Canov, voditelj radikalnih demokratov zelo napadel kralja. Kraljevski naslov, je dejal, je kršitev ustave in Če se sedaj zahteva legalizira-nje tega naslova,' je stvar podobna tisti zgodbi, ko je tat prosil, da se mu ukradeno blago podari. Meld; govorom Canova je došlo do hudi kravalov in do spopadov med večino in republikansko opozicijo. — Knjigovesci na štrajk. Pariz, 14. julija. — Ker se ni knjigovescem dovolilo večje plače in tudi ne odpravilo delo na kose, so vsi parižski knjigovesci stopili danes v štrajk. Njihovo število znaša čez 25.000 oseb. — Sklenili so, da prej ne odnehajo od svojih zahtev, dokler se jim popolnoma neugodi. Judi krivo sojeni. Peterburg, 14. julija. —Ker je v mestu Kijevu nastopilo zadnje mesece proti judom veliko sovraštvo, ker je rusko prebivalstvo dolžilo j ude, da more pravoslavne ruske otroke, je ruska vlada uvedla veliko preiskavo. Posrečilo se ji je dobiti morilca dečka Prihodko, kateri je bil sežgan najden 28. februarja t. 1. v bližini neke judovske sinagoge. Morilec ni jud. temveč pripada ruski “črni roki”. Peterburg, 14. julija. Vlada namerava zgraditi več velikanskih bojnih laldij drevnavt tipa. Pomnoži se tudi črnomorsko bro-dovje in azijsko bojno rusko bro-dovje. — Za tiskovni sklad. Fr. Plazzotta 25c. Jos. Peklaj 25c. L. Robsel 50c. Razne novice. 12,000 mašinistov štrajka. 12,000 mašinistov Baldwin delavnic v mestu Filadelfiji, štrajka. V zadnji številki smo poročali, da upajo štrajkarji doseči sporazumljenje s delodajalci. Sedaj se pa poroča, da kapitalisti niso hoteli sprejeti delavske de-putaeije. Filadelfija je največje skebsko gnezdo. V Filadelfiji je največ propalih eksistenc, ki čakajo “prilike”, da se kot pojavi štrajk, in potem hajd tja, hoditi na delo s revolverjem in za jevečjo plačo. Tudi v Westmoreland je bilo največ skebov iz Filadelfije. Časopis “Ledger” jezujitsko moti štrajkujoče mašiniste. Tako je v zadnji izdaji prinesel par gorostasnih zavijalnih laži. Med drugim je ta plaeana cunja pisala: “Štrajkarji mašinisti niso stopili iz svoje volje v stavko. — V mnogih domih štrajkarjev vlada že glad in pomanjkanje. Uvide-vajo pač sami, da je najbolj pametno za nje, da se podajo nazaj na staro delo ...” Tako nekako hoče ta “delavski prijatelj” zvabiti štrajkarje iz solidarnosti v mreže kapitalistov. Štrajkarji so dobro podprti in tako se bo štrajk nadaljeval. V monarhiji in republiki. Ameriški način volitev daje prav mnogo prilike za volilne goljufije; podjetniki in kapitalisti z najoidstudnejšim terorizmom lahko potvarjajo in popravljajo volilni izid. Znano je, da kapitalisti dobro vejo za vsacega posameznega volilca v Ameriki, kaj voli. In vendar so nam zagotovljene “tajne” volitve. Na Nemškem je stvar drugačna. Glasovnice niso uradne. Volilec prejme, vstopivši na volišče, uradno kuverto, v katero vtakne v posebnem zaprtem prostoru svojo glasovnico. Glasovnic, navadno v o-bliki vizitk s kandidatovim imenom, dobi volilec od vsake stranke, kolikor hoče. V zaprtem prostoru t. zv. volilnem klosetu, vtakne v kuverto tisto glasovnico, ki jo hoče in nihče ga ne more kontrolirati. Na ta način je zagotov-ljena resnična svoboda volitve, dočim obstoja pri nas tajna volitev zgolj na papirju. Razdeliti hočejo socialni demo-kratje. Tako vpijejo vedno socialistični nasprotniki. Da razdeljujejo tisti, ki jim soc.-demokracija z vs« silo nasprotuje, je razvidno iz naslednjih podatkov: V Bu- dimpešti so sestavile razne mlinarske akcijske družbe bilanco za 1. 1910. in izkazujejo za minulo poslovno leto naravnost ogromne dobičke. Parni mlini “Kon-kordija” razdele med svoje delničarje 600.522.50 K čistega dobička, t. j. 8%. Parni mlini v Ri-kindi so profitirali 218.058.95 K in bodo razdelili med aksionarje 12%% dividendo. Budimpeštan-ski valjčni mlini razdele med svoje ljudi šestodstotno ’dividendo. Mlinarska družba “Viktoria” razdeli po 40 kron na vsako delnico. Parni mlini “1stvan” raz-dele med svoje člane 219,796.81 K čistega dobička; delniška družba “ Vorsed-Miskolcz’’ je napravila 754.821.22 K čistega dobička in razdeli 13.5% dividende. “Prvi bndimpeštanski parni mlin” razdeli na vsako delnico po 80 K. — Kapitalisti si razdele dobiček, ki ga vstvarijo delavci s trdim delom in ki ga vplačajo konsu-mentje s svojim denarjem’ Klub bosonožcev. V Wormsu na Nemškem se je ustanovil klub bosonožcev. Člani tega \kluba hočejo Vsako nedeljo na vse zgodaj bosonogi v prosto naravo. Za predsednika kluba ni bil izvoljen nihče drugi kot — čevljarski mojster Ludvik Ost iz Wormsa, ki je častno mestno mesto sprejel in ki z vso vnemo propagira društveno idejo. TRUSTI SE VEŽEJO. Iz Briselna se poroča, da so se tam snidli kapitalisti Amerike, Anglije, Francije, Nemčije, Ca-nade, Belgije, Italije, Avstrije in Španije, vsega skupaj kakih 60 kandidatov. Konferenca je namenjena odločno proti delavstvu in malim konsumentoni jekla. Kot se sedaj poroča^ so se vsi kapitalisti zjedinili, da narede jeklu eno ceno. Nadalje se je pri “konferenci” doseglo zbližanje, da vsa kapitalistična podjetja stopijo v e-no “društvo” in sicer po načinu, kakor je “American Steel Institute” Sodnik C. K. Gary, od. U-nited States jeklene korporacije je zastopal Ameriko. Kapitalisti so tako v enem tednu združili vsa kapitalistična podjetja v eno organizacijo. Delavci imajo lep zgled! Vročina. Nezuosna vročina prvih julijskih dni je ponehala. Vročina je pa še vseeno hudo in vsak dan čitamo o mnogih smrtnih slučajih — delavcev. Da, delavci največ trpe in tudi med žrtvami vročine je največ delavcev. Tisti, ki se v hladu vozijo sedem dni v tednu v avtomobilih skozi parke, ne padajo od vročine! Papež hvali — Ameriko. Sedaj so začeli Ameriko hvaliti papeži. Sarto v Vatikanu menda nima druge skrbi kot “do-pre” Amerikance hvaliti. Falco-niju v Washington je papež pisal, da ga “grozno” veseli, da A-merika tako napreduje in da ga grozno veseli, da ima Amerika tako učene gospode na vladnem krmilu, in da ga grozno veseli, da imajo dobri Američani tako dobrega in usmiljenega in za Svetovni mir vnetega prezidenta, veličanstvo Taft-a, Papež pravi nazadnje v svoji hinavski klobasi, da ga grozno veseli, da si katoliška cerkev “pridobiva” vedno več uplivnih tal v Ameriki, v lepi dolarski krščanski svobodni dolariki. Izliva na vse prebivalce svoj “najvišji” blagoslov in nam po Falconiju zatrjuje, da za nas vedno po par ur na dan moli k gospodu papa bogu, da dosežemo veliko srečo. Mora biti že slabo za delavce, da. papež hvali truste in njihove hlapce! Komedija. “Remain the Maine”! S tem sklikorn so naredili ljudski poslanci v Ameriki “stimungo”, da je prišlo do vojske s Španijo. Amerikanci so sami utopili in razstrelili ladjo “Maine”, pa so lepo zvrnili vse na Španijo, kateri so hoteli vzeti vse, kar še ni v Ameriki zgubila. In res, posrečilo se jim je. Ljudstvo je bilo takoj za “fajt”, zmagoslavno prišlo v “domovino” in si “zapomnilo Maine”. Koristi pa ni i-melo ljudstvo nobenih od fajta. Par sto kripelnov, to je bilo vse. Sedaj so inženirji dognali, da se je eksnlozija na “Maine” pripetila od sebe. Tako vidimo znoreli militaristični sistem v najbolj banalni luči. Slab delavski položaj. \V- celi Ameriki vlada danes slab delavski položaj. Dela se slabo v tovarnah na vzhodu, v gozdovih, v premogokopih Pennsyl-vanije in ravno tako je delavska kriza po zapadu. Vzroka slabemu delavskemu položaju nihče neve. Štrajki so po celi deželi. V New Torku bo stopilo 15. t. m. 6000 usnjarjev v stavko; zahtevajo povišanje plače in krajše delo. V Chicagi zopet preti štrajk junijskih krojaenic. Tukajšnji krojači so namreč dobili poročilo, d!a neuuijske tovarne iz Clevelanda, O., pošiljajo v Chicago neizdelano blago, ker so ondotni krojači na štrajku. Če se bo to dognalo kot resn čno, bo gotovo v Chicagi na novo izbruhnil krojaški Štrajk. Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti sa svobodo I Leto X. GOLJUFIJE S PATENTI. McNAMARA. 1. avgusta t. 1. bo v Washing-tonu izdan ta milijonski patent. Koliko od teh patentov pa je v resnici prineslo iznajditeljem dobička? Kdo je imel največjo korist od vseli teh človeških izumov? Čez 200,000 patentov je prišlo iz rok in možgan delavcev. Kaj pa so danes tisti delavci? — Največ jih je že v grobu. Nekaj v norišnicah, nekaj jih je bilo iz tega sveta “odstranjenih”, ker so se drugi njihovih izumstev po-lakomnili. Večina delavlev pa je morala svoje patente prodati kapitalističnim podjetjem za cigansko ceno, Navadno vsi izumitelji mrejo gladu. Celo sam Edison se je nahajal že v položaju revščine in obnba. Rešili so ga pa izumi drugih delavcev, katerih patente je on pozneje le malo predrugačil in jih proglasil za svoje in naredil milijone — prave izumitelje pa pustil umreti v največji revščini. Vilhelm Weitling je bil od Singer družbe ogoljufan do kože. Izumitelj “Cotton Gin Engine” Whitney je umi'1 kot berač. Drugi so pograbili njegov izum in kovali denar. Milijon patentov je skoraj stalo milijon človeških bitij. Inkvizicija v Ameriki. Šele sedaj se je izvedlo, kako je hotel državni pravnik posilo-ma izvleči “dokaze” od gospe Ortie McManigal. Uboga žena je bila od detektiva Burnsa prijeta ’n “tretjemu gradu” podvržena. Kričali so na njo: “Zapremo vas v ječo!” Zraven so pa stali “zapriseženi porotniki” in pričakovali, da lio žena govorila proti McNamaru. Tri dni so trpinčili ubogo ženo. Toda vse zastonj. Izpovedala ni nič. Sodnik jo je zapodil v neko sobo. Tja vržena, je videla u-klenjenega svojega moža, in poleg njega dva. detektiva —- zopet inkvizicijska tretja stopinja.” Ljudstvo cele Califoraije je jako razburjeno in naj večji McNa-marovi nasprotniki, sedaj z njim simpatizirajo. Statistika za uboge na duhu. Kakšno “duševno’’ hrano dajejo klerikalci svojim ubogim či-tateljem, kaže sledeči primer. Neki jezuit objavlja v listu “Joural d’ Alsace Lorrain” sledečo tep-čarijo: Vsak dan napravimo 10 grehov, to je na leto 3650, okroglo 3000 V dvajsetih letih 60.000 grehov. Recimo d!a umijejo molitve in miloščine polovico grehov. Tedaj ostane še 30.000: grehov, za katere imamo trpeti v vicah. Ena ura v ognju vic umije po en greh. Torej se lahko izračuna, da prebije vsak verni katoličan po 3 leta, 3 mesece in 15 dni na tem mestu bolečin”. Kje smo še, če se ljudje še vedno lahko krmijo s takimi “nauki”! Proces McNamara se mora v kratkem pričeti. Burns je razkrinkan kot podlež. Detektiva Burnsa v Californiji prav dobro poznajo kot enega največjega podkupljivega kapitalističnega hlapca, ki za denar zadavi svojo mater. Kapitalistična sodrga misli, da se ji bo posrečilo s takimi atentati na delavske uradnike popolne delavske organizacije tudi razgnati. Pa se prokleto motijo! McNamara slučaj je stotiso-čem delavcem odprl oči. McNamara je povzročil, da socijalistie-no gibanje v deželi napreduje in kapitalisti imajo strah, da ravno v državi Californiji prodre pri prihodnjih volitvah, socijalistič-na stranka! Socijalisti nameravajo namreč celo za governerja postaviti svojega kandidata. Le odpirajte delavcem oči! Glasoviti češki pisatelj J. S. Machar piše o zadnjih avstrijskih volitvah med drugim: “Dvajset let delam od časa do časa opazke k naši politiki. In tako ti, dragi narod, lahko prerokujem: Nova delegacija pride na Dunaj. Podala bo državnopravno izjavo, kar ji ne bo branilo, da bi ne hrepenela z vsem srcem po ministrskih sedeži!^ in potem prisegala na to ustavo. Zgodilo se je že tako. Pacali in Fiedler sta mi priči. Bie-nertli pojde ali pa ne pojde, po tem če premagajo njegovi mame! luki socialne demokrate ali pa jih ne premagajo. Zakaj vlada mora dohiti nove davke, strašne davke, nove rekrute, bojne ladje in denarja za te ladje in za te rekrute in povrh tega še vsako leto nekako sto milijnov kron več. Če da našim junaškim zastopnikom dva ministra, mu dovolijo vse — saj niso proti militarizmu, proti ladjam itd., ti pa dragi narod, boš plačeval, da boš črn. Ampak imel boš ministre, morda nove, zakaj hrepenenje je veliko, morda nekaterega izmed starih, zakaj ministrski sedež je njih ljubezen, o kateri se pravi, da se človek vedno rad vrača k njej. Choc ti naklesti te ministre, kadar bodo davki dovoljeni, morda še pojde v opozicijo, morda se bo uganjala obstrukcija. Bienerth pošlje parlament domu, morda ga zopet razpusti — in ti boš vnovič volil. Davke boš seveda imel na plečih ti in tvoji potomci do petdesetega kolena,. Tako boš spoznal, moj dobri narod, kakšen konj si bil, od koga si si dal vreči zanko okoli vratu, kdo je vse na tebe sedal in zakaj te je vlekel na dunajski semenj . . . Nekaj dobička imaš lahko pri vsem tem: Bridek ali zdrav nauk za bodočnost ... S prav majhnimi izpre-membami bi se vse to lahko reklo tudi slovenskemu narodu. Inkvizicija rimskega indeksa opravlja svoje delo tako, da bi lahko uspešno tekmovala celo z ljubljansko cenzuro. Na Nemškem je izšlo obširno delo dr. Viljema Kocha in dr. O. Weekerja, ki obsega kot “Versko znanstvena predavanja za katoliške akademike’’ sledeče serije: “Priroda 'n Bog”, .“Krščanstvo in svetovne vere” ter “Katolicizem in krščanstvo”. To delo je odobril rotenburški škof. prav toplo ga je priporočila “Theologische Revue”, katero izdaja profesor dr. Franc Diekamp v zvezi s miin-stersko teološko fakulteto in mnogih katoliških profesorjev. Ugledni katoličani, stoječi na odgovornih mestih hvalijo delo. — Rottenburški škof ga odobrava. Ali rimska kongregacija indeksa pravi: Ne boš! Delo, ki ga je vsa katoliška znanost na Nemškem z velikim veseljem pozdravljala, je — prišlo na indeks. Na Ogrskem imajo torej škofa, ki piše po rimskih nazorih pregrešne knjige, v Rottenburgu imajo škofa, ki odobrava pregrešne knjige .. . Katoličani kmalu ne bodo več vedeli, če smejo svojim škofom kaj verjeti ali ne! Listnica uredništva: Vsi dopisi, ki so prišli pozneje kot v ponedeljek v uredništvo, pridejo v prihodnjo številko. M. V. v Clevelandu: Sv. Peter ni bil noben rimski papež. Zgodovinsko je dognano, da sv. Petra sploh nikoli v Rimu ni bilo; Kristus ni učil nobene katoliške vere, pač pa nauk ljubezni do bližnjega, nauk enakosti, bratstva in svobode; Kristusovi licenci niso nikoli maševali, vsaj ne po načinu, kot današnja katoliška duhovščina mašuje; Tudi birme in druzih ceremonij niso delali. Učili so le prost nauk svojega mojstra in še to vsak po svoje. To bo razumljivo če pomislimo, da se še štirje Evangelisti ne vjemajo. Zdravi! Poziv! Tem potom poživljam vse tiste osebe opravljivce, kateri vedo kaj o meni povedati, da se takoj tudi javno javijo in direktno pokažejo svojo barvo. Frank Mervar, 715 Holmes ave., Indianapolis, [H T. Indiana. mm ’¡mmsi Zahodna Podporna Bolniška Jednota. RAVENSDALE, WASHINGTON. V sta norije na 25. apriia in ink irpor rana 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR: Predsednik: PRANK JERAS, B:>x 44, Taylor, Wash. Podpredsednik: PAVE L KOS, Box 10, Ravensdale. Wa.*h. Tajnik: FR V NK TOSTO VRŠNTIK, Box 102, Ravensdale, Wash. Zapisnikar: IVAN ŠKUFCA, Ravensdale, Wash. Blagajnik: BL,AŽ FELICIAN, B)x80, Emmc.aw-Krain, Wash. NADZORNI ODBOR: JOS. BURGAR, Box 107, Cie Elum, Wash. ANTON LUČIČ, Box 499, Cie Elum, Wash. J, PETKOVŠEK, Box 499, Cie Elun. Wash. tolarjev in pa tri pare klobas, da privlekel še obe drugi dve kloba- POROTNI ODBOR: FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Ravensdal', PAUL KOLAR, Box 337, Cie Elum, Wash. CIRIL ERMENC, Box 142, Taylor, Wash. Wash. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. J. Mustard Seja gl. odbora se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu pri g. Pavel Koss-u, v Ravensdale, Wash. Uradno glasilo je Glas Svobode. Groga in drugi. SPISAL RADO MURNIK. IX. “Pri fari zvonovi prav milo pojo .. . Od ljubice zale jaz jemljem slovo. Pa jemljem slovo, Sam Bog ve, kako . . . Nazaj — me nikol’ več ne bo!” Narodna. “Tam za turškmii griči” . . . . Narodna. “A-a, to je druga pesmica! — Glej, Francelj, saj mi ne boš za-sem zapazil, da grebe z rokami meril, kaj ne? Ali očetu sem obljubil, ko so ležali na smrtni postelji tisto leto, ko je bila ajda tako polna; sam nisem vedel iim z njo, še zdaj dobro pomnim, kakor bi bilo včeraj. — Toda, kaj sem že dejal? — Je že res; očetu sem obljubil, da bom pazil na Minico, kakor na zenico svojega očesa. — No, zenico sera si zapravil ob mož-narjih, to je res — ali, Minico sem pa varoval kakor kraljično! Lepo mi je vzrasla; ni ga zlepa zaljše-ga dekleta tukaj daleč naokolo. Dote bo tudi nekaj, čeprav Minica ne bo toliko imela, kakor ti —” Francelj mu je podal roko. — “Saj bi ti bil že prej povedal; pa saj veš, da gre taka beseda nerada z jezika. — Delo sem odslužil, na gruntu in v hiši sem sam —” “Vse prav, vse prav, korpodi-bako, to bo pa tako vesela svarila da —” Toda prišlo je drugače. Leto 1878. je bilo leto vojska. Vse je govorilo o bitkab. Slovanom sovražni listi so ko-kodajskali, da se mora vstanek v Hercegovini zatreti; da morata biti Srbija in Črna gora mirni in ne smeta vzrasti; da mora ostati Turčija cela; da ne sinejo osnovati proste Bolgarije; da Rusija ne srne črez Prut, črez Balkan, in da se Avstrija za nobeno ceno ne sme polastiti Bosne! No, najprvo So Rusi Turke tako neusmiljeno našeškali in raztepli, da so reveži “za božjo voljo prosili miru. Nato so nekaj časa govorili, da pojde Avstrija nad Ruse. Naposled se je zasukalo vprašanje okolo Bosne in Hercegovine. Tukaj je imel najvišjo oblast sultan, avtokrat. Njemu nasproti s0 bili vsi drugi sužnji, živali, brez nobene pravice ne do prostosti, ne do življenja, ne do pre možen j a. Ves turški “jus” je bil koncentriran v koranu, ki je bil že pred 1000 leti celo turškim juristom preslab. S svojimi zastarelimi nazori bi torej preljubi Maho-tned dandanes pri vsakem kolokviju pade] “mit Pauken und Trompeten” ter ostal izgubljen študent in večen jurist. Galantni sultan je sedel ves božji dan v haremu. Ker je torej galantnemu absolutistu ostajalo vzpričo tega malo časa, je imel državno krmilo v rokah veliki vezir, kakšen bivši diurnist pri kakšnem obskurnem starem turškem uradniku, mož iz protekcije in intrig v divanu in haremu, “Streber”, ki je zaporedoma postal svetnik, guverner, paša, minister in naposled — ako se ni kaj zameril v haremu — ve liki vezir. V provincijah zopet so vladali paše, vsaki po svoje. Potemtakem si lahko mislimo, kako so se imeli pod “visoko porto tamošnji Slovani na balkanskem skrben, apatičen, najlenejši narod, naredili iz zlate Bosne, jedne najbolj rodovitnih dežel evropskih, iz bogatih teh pokrajin, kjer rodi pšenično zrno petnajst, koruzno pa tristo srn. “Moritev kristjanov so jim naj večje veselje,” so poročali iz Zagreba angleškemu politiku Georgu Campbellu. “Otroke so pekli, in njih stariše so silili jesti to meso. Raja prosi pomoči v skrajni sili.” In vender vsa ta beda ni genila slovanskih sovražnikov. Ogerski minister Tisza je poudarjal v (o-gerskem) državnem zboru, da ni interes Magjarov, da bi si roko podajale in verigo zaklepale okolo magjarskih nog slovansko države na jugu. Vso pozornost je vzbudilo tisti čas p:smo, katero so ponatisnili vsi večji evropski časopisi : “. . 1. Stalne vojske naj se odpravijo, da se bodo poprijeli ljudje poljedelstva, in da poneha siromaštvo. 2. Železo naj se porablja za izdelovanje poljedlske-ga orodja, ne pa za vojno orožje 3. Naj nekateri jedo le za dvanaj stero ljudij, ne pa za tisoče. 4. Mednarodno sodišče naj se napravi, ki bo razsojalo prepire med narodi. Mesnice za ljudi naj se odpravijo. S tem opominom do kongresa končujem: Ako se Slova- nom ne da pravica, bomo oznanili mi revolucijo. Vaš G. Garibal di.” Naposled se je premisli sam Gyula grof Andrassy pl. Szent-Kiraly-Krasznohorka, avstrijski vnanji minister. Ta navihani mož se je preveril po knjigi Palaeke-ga, da je zdaj prišla ugodna pri-lika, in da še lahko drugič, in sicer iz Bosne zabije zagozda med slovanske narode. Najedenkrat je bil ves navdušen za okupacijo ! — Toda, to so visokopolitične stvari, v katere se midva, lepa moja bralka, rajša nikdar ne bo va vtikala, ako hočeva zdrava o-stati in želiva, da bova še dolgo živela na svetu, in da se nama bo godilo prav dobro! — Francelj je dobi] bel listek, ki ga je poklical v vojake. Name sto k poroki je moral na vojsko. — Tiho je sedel Groga v vagonu žalostnemu prijatelju nasproti. Drugi tovariši so glasno peli, kako je “fletno” na Gorenjskem, “k’ so v’soče gore”, in se v odmorih krohotali silnim dovtipom še-gavega, širokega Dolenjca. Groga pa se ni drznil, da bi pomagal pevcem, dasi je imel močan glas Zakaj gospod korporal Godrnjav-ček, mož tankih ušes, so mu bili prepovedali vsako javno sodelo- mi ne pojdeš lačen in na tesce na vojsko! Pa si jih prihrani za tisti čas, ko boš mislil, da ti je največja sila.; Potem sta šla nekoliko po mestu. Ženica si je vse ogledala in se prav otroško veselila krasote po izložbah. Prišla sta tudi mimo kamenoseka. “Oh, Groga, to so lepi kameni in križi za na grob! Le tistega črnega tam-le poglej z rdečimi lisami! Pa . . . to je samo za gospodo!”— Ali bi ga mari radi?” — Neznansko se mi zdi lep!” Pa kaj bodete zdaj mislili na smrt! Bežite, bežite!” — Ne vem, kako dolgo bom še... Vsako zimo toliko kašljam, da —. Koliko bi vender veljal, kaj praviš?” Je-ehe! Jaz bi ga vam že kupil, že, to pa rečem. Ali kaj, ko i-mam — le šest soldov na dan-” Groga je gladil klobase in jih gladil. Še prav nič ni zajutr-koval. Popolnoma lačen se ^ je zdaj-le vozil na vdjsko . . . Čira dalje1 je premišljeval, tem bolj se mu je zdela misel upravičena, da je najbrže ravno zdaj prišla tista ura največje sile! o kratkem, toda mučnem trpljenju in junaškem premagovanju in zatajevanju samega sebe se je udal povelju “ministra notranjih stvarij” in potegnil prvo klobaso na dan . . . Preprijetno je zadišalo po vagonu. — Polovico je ponujal Groga Franceljnu. Ta je odkimal. Zatorej se je lotil Kozol kar sam važnega dela in se že zdaj krepčal za prihodnje boje. Nabrusil si je pi-pec ob hlačah, si rezal klobaso in prirezaval komisa. Ob tem .je s tem večjo slastjo poslušal genlji-vo pesem, katero je bil zložil gla-soviti šmartenski šolmašter: : polostrovu, in kaj so Turki, brez vanje ! Obtožili so ga namreč in si venkaj in ju potehtal v roki. Jedna je bila velika in debela, druga pa majhna in zgrbljana ... “Kakor orehi debela toča nam je mnogo škode naredila,” so nadaljevali gospod korporal Godr-njavček in se slastno obliznil. In razjasni] se jim je temni obraz! “Pšenico in rž je po nekaterih krajih tako potolklo, da ne bo kaj žeti. Fižol je pa kar uničen, fižol, in ječmen, kjer ni bil že požet —” “Gospod korporal, če mi ne zamerite! — Še te-le dve imam! Francelj tako ne mara jesti — torej. kar izberite si, katero hočete, to-le večjo ali pa to-le manjšo.” “O, meni je vse jedno!” so vzkliknili gospod korporal Godr-njaveek in si urno vzeli večjo klobaso. “No, no, se ti pa lepo zahvalim, Groga- — Ti vsaj veš, kaj je manira, ti veš, ti veš!” — V kratkem ni bilo nobenega para več. Izginila je pa tudi “največ ja sila”, in Groga je shranil svoj pipec. “I Francelj, nikar ne bodi tako žalosten! Saj to nič ne pomaga!” je tolaži] Franceljna. Gospod korporal Godmjavček so zopet zapeli z vojaki. “Ne pomaga nič, to je res. — Toda, ti ne veš . . . kaj ti bom pravil in . . . javkal kakor stara baba.” “Prav imaš, Francelj!” “Vender toliko ti pa povem: meni nekaj tako pravi, da ne bom nikdar več videl domačega kraja ...” “Kaj . . . kaj boš tako! — Francelj!” “Slišiš, ravno zdaj pojo: “Nazaj me nikol’več ne bo!” — “Ne boš ne padel, Bog daj ...” “No, boš že videl, Groga!” ne X. dolžili, da infanterist Kozol naro be zavija in se grdo dere, ne pa da bi milo povzdigoval svoj glas, kakor so ga premilo povzdigovali na primer gospod korporal Godr-njavček sami. Zatorej infanterist Groga ni pel, kakor drugi vojaki; le tako skozi nos je časih pobrun-dal “iz prijaznosti” in tiho godrnjal, da ne bi izkazil zbora. Lev:co je imel Kozol v širokem erarnem žepu, in tam je gladil in stiskal tri suhe domače klobase, katere so mu bili prinesli mati z Gorenjskega. “Na, Groga,” so dejali včeraj popoldne, ko so ga našli v Ljubljani, “tukaj imaš pet . Imel sem sinka, pa sem ga zgubil; Revni soldaški stan ga je pogubil. Star je bil dvajset let, v najlepši mladosti, Manca pa osemnajst let — tudi ni dosti! Francelj muskontar bil . . . ” Gospod korporal Godrnjavček so peli “čez”; imeli pa niso samo tankih ušes, temveč tudi jako fin, zlasti za mesnino nenavadno občuten nos. Ravnokar so bili zopet-odprli usta na stežaj, da bi “za-žingali”: Pridi Gorenj’c z mrzle planine!” — Vender, izrekli so samo prvo besedo napeva. “Gorenj’c” pa jim je v grlu obtičal in z njim tudi vse “mrzle planine”. Delikatni duh bližnjih kranjskih klobas je pevcu kar sapo zaprl. “Tukaj preveč vleč,” so dejali in si zavihali dolge brke. Rezervist, sedeč blizu Groge, se jim je moral umakniti. Prijazno so pogledali Grogovo klobaso in začeli domač pogovor. “Kdo bi bil verjel, kaj, Groga, da se bova midva kdaj skupaj vozila, jaz rezervist, star, odslužen vojak, in pa ti, takorekoč rekrut proti meni!” Groga je pokimal in pridno žvečil. “Letina je zelo lepo kazala letos. Zadnje dni pa le dež in dež in hladno vreme! Na visokih planinah je celo zapadel sneg!” — Kozol je pokorno prikimal in zamižal . . . “ Zavoljo večnega dežja je pa močno poleglo žito. Seno leži že dva dni pokošeno in premočeno pod milim nebom. Krompir je začel črneti in gniti. Vse rumeni in gine od prevelike moče.” — “Saj je res,” je dejal Groga in premišljeval, ali bi si prerezal zadnji kos klobase črez pol, ali pa naj bi ga vtakni] kar celega v usta . . . “Setev pojde v nič, permej-ku-kuš!” — “Saj pojde res!” Kozol je od-jenjal s pipcem in približal cel konec ustom . . . “Setev pojde tak0 v nič,” je zaskrbelo gospoda korporala Go-drnjavčka, “da še polovico ne bo mo pridelali tega, kar smo pričakovali. Presrovor pravi: “Ne boj uSojoas jadrna ‘oj[sCoa o^sjni ss Vida rose!” — In res, svetega Vida dan je deževalo pri nas — per me j-kukuš! ’ ’ Gospod korporal so začeli jezno gledati . . . Grogi se je glasno za-kolcalo: snedel je bil celo klobaso. — Naposled pa je segel v žep, se sklonil nazaj, iztegnil levo nogo, Ves čas pozneje je ostal Francelj tih, miren, sam za-se, utopljen v temotne slutnje . . . Grogi pa se je nabral o!)raz polagoma v prijazne gubo site zadovoljnosti, in gospodu korpora-lu Godrnjavčku je ugajalo vojaško življenje v drdrajočem, jed nakomemo_ hripave __eem vagonu do sti. Gnali so v plemeniti ==..,] udnosti z vsemi tovariši od konca do kraja burno veselje in glasno vpitje. Sami bi si ne bili nikdar mislili kaj takega v svojem srcu, ki je bilo sicer j>olno pesimističnih nazorov; zakaj le taki se spodobijo vsakemu višje stoječemu duhu . . . kaj pa šele takemu gospodu, kakor so bili ravno gospod korporal Godrnjavček, svetla posoida vseh koncentriranih vojaških krepostij! O vremenu Grogi niso pozneje razodeli nič natančnejšega, nikar pa da bi se bili prehiteli s kako prenaglo prognozo. Saj so bili vedno previden in preudaren in razboren mož; malo ali nič niso zaupali učenim kvantam, negotovim čenčam. Tačas tudi niso odklonili prijazne ponudbe dobrosrčnega Dolenjca, ki jim je dal z izrazi odličnega spoštovanja ču-tarico izvrstne domače slivovke na pravico, in so stregli z njo svoji volji tako dolgo, dokler se jim ni zaletelo. In potemtakem so dejali kašljajoč, da ne morejo več piti ... Pa res niso mogli, zakaj v čutarici ni bilo nobene kapljice več. Lepi vzprejem krških civilistov so trdovratno prespali in se vzbudili vsi mrkli in mižavi šele v kraljevem mestu, kjer niso mogli prehvaliti obileg* vina, podarjenega od šarmantnih Zagrebčanov. Ob tej lepi priliki, pravijo, niso pozabili in «o zgodovinsko priščipnili ljubljansko gospodo gotovih “višjih slojev”, ki niti ob prihodu, niti ob odhodu polhovem ni nikakor pokazala brige in ljubezni do domačih sinov s pretirano mero. Dalje prihodnjič. ako IZGUBE, tedaj nalagajte svoj denar le pri MESTNI HRANILNICI LJUBLJANSKI y Ljubljani, Prešernova ni. št. %. Ona je najbolj varna in največja slovenska hranilnica. Stoji pod kontrolo javnosti, vlagateljev in c. kr. deželne vlade. Za vložen denar jamči cela mestna občina ljubljanska s premoženjem, vrednim do 50 milijonov kron in hranilnica sama z rezervnim fondom I mil. 200 tisoč kron. Vsaka izguba denarja-tudi za časa vojne-je izključena. Nad tisoče in tisoče Amerikancev ima pri njej naloženo več milijonov svojega prislužka. Vloge obrestuje po 4/4% brez vsakega odbitka. Stanje vlog znaša 40 milijonov krm, ves promet do konca 1. 1910 pa 564 milijonov kron. Denar pošiljajte po pošti a-li kaki zanesljivi tanki Pri banki zahtevajte odloči o, da se Vam pošlje denar le na ‘‘Mestno hranil- m nito ljubljansko v LjuBljani” in ne v kako drugo manivarno “Spar- ^ kašo”. Nam pa takoj pišite, po kateri banki dobimo za Vas denar. SVOJ NASI.O V NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATAKČbO fcd ZAUPANJEM ZA SVET IN w -é VPRAŠAJTE Z POLNIM POJASNILA. NA VSAKO VPRAŠANJE D0B1T6 ODGO VOR POVSEM ZASTONJ!!! IZREŽITE TO IN ODGOVORITE NA VSA VPRAŠANJA Ali imate dober tek (apetit)?........ Ali ste nervozni in slabotni? ....... Ali hujšate?......................... Ali ste zaprti ?..................... Ali se. debelite?.................... Ali so Vam nosnice čiste ?........... Ali ste hitro utrujeni?.............. Ali ste raztreseni ?................. Ali so Vaše oči slabotne in težke?.... Ali imate bolečine v obljižju srca?... Ali imate kilo (bruh) ?.............. Ali so Vaši otroci zdravi?........... Ali imate prehlajenje v plečih? ..... Ali so Vaše roke in noge vnete ?..... Ali so Vaši členi trdi in otečeni?. . . . Ali slabo slišite ?.................. Ali ste slabovidni?.................. Ali imate bolečine v ncsu?........... Ali je Vaš jezik nečist?............. Ali težko dihate ?... ............... Ali je Vaša koža suha in vroča?..... Ali je Vaše grlo suho in kedaj?...... Ali je Vaša voda motna ali gosta?.... Ali je Vaša slina gosta?............. Ali slabo prebavljate/............... Ali kašljate, suho in na kratko?..... Ali kašljate po noči?................ Ali imate slab okus v ustili?........ Ali ste vrtoglavi?... ............... Ali Vam teče i» ušes?................ Ali pljuvate rumene ali sive izmečke? Ali dobro spite?..................... Vas spanje okrepča?.................. Ali pijete mnogo vode? Zakaj bolezen prenašati ? Tisočerim rojakom je bilo poma-gano do čvrstega zdravja , ker so se obrnili z polnim zaupanjem do tega slavnega profesorja. Pridite osebno ali pa pišite v ta slavni zavod v slovenskem jeziku. Potožite in opišite Vašo bolezen temu iskušenemu zdravniku dokler ne bode prepozno. Stavite mu najsi bode kakor-šno hoče vprašanje glede bolezni — vprašajte ga za svet. On Vam bode odgovoril in svetoval povsem brezplačno. IZREŽITE TO i Vrhovnkmu Zdravnuku ! Collins N. Y.Med. Instituta 140 W. 34th Str. N. Y. Pošiljam Vam odgovor na vprašanja , tičoča se moje Ali pijete mnogo opojnih pijač?... Ali pušite mnogo tobaka?............. Ali opažate, da izgubljate moč?..... Ali Vam je slabo po jedi ?.......... Ali so Vam noge in roke težke?...... Ali čutite bolečine v hrbtu in križcih ? Ali ste hripavi po kašlju?.......... Ali imate črne kolobarje pod očmi?.. Ali Vam srce močno in prehitro bije? Ali imate bolečine, praskanje v grlu? Ali imate glavoboli?... .kedaj?...... Ali Vas glava boli na čelu?, .sencih?. Ali velikokrat vodo puščute?......... Ali imate hemorhoide (Zlato žilo)?.. Ali imate bolečine v sapniku?...... Ali imate kake rane na telesu?...... Ali imate katar v nosu?, .vratu?..... Ali imate reumatizem?............... Ali imate slabosti v želodcu?....... Ali imate kake notranje bolečine?Kje? Ali Vas boli temem, vrh glave?...... Ali Vas ledice bolijo?.............. Ali ste otečeni pod očmi?........... Ali Vam kedaj kri iz nosa teče?... Ali imate bolečine v trebuhu?....... Ali imate kako spolno bolezen?...... Triper—Sifilis ali kake druge bolezni brez raziike.kolikoje bolezen stara? piltBCUJJilP , Dvž U4UJC bolezni. Prosim da mi od-j govorite, kaj da je z menoj. ? Naznamite mi. ako me za- Naznamite mi, ako me za morete ozdraviti in ako je še kaj upanja me ozdraviti. Prosim obdržite to tajno in pošljite mi odgovor zastonj. Ime......................... ) Naslov. Ï i--------- Dr. E. C. COLLINS. Slavni profesor, ustanovitelj naj-večjega zdravniškega zavoda v Ameriki, The Collins New York Medical Institute. s«***0 ' j BY i DaLtcaoHS ... * £ Vo c c«***9 vv. v-c* 132113t ra TA KNJIGA VAM i ZAMORK REŠITI ŽIVLJENJE To je naj večja in najobširneja zdravstvena knjiga kar jih je bilo do sedaj spisanih,in ta knjiga je učila mnogo drugih zdravnikov kako bolezni zdraviti. Pisana je v slovenskem jeziku in Vam pove, kako si zamorete zdravje ohraniti. Preskrbite si vse, ostale zdravniške knjige, primerjajte njih vsebino z to. knjigo, in sprevideli bodete razloček in vrednost te znamenite knjige. Pridite osebno ali pa pišite in pošljite odgovorjena vprašanja : Hyndmau-a Medikalnega direktorja od , Dr. E. S. NEW YORK MEDICAL INSTITUTE 140 W. 34th ST., NEW YORK CITY. Uradne are so: Vsaki dan od 10-5 pp. Ob nedeljah in praznikih od 10-1 pp.Vsaki torek in petek od7-8 uro zvečer. \ Ustanovi Jena leta 1908. Inkorporirana leta 1909. Glavni urad na! 11250 Indiana Ave., Chicago, III. GLAVNI ODBOR: ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chicago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Box 291, Salida, Colo. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave.,' Chicago, 111. WILLIAM RUS, zapisnikar; 11316 Fulton Ave., Chicago, 111. JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St„ Milwaukee, Wis. NADZORNIKI: FERDINAND GLOJEK, (pred.); 477 Virginia St. Mil waukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111. MARTIN V. KONDA, 2020 Blue Island Ave., Chicago, 111. POROTNIKI: AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio. FRANK ČUK, Box 268, Moon Run, Pa. JOSIP CVETKOVIČ, Box 94 Hammond, Ind. POMOŽNI ODBOR: JOSIP IVANŠEK, 1517 So. 43rd Ave., Chicago, 111. IVAN MLADIČ, 2236 Wood St., Chicago, III. JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111. JOHN LKVSTIK, 11316 Fulton Avenue, Chicago, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. ALOIS M. ZAHOÎélK. 1346 So. Ashland Ave. Chicago, III. Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika . Jo». Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na .John Kalan, 341 -6th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je “Glas Svobode”. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu. OD GLAV. ZAPISNIKARJA S. S. P. ZVEZE. Izvleček VI. redne mesečne seje glav. odbora. Seja se vrši v prostorih g. Sta-stny-a 2005 Blue Island Ave., dne 28. junija 1911. Otvori jo brat predsednik ob 8 uri zvečer v prisotnosti bratov: A. Mladič, Jos. Benko, Wm. Rus, J. Kalan, A. Duller, M. V. Konda, Još. Ivan-šek, J. Mladič, Jak. Tisol in J. Levstik-a. Zapisnik zadne seje z malim dostavkom sprejet, kot je bil či-tan. Št. 1 Chicago, 111.; prečita se dopis in ugodi društveni želji, da se izda nov “upravilnik” ali ‘' red seje”. — Sestavo istega se poveri gl. tajnik-n, katero pa mora v o-dobrenje predložiti glav. odboru pri prihodni seji, preden gre. v tisk. Št. 2 Claridge, Pa., listina br. Pavel Znpančič-a se vrne v ispo-polnitev, ker na dotičnem izpričevalo morata biti podpisana dva zdravnika — preiskovalca ter notarsko potrdilo. — Bratu John Eržen-u se n «nore izplačati bolne podpore, ker se ni ravnal po pravilih. Št. 2. 5. 7. 77 iz Westmoreland okraja Pa., prosijo pomoči, ker so radi dolgotrajne stavke hudo prizadeti. — Se sklene prošnjo priobčiti v uradnem glasilu ‘Zveze’. Št. 8 McGuire, Colo., poročilo brata Milič-a, da mu gre zdravljenje očesa na boljše, se vzame na znanje, ter se čaka zdravniških poročil; Št. 20 Cleveland, 0. prečita jo se poročila porotnega odbornika br. Ang. Kužnika, ter vzamejo naznanje; odklonita pa se stavljena predloga. Št. 22 Indianapolis, Ind., na poročilo gl. tajnik-a, da se je u-topil brat. Andrej Gorenc, vstanejo bratje v znak sožalja raz sedežev; dkljše, da se je za pogrebne troske nakazala svota $100, se vzame na znanje. — Radi izgubljene bolniške izkaznice se skle- ne, da jo dotičnik ki jo je izgubil ali društvo, drugo preskrbi, kjer brez nje ni mogoče nakazati podpore. Št. 39 Augular, Colo.: Zadeva, 'radi preveč nakazane svote $20.00 kot bolne podpore, se prepusti v rešitev glav. tajniku. Št. 40 Salida, Colo. Naznanje se vzame odgovor društva, oziroma pojasnilo in opravičenje radi ovadbe nekega tamošnega rojaka “člana”, da društvo neopravičeno priznava bolne podpore. Št. 59 Conemaugh, Pa. : Zadeva mladoletne dedinje po pokojnem bratu Anton Planinšek se bode rešila po nasvetu Zvezinega odvetnika. Št. 58 Greeland, Mich. Zdravniška izkaznica brata Butala se vrne v izpopolnitev; ker po pravilih se potrebuje preiskavo in podpisa dveh zdravnikov in notarsko potrdilo predno se plača odškodnina za oko, ali kaka druga odškodnina v smislu pravil. Št. 56 Rock Springs, Wyo. : Zdravniško spričevalo brata Je-lovčan radi zgube vida se da v p reso de k vrhovnemu zdravniku, daljše se preloži na prihodno se- •i°-„ Čita se dopis predsed. nadzornega odbora br. Ferd. Glojek-a v katerem zahteva, da se pogodba, sklenjena med “Zvezo” in “Glas Svobode Co.” radi “glasila” potrdi pred javnim notarjem in da glav. tajnik prečita društva, katera dolgujejo Zvezi. Se ugodi o-bem zahtevam. Brata glav. predsednika in tajnika se pooblasti, da naložita svo-to $2000.00 od svote katera.se je nahajala v rokah gl. blagajnika na obresti v čikaško “Northern Trust Bank”. Glav. tajnik poroča, da se je ta mesec prijavilo za vstop novo društvo v Palestine, Ohio, z osmimi elani pod štev. 79 ; k posameznim društvam pa je pristopilo 81 članov in članic. Sprejmejo se tudi predloženi računi, nakar se seja zaklnči oh 12 uri v zvečer. William Rus, zapisnikar. JESENSKA NOČ. Ruski spihal Maksim Gorkj. Preložil Fedor Gradišnik. KONEC. Napotila sva se tja; med potjo sva lomila najdeni kruh in jedla. Pričelo je močneje deževati, voda je šumela, iz dalje se je čnl glasen žvižg — bilo mi je kot da žvižga bogatin na vsa bitja, posebno na ta mrzli večer in na naju, ki sva igrala iv njem takore-koč glavno ulogo. Srce se mi je skrčilo pri tem žvižgu, a kakor moja tovarišica, ki je hodila na moji levi, sem mašil hlastno svoj kruh v usta. “Kako ti je ime?” sem jo vprašal slednjič, da bi pričel razgovor. “Nataša,” je odgovorila ter tlesknila, a jezikom. Pogledal sem jo. Zopet se mi je skrčilo srce; obrnil sem se ▼ stran in gledal iznova v temo, in zdelo se mi je, da se mi iz te teme roga z zaničljivim, nepopisnim o-brazom moja usoda. Neprestano je bobnel dež na čolnove deske: njegovo monotono bobnenje mi je slikalo temne slike pred oči, vihar je rjul skozi odprtine na dnu. Valovi so pljuskali ob obrežje in dež, vihar in valovi so se zlivali v tako monotone, temne zvoke kot da hočejo govoriti nekaj posebno žalostnega in brezupnega, kar jim je bilo že zdavnaj dolgočasno in nadležno, čemur bi se bili radi izognili, a o čemur so morali vendar vedno in vedno govoriti. Bobnenje dežja se je pomešalo s šumenjem valovja. Bilo je kot da plava nad starim, razpadlim čolnom plaka-nje, globoko, trudno, zategnjeno zdihovanje matere zemlje, ki se je že naveličala te večne menjave. med solnčnim, topl:m poletjem in med mrzlo deževno jese- njo. In tulil je vihar nad zapuščenim obrežjem in nad penečimi se valovi, tulil je in pel žalostne melodije. Naše zavetje pod premijenim čolnom ni bilo prijetno; bilo je tesno, mokro in skoz: odprtine na dnu je prihajal dež in veter. Sedela sva molče in tresoča se od’ mraza. Še le potem sem se domislil, da sem truden. S hrbtom o-brnjena proti fiolnovi steni, je objela Nataša svoja kolena z obema rokama in položila glavo na nje. Njene oči so zrle nenaravno veliko z bledega obrazka in nad temnimi pegami. Bila je popolnoma mirna, in ta mirnost, kakor tudi ta moreči molk sta vzbudila v meni neko bojazen pred mojo tovarišico. Rad bi bil nadaljeval svoj prejšnji pogovor, a vedel nisem kako. Slednjič je pričela sama: “Tako bedno življenje!” Govorila je iz globočine srca in pov-darjala je vsako besedo posebej. A bilo ni nobene tožbe v njih; za td je govorila p.rehladnokrvno. Bilo ni nič druzega kot glasno izgovorjeni sklep cele vrste misli, sklep, ki mu nisem mogel ugovarjati, ne da bi govoril zoper svoje lastno prepričanje. Zato sem molčal. Ona pa je ostala še nadalje nepremično in se name ni niti o-zirala. “Niti umreti se ne more!” je nadaljevala deklica čez nekaj časa tiho in premišljeno. Zopet ni bilo tožbe v njenih besedah. Videlo se je, da je razmišljevala o zagonetki življenja, da je zasledovala posebno svoje in da je prišla do sklepa, da človek ne more na drug način uteči zav.ratnosti življenja kot da umrje. To ostro sklepanje je name mogočno učinkovalo: če nisem hotel jokati, sem moral govoriti. Jok pa bi bil sramota, ko se vendar deklica sama ni jokala. Pričel sem torej govoriti. “Kdo te je udaril?” sem jo vprašal, kajti spomnil se nisem ničesar pametnejšega in primernejšega. “Paška!” je dejala popolnoma mirno in razločno. “Kdo je Paška?” “Moj ljubi — pek je.” “Ali stori to večkrat?” “Tepe me vedno, kadar je pijan —- jako cesto.” Naenkrat je prišla bliže k meni in pripovedovala je o sebi, o Paški in o njunem razmerju. Bila prostitutka, njen ljubi pa pek, ki je imel rdečo brado in je znal dobro igrati na harmoniko. Obiskoval jo je mnogokrat v tolerančni hiši, in imela ga je rada, ker je bil vedno vesel in ker se je dobro oblačil. Njegova obleka je veljala pet rubljev in on nosi lepe čevlje. Zato ji je ugajal in dali} mu je svoj denar. Od takrat mu je morala dati vsak groš, ki so ji ga darovali drugi obiskovalci, da bi si kupila sladkarij; on pa je ta denar zapi] in jo potem tepel. A to bi bilo še vse šlo. ko bi ji ne bilo treba gledati, kako lepo je delal z drugimi deklicami. “In tc naj bi me ne bolelo? Saj sem ravnotako dobra kot druge. A ta nepridiprav me zaničuje. — Ko mi je predvčerajšnjim “gospa” dovolila iti na izp.rehod. sem našla Dnnko pijan0 v njegovi sobi. Tudi on je bil pijan. Tedaj sem dejala: “ti grdoba, ti nepridiprav !” Tedaj me je udaril. Suval me je z nogami in vlačil za lase ter me mučil na vse mogoče načine. To bi bilo že še šlo. A raztrgal rni je obleko. Kaj bo sedaj? Takšna se ne smem prikazati “gospej”. Vse razcapano, krilo in jopič — bilo je še skoraj novo in gotovo je mnogo veljalo! Tudi ruto mi je raztrgal. Moj bog! Kaj mi je početi?” je vskliknila naenkrat glasno in boječe. Veter je razsajal vedno silne-je. Zobje so mi šklepetali. Tudi o-na se je od mraza stisnila in prihajala je vedno bližje k meni, da sem v terni zazrl njene bliščeee o-či. — “Vi možki ste vsi skupaj podle duše1 Da bi vas mogla vse po-mandrati, krvavo biti! In če je e-den blizu smrti, naj pogine; pljunila bi mn celo Društvo Ustanov. 21. nov. 1909 Inkorp. .15. marca 1910. MADISON, PENNSYLVANIA GLAVNI ODBOR: PREDSEDNIK: J os. Hauptman, Darragii, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Anton Ferbežar, Adamsburg, Pa. TAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa. ZAPISNIKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122 BLAGAJNIK: Alozij Flere, Box 121, Adamsburg, Pa. NADZORNIKI: ANTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik. JAKOB ŠETTINA, Adamsburg, Pa. Box 108. KTiA?> ČELIK. Adamsburg, Pa. Box 28. VRHOVNI ZDRAVNIK: OR. GEORGE BOEHM, Arena. Pa. Družtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu. Sprejeto novo društvo. •fwiyu Društvo št. 11 v Conemaugh, Pa., sprejeto 25. junija 1911. s sledečimi člani: Frank Dremelj, cert. št. 263; Martin Jager, 264; Frank Perko, 265; Josip Svoboda 266; John Vičič, 267; Matija Šergan, 268; Josip Zore, 269; Al. Malnar, 270; Anton Zupančič, 271; Anton Mahnich, 272; Frank Koss. 273; Alojz Martinčič, 274: Martin Berk, 275. Sprejeti novi člani. K dr. št. 4 Waukegan, 111.: Frank Zorec, eert. št. 261. K dr. št. 8 Marianna, Pa.: Frank Ilabe, 262. Jos. Hauptman, gl. ta j. DRUŽTVENI URADNIKI. Dr. št. 1 v Darragh, Pa. : Preds. Anton Klanchar, Box 114, Arona ; Tajnik John Primožič, Box 140, Darragh ; Blag. Jos. Hauptman, Box 140, Darragh. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Dr. št. 2 v Adamsburg, Pa.: Preds. St. Flere, Box 122; Taj. Alois Flere, Box 122; Blag. J. Flere, Box 122. Vsi v Adamsburg, Pa. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Dr. št. 3 v Claridge, Pa. : Preds. John Batich, in taj., Box 487 ; Blag. Lovrenc Arhar, Box 451; vsi v Claridge, Pa. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Dr. št. 4 v Waukegan, 111.: Preds. A. Gelarec, 706 Market st. ; Taj. Ivan Gantar, 604 — 10th st.; Blag. John Stražišar, 611 Market st. — Seja 3. nedeljo v mesecu na 611 Market St. Dr. št. 5 v Noblestown, Pa.: Preds. John Rivec, Box 193; Taj. in blag. Math Petrich, Box 1. — Seja 1. nedeljo v mesecu. Dr. št. 6 v Roslyn, Wash.: Preds. Anton Adamič, tajnik Jos. Richter, blagajnik Martin Are- KAKO SEM OSTAL BREZ DOMOVINE. Po “Radnički Borbi”. Ko sem pohajal v šolo, pokazal mi je učitelj na zemljevidu s črno bapvo obrobljeno zemljo. “To je Vaša domovina. Vse, kateri v tej zemlji žive, morate ljubiti. To »o vaši brati. Oni pa, ki stanujejo izven te zemlje, so vaši neprijatelji!” In pripovedoval nam je o vojskah in borbah in lepo opisoval junaška dela naših očetov in dedov. In ko nam je govoril o plemenitih dejanjih in junaštvih o-eetov, počel je govoriti o sramotnih brutalnostih neprijatelja, ki so se spravili na nemočne, slabe žen« staree in otročiče. Pokazal nam je vodje in vladarje, neprijatelja, kat izvrščke vsega človeštva, kot zveri v človeški podobi. O naših vladarjih in kraljih pa je govoril kot o naj večjih vzorih kreposti, milosti in ljubezni. Bili so sami svetniki in svetovalci človeštva, zaščitniki sirot in podpiralci in oznanjevalci svobode. — Naši vladarji so bili edini pravi odsevi naroda, apostoli mira, in pod njihovim žezlom je vladala sreča, svoboda. Vojaški stan nam je opisal kot najbolj častni in najplemenitejši, kar si ga je moči izbrati. Zahteval je tndi od nas da kadar bomo vojaki da bodimo hrabri, junaški, in pobu sličnih misli in dobrih svojstev. Take in enak« pouke smo dobivali dan aa dnem, in mnogokrat se je »ogel videti uspeh takih pogovorov ali po pedagoško rečeno — odgoje. S največjim navdušenjem smo peli domoljubne pesmi. Kadar oo se pa v naši stovnik. Vsi v Rosyln, Wash. — — Seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu. Dr. št. 7 v Livingston, 111.: Preds. Alb. Schweiger, Box 148; tajnik Frank Deželak, Box 230; blag. Josip Renko, Box 222 ; vsi v Livingston. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Dr. št. 8 Marianna, Pa.: Preds. H. Larnuth; tajnik H. Leskošek, Box 25; blag. J. Škarja; vsi v Marianna, Pa. — Seja 2. nedeljo v mesecu. Dr. št. 9 v Skidmore, Kans. Preds. Simon Repovš; taj. Anton Mihelieh, R. R. 3 Box 57, Columbus, Kans.; blag. John Zakrajšek. R. R. 3 Box 57, Columbus, Kans. — Seja 3. nedeljo v mesecu. Dr. št. 10 v Winterquarters, Utah: Johan Bizjak, predsednik; Mihael Krstnik, taj., Box 44; Jakob Cesar, blag. —- Seja vsako 2. nedeljo v mesecu. Dr. št. 11 v Conemaugh, Pa.: Preds. Martin Jager, Box 102; tajnik Frank Perko, L. Box 101; blag. Frank Dremelj, Box 73; vsi v Conemaugh, Pa. ■ vasi pokazali vojaki, smo mi uboga deea letali za njimi, v srcu s željo, da bi i mi enkrat dobili tako lepo uniformo. I mi smo hoteli služiti: za cesarja in domovino ! Tako sem odrastel in nehal hoditi v šolo. Šel sem v mesto, da se izučim rokodelstva. V našej vasi so ljudje živeli v lepem blagostanju, in v lepem miru, in so si lahko kupili najpotrebnejše življenske potrebe; v mestu sem videl nove, povsem nove ljudi: tvorniške delavce, - kateri so se mogli celi dan truditi trapiti za tvomičarja, kateri jih je za njihovo delo toliko plačal, da si ravno najpotrebnejših živi jenskih potreb niso mogli nabaviti, da so imeli na izbere: za umreti preveč, a za živeti premalo. Čul sem pogovore in godrna-nje teli delavcev, ki so svoji jezi dajali z ogorčenjem duška. — A, bedniki, oni še niso vedeli, vzroke svojemu izrabijevanju. Še so upali, da če koneeno njihov gospodar, delodajalec in vladar, premilostljivi kralj osloboditi bedne. To je eden tistih velikih u-por teh ljudi, ki so pripravljeni za svojo domovino in kralja preliti lastno kri. Pa, kaj njihov kralj hoče, da njegovi verni podložniki trpe in umirajo od lakote. Iloee on, da oni svoje delo prodajajo za tako bedo in cenot Ne, to ne more biti. On hoče dobro celemu narodu, njemu v obličje pa gledajo samo bogataži, tvorniearji, knezi in drugi visoki dostojevstveniki; on tako ne more videti bedo naroda, vseh podložnikov, posebno še bedo prole-tarijata. Če oni povejo svojo nejevoljo kralju, on jim gotovo pomaga. Tako omahujejo ti robovi. 'Ko sem se izučil, zvezal sem svoj “pinkl” in odšel v daljni svet. Hotel sem prepotovati svojo domovino; toliko pesmi je hvalilo njeno lepoto in dobroto. In res, kamor sem prišel, povsod me je pozdravila lepa ravan, prekrasni gorski obrok, polja in gozdovi; šume Slavonije, Zagorje, diivno Primorje in pri gorje, da, koder sem došel, v doline in gore, veselje na prirodnih lepotah, je bilo povsod v tihem bednem narodu. Videl sem ljudi, ki se krvavo pehajo s delom, samo da vzdrže svoje življenje. In našel sem zopet na dragi strani ljudi, ki so za košček kruha prodajali svoj omoči, v velikih gozdovih, ob vročini in mrazu, za ljudi delali, ki žive udobno kavalirsko življenje po mestih, po grad o v/h in kopališčih, Tako je meni prišla večkrat misel: odkod to pride, da je jeden komaj živi, kar pridela od jutra do večera? Odkod pride pa zopet to, da kdo dragi, ki celo svoje življenje nič ne dela, hodi od zabave na zabavo, samo da ni žrtva dolgegačasa. Kaj te niso v šoli učili, da so vsi stanovalci domovine tudi bratje med seboj? Kaj ti niso govorili, da je domovina dobra in da skrbi za svojo deco? Ni li to mačeha, ki tako nejednako postopa s svojim ljudstvom? Zakaj samo bogataš uživa lepote prirode, življenja? Zakaj nima tudi tisti svojega deleža, ki dela trdo delo v gozdu, na polju in na cesti. Zakaj ? Tako sem se vpraševal. Na ona svoja vprašanja nisem našel odgovora, ker ga nisem znal. Tako sem prepotoval svojo domovino. Ponos je napoljnjeval moja prša, da vse to pripada moji domovini. Veselil sem se celpih brd in dolin. Še vedno mi je domovina izglodala kot dobra skrbna mati, še vedno sem oboževal svojega kralja, ki jo brani in skrbi za svoje otroke. Prišel sem ponovno v mesto. In odmali mi je odpadlo od oči, ko sera pregledal razmere. Videl sem črne obraze delavcev iz tovarne, kako so dajali svojo kri za košček kruha, kako so bila njihova lica uvela. In cul sem njihove besne pritožbe proti bogatašem kapitalistom . . . Ko sem videl, kako se ubogi narod izrablja, sem se zopet vprašal : Kaj so to vsi naši bratje, kaj so tudi ti sinovi domovine? Kaj se tako skrbi za svoje otroke? Kaj nimajo ti matere? Postal sem žalosten. Tudi sam sem si komaj zaslužil svoj vsakdanji kruh z največjim naporom. Ali vendar še nisem spoznaval velike resnične obtožbe svojih delavskih tovarišev. Še vedno sem veroval v pravičnost in dobro voljo kralja. Pritisek tvomičarjev na delavce je bil vedno hujši, in z vsakim dnem nepremostljivi, in tako so delavci sklenili, raje gladovati kot delati še naprej pod takimi razmerami. Ostavili so tovarne in na delo jih ne bo toliko časa, dokler jim ne dajo večje plače? Kaj pa so storili delodajalci? Dobili so iz tuje dežele delavcev. Oni so hoteli domače delavce premagati in potlačiti s tujimi delavci. Pomislil sem, če bo naša vlada ščitila našo pravico? Ali prevaril sem se. Gotovo, prišli so vojaki, pa ne, da bi ščitili nas. — Brigali so se zato, da se ni tujim delavcem pripetilo kako zlo. Pred mojim očmi je pala mrena. Spregledal sem. Kaj so zato meni utisnili ljubezen do vojaškega. stanu, da bom tlačil in u-bijal svoje rodne brate? Kaj se tako pobriga domovina za svoje delavce, da jih hrani s smodnikom? Videl sem, da je vojaštvo zato, da potlači ljudsko nejevoljo, da tlači delavstvo. Sram me je bilo svoje ljubezni do take domovine, uvidel sem naenkrat, da od te domovine meni nepripada nič — nič. Iztirali so me iz mesta in tako sem vzel svoj kovčeg da grem — v tnjo zemljo, da se prepričam, so oni v resnici naši neprijatelji. Prepotoval sem Švico, Italijo, Nemško in Francosko, in bil še v drugih deželah, in videl sem povsod take ljudi kot doma. Gostovo, govorili so dragi jezik, imeli druge odnošaje, drugače se pa niso nič razlikovali od naših. Bogataš je s‘romaka ravnotako preziral in izrabljeval v Holandiji kot pri nas, v Švici kakor v Nemčiji, v Danski kakor Franciji — domovina je ravno tako hranila svoje otroke kot pri nas — branila jih je s smodnikom in bajonetom. Opazil in spoznal sem, da domovina pozna le koristi bogataša. Spoznal sem, da delavec nima domovine, da je zbacnen iz vseh ugodnosti življenja, da ga preganjajo vsepovsod kot divjo zver. Spoznal in uvidel sem, da je vojaštvo samo zato, da tlači svobodo delavca, da delavce drži v. b^di, v kateri so odrastli. Videl sem, da gleda za tem, da bi se delavstvu preprečilo priti do svobode in večjega blagostanja. Videl sem, da današnja domovina služi samo temu, da ovenkoveei aepravico, in nejedtoakost in neslogo. Tako sem pljunil ven moj san o domovini — od sedaj se nahajam —- brez domovine, sem brez-domovinc. AVSTRO-AMERIKáNSKA-LÍNijA. Aï NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO Aï PARNIKI PLUTE to IZ NEW YORKÀ: Eugenia.......19. julija 1911 Oceania ......26. julija 1911 M. Washington 29. julija 1911 Alice.......5. Avgusta 1911 Parniki odplujejo redno ob sredah ob 1. uri popoldne iz pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu 50te ceste r South Brooklynu. Železniške cene na teh premijah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; obCujc se , SLOVENSKEM JEZIKU Phelp’s Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. GLAVNI ZASTOP ZA AMERIKO Ali vendar ljubim, svojo domovino! Ljubimi one svoje brate, ki žive žalostno, trdo, gladno in mu-kepolno življenje, — ljubim one svoje brate, ki se solidarno bore in kateri teže za lepšim, instinktivnim življenjem — kateri hočejo, da bo domovina vsem vse in povsod. Iz ruskih ječ. V noči od 16. do 17. junija 1907. je ustavolomna ruska vlada zadala razpuščeni ruski dumi poslednji udarec. /Domalega vse socialno demokratične poslance, ki so se najostrejše postavili vladnemu nasilju po robu, je obtožila veleizdajstva in jih vtaknila v ječo. Nato je vprizorila navadno sodno komedijo, ki je končala s pregnanstvom in s katorgo obtožencev. Od tedaj so minila štiri leta. Le redko pride na dan kako poročilo o prejšnjih ljudskih zastopnikih, ki so zginili v neskončnem morju gorja in strahot, v katerem trpi na stotisoče jetnikov. Nekateri od’ socialno-demokratičnih poslancev so že podlegli groznim razmeram, tako n. pr. Džaparidze in Džugeli. Posl. Makradze, ki tiči v niko-lajevski ječi, je nedavno tega zblaznel. Med znano tragedijo v Serentulu se je omenjalo tudi ime Posl. Serova, ki je z drugimi jetniki protestiral proti trpinčenju. Dalje so znane grozne muke Posl. Lomtatidzeja v sevasto-polskem zaporu. Sedaj prihaja poročilo o usodi voditelja socialnodemokratične frakcije, Ceretelija. Ker je obolel za jetiko, so mu prisilno delo iz-premenili v večletno ječo in ga vtaknili v nikolajevsko jetnišni-eo. Ta jetnišniea, ki je na glasu vsled neznosnega trpinčenja jetnikov, je s svojimi samotnimi celicami pravo pokopališče živih ljudij. V teh ^kamnitih luknjah so internirani po večini jetični ljudje, brez vse oskrbe in pod strogim nadzorstvom. Najpogumnejšim, najkrepkejšim je ta peklenski dom zlomil hrbtišče. Poslanec Cereteli poroča, da je z ozirom na svoje zdravstveno stanje prosil • 1. za druge čevlje, ker se je v navadnih čevljih prehladil v noge, 2. za lažjo obleko, ker debele raševine vsled svoje slabotnosti ne more nositi in 3. za ozek kos blaga, da bi z njim pregrad mrzla asfaltna tla v svoji celici. To so bile želje odličnega moža, ki sta ga težka bolezen in večletni zapor telesno popolnoma razdejala. Dalje pa je prosil, da bi smel citati časnike, ker za znanstveno delo vsled telesne slabosti ni več sposoben. Poslednja prošnja je bila kar na kratko odbita, doeim so mu prve tri šele p0 dolgem zavlačevanju dovolili. Izvlečke in odlomke iz Cerete-lijevega pisma je objavilo tudi liberalno časopisje, ki se je ob tej priliki s priznanjem spominjalo socialno-demokratičnih poslancev. Značilno pa je za liberalce, da šele zdaj postavljajo vladno imfamijo na “pranger”, dočim pred štirimi leti socialno-demo-kratičnim poslancem, ko so zaradi “veleizdaje” bili obsojeni, še svoje simpatije niso hoteli izraziti. Rusko delavstvo je takoj prav cenilo revolucionarno taktiko, svojih možatih zastopnikov, ki se ob razpustu dume niso skrili v varno zavetje, temveč z vzravnano glavo odkorakali v carjeve ječe. AKO ŠE NISTE. POŠLJITE NAROČNINO. W.SZYMAN$K1 TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM POHIŠTVOM 1907 Blue Island Ave., Chicago TELEFON CANAL 95S. Moja trgovina pohištva je ena naj večjih na južno-zapadni strani mesta, k d oV koli pri meni kupi, jamgim da ho zadovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru. ta- JI. A. WEISSKOPF, M. D. ZDRAVNIK IN RANOCELNIK 1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476 Uraduje na svojim domu: od 8.—10. ure predpoludne od I. —3. ure popoludne in od 6.—3:30 ure večer. V lekarni P. Piatt, 814 Ashland Ave.: od 4.-8. popoludne. Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoludne doma in to le izjemoma v piav nujnih slučajih. DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. m- m Našo trgovino priporočamo Slovencem že trinajast let in povsod so zadovaljni z našim blagom. Povabimo vas, da si ogledate našo spomladansko zalogo oblek kot. Moške površnike $7.50 do $25.00 moške obleke $10.00 do $30.00 moške obleke zamlade$7.50 do $20.00 Deške sporni-obleke $2.50 do $10-00 Odprto vsak večer, izvzemši sredo in petek do 9 ure. Odprto v neds jo dopoludne. . . ^ Vogal Blue Island Avenue in 18- cesta. I1!NGd Jelinek & MaVcr* lastnika. F ATLAS BREWING CO. •luje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. | LAOER j MAGNET 1 GRANAT j Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti mi te bodemo zadovoljili. | * Kadar ob fa_ Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško Compagnie Generale Transatlantique Potniki tretjega razreda dobivajo brez plačno brano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro brano ht razna mesaa jedila. New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence........30.000 HP La Lorraine .... ..22.000 BT La Savoie..........22.000 HP La Touraine .....20.000 HT Chicago, nov parnik....9500 HP Pristanišče *7 tirth Ri/er vziožje 15tH St., New York City PARNIKI ODPLUJEJO VSAK ČETRTEK. Glavni z ato p ua 19 State St. New York. M4URICE W. KO Z MINSK» glavni zastopnik za zapad, na 139 N. Dearhorn St. Chicago, Ifll. DOPISI. Darr a g h, Pa. Gonjeno uredništvo Gl. Sv.: •— Sporočiti rnqram da je nemila smrt nam pobrala sobrata našega društva št. 5 S. S. P. Z., Alojza Kastelec,. Dne 2!). maja mu je zlomilo hrbet in je po preteku 27 dni umrl v mučnih bolečinah v bolnišnici v McKeesport, Pa. Rajnki je 'bil star šele 30 let, doma je bil pri Littiji na Kranjskem in zapušča tam žalujočo mater in tri brate. Pogreb se je vršil dne 26. junija na pokopališče v Irwin. Pogreba so «e vdeležila vsa okrajna društva; dr. št. 5, katerega član j« bil; dr. št. 7 iz Arona, dr. Edinost št. 23, dr. Prostoniisleci št. 87 S. N. P. J. in društvo št. 1 S. I). P. in P. D. iz Darragh, Pa. S tem smo pokazali, da vlada med »iami ne le v štrajku, ampak tudi pri društvi popolna sloga in bratstvo, rojaki in sobrati: le tako naprej napredek nam bo zagotovljen ! Pokojni naj v miru počiva v tuji zemlji! Martin Brunet. JL Rock Springs, Wyo. Cenjeni g. urednik: — Moj namen v tem dopisu je, da objavim sledeče pojasnilo: Zadnjič je bil nek dopis iz tukajšnjega mesta objavljen v listu “Glas Svobode”, katerega pisatelj se pa ni podpisal s svojim imenom, pač pa: “Zavedni delavec”. Pravzaprav mene cela stvar nič ne briga. Ker se pa vse to naslanja na mojo, že itak na vse strani krivo osebo, vam javno povem, da dotični spis ni bil •moj duševni proizvod. To mi lahko potrdi urednik “Glas Svobode”. Do te izjave me pa ni napeljala strahopetnost pred kakšnim morebitnim atentatom na sina mojega očeta; pač pa zato, ker ljubim resnico in jo tudi povem. Dotični dopis, dasi je morda vseboval par žaljivih besed, je vendar jedro realnih dogodkov iz histerije tukajšnjega življenja. V 30. št. “Am. Slov.” smo čitali odgovor “zavednemu delavcu”. — Kar se tiče prve točke se jaz strinjam z njo. Vsak, kdor piše resínico, naj se ne boji podpisati i-ste! Rojaki! delujmo stvarno in odkrito za delavsko svobodo in svoje interese. V drugi točki se je pa pisatelj nekoliko zmotil v tem, ker pravi: “Duhovnik je plačan od cerkve, za katero dela, in ne od ljudi.” Tega jaz ne podpišem ! Kaj je država ? Kaj je cerkev? Kaj so delavske in druge organizacije? Ljudje, nič druze-ga kot skupina ljudi ki tvori vsako organizacijo. Gotovo je torej, da je plačan od: ljudi, pa naj že dobi plačo od države, ali pa od posameznikov. Cerkev v pravem pomenu besede, nemore dati nič drugega, kot stiske. Ako pa rediš štirim stenam še tako lep govor, ne pomaga nič, pa naj že obdajajo “božji” hram, ali pa kaj drugega. Stena je stena, namreč mrtva tvarina katero so zgradili ljudje, delavci, ki jo tudi sedaj ¡»odpirajo, kateri jo hočejo. To-raj g. Schiffrer: Kdo plačuje duhovnika,? Ali ine ljudje?! — Učeni g. Sojar iz Chicago bode baje izdal neko brošuro katera 'bode imela to posebnost,, da bode v prvi vrsti varovala njegove interese. Nadalje pa kaže vse tako, da bodejo Darwinove teorije pobite. Sicer pa : Počakajmo, kaj nam še vse rask rijejo naravoslovci in prirodoslovci ter drugi pro-učenjaki, tega nihče ne ve. Saj je tekel neki ogrski učenjak, da je arhealogija danes še v povojih. Pričakuje se torej še senzacijo-nalinih odkritij. To pa, kar piše g. Sojar, je že stara pridiga katol. duhovnikov. Mi, svobodno misleči ljudje po raje vzamemo nazna-nje vsako novo stvar, ki jo proučujejo učenjaki, kot pa stari humbug, katerega poznamo iz zgodovine koliko je koristil vesoljstvu narodov. Luč resnice se prižiga! E. S. Tauchar. Pitsburg, Kans. Oenj. uredništvo Gl. Sv.: — Da je stara domovina v resnici 'klerikalnd nazadnjaška, vam bo priča pismo, ki sem ga dobil od nekega klerikalnega zagrizenca, zato, ker sem naročil sestri list »“Glas Svobode”. Pismo se glasi dobesedno takole: “G. Avg. Lipošeku v Pitt. Kan. Zvedelo se je tukaj po celi vasi, da ste naročili nek liberalen časopis svoji sestri. Ljudstvo vas že dobro pozna kak brezvernik ste (!!), pa tega si'pa vseeno nismo mislili, da boste tudi iz Amerike sem pošiljali tisto grešno (!!) časopisje ... ko bi svoji sestri namesto časopisa rajši par kronic poslali bi ji gvišno bolj ustregli kakor pa takim sveti (!!?) veri nasprotnim listom; najbrž nimate nič drugega v vaši buči kakor to, kako bi razstrosili kak časopis ki piše same laži in neumnosti, vi niste eufvrejdni da bi sami v peklu goreli (!!) ampak še hočete žlahto zapeljati v večno pogubljenje. Imlanski fant.” To je dobesedni prepis pisma, ki sem ga prejel od neke duševne reve iz Imenega. Take nesmiselnosti pač ne spadajo v časopis, vendar je dobro pokazati javnosti, na kako visoki stopinji je ljudstvo tam, kjer je pod farov-ško komando, oziroma tam kjer ni še razširjeno napredno časopisje ! Kaj si mislite g. ured. ko bi jaz slučajno sedaj tja šel, kaj bi se zmano zgodilo? Gotovo bi me tiste “pobožne” ovčice na-krule s kamenjem, seveda v imenu “svete” vere. Večje predrznosti si oni klerikalni fanatik pač ni mogel izmisliti. Celo tukaj v Ameriki nas svobodomiselcev ne puste pri miru, in oni “pobožen” koštrun se gotovo čuti poklicanega braniti “sveto” vero, vsled tega mi je poslal svoj neotesan nasvet misleč, da bode imel kakšen vspeh. a se je preklicano zmotil! V dvajsetem stoletju smo, pa najdemo med slovenskim narodom toliko nezavednežev, to je prežalostno! Zdi se mi, da je v Avstriji klerikalizm v najlepšem cvetju. Saj pa tudi lahko. Francozi in Portugizi so te “božje” namestnike, izgnali, v Avstriji so jim pa vrata širom odprta in vso ono izgnano nenasičeno golazen prav prisrčno sprejmajo. Upajmo. da bo prišel čas, ko se bodo tudi avstrijski narodi zbudili in se otresli tistih nebeških agentov. Predno končam, opozarjam o-nega Imlanca, naj mi naznani kdo je, in potem se še le bodeva zmenila. iskrene pozdrave vsem čitate-ljem in čitateljieam Glas Svobode ! Aug. Lipošek. San Francisco, Cal. Cenj. uredništvo Gl. Sv.: — Društvo št. 46 S. S. P. Zveze poroča žalostno vest, da je dne 26. junija izgubilo iz svoje srede brata J. Poli, kateremu je smrt pretrgala nit življenja še v ■najlepši moški dobi, v starosti 24 let. Pokojni je bil doma iz Rakers-burga na Štajerskem, kjer zapušča žalujočega očeta, brata in sestro. Pogreb je bil 1. julija: pokopan je v najlepšem pokopališču kar jih ima San Francisco in sicer na Mount Olivet mirodvoru. Društvo mu je priredilo lep pogreb in mu s tem pokojniku »kazalo zadnjo čast. N. p. v. m.! Zatavala vsem, ki so se udeležili pogreba in tistim, ki so darovali lepe vence. Posebna zahvala tudi naši rojakinji sestri gospe A. Sebanc, ki mu je bila tako vneta in dobra postrežnica v težki in hudi bolezni, jetiki. Zahvala tudi društvu št. 46 S. S. P. Zveze, za točno izplačenje bolniške podpore skozi sedtem mesecev trajajočo bolezen. — Naj Slovenci pristopajo k slovenskim podpornim društvam, posebno pa k S. S. P. Zvezi, katera, točno izplača bolnim članom podporo in v slučaju smrti, u-smrtnino. Bog živi Slovence! F. Skubic, A. Ser jak. Darragh, Pa. Uredništvo Gl. Sv.: — Rojake po Ameriki bo moje poročilo gotovo ranilo in razburilo, če povem, da je westmorelandski štrajk za štrajkarje — zgubljen. Taeega hitrega zaključka uradnikov unije ši ni nihče mislil. — Ljudje so vsi iz sebe, vse je zgubljeno. Kaj iso imeli vse štrajkarji za prestati, kaj so imele njih žene in otroci za prestati, sedaj pa pride naenkrat novica, grozna strašna novica, da je vse zgubljeno, da so kapitalisti zmagali na celi črti, da se rudarjem ni in nebo pri poznalo nobenega izboljška, da vse ostane pri starem, če ne morebiti se pri slabšem. Kaj/je sedaj štrajkarjem za početi. Iti nazaj v morilnieo? Delati pod staro plačo, pod starimi pogoji, s krvavimi žulji za prenapete kapitaliste? Delati še naprej pod razmerami, ki so štrajkarje rudarje gnale v štrajk, v štrajk, ki jih ima po svoji krutosti in dolgosti malo para v zgodovini a-meriških štrajkov. Malo treznega premisleka pa mora vsakdo iz-prevideti, da se uničeni štrajkarji ne smejo podati pod nobenim pogojem, se ne smejo podati tako žalostno, tako poniževalno, brez vsakih koncesij, brez vsega. Kdo štrajkarjem poplača vse trpljenje ; kdo jim poplača glad,, muko in zaničevanje? Kdo je postreljal 20 štrajkarjev? Zakaj so revni in mirni rudarji prelili svojo kri? Kdo skrbi sedaj za njihove vdove in otročiče? Kaj je sploh za početi sedaj štrajkarjem? Udati se kar na mestu in pričakovati zopet tiranij od strani milijonske kapitalistične 'družbe. Biti zasmehovan še pri delu in do skrajnosti ponižan? Ne! do tega nesme priti, nemore priti, tudi prišlo nebo. Štrajkarjem je sedaj za premisliti. Od časopisja, od slovenskega ameriškega časopisja pa morajo dobiti štrajkarji premaganci moralno zaslombo in svojega zagovornika. Uverjeni smo, da bo vse slovensko ameriško časopisje tudi v naprej stalo na celi črti z nami, ubogimi štrajkarji — premaganci. Obširnejše poročilo drugič. Srčni pozdrav Jos. Hauptman. STARI MOŽJE MOŽJE SREDNJE STAROSTI. Možje, ki se nameravajo ženiti — možje, ki bolehajo možje, ki So bili nezmerni, prestrastni in ki so prevgnani; možje, ki so slabi, nervozni, uničeni in kateri so dosegli starost, ko ne morejo več polni meri uživati sladkosti življenja. Vsi tl možje morajo pisati po našo brezplačno kniižico. Ta knjižica pove, kako možje uničujejo svoja življenja, kako zbolijo in zakaj se ne smejo ženiti dokler so v takem stanju. Ta knjižica v lahko razumljivem jeziku pove, kako se na domu, privatno, tajno in z malimi stroški temeljito ozdravi zastrupljen je krvi ali sifilis, triper, slabost, splošna oslabelost, zguba spolne moči, nočni gubitek, revmatizem, organske bolezni, želodec, jetra, mehur in ledvične bolezni. Tisoče mož je že zadobilo perfektno zdravlje, telesno moč in poživljenje potom te dragroceue knjižice. Zalogra znano- \ sti je, in vsebuje stvari, katere bi moral znati vsak mož. Ne trosite denarja za ubožna in malovredna zdravila, dokler ne citate te knjižice, katera vam pove, od česa ste zboleli in kako zadobite popolno in trajno ozdravljenje. Zapomnite si, ta knjižica se dobi POPOLNOMA ZASTONJ. Mi plačamo tudi poštnino. Na spodnjem odrezku ali kuponu zapišite razločno svoje ime in naslov, odrežite kupon in pošljite nam ga še danes. Ostalo izvršimo mi. Odrezek za brezplačno knjižico. Pošljite danes. DR. JOS. USTER & CO. Au*. 301, 22 FIFTH AVE.. CHICAGO. GOSPODJE:—Zanima me ponudba, s katero nudite Vašo knjižico brezplačno. Prosim, pošljite m» jo takoj. IME.................................... NASLOV ...................•............ Claridge, Pa. Cenjeni: — Prilagam v.a;m tukajšnji west-morelandski “Journal”, ki poroča v petih vrsticah, da je west-morelandski štrajk zgubljen. — Štrajk je trajal sedaj že 15 mesecev. In sedaj, po tem dolgem in hudem trpljenju in boju, pa zadene uboge štrajkarje tako žalostno poročilo. Skoraj neverjetno! Da so štrajk zgubili je krivda v prvi 'vrsti na strani skebov in zakoni, kateri so vedno z vnemo branili skebe na vse postavne in nepostavne načine. Westmoreland je danes pogorišče žalostnega prizora. Krik, jok in škripanje z zobmi vse na «križem. Udarec je z a uboge štrajkarje prevelik, prehud in preuničevalen. Kar sem čitaJ in izvedel iz zanesljivih poročil se je Unija raditega podala, ker ji je primanjkalo sredstev, da bi še v naprej zamogla gmotno podpirati štrajkarje, katerih je še okoli 8—10 tisoč. Blagajna linije da je prazna in po več dis-trikitih delajo samo po d va dni na teden, tako, da je tudi iste primorana podpirati Eni pa še vedno mislijo in upajo, da štrajk ni končan, da ni u-radno še potrjen. Kolikor jaz vem je štrajk proč, oficijelno tudi potrjen in sklenjena stvar, da se štrajkarjev ne bo več nadalje podpiralo. Kako je Unija in njeni uradniki prišla do tega zaključka tako hitro in nepričakovano, mi neverno. Začudenje je bilo velikansko, ko je počil glas, da je štrajk končan, d!a je vse pozabljeno. da se vsa kri, ki je tekla, izbriše, pozabi . . .! Vprašanje je, če je sploh mogoče je pozabiti ? Muk in trpljenja in upor štrajkarjev ne zaceli nihče, ran ne izbriše nihče, boja in eneržije ne poplača nihče — le zmaga bi lahko malo zacelila rane — te pa ni! Cujem, da se štrajkarji nebojo vdali, še neb odo podvrgli Uniji, temveč bodo' naprej štrajkali in sicer na svojo roko, nanašajoč se na podporo vsega zavednega delavstva. Nekaj mora biti od boja doseženo! Vaš Batieh. Arona, Pa. Zahvala. Skupni Odbor društev S. S. P. Zveze za westmorelandski okraj, se tem potom srčno zahvaljuje vsem darovalcem za poslano pomoč. , Iz Johnstown, Pa., je prišlo na odbor $12.40. Ta svota je del skupne veselice, ki se je priredila v korist slovenskih štrajkarjev. •Vpem, ki so se nas spomnili v našem bednem položaju, kličem lepa hvala! S bratskim pozdravom za skupni odbor M. Brunet. Prvi znak jetike. Jetika, ta grozna morilka umori tisoče ljudi vsako leto, in ni ozdravljiva, če se jo ne začne zdraviti takoj ob pojavu. Vsi zdravniki si izrekajo, da se jo ozdravi, če se zdravljenje začne ob času? Eno od prvih znamenj pojava jetike je: BLEDA BARVA. Taka bledota se na ljudeh hitro zapazi, seveda nobeden noče niti misliti, da je to znamenje jetike. Bledi ljudje vejo, ali bi morali vedeti, da je njihova kri iz ustroja, da ne vsebuje dovolj množine malih rdčeh telese, kateri so krvi potrebna, da da človeku potrebno moč in gorkoto in zdravje. Koža začne počasi zgubavati svojo prejšnjo barvo in postane bleda, rumena ali siva. Živci in glidi v svoji moči padejo, želodec noče več delovati, sploh celo telo gre počasi navzdol. Postane potreba, da se pridobi telesu nove, zdra-vejše krvi — čisto, rdečo kri, — ampak to se ne more pričakovati od želodca, ki ne dobi dovolj zdrave hrane in dokler niso vse slabe tvarine odstranjene in še le potem je za pričakovati, da se začne slaba kri spreminjati v dobro kri. Mi vemo samo eno pomoč, ki je v stanu to spreobrnite v krvi povzročiti. To je: Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Ta pripomoček je narejen iz bogatega , rdečega vina in naturnih zelišč, najpazljivejše preiskan in da najboljši dobiček telesu, želodcu in bo zopet vse organe privedlo v naravno redno delovanje. Ti boš zopet lahko jedel in tudi lahko prebaval svojo hrano. Tvoja kri bo postala zopet čista in močna. Tvoja barva obraza bo postala zopet Zdrava in sprejela naravno obliko. In naj bo vzrok tvoji bledati kakršen če, rabi le vedno za odpravo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. JOSEPH TB IN HE'S REGISTERED Zguba teka, Neredna prebava, Slab počutek po jedi, Nenavadni krči. Vroč glavobol. Trganje po glidih, Zaprtje in krči. Zguba moči, Zguba energije, Nekatere ženske bolezni in bljuvanje. je le nekaj bolezni, ki se odpravijo z pitjem Trinerjeve ga zdravilnega am. grenkega vina. To zdravilo je dobilo zlato kolajno na razstavi 1. 1909 v Seattle, zlato kolajno in grand prixe (najvišje odlikovanje) na razstavi v Londo nu in Bruseljnu leta 1911. V PRODAJALNAH, GOSTILNAH IN LEKARNAH. JOS. TRINER Kemični laboratorij 1333-1339 So. Ashland Ave Chicago, 111. The Komad SchieieiEo. Sheboygan Wis. Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah. Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarue je najboljše. NAJEMNIK & TANA, Izdelovalca sodovioe mineralne vode in drugih neopojnih pijač. 82—84 Fisk St, Tel. Oanal 1406 Najstarejša slovanska tvrtka EMIL BACHMATN 1/19 So. Centre Ive., Chicago,! Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, uri tem pa zelo zmerne cene. Neštevilno zahval in pripoznanj jamči ** pristnost in okusni izdelek naročenih potrebščin Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. : RAZNO IN DRUGO f 48.000 žrtev alkoholizma. Po izvestju tajnega zdravstvenega svetnika Zasačen Don Juan. Na Poljanski cesti v Ljubljani živi tiho in sama zase žena, ki se bliža jeseni življenja. Moža ima v Ameriki, sama pa si je slajšala in krajšala čas z oženjenim Gorenjcem. Ampak to blaženo razmerje ni ostalo dolgo prikrito bistrim očem njegove žene, ki je sklenila maščevanje. Ko se je mož zopet po “važnih opravkih” z vlakom odpeljal v Ljubljano, ni leno držala križem rok. Zapregla je voz, vzela je prijateljico seboj — pa hajdi na lov za brezvestnim možem. Dospela je še pr§d možem v Ljubljano. Brž je bil narejen ves bojni načrt: prijateljico je postavila na stražo v eno vežo, sama je stopila v drugo vežo, tako da sta imeli od obeh strani zastraženo stanovanje zapeljivke. Ni še dolgo prežala na svoj plen, ko se prikrade nič hudega sluteči mož in smukne v hišo svoje ljubezni. Ampak mož obrača, žena pa obrne. Užaljena in vara-.na žena skoči za njim in ga začne . karati — z dežnikom po glavi. Mož se je skušal izmuzati iz teh neprijetnih klešč, ampak žena ni odnehala in plohe očitkov in u dareev ni bilo zlepa konec. Navsezadnje je vendar odnesel pete in se skril v veži sosednje hiše. Da je tudi zapeljivka prejela svoj honorar, je odveč omenjati. Ko je tako zadostila svoji maščevalnosti, je zmagoslavno zasedla voz in se s prijateljico odpeljala domov. Slovanske občine v apeninskih gorah v Italiji. V visokih Apeni-nali v srcu Italije so tri občine, katerih prebivalstvo govori jezik slovanski. To tri občine se imenujejo Schiavi d’ Abruzzo, San Feli.ce in Monte Mitro. Ime Schi-avi d’ Abruzzo že samo kaže, da je prebivalstvo tega kraja slovansko. Občina San Felice se v razliko od ostalih vasi enakega i-mena imenuje 'od sosednega italijanskega prebivalstva “San Felice Slavo”. Vse imenovane tri vasi leže vzhodno od Rima. Prebivalstvo v teh občinah govori neko čudno slovansko-italijansko mešanico, v kateri pa prevladuje še slovanski živelj. Ostanki nekdanjega slovanskega prebivalstva se nahajajo še v bližini samostana Monte Cassino med Rimom in Napoljem. Kdaj so se Slovani naselili v onih treh občinah, se ne more dognati. Cisto gotovo je, da so se naselili že v prastarih časih. Domneva se, da so Slovani prišli v te kraje že v časn rimskih cesarjev. Nekateri znanstveniki so mnenja, da je Slovanen a selil v teh krajih ali cesar Belizar ali pa Narses, zakaj zgodovinar Prokopij piše, da sta t,a dva cesarja za časa svojega vladanja naselila mnogo Slovanov v Italiji. Nekateri znanstveniki so celo mnenja, da je bil cesar Belizar sam Slovan in da njegovo ime Belizar ni ničesar drugega kakor slovanski besedi “beli car”. Varčni patriotizem. V Španiji ve vsak otrok, da kralj Alfonz ne obleče nikdar rokavice — niti ne pri velikih sprejemih v Madridu. Zato se je kralj silno začudil, ko je zadnjič videl v Saragossi na neki sliki naslikanega sebe — z rokavicami na rokah. In zahteval je pojasnila. Mestni očetje v Saragossi so namreč jako varčni. Ko je nastopil vlado sedanji kralj je bilo treba seveda za mestno dvorano napraviti njegovo sliko. In varčni mestni očetje so kar kratkomal® vzeli sliko prejšnjega kralja A1fonza XII., poklicali so «likarja in so mu naročili, naj stari sliki naslika glavo novega kralja Alfonza XIII. Pozabili pa so pri tem samo na eno stvar: stari kralj je nosil rokavice mladi pa jih ne nosi nikdar. In tako imajo v Saragossi sliko kralja Alfenzo XIII. z rokavicami. Dezertiral, da umori zapeljivca. Kakor poročajo iz Sarajeva, je izvedel neki mlad fant, ki je moral v* orožno vajo, da mn je žena nezvesta. Pobegnil je od vojakov in se vrnil v domačo vas, da nmori zapeljivca svoje žene. Res ga je dobil pri svoji ženi in ga zabodel z bajonetom. Tudi svojega brata, ki mu je bil sledil, da prepreči umor, je zabodel z bajonetom, ker je mislil, da je pomagač zapeljivca. Tragikomična tatinska zgodba. V Črnem lesu na Nemškem je obdolžil sosed soseda, da mu je u-radel nekaj mernikov ovsa. Hišna preiskava, ki sta jo napravila orožniški stražmojster in župan v obdolženčevi bajti, je ostala brezvspešna; pač pa je osumljenec v hiši začel rentačiti in je kričal na vse grlo, da naj mu preiskovalca vrneta ugrabljeno čast. Da podeli svoji zahtevi nekaj povdarka, je udaril s pestjo po mizi, da so se stresle stene — leseni strop, iz špraj pa se je usulo na mizo nekaj ovsenega zrnja. — Orožnik in župan sta se podala pod streho, odkrila deske in našla — ukradeni oves. Najstarejša žena na Kranjskem. Malokomu bo znano, da živi najstarejša . žena na Kranjskem v kočevskem okraju. Piše se Marija Wiederwohl in je bila rojena leta 1805, je torej stara celih 106 let. Rila je petkrat o-možena, zadnjikrat pred 4 leti, in sicer s sedaj 71 let starim Wie-der\volilom. Žena izvršuje danes gostilničarsko obrt in je še vedno trdna in zdrava, tako da bo učakala še marsikatero pomlad. Tisk brez tiskarskega črnila je izumil neki angleški inženir. Pri električnih eksperimentih je slučajno pritisnil neki kovani denar, ki je padel na mizo in se str-kljral proč, na vlažen papir, ki je imel kovinasto podlago in istočasno na ne izolirani električni tok. V svoje veliko začudenje je zapazil na papirju odtisek denarja. To opazovanje je zasledoval in sedaj je zgradil stroj, ki rabi gamo suh, s kemikalijami impregnirani papir. Tiskarskega črnila pri tem tisku sploh ne rabi. Stavek se črno odtisne na impregniranim papirju, ker papir teče preko kovinske podlage in gre istočasno električni tok skozi stavek. Po različni kakovosti in vrsti kovine, ki služi za podlago in po različnosti impregniranja, se lahko tiskajo vse barve mavrice, da, mogoče je tiskati podobe v barvali tako, da se od dobrih fotografij ne razlikujejo. Žalostna statistika. V eni zadnjih sej francoske medicinske a-kademije v Parizu je objavil pro fesor Chatemez zanimive podat ke o širjenju kolere leta 1910. — Gnezdo kolere je bila Rusija, kjer je obolelo ua tej bolezni 281.259 ljudi, a umrlo 131.433. Najbolj je kolera razsajala v južni Rusiji, v pokrajina ob Črnehm morju, odkoder so jo mornarji zanesli po Donavi na Rumunsko, v Srbijo in Avstro-Ogersko. V teh državah se je kolera pojavila posamezno ter je bilo okoli 300 slučajev. med temi polovico smrtnih. V večji meri je kolera razsajala južni Iatliji, kjer se je najprej pojavila v Apuliji. V Ne-apolju in okolici je obolelo na koleri 1700 ljudi, od katerih jih je umrlo 758. Chatemez je mnenja., da so v te% krajih ali kali grozne bolezni še ostale ter da bo kolera v poletju zopet izbruhnila. Na Turškem je kolera grozno pustošila, vendar o tem ni točnih podatkov. Nla Francoskem so bili samo štirje slučaji kolčre, in sicer v Marselju. Korporal — pesnik. Pri 78. pehotnem polku v Osjeku služi korporal Pavel Šimic. Poveljnik tega polka, polkovnik pl. Matašič je opazil, da se Šimic mnogo ba- vi s pesmištvom. Poklical je Šimica predi se ter mn velel, naj mu predloži svoje pesni. Polkovniku so korporalove pesni zelo u-gajale. Izročil jih je pisatelju dr. Ivanu Krnicu v presojo. Dr. Krnic je pesni prečita! ter izjavil, da ima Šimic brez dvoma pesniški talent in da bi se razvil, ako bi imel priliko se temeljito izobraziti, v prav dobrega pesnika. Psihologija pipe. — Pipa ima mnogo prijateljev in zvišanje cen za smodke je njihov krog še po-vcčalo. Ima pa pipa tudi svojo posebno psihologijo, kakor trdi Vatteville, francoski nabiratelj pip. On trdi o pipi sledeče: 1. Pipa je značilna za pleme, smodka in cigareta* je pa mednarodna. 2. Učinek pipe je proporeijonalen dolžini cevi. 3. Cim krajša je pi-' pa. tem delavnejše je pleme. 4. čim daljša je pipa, tem udobneji je kadilec. 5. Pleme je tem bolj gospodarsko, čim manjša je glavica pipe. 6. Kadilec je tem bolj zapravljiv in lahkoživ, čim večja je pipa. 7. Po načinu, kako kdo kadi, se zamore spoznati mišljenje onega, ki kadi. 8. Popej mi, kaj kadiš in jaz ti povem, kaj si. Ljudje, ki jedo zemljo. Zdravnika Kulz in Zeller pripovedujeta o svojih raziskovanjih, katerih uspehe| sta zabilježila pri proučevanju kamerunskega ljudstva. Veliko je baje ljudi v onih krajih, ki zaužijejo zdaj pa zdaj nekoliko zemlje, katero imajo za posebno delikateso. Zopet jih je mnogo, ki jo v pravem pomenil besedie iz navade jedo. V teh slučajih se mora govoriti o posebni bolezni, ki bi se dala primerjati oni goveji, katera se očituje v tem, da govedo vse obliže in sicer vsled pomanjkanja mineralnih soli v zeliščih. Zemlja, ki jo jedo Kamerunci, vsebuje apno, fosfo-rovo kislino in železo, kar nado-mestnje vse one snovi, ki jili nima v sebi obična hrana bornega ljudstva v Kamerunu. Grozni dogodki v haremu Muleja Hafida. V haremu flMuleja ITafida v Fezu se je doigrala ta-jinstvena igra. Pravijo, da so služabniki vrgli tri zamorske čuva-rice liaremskih žen divjim levom v žir. Mulej Hafid je bil poslal ves harem v Marakeš, a eno karavano je napotil zopet nazaj, ker je našel, da mu je nekdo u-kradel dragocen nakit. Del ukradenega blaga so našli pri harein-skih damah in njihovih strežnicah. Sultan je bil prepričan, da so zamorke tatice in jih je velel vreči v meuažerijo med leve. Živali, ki ne rabijo glave. Na francoski akademiji ved je razpravljal nedavno Vianey o svojih poizkusili z živalmi. Predavatelj je zatrdil, da nekatere živali sploh ne rabijo glave, če jo tudi imajo. Posrečilo se mu je namreč pri nekaterih gosenicah, da jim je izdrl glavo, vsled česar pa vendar niso poginile, ali kake škode trpele. Pač pa so se brez glave zabubile in svoj čas je iz-lezel iz buide metulj, na katerem ni bilo opaziti ni najmanjšega ne-dostatka. Ruski revolucionarji oproste jetnike. Na kavkaški železnici šo napadli ruski revolueijonarji vlak. ki je peljal jetnike. Ustavili so ga in oprostili 20 mož. Pri tem so ubili enega paznika, več pa so jih težko ranili. Lep klerikalen poslanec. — V Solnogradu je bil obsojen klerikalni deželni poslanec Brotzner zaradi zapeljevanja k nečistoti po paragrafu 132. k z. na šest tednov težke ječe. Preklic. Podpisani obžalujem iz dna srca, da sem rekel občespo-štovanemu gospodu Blažu Kobili, da ni vreden, da mu pošten človek pljune v obraz. Na njego-ato zahtevo prekličem tu javno svoje razžaljive besede in rad odkrito priznam, da je gospod Blaž Kobila vreden, da mu pošten človek pljune A7 obraz. Izid volitev v Avstriji in Vatikan. Oficijozno glasilo Vatikana ‘Osservatore Romano” imenuje izid volitev v Avstriji velik udarec za katoliško stvar in se tolaži s tem, da vendar še ni vse izgubljeno. Otvoritev velikega sobranja. — Ko je A*stopii bulgarski car v par-lamenarstko dvorano je zaklical vodja kmečke stranke Stambolij-ski. Kaj pa dela car tukaj? Njegov prostor je zunaj te dvorane, ko ga bomo sodili. Dol s carjem! Carja je nastop opozicije zelo presenetil in razburjen je prečita! prestolni goA7or. Zrakoplovstvo smrtni greh. — Papežka kongregacija je proglasila za v se katoličane, veljavno dogmo, da je zrakoplovstvo smrten greh. Vsi udeleženci in vsi ki gledajo vzlete store tudi smrten greh in cerkev odpoA7eduje vsem ponesrečencem cerkveni pogreb. To se je zgodilo pod onim papežem, ki je še pred kakim mesecem slavil zrakoplovstvo kot največjo pridobitev7 našega stoletja. Zastrupljenje po mrliču. — 18 letna Idka Kordi v Budapešti se je sklonila predno so pokrili krsto umrle matere še enkrat k njej in jo poljubila, Naenkrat ji je postalo slabo in bila je mrtva, predno so mater pokopali. m m m Velikanska Julijska Popolna Razprodaja. Letensko blago; 50g popusta. 8c palice za zagrinjala 3e—Velike ifcovinaste palice za okenska zagrinjala, na konceh velike lepo likane krogle. Pri tej razprodaji posamezna m m m m m m m 12% blago zagrinjala 5%c — 36 inč široka zagrinjala, na izbero vseh vrst in kvalitet, pri tej vele razprodaji jard samo .......... 5^c 6c brisače 3%c — Volneno blago za brisače, lepo delo, rdeče obrobljeno, pri tej razprodaji jard samo .........■................... 3^c 25 pjehnate sklede za 7c — Velike in lepe plehnate pomivalne sklede — take, ki se navadno prodajajo po 25 c, pri tej razprodaji posamezna samo 50c Tip Top tabak za 37c — Velik zaboji Tip Top tabaka, Navy, PIoav Boy, Giant ali Union dela a ski tabak. Agreden 50e, .sedaj samo 37c 75c moški ngčni čevlji 39c — Grmada moških nočnih čevljeA7 v naši letenski čevljarski zalogi, črne ali rujave barve, navadna cena 7'5c. pri tej razprodaji ¡par za samo............ 39c 25c moške srajce 39c — Moške fine srajce, mehka prša, lepi rokavi, vseh barv, črtane in nečrtane, vse velikosti, posamezna ... 39c 58c moška spodnja obleka sedaj 39c — Moška fina spodnja obleka, bele in rdečkasto rujave barve. Lepo pisane, hlače in jopea vredni 58e, pri tej razprodaji samo m m m m m m m m m m m m m m- m m m m m m m m m m m m m m g®®®®®®®®®®® Za zunanje oglase ni odgovor-štvo. B ISJ ® fij ® a [«J a a a a a a a a m a a a a a I a m a a a a a a a a a a a a m a B- w a ra ¡b¡i«:¡b ¡h]¡b.!b ¡c ,, leC»: |b!|b| !u|:» j*|¡ai[n;iajL*J Saverova Zdravila so priljub jena, ker so zanesljiva. Poletna težava, kolera, driska, griža, krči in ščipanje v črevesju napadajo otroke in odrasle v tej letni dobi. Ta o-bolenja utegnujo postati resna, a-ko se napadi ne preženejo s tem. da se uživa Severovo Zdravilo zoper kolero in drisko. Večja steklenica 50 c. Manjša steklenica 25 c. Lakoto trpeti sredi obilnosti. To morajo ljudje s slabo prebavo. Slasti nimajo do jedi in kar jedo, jim dela težavo v žalodeu, ker ne morejo prebaviti. Tega ne bo ako uživate Severov Želodčni Grenčec. Dolar steklenica. Severova Zdravila so na prodaj v lekarnah in trgovinah z leki skoro vseposvod. Nikdar ne sprejmite nobenega druzega leka, če se vam ponuja namesto pristalih Severovih Zdra Adi. Ne morejo prenesti. Vaše obisti ne morejo prenesti vednega napora, kateremu so podvržene, ne da bi oslabele. O-krepiti jih morate, kajti krepke obisti pomenjao zdravo telo. Oboje dosežete, ako uživate I ' •’ Severovo Zdravilo za obisti in jetra. Večja steklenica $1.00. Manjša steklenica 50 c. Tresoče se roke, nemir, razdražljivost, nespečnost, strah in bojazen so nekateri znaki bolnih onemoglih živcev. Je zdravilo čegar vsak popitek pomaga utešiti raztrupane živce in jih spet ozdraviti. Uživajte Severov Nervoton. Dolar steklenica. PO ZANESLJIV ZDRAVNIŠKI SVET PIŠITE NA NAŠ ZDRAVNIŠKI ODDELEK. W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA Nekaj cerkvene zgodovine. n. Kupčija in barantija v tempelju Kristusovem. Veselo papež pač živi, On od odpustkov se redi. Rimska cerkev je postala pro-dajalnica, odprta kupčiji in ba--rantiji. Posebno dominikanec Janez Tecelj je bil nekak potovalni agent, ponujal in kupčeval je z odpustki, kakor s staro šaro sta rinarji. Kakor na sejmu se je ponujalo pismo kot glavni pomoeek oeišče nju grehov za žive in mrtve. Ži vim je pač treba se kesati svojih grehov; a mrtvim naj velja rek: “Ko v pušici tolar zazvenči, takrat duša z vic zleti!” Zaslepljeno ljudstvo je kar trumoma prihajalo in kupovalo odpustke za žive in mrtve. Tecelj pa tudi ni bil drag. Rešitev duše je stala samo pol tolarja. Denar je potoval preko Alp v Rim in tam so ga I taljani smeje se pozdravljali kot “nemški grehi”. Proti tako brezvestnemu postopanju se je dvignil menih av-guštinskega reda Martin Luter in pribil dne 31. oktobra 1517 svoje teze (kratke stavke) proti od pustkom na cerkvene vrata v 'Vi tenbergu. Tudi v slovenskih pokrajinah je našel novi nauk, kateri je stari veri svojo pokorščino odpovedal, glasen odmev in še ne deset let pozneje, ko je na Nemškem Luter vstal', najdemo že na Slovenskem ljudi, ki so se zanj postavili v bojne vrste. L. 1528 že nahajamo na Štajerskem, posebno v Celju, Mariboru, v Šaleški dolini, na Kranjskem in Koroškem pa skoraj splošno protestantske. Kakor je pridigoval na Štajerskem Jurij Vršič, tako je bil upliven pridigar na Kranj •de e m začetkoma v stolni cerkvi pri sv. Miklavžu slaven Primož Trubar (1508—1586). Vže leta 1527 zadelo ga je radi javnega pripožnanja evangeljskega nau ka prokletstvo papeževo in mo ral je bežati iz domovine v Vi temberg. Trubar, ž njim prostantje Dalmatin in Bohorčič so ustanovite Iji slovenske književnosti in celo vladika Slomšek ocenjuje te mo že kot buditelje slovenščine. Kakošni fanatiki so slovenski popi že takrat bili, nehote potrjuje pobožni korar Križenič «voji “Zgodovini sv. katoliške -•cerkve”, kjer je citati naslednje: Koncem 1. 1600 je bila postavljena posebna komisija, ki naj iz dežele iztrebi luteranstvo. Ta komisija je na velikem trgu v Ljubljani sežgala osem voz krivoverskih •knjig in je razdejala pokopališče luterancev; novo cerkev poleg Kamnika in radovljiško cerkev je razstrelila, v Kranju in v Loki je -protestantske knjige sežgala. Luterani so morali povsod na pravo vero priseči. (Zv. ITI., str. 75). Pač lep pr. krščanske ljubezni. Na tridentinskem koncilu (1545—1563) ločila se je katoliška cerkev od protestantovske in tam so se “krivoverne” na “indeks librorum prohibitorum’’ t. j- zapisnik prepovedanih knjig. Reformacija v nas Slovencih ni rodila druzega sadu, nego o-buditev jezika in književnosti, katero je pa dcw novejšega časa jezuvitski duh na krmilu stoječega farštva imel na vajetih, likajmo, da moderni napredek in prosveta tudi naš narod v Sloveniji in Ameriki kmalu pripelje skozi duševno noč na dan prave vede in verske svobode! Iz tega je razvidno, da je protestantizem vzbudil naš slovenski narod, iz stoletnega spanja, da so revolucijonarni nauki Lutrovi razsvetljevali kakor veličasten kres v temni noči ves tedanji kulturni svet in so njega pomeni zdramili tudi naše pradede. In vstali smo Slovenci in se pričeli gibati in živeti kulturno življenje kot nikdar popreje in tudi ne pozneje. Ako ‘bi se bili nurno in svobodno dalje razvijali, bi zamo-gli danes tekmovati s prvimi kulturnimi narodi. Toda naše probu-jenje je bilo podobno le pravljiš-•kemu kralju Matjažu. — Komaj smo vstali, že so nas potlačili nazaj naši takratni duševni voditelji; ki se hvalijo proti nezaved- nim ljudem, da so oni vstvarili slovensko književnost. Resnica je torej, da so ravno katoliški duhovniki sežgali in pokončali prve slovenske knjige, ter preganjali tiste, ki so jih pisali in širili med ljudstvo koje-mu so želeli vse najboljše. Katoliški duhovniki so Sloven-e potlačili za par sto let nazaj v duševno temo in mračnjaštvo. Še le za časa “brezverske” francoske vlade smo se zopet osvežili in pričeli malo prostejše dihati. Toda še vedno nas je ter nas še tlači napredku sovražni klerikalni in rimski duh. Slamnata krona, znak življenja. grešnega Tudi današnja duhovščina se upira z vso močjo, da bi ljudstvo ne spregledalo in ne pričelo misliti samostojno. Z vso strastjo grmijo proti neodvisnim časopisom: Citati kaj njim neljubega ali kaj podobnega slušati je največji greh! Zakaj? Boje se resnice ; kadar jo ljudstvo spozna, bo njih vlada pri kraju. Kjer je doma nevednost in revščina, tam ima moč klerikalizem vsi napredni prosvitljeni in gospodarsko trdno stoječi narodi pa. se čedalje bolj otresajo zoprno dušečega klerikalizma; Ameri-kanci, Angleži, Francozi, Nemci itd. Naš narod pa je skozi celo stoletje potlaeeval, in čimpreje se otresemo njega nadvlade tem bolje za nas! III. čarovnice -nice ali “hudičeve zavez-na grmadah. Gosposka straši z •berieem, far pa s hudičem. Star pregovor. Sosed1 moj, le verjemi mi, Čarodejka spremeni Lahko se v vsakoršno žival, Da povzroča bol in žal. Pri živini ti škoduje In prinaša sto nesreč, Ne zaupaj ji nič več. H. Heine. Ako se potopimo v duhu za nekaj sto let nazaj v “srednji vek”, na kojega tukaj obračam čitateljem pozornost, se nam predstavljajo žalostni prizori. Po hribih in lepših krajih stojijo u-trjeni gradovi in graščine, v njih živijo prevzetni in oholi, brezsrč- jih kočah, ki so večinoma lesene z majhnimi okenci. Njihovo življenje je tužno in borno; kadar zapove graščak morajo brezpogojno iti k njemu na tlako, grajski oskrbniki jih priganjajo k delu, ako je graščak ali njegov o-skrbnik brezsrčen človek, kar je bilo največkrat, tedaj se postopa z ljudmi slabeje kakor z živino, z biči priganjajo ljudi k delu. Kadar živil,a obnemore, pa. vprežejo kmete ter jih pretepajo po hrbtiščih. Gorje pa onemu, kdor bi se uprl tej nečloveški surovosti; ječe, mučilnice, smrt mučeniška ga čaka. V teh časih zgodilo se je vTčkrat, da je graščak na lovu mesto zverine zadel gonjača kmeta,, in je vsled toga jezno zaklel: “kaj hudiča, saj je bil le kmet. Tako se je torej godilo takrat kmetu, da so ga cenili manj kakor zverino. Graščaki so imeli nad svojimi podložnimi skoro neomejeno oblast. Delali so z kmeti dosti slabše, kakor se dela danes z živino. “Pravica prve noči” je obče znana. Graščak je imel pravico zbirati tudi lepše ženstvo izmed podložnih, in prvo noč po poroki neveste je imel pravico on do nje. Sploh se človeku kar gabijo razmere, ki so takrat vladale na svetu. Podložni so morali graščakom in duhovnikom^ dajati desetino in biro, in njim obdelovati polje. Graščaki in duhovniki pa so uživali vse neslade življenja. Ljudje so bili takrat nevedni, podvrženi vsakovrstnim vražam in praznoverju. Tudi duhovniki so bili malo izobraženi in so verjeli v čarovništvo in njega moč, kojo dobiva od hudobnega duha. Zato so preganjali navidezne čarovnice na vse mogoče načine. — Sploh je.zgodovina srednjega veka, kakor v črno haljo ogrnjena vdova, ki toči svoje britke solze nad svojo trpečo deco, nad človeštvom, zatiranim po besnečih tiranih in fanatikih. Iz takratne splošne zgodovine zrcali se nam tudi zgodba naših pradedov; in najbolj se nam kaže iz povestice takratnih, tudi naše pokrajine nadvladujočih, rimsko-nemških cesarjev. Vse Julijsko-alpske dežele so se šele od leta 1520, ko je moral pobegniti patrijarh Ludo-vik Tek iz Ogleja, združile pod žezlom cesarja Karola V. Ta cesar je na državnem zboru v Re gensburgu leta 1532. proglasil zaglavni krvosodni red, kakor ga je že škof Jurij Bamberški leta 1507 izdal. Po drugih virih je že cesar Maksimiljan leta 1514. iz dal sovodnik, po katerem so se ravnali tudi v naših krajih pri krvavem sodstvu. S tem sodnim opravilnikom so se že obstoječi grozovito kruti zakoni še grozovitejše poostrili in popolnili, kajti dosedanjim mukam, da so n. pr. obsojence na kol nasadili, šei-pali z železnimi kleščami, kuhali v vrelem olju ali ga pohodili, mu iztrgali ježek, iztaknili oči, odrli kožo itd. pridružilo se je sedaj še “votlooka pošast” — natezalnice ali torture in tako je bilo celo peklensko stroj st vo pripravljeno za delo, ko se je počelo koncem petnajstega stoletja preganjanje čarovnic. Tortura je iznajdba ju-trovih dežel, odkoder je kot vestna spremljevalka rimskega prava našla pot v Evropo, kjer jo je vladujoča cerkev hlastno sprejela, kot izborno sredstvo proti “krivovercem”. Sedaj ,ni imel obtoženec nobene prilike, da se očisti svoje krivde; vrgli so ga na natezalnico in “Bog ni bil več sodnik krivde ali nekrivde, marveč podlohinavsko režeči se rabeljski hlapec.” V nobenem delu kulture ali nekulture ni bil človeški duh, pozabivši svoje dostojanstvo, tako iznajdljiv, nego v izumu orodja, s katerim so prisilili nesrečnika, da se je krivim spoznal. V podzemeljskih ječah, z rokami in nogami na kol priklenjeni, s težkimi uteži obloženi, od nesnage in golazni obkroženi, od surovih jetničarjev trpinčeni, pripravljali s<) se jetniki za “prostovoljno izpoved” kateri je sledila neizogibna grmada. (Dalje prih.) ZANIMANJE GLEDE IZLETA V LJUBLJANO. Navijalec za palca. ni. nemški graščaki, v njih obliž-ju in drugod stojijo številne cerkve in cerkvice, ki je opravljajo duhovniki, ki so v tesni zvezi z graščaki s kojimi skupno vladajo nad pobožnimi kmeti tlačani, ki stanujejo, naseljeno po vaseh ali tudi posamezno, v bornih svo- Popraševanje dokazuje velikansko zanimanje za izlet, kateri bode prvi v zgodovini ameriških Slovencev. Kakor se je sporočilo, priredi parobrodska družba “Austro-Americana” za Slovence s svojim znanim najhitrejšim parnikom “Martlia Washington” dne 29. julija izlet v Ljubljano v tretji kabini (ne v medkrovju), z posebnim vlakom iz Trsta v Ljubljano. Pomen izleta je različen, ker nameravajo nekateri samo staro domovino obiskati, drugi pa da bodejo svojim bratom pokazali in povedali, kaj je sploh Amerika. Izlet sc bode vršil kakor sledi: Parnik “Martha Washington” odpluje dne 29. julija iz New Yorka in 4. avgusta se vstavi na Azorskih otokih, dne 7. avgusta pa v Gibraltaru. Od Gibraltar vozi parnik v Neapolj, kjer bode 10. avgusta, in v Patres na Grškem (11. avgusta). V Jadranskem morju se bode ladja ustavila v fMtaro ali pa v Lisi ter se vsidra Ti. avgusta v Trstu. Vožnja bode za vsacega jako zanimiva kakor tudi podučljiva. Ugodnosti izleta pa so, da se izletniki vozijo v kabinah tretje ga razreda; kabine imajo prostor za 2, 4, 6 in 8 oseb, da 'bodo dobivali posebno hrano, in da jih bode spremljeval posebni uradnik parobrodarske družbe (Slovenec), kateri bode skrbel da bo do izletniki vse obljubljeno dobili in da bode vozil posebni vlak iz Trsta v Ljubljano. Vožnja iz New Yorka v Ljubljano in nazaj v New York stane samo $77.78 za one kateri niso državljani, za ameriške državljane pa $73.78. Vozni listki za povratek so veljavni za eno leto Kdorkoli se želi udeležiti izleta ali bi rad kaj več pojasnd, naj sc zglasi (v slovenskim jeziku) pri “Austro Americana”, 2 Washington St., New York, ali pa na naše zastopnike. Priporoča se rojakom v SHEBOYG AN WIS. ■ grocurijsko prodajalno H Ger lacha, kateri jo vodi že čez 12 let nad vsezadovoljstvoodjemalcev. Naročila na dom »ozi Frank Pangare« r. H.GERLACH & CO. Trgovci blaga, grocerijsklh potreb- Feelinû Better Already BZ2ZZZ2ZZZZZZZ2Z2ZZ^ | 0 (1 ¿HP! 1 \ i^ankfiYou! sera, Srečen ker sem poslušal vaš svet in se zdravil z Dr. Richterjevim PiMmaia Ozdravel me je bolečin v grlu in križu, da se počutim sedaj čisto zdravega. Vsaka družina bi ga morala imeti. Čuvajte se ponaredb. 25 in 50c. steklenice. F. AD. RICHTER & CO.. 215 Pearl Street. New York. N.Y. Dr. Richterjeve Congo Pilule olajšajo. (25c. alt 6O0.) ov*s sIOÍ°t>e 2020 Blue Island Ave., Chicago, Iti. OBVESTILO! ščin, moke in živeža 2201115th 27. mmm WIS, Telefon 630 White. POZOR ROJAKI! Opozarjamo-rojake, da nam bo de knjiga “Strahovalci dveh kron” kmalu pošla. Ta lepa zgodovinska povest obsega 570 strani in stanejo oba snop!ča skupaj 'e $1.00. Poštnina je s tem že plačana. J. F. HALLER GOSTILNA prve vrste. Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji. ' Tel. Canal 3096. 2103 Blue Island Av. cor. 21.St Vsem društva n, obrtnikom, trg-ovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje Vsakovrstnih Tiskovin kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi druJtVena pravila in prevode iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom lista “Glas Svobode” dajemo vsa tozadevna jiojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odgovor. | AMERIŠKA DRŽAVNA BANKA. $ J (Pod državnem nadzorstvom. T * ^ vogal Loonus St. Chicago, 111. t Kapital in oreostznek $350.000 00 1825*1827 Blue Island Avenue ITALIJO IN ADRIJO po stari in zanesljivi Cunard črti vstanovljena 1840. 0fr¡'co-anirišica pistrežba. IzNewYorka v Reko in Trst skoz Gibraltar, Genovo in fkpoij Novo moderni parniki na dva vijaka. Potebno izbrani za to plovbo. SAXONIA - - 14.270 tonov CARPATHIA - 13.600 tonov PANNONIA - - 10.000 tonov 'I ULTONIA - - 10.400 tonov '1 Kabina 2 ratreda $50 v Reko-Trst. CUNARD STEAMSHIP COMPANY, Ltd S. E. Cor. Dearborn and Randolph Sts., Chicago, or Local Agent9 Everywhere. Phone: Canal 80. H0ERBER’S CREAM OF MALT Martin Nemanich, GOSTILNA Vogal 22. in Lincoln Street Prost gorak in mrzel prigrizek vsak -lan. M. KARA 1919 So. HALSTED ST. cor. 19. Plače. Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo m m i * * * * ❖ * * * Plačujemo po 3% od vloženega denarja Pošiljamo denar na vse dele sveta. Oddajamo hranilne predale. Urad ne are: Od 8:30 «jutro do 5:30 zvečer V siboto: Od 8 30 “ 11 9 urezvečer V nedeljo Od 9 “ ’* 12 o poldne. JAN KAREL. J. F. STEPINA, predsednik. blagajnik. * 4 * 4 4 4 X 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4*4*4*# 4iti polletni izplaček obresti v našem hranilničnem oddelku. Obresti bodo kreditovane iga julija. Ravno iste čakajo za vplačila ali izplačila na starih kujigah, v boljše vlagateljem, na, ali pozneje kot določuje navedeni datum. Nove vloge, ki pridejo v urad sedaj do 15. julija, bodo dobile obresti zara-čunjene od iga julija. INDUSTRIALSAVINGSBANK 2007 BLUE ISLAND AVENUE. Odprto v soboto zvečer Prirastka čez pol miliona od 6 do 8. dolarjev. r. L Kašparjeva Državna Banka, --------vogal Bine Island Ave. S: 19. ul__ VLOGE 84,000,000.00 GLAVNICA . 8400,000.00 PREBITEK . . 8100,000.00 Prva in edina češka državna banka v Chlcagl. Plačuje po 3% od vloženega denarja na obresti. Imamo tudi hrtullne predale. Pošiljamo denar nav»» del« »veta; prodajamo Sifkarte in posojujemo denar na posestva in zavarovalne polic». £Jemu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svoje, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji oeni napravi pl Dr. B. K. Šiinoneb Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND AVB. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433.