(
j


v Ljubljani.
.Narodna Tiskarna'
Vsebina 10. zrezka:
1.	Svojmir : Drobne pesmi. 7, 8, 9, 10, 11 . . . . . .	577
2.	Dr. Fr. Detela: Včliki grof. Zgodovinski roman. (Konec)	578
3.	Tinea : Podoba tvoja. Pesem ,.........689
4.	J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih. 23. Gospod Vedež	590 6. J. Kržišnik : Glad Pesem. 1, 2, 3.........598
6.	Ivan Vrhovec: Slavni Slovenci. II. Peter Pavel Glavar.	599
7.	A. Fekonja: Slovenci v književni vzajemnosti s Hrvati .	608
8.	J. Cimperman: Osčhlo cvetje. Soneti.......614
9.	Janko Kersnik: Agitator. Roman. (Dalje) .....	614
10.	J. Kostanjevec: Tvoj nasmčh. Pesem........618
11.	Književna poročila:
IV. L. Ž vab: Curiosity Triestine......619
12.	D. Fajgelj : Nove muzikalije IV, V........622
13.	— Blag rojak..............624
14.	I. Franke : Umetniške starine po Gorenjskem ....	626
15.	L.: Slovenski časopisi leta 1885..................631
16.	Slovenski glasnik: Nove knjige slovenske. — Letna po-
ročila naših srednjih šol. — Wolfov slovar. — Jarija Šubica slike za novi deželni muzej. — „Verein der Slavisten*. — Kratke opazke.
17.	J. Kalan: Šah...............640
Z denašnjo številko se začenja IV. četrtletje. Gg. naročnikom, ki niso še doposlali naročnine svoje, prilagamo danes belico poštne nakaznice.	„Ljubljanski Zvon."
Kaznanilo.
Č. p. n. naročnikom „Ljubljanskega Zvona" naznanjam, da se bodo platnice za „Ljubljanski Zvon" v naslednjih barvah dobivale: ognjeno- ali črešnjevo-rndeče, temno ali svetlo zelene, višnjevo-, temno, ali svetlo-modre, temno-rujave, pepelaste, olivkaste in svetlo nebo-modre; posebno zadnja barva je jano elegantna.
Da bi pa vsaj po priliki vedel, koliko platnic in v kakšnih barvah mi je pripraviti, prosim uljudno vse tiste gg. naročnike, kateri si spet letos mislijo platnice naročiti, da mi do 20. t. m. naznanijo, kakšne barve si žel6. Da ne bodo imeli dvojega pisanja in naročanja, temu svojemu naznanilu lehko pridenejo takoj naročnino za platnice, katera znaša za vsak izvod po pošti 75 kr., brez pošte 70 kr
Od jednem naznanja podpisani slavnemu občinstvu, da v svoji knjigoveznici veže , Ljubljanski Zvon" po 50 kr. izvod, tako da platnice z vezanjem vred stoj6 samo 1 gld. 20 kr., kar je gotovo malo za tako lepo knjigo.
Naročila vsprejema in platnice razpošilja
Ivan Bonač.
knjigovez v Ljubljani, na Poljanah h. št. 10.
Leposloven in znanstven lisK
Leto V.
V Ljubljani, 1. oktobra 1885.
Stev. 10.
Drobne pesmi.
a nebu sveti zvezd nebrojno, Po zemlji mirni vse že spi; Srce le moje nepokojno Brezmejnega gorja ječi.
In bol in jad, obupa tmina Teži, teži bolnö srce; Krog mene smrtna je tišina, A v prsih vihre mi bučč. . .
Ko polnoči pa zvon odbije, Obišče angelj me nebes; Tolažbo v jadno srce lije, Solzč otira iz očes.
Glasove čudne mi šepeče In nado v prsih mi budi: Kedaj, kedaj, sreč trpeče, Pokoj boš našlo tudi ti!
f§aj v mnogo zrl sem že očfj Ter gledal njih globino skrivno; Sem videl črnega noči In modrega krasoto divno.
Ufa nčbu črna je temina, Nad mino zvezdica jedina Blesti se milo, prekrasnč.
Utaj meni mar bliščeči svet,
Kaj mar njegov mi otli hrum? Ne miče mene prazni šum, Za mč ni umetalni cvet.
fpi greš, ti greš od tod! o ne otiraj Iz milih si očij solzd, Nikar, nikar se ne oziraj Na razvaline mojega sred!
9.
10.
11.
A vseh sem zdbil v teku let; Očesa tvojega modrina, Milejša ko vijole cvet, Ne gre, ne gre mi iz spomina!
Oblaki temni, njo pustite, O dalje mimo nje hitite; Naj sveti v mojo noč temnö!
Drugam pa vleče me sreč, V tihoto mirno sili mi; Tam cvet, tam cvet je mili mi, Ti j it hitč mi vse željč.
Glej, tam izza gora ti solnce vzhaja, Obrni rajši tja okč; Krog mene čudna noč postaja, Krog tejae, deva, jutro je krasno.
Svojmir.
53K
Veliki grof.
Zgodovinski roman. Spisal.Dr. Fr. Detela.
(Koncc.)
XVII.
pisujoč homatije vročega stoletja pa ne smemo pozabiti, da se je nahajalo tudi takrat mož, ki so v tihem domovji opazovali zanimivo dogodke in zaznamenavali jih potomcem. Pripovedovalca, ki zajema iz teh starih virov svojo modrost, veže me dolžnost hvaležnosti s častjo tu omeniti malo poznanega zgodovinarja, barona Bonifacija Benka, kateremu so v tem času, ko se vrši naša povest, dovoljevale ugodne razmere, da je iz svoje palače na Dunaji ogledoval burno življenje svoje dobe in zabeleževal, kar se mu je zdelo spomina vredno.
Premoženje in zdravje je bilo baronu dopustilo naužiti se svoje mladosti. Ko pa so pritisnila leta in lotil se ga protin, odpasal si je meč in vzel pero v okorno roko, da nadaljuje, kar sta tako lepo pričela Tukidid in Tacit. Koliko truda in znoja je to delalo vrlemu zgodovinarju, o tem pisatelji v denašnjih časih nimajo niti pojma. Da, take volje je bil že vročekrvni gospod, da bi bil vso svojo zgodovino — bralec naj pomisli, kolika izguba nam je žugala — raztrgal in sežgal, tintnik pa razbil ob bučo ošabnega svojega oskrbnika, ki mu je odpovedal službo. Prihod prijatelja, Jurija Ungnada, zmotil ga je in odvrnil pretečo nevarnost. Temu je potožil mož svojo sitnost z oskrbnikom. Ungnadu pa je prišel takoj na misel vazal njegovega brata, Viljem, ki še vedno čaka mirnejših časov, da se vrne na domačijo svojo. Tega je ponudil baronu, ki je takoj sprejel ponudbo. Viljem pa se je predstavil novemu gospodarju sparoma: spremljal ga je neločljivi Cahej, češ, nemara tudi zanj odpade kaka službica. In ni se varal, kajti komaj je izpregovoril moško besedo o svoji učenosti, ki mu je dopuščala toliko latinskih izrazov in večinoma jako pravilno rabiti, pritisnil ga je gineni baron na svoje prsi. „Bog hoče," vskliknil je, „božja volja je, da nadaljujem težavno in važno delo svoje! Drugače ne bi mi poslal tacega pomočnika. *
Da Cahej o sposobnosti svoji za kateri koli posel nikdar ni dvojil, to, menimo, je bralcu znano; da je bil pa baron Benko z njim popolnoma zadovoljen, to bodi tu izrecno povedano.
Hiša gospoda barona se je držala trdno lepih starih šeg. Hrastova miza v veliki dvorani je bila pripravljena vsak dan za štiriindvajset oseb, dasi jih je časih le kacih šest sedelo pri nji. Ce se je oglasil katerikrat kak tuj poštenjak, vprašal ga je baron, kako se zove, še le po kosilu, ko je krožila velikanska kupa. A ker je imel mnogo znanja in kok bogat zasebnik brez otrok ni varčeval, zbiralo se je navadno dokaj odličnih gostov okrog gostoljubne mize. Najnavadnejši so bili Ei-zingerji, bratje Ureh, Štefan in Ožbolt in njih bratranec Žiga. Ti so se mu znali lizati in slaviti zgodovinsko njegovo delo in zabavljati na grofa Urha, katerega Benko tudi ni ljubil. A nagel in odkritosrčen v svojih besedah in ker si je' kot zgodovinar štel v dolžnost, vedno zagovarjati resnico, ošteval jih je časih prav vrlo in očital jim njih sko-post in grabežljivost in zavist proti grofu, ki ima vendar tudi svoje dobre strani. Oni so se mu smijali in pili. „Le presladki so ti ljudje," dejal je časih sam pri sebi. „Dedovati hočejo."
Rad je posedeval baron pri mizi; in zgodovina mu je bila večkrat zelo na poti; a moško se je premagoval. „Misli mi roje po glavi!" vskliknil je o takih prilikah in spravil se po konci, in Cahej je iskal orodja, da bo lovil in spravljal te misli.
„Kje sva ostala?" vprašal je zgodovinar.
„Oktober lanskega leta," odgovoril je Cahej.
„Zabeležiti bo treba: vina se je toliko pridelalo, da seje prodajalo na mestu vedro po štirindvajset krajcarjev. Kaj pa bi še bilo važnega?"
„Repata zvezda!"
„Vrlo dobro! Tako nekako: V znamenje, da Bog zopet šibo plete brezbožnemu ljudstvu, prikazala se je grozovita repata zvezda. Vzvezi s tem je gotovo tudi, da se je dvanajstega dnč tistega meseca nenavadno veliko vran vsedlo na stolp sv. Štefana. Ne pozabiti čuda, ki se je v okolici prigodilo in katero so nam pritrdili resnicoljubni možje. V začudenje in strah vseh pričujočih je namreč neko tele latinski zakričalo: „Vae!" Znamenje hudih časov. — To bi bilo vse, kar se je tega meseca zgodilo spomina vrednega."
„Vojsko s cesarjem in nastop kralja Ladislava smo menda v prejšnjih mesecih prezrli. Ali bi tudi kaj omenil?"
„No, mimogrede tudi," dejal je baron in prepustil zdaj Caheju, naj vso to tvarino spravi v lepe in ne prekratke perijode. Pogumno je šel Cahej na svoje delo, in naj se je v latinskih šolah učil, kolikor
37*
se je hotel — kdo pa vč kaj gotovega? — toliko moramo povedati, da latinščina njega ni pol toliko trla kakor on njo. Baronu se je sicer sem ter tja kak izraz zdel sumnjiv, a Cahej ga je zagovarjal tako samosvestno sklicujč se na kakega cerkvenega učenika proti paganskemu Ciceronu, da je moral tfni kot dober kristijan odjenjati.
To znanstveno delovanje pa je vžgalo v Caheji vroče hrepenenje po učenosti; in spodbujen po baronu Benku je začel obiskavati univerzo.
Nekoliko ga je nemara tudi mikalo društveno življenje, ki je bilo tedaj jako razvito med dijaki. Nad petdeset društev se mu je ponujalo, a najostrejša pravila je imela družba „Collegium hirudinum pacifica-rum" — miroljubnih pijavk: med svoje ude ni sprejemala nikogar, ki ne bi mogel na mestu izpiti deset kupic vina. To društvo si je bil izvolil Cahej. Zbrali so se udje k slovesnemu sprejemu in Cahej je sedel med predsednikom, ki mu je točil, in tajnikom, ki je s kredo na mizi zaznamenoval število kupic. „Deset!" reče Cahej in odstavi kozarec. „Ne še!" popravi tajnik, „črt je le devet." Oni je trdil svoje, ta svoje. Cahej pa je bil prepira sit. „A, kaj!" zavpije, „začnimo znova!" in izbriše črte z mize. „Vivat, vivat!" razleglo se je med društveniki in ne za člana, za predsednika so ga volili tisto uro.
Viljem pa je bil vedno tožen in zamišljen. Baron Benko, ki je visoko cenil razumnega in pridnega mladeniča, skušal ga je razvedriti; Cahej je celo dognal, da ga je društvo miroljubnih pijavk imenovalo častnega svojega člana. Vse zastonj. Nekega dne je razodel baronu željo, da bi še jedenkrat videl domovino in molil očenaš na grobu svojega očeta. Iz srca rad mu je 6ni uslišal prošnjo.
„Gredoč," dejal je, „pozdravite razvaline trnovskega gradu, ki tudi meni krijejo drage ranjke."
Cahej pa je porabil priliko in naročil Viljemu, naj se oglasi pri starem Medvedu v Bistrici in mu odda pismo, ki se je glasilo tako:
„Ljubi oče!
Kar sem Vam vedno pravil, da boste namreč še veselje učakali s svojim sinom, to se zdaj dopolnuje. Če so me zavidljivi tovariši spravili iz samostana, nič se za to ne menite. Se večja sreča čaka mene in Vas. Jaz študiram na Dunaji „jus", to se pravi: še malo časa, pa pridem tja doli kot doktor, prvi iz Medvedove rodovine, in ravno takšen in nič slabši, kakor celjskega grofa tajnik Lenart, o katerem Vi vedno pravite, da je vsemogočen. Naj bi Vi vedeli, kaj se pravi: „Ju-stinianus dat dotes et honores." To je tako neznanski lepo rečeno, da se v našem jeziku še dopovedati ne da. O srečni oče, ki ima takšnega sina, kakor Vi! Cast, denar in moč mi ne odide. In ne spravi li čast
sinova tudi očeta v veljavo? In mislite, da bom mogel sam potrositi denar, ki si ga bom naredil ? In da se bo sosed Luka še z Vami pravdal za njivo, ko boste imeli sina doktorja? Toda, oče, brez nič ni nič, kakor Vam je povčdal bistriški sodnik, ko ste prišli prazni pravice iskat. Zdaj le se Vam ponuja prilika, majhen del Vaših srebrnikov, katere Vam bo tako jedenkrat izmaknil tat, naložiti na stoterne obresti. Kar z gospodom Viljemom jih pošljite in ne bojte se, da jih ne bi prav obrnil
Vaš hvaležni Cahej, doctorandus iuris, praeses acad. collegii hirudinum pa-cificarum, notarius liberi baronis a Benko etc. etc."
XVIII.
Lepega jesenskega popoludne se je bližal Viljem celjskemu mestu. Prehodil je bil porušeni dom svojih prednikov, obiskal zapuščeno gomilo svojega očeta in ogledal si vso ljube kraje, ki so ga spominjali brezskrbnih otroških let. Hrepenenje ga je gnalo dalje in v misli vtop-Ijen je hitel po prekrasnem gozdiči, ki se je držal gaja grofovega. Kraj steze je sedela sključena stara ženica s košarico grozdja pred sabo. Ker sta ga gorki dan in brza hoja užejala, vprašal je starko, če prodaje sadje. Pritrdila je; a ko si jc izbral grozd, prijela ga je hlastno za roko in vzela mu ga, češ, tega mu ne da. Začuden je vprašal potnik, zakaj ne.
„Ker je drugačni gospodi namenjen, kakor ste pa Vi," dejala je. „Glejte, princeza Elizabeta prihaja, in spodobi se, da se nji bolje postreže kakor Vam."
Viljemu so se ti razlogi zdeli pravični in odhajal je zadovoljen s tem, kar je dobil. A radovednost, videti hčerko önega nerazumljivega moža, sovraženega in občudovanega, ki je znal najnasprotnejše sile uprezati v jarem jeklene svoje volje, ustavila ga je v bližini. Približala se je krasna dvanajstletna deklica v živahnem pogovoru z menihom Jeronimom. Trgala je cvetice ob potu in nosila jih kazat bradatemu spremljevalcu in izpraševala po njih imenih.
„O milostiva princeza, o dobra gospodična!" oglasila se je zdaj starka s sadjem; „usmilite se revne žene in kupite grozdja sladkega, dišečega!"
Deklica jo pogleda in se obrne k menihu: „Ta žena mi ne do-pade; grda je.H
„O dete moje!" posvari jo duhovni mož, „o človeku se kaj ta-takega ne sme nikdar reči; kajti tudi najubožnejši berač je stvarjen po podobi božji. Pojdi in kupi si sadja!"
Deklica je ubogala in dobila grozd, ki ga je bila starka odrekla Viljemu. Le-ta pa je, videvši, da je pokusila princeza nekaj jagod, brzo vstala in odšla. Mimo gredč pa je zaklicala Viljemu: „Le naglejte se princeze. Morebiti je ne boste več videli."
Z mrakom je dospel Viljem v mesto, čegar obzidje še ni bilo dodelano. Prva pot ga je peljala v šolo. Na nizkem stolčku med kupom knjig je sedel magister Petacij in ves zamaknen v lepoto Ciceronovega govora ni spoznal nekdanjega svojega učenca. A takoj po prvih besedah mu je vzbudil znani glas spomine prejšnjih časov. „O vrli sin vrlega očeta \u vskliknil je in objel ga in solza se mu je utrnila v sivo brado. „Katera srečna misel te je napotila v hišo mojo?"
Viljem pa je molčal in zrl v tla, in njiju misli so se srečale.
„Kornelije iščeš!" dejal je žalostno Petacij in brisal si oči. „Ni je, ni je! Bog me je udaril in izpraznila se je hiša moja. Oh, zakaj te nisem dobil v cesarskem mestu! Koliko sem prehodil cest in povprašal ljudij po tebi. Izginil si in nikdo te ni videl. In kader sem prišel truden na svoje stanovanje, objemala me je Kornelija in prosila, naj grem drugi dan še jedenkrat gledat po tebi; kajti pozabila se ti je zahvaliti za tvoje blago delo. Vse zastonj. Odšli smo in dejalo se mi je: grof želi, da se Kornelija izuči na Dunaji, da bode kneginji tovarišica, in ločili so naju. Pusto in prazno je vse okrog mene, ona pa žaluje Bog vč kje!"
„Jaz ti bom povedala, kje," oglasi se neprijeten ženski glas in vstopila je starka, katero je Viljem takoj spoznal za ono, ki je v logu prodajala grozdje: bila je Mana. „Pripravi se, starec," obrne se na učitelja, „da boš pel libero in miserere! — Ali se še spominjaš tistih časov, ko sva v jednem trgu živela skup? Postopal si za mano in pravil mi, da sem lepa, kakor da ne bi bila sama včdela. A jaz nisem marala za takega krta, ko me je snubil moj Andrej. Kovač je bil samo; nič učen, a pameten in dober. O to je bilo srečno leto, ki sem je živela ž njim. Samo jedno, a spominja za vse večne čase. — Veš li še, kako je prihrul grof Friderik pred trnovski grad s svojimi oklopniki in rotil se, da ne prizanese živi duši? In grad je padel in z mečem v roki naš gospod. In gospa njegova, mlada kakor rosa na trati, jedno leto poročena, kakor jaz, pribežala je v smrtnem strahu z detetom v naročaji k nam; in pridrlo je za njo vojaštvo; in kako milo je prosila, naj prizaneso hčerki. A od Friderika še nikdo ni ničesar izprosil. Meni so solze tekle po licih, ker tudi jaz sem zibala sina, in pogledala sem svojega Andreja. Kladivo je imel v težki roki. Hu, kako so pokale železne kape, kako se je umikal Friderik! Moje roke so odnesle dete,
ko je umirala gospa. Umrl je Andrej; s pušicami so ga umorili kakor svetega Boštjana. — No, učitelj, kje pa imaš sestro? Nji sem bila prinesla grajsko hčer; pri meni ne bi bila varna. Ha, kako se je branilo ženšče! A jaz te zadavim, če ne ubogaš! Mrmrala je in ubogala. — In grof Friderik — zagledal me je bil in vlekel s sabo. Živela sem na njegovem gradu, in čez mesec dnij me je spodil kakor beračfco. In ti si se preselil v mesto in jaz prišla za tabo in v revščini sem rodila sina grofovega. Umoriti sem ga hotela zarad očeta njegovega, a smilil se mi je črvfček, ubog, nedolžen, ki se je zvijal na trhli slami. In ko je starejši sin dorastel in vprašal po očetu, romala sva na njegov grob in zarotila sem ga, naj maščuje smrt očetovo. S srdom sem navdajala starejšega; a mlajšega z ljubeznijo. Vsaj ta naj bi bil srečen! Bala sem se zanj in mašila si ušesa, ko je klicala kri Andrejeva maščevanje. Zadela me je kazen. Umrl je Vrban moj, a ne za svojega očeta, marveč za mojega sina. A tudi tega mojega Benjamina, moje vse, ubil mi je Celjan."
Starka je zastokala na glas. „Kri za kri!a vskliknila je. „Moj rod je zatrt, a šteti so tudi Celjanov dnevi. Frideriku se odpira grob, Urhovih otrok je umrl prvi lani, ko mu je roka moja postlala smrtno postelj, zadnje dete umira zdaj v graščini in Ureh — Urha bo pa umorila druga ženska, hujša od mene. Tako sem gojila in maščevala svojo deco jaz. Kje pa imaš ti Kornelijo, ki si jo obljubil varovati kakor hčerko svojo? Vzeli so ti jo? In ti jokaš in vzdihuješ in imenuješ se moža! Sram te bodi! Ne bi bila naša gospoda tako preširna, da ne bi znala, kako drago vam je vsem življenje. 0 možje, možje! Stoletno sužnost vi prenašate, da bi le jeden dan prezgodaj ne umrli. Vendar zdaj si reši dete, ki biva v pregrešni hiši. Vsak otrok na Du-naji ti pokaže grozno hišo ubitega Filipa. Angel čuje nad nedolžnostjo in zdaj dobiš Kornelijo, kadar hočeš. Milost grofova se ne meni zanjo; kakor krokar ljubi mrhovino, tako je očarala njega ostudna ženska. Jaz se vležem skoro k sinoma in k možu, ti pa deklico omoži ali spravi v samostan, kjer bo živela varno. Te biserje in to rudeče zlato ji izroči, spomin na mater njeno, na njen rod. Lakota in reva mi ni mogla iztrgati tega zaklada. In ako je tebi milost božja draga, izpolnil bodeš, kar ti ukazujem."
Kakor je prišla, tako je izginila starka. Po ušesih strmečih poslušalcev pa so donele njene besede.
„Torej Kornelija ni Vaša hči?8 vpraša naposled Viljem. Petacij pa je potrdil, da je vse tako, kakor je pravila Mana, a da do tega dne še sam ni vedel, da je hči trnovskega gospoda. Viljema se je lotila
silna nepotrpežljivost in preganjal je magistra, naj se takoj podasta na pot, da rešita tem prej deklico. Komaj ga je pregovoril učitelj, naj se spočije pri njem to noč, da odpotujeta drugo jutro. Tožno so zapeli na vse zgodaj že zvonovi in oznanjevali smrt mlade hčere gro-fove. Žalost se je kazala na obrazih vseh meščanov. Mano pa so prijeli biriči še tisti dan in vlekli jo pred sodnika. Doktor Hajdinger jo je dolžil dveh umorov in krojač Mavroh čaranja. Ona pa ni nič tajila in izpovedala, kako je dobila kot služabnica Hajdingerjeva priliko zastrupiti grofovega sina in kako je umorila njegovo hčer. In ko je končala izpoved, zgrudila se je na tla, zastrupivša sama sebe.
XIX.
Jako se je začudil baron Benko, ko mu je Viljem predstavil magistra Petacija in razložil povod njegovega prihoda, da prihaja namreč terjat svoje rejenke, hčere Leopolda Trnovskega.
„Leopolda Trnovskega!" vskliknil je. „Take ni na tem svetu! Imel je pač hčer Leopold Trnovski, a dvajset let je, kar je mrtva." Viljem je ugovarjal. „Kot zgodovinar,8 dejal je baron, „moram jaz to pač bolje vedeti. Tem več, ker sem pisal učeno razpravo o poginu trnovskega rodu. Dvajset let je tega, kar je umrl celjski grof, ponosni Herman, tast cesarja Sigismunda in ded grofa Urha. Ta je bil tožil pri cesarji hudobnega svojega sina Friderika, ki je umoril ženo svojo, grofinjo Modruško. Med pričami, ki so skazale zločinstvo, bil je Leopold Trnovski. Friderika so obsodili. Komaj pa je zatisnil oči grof Herman, začel se je Friderik maščevati nad vsemi onimi, ki so pričali zoper njega. Grad za gradom je padel. Jaz sem svaril Trnovskega, kajti bil je moj zet, naj se umakne; a zanašal se je na trdno zidovje. In Friderik je pobil njega, ženo in ne še mesec staro hčer. Tako sem izgubil jaz jednega otroka."
„A vnukinja, gospod baron, Vam vendar še živi!" dejal je Viljem in v potrjenje svojih besed pokazal rodbinske dragocenosti. Hlastno ie iztegnil po njih baron svoje roke. in pazno jih ogledoval. „Bogme, to so Trnovskega dragotine!" vskliknil je; „verižica, ki sem jo jaz podaril zetu; poročni prstan hčere moje!" Zgodovinarsko samoljubje se ni moglo več ustavljati ljubezni do nepoznane vnukinje. Ves v ognji se ni mogel dosti hitro navprašati o vseh podrobnostih, kar sta jih od-govarjalca vedela o Mani.
„Škoda, da grofa ni doma," dejal je baron, „a jutri pride s kraljem, in meni gotovo ne bo odrekel Kornelije."
Pred hišo pa je pridirjal na penečem konji Ureh Eizinger.
„Zmaga, zmaga!8 kričal je in skočil raz konja. „Omajali smo Celjana. Naravnost iz Korneuburga sem prijezdil, od stanovskega zbora avstrijskega." In pravil je Eizinger, kako se mu je posrečilo na zboru skoraj vse poslance dobiti na svojo stran, kako so padli po grofu in njegovem delovanji in spravili na dan vse stare in nove krivice in hudobije ; in prestrašen kralj ni mogel zagovarjati strijca svojega in moral obljubiti, da ga odpravi od vlade in od sebe. „Prepovčdan mu je dvor in Dunaj," dejal je samosvestno, „in ne boste ga videli več v tem mestu, gospod baron."
A komaj so bile te besede izgovorjene, pritekel je Eizingerjev brat Ožbolt plah povedat, da ravnokar grof Ureh s kraljem Ladislavom jezdi v mesto.
Vsega je potrla ta novica starega Eizingerja. „Oh, omahljivi kralj, kako peklensko moč ima Celjan nad teboj!" tarnal je. „Zastonj je ves trud moj, zastonj!"
Baron Benko pa je bil vesel, da bode še ta večer mogel govoriti z grofom in objeti svojo vnukinjo. Brž se je odpravil z Viljemom proti hiši Filipovi, kajti, dejal je baron, tam ga bodeva najgotoveje dobila. Med potom mu je razlagal, kako teh Eizingerjev vseh vkupe ni nič prida, in kako bi se prišlo le iz dežja pod kap, če bi oni izpodrinili grofa. Prišla sta ravno pred hišo Filipovo, ko v skok pridirja grof z nadkonjarjem svojim. Moža sta poskakala raz konj, in baron je ponižno pozdravil grofa, ki je bil videti jako slabe volje. „Milostivi knez," dejal je baron, „jaz, baron Bonifacij Benko, prosil bi Vašo prevzvišenost."
„Drugič, drugič," zakričal je grof, „zdaj ne utegnem."
„Nekaj malega, gospod grof!" prosil je öni in tiščal za njim v hišo. A osorno ga zgrabi Rožekar. „Kaj se Vam je reklo!" zarohni nanj in sune starega moža, da se je zgrudil na tla. Tako hitro se je vse to zgodilo, da Viljem ni utegnil izdreti meča in kaznovati suroveža, ki je urno zaloputnil vrata.
„Oh, sramota, sramota, in od takega hlapca!" vzdihoval je stari baron, ko mu je Viljem pomagal vstati. Mladeniču pa so stopile solze v oči od same togote. Nemo je spremljal gospoda svojega proti ddmu; zdajci ga ustavi. „Niso li," reče mirno, a oči so se mu bliskale, „poslanci avstrijski sklenili, da nima grof Ureh več stopiti v mesto?" Baron je potrdil. „In če je prelomil to zapoved," nadaljeval je öni, „nimamo li pravice ga izgnati?" — „Da, da; pravico imamo," dejal je baron, „a kaj pomaga dan danes pravica!"
Viljem je umolknil; ko pasta prišla domöv, šel je takoj poiskat Eizingerjev, ki so se prestrašeni odpravljali na odhod. Kratek je bil
pogovor, a nasledovalo mu je takoj živo delovanje. Na vse strani so odhajali seli, in nemirno gibanje se je pričelo po mestu. „Meni ali pa Celjanu bije zadnja ura!'4 kričal je sivi Ureh Eizinger in zbiral svoje privržence. Iz vseh stranij so dohajala poročila, da se meščanje oborožujejo; in prišli so glavarji zarotnikov, prvi med njimi Volbenk Holzer, ki se je besen grozil, da mora s svojo roko zadaviti grofa in morilko svojega brata; in prišel je tudi nevaren zarotnik, naš Caliej. Ta je bil obljubil Viljemu pridobiti dijaška društva, ki so morala v tistih časih povsod biti, kjer se je trgalo in ruvalo. Kdor bi vedel, koliko je bilo ime Ca-hejevo v teh krogih, temu bi se vspeh njegovega napora — pridobil je tristo bojaželjnih učenjakov — niti sijajen ne zdel.
O polunoči so morali mestni odborniki k seji, in prostovoljno ali oplašeni stopili so na stran Eizingerjev.
V tem, ko se je grof šumno razveseljeval v hiši razuzdane vdove Filipove in posmehoval se naklepom svojih nasprotnikov, zbirali so se nad njegovo glavo grozeči oblaki. Krdela oboroženih mož so prihajala tiho in verno iz vseh ulic in zasela vso okolico kraljevega gradu in brez ovire dobila grad v pest.
Komaj pa se je zaznal dan, podal se je Eizinger z mestnimi svetovalci h kralju, srečo mu voščit, da se je iznebil grofa Urlia.
Kmalu za njimi pride Miroslav Lambergar. A pred kraljevo spalnico stopi mu nasproti z oboroženim spremstvom Štefan Eizinger in mu zabrani vhod. Po kratkem besedovanji se je obrnil Lambergar, videč, da ničesar ne opravi proti sili, in tekel klicat grofa.
Ves iznenaden je prebledel Ureh od jeze, ko je to slišal, in velel Rožekarju, naj ga brž oboroži; kajti odločen je bil, če ne drugače, z mečem si odpreti pot do kralja. Stopil je h gospe Korneliji, poslovit se od nje; a gospč Kornelije že ni bilo več v hiši. Sluteča nevarnost zbežala je bila s svojimi služabniki. „Prokleta baba!" mrmral je grof in zapenjal si čelado. Poguma ni bil izgubil.
Pred njegovim gradom mu je stalo štiristo konjikov pod poveljstvom Vita Lazarja, ki je strme opazoval, kako množica ljudstva na-rasta okrog vojakov. Ko pa so trope meščanov j« le zabavljati in izzivajoče se vesti, ukazal je Vit oddelku konjikov, da potisne ljudstvo nazaj in pomete prostor. A prostor se je takoj zopet napolnil; in vedno predrzneje se je zabavljalo in grozilo. Poveljnik je bil nekoliko v zadregi, in preudarjal je, ali ne bi bilo najbolje pregnati in razkropiti na vse strani te nadležneže, ko zagleda starega znanca, magistra Petacija, v bojeviti družbi Viljema, barona Benka in oboroženih baronovih hlapcev,
Lazar mu jezdi naproti in čudčč se vpraša, kaj ga je pripelj ilo v to rabuko. Petacij mu je razložil svojo bridkost in prijazni obraz Lazarjev se je temnil in jeza mu je užgala dobrovoljne oči.
„Zakaj mi niste tega prej in takoj poročili?" vprašal je.
„0 moj sin," dejal je magister; „koliko sem spraševal po tebi! A zdaj se je dejalo, da si na Ogerskem, zdaj na Češkem."
„Huda reč, huda reč!u mrmral je Lazar in skočil raz konja. „Treba gospoda vprašati!" S Petacijem vred se je napotil v grad in ravno v veži srečal grofa Urb a, ki je oborožen od vrha do tal hitel h kralju.
„Vaša milost!" dejal je Lazar nizko se priklonivši, „jaz imam v svojem in v imenu prijatelja svojega, magistra Petacija iz Celja, ponižno prošnjo."
„Izpod nog!" zakričal je grof, ne zmenivši se zdnj. A Lazar mu je zastavil pot. „Milostivi gospod," dejal je trdno, „jaz terjam pravice." Razkačeni grof pa je potegnil meč in silno sunil proti njemu. Da se ni umaknil o pravem času, ne bi bil Lazar več terjal pravice. A zdaj je izvlekel tudi on svoje orožje, pripravljen braniti se napadov. „Milostivi gospod!" dejal je mirno, „Bog ne daj, da bi hlapec Vaš storil Vam kaj žalega, a storite mu pravico!" Grof pa ga je potisnil v stran in hitel razburjen dalje.
„Gospod grof!" kričal je za njim Lazar; „jaz sem Vaš vazal, a prosto rojen. Prisegel sem Vam zvestobo, in Vi ste prisegli pravičen gospodar mi biti, Vi ste raztrgali vez med nama in raztrgana bodi."
Položaj konjikov pred gradom pa je bil vedno sitnejši; predrznost silne množice je postajala vedno večja, in zdaj pa zdaj je priletel kamen med krdelo. Vojaki so stali mirno in čakali, da se vrne njih poveljnik. Ta jim je prišel oznanit, da zapusti službo celjskih grofov, ker ne najde pri njih pravice. Konjiki so se spogledali in vsi naje-denkrat uvideli, kako neznatno je njih število proti sovražnemu ljudstvu. Vitov hlapec Jarnej je prvi zapustil vrsto; za njim še ta in še ta in v kratkem se je razkropilo vse krdelo.
Grof Ureh pa je prišel v palačo, polno Eizingerjevih vojakov in sovražnih meščanov. Strašen je bil videti v svoji jezi. Šunder je potihnil in pot se je naredila, koder je koračila orjaška postava. Po stopnicah, po koridoru se je umikalo vse, in Eizingerjeva brata sta odstopila od kraljevih vrat in s povešenimi očmi stala kakor okameneli podobi. Vrata so bila zaklenena. Z okovano . pestjo je udaril grof po njih, a niso se odprla. Neizmerno togoten je sunil z nogo vanje in zapah je odletel. V sobi pa so stali okrog mladega kralja mestni svetovalci in med njimi stari Eizinger. Grof Ureh je uprl svoje oči v La-
dislava, ki se je bled in prestrašen obrnil strani; in tišina je nastala. Eizinger je videl, kako kralja upada srce in kako se vzbuja v njem stara ljubezen in spoštovanje do strijca in pogumno stopivši pred grofa mu reče: „Vedite, grof celjski, da nimate več pravice imenovati se gubernatorja niti člana kraljeve rodbine. Kralj Ladislav Vam ukazuje, da zapustite od te ure državo in palačo."
Grof pa se je bil umiril in dostojno odgovoril: „Tega mi ne ukazuje kralj, ki ne more pozabiti onega, ki je vedno zvesto služil očetu njegovemu, ki mu je branil mater, zapuščeno in preganjano, ki je zanj tolikrat zastavil imetek in življenje. Ne, dobrotljivi in plemeniti kralj moj, on ni govoril teh besed. Iz tvojega srca, Eizinger, izvirajo; ti me črtiš, ker ti nisem pustil ropati kraljeve lastnine. Zanašam se, da sovraštvo tvoje ne bo izbrisalo zaslug mojih, in da tvoja hudobnost ne bo premagala blagodušnosti kralja mojega." Kralj je bil ginen in največja nevarnost je pretila Eizingerjevemu naklepu; zviti mož je opomnil brž vladarja, naj sam ponovi svoj ukaz in se spomni umorjenega trgovca Filipa. To je izdalo. Tiho in boječe je dejal kralj: „Moje povelje je izrekel Eizinger." Molče se je grof obrnil in zapustil sobo. Zopet mu je naredila množica sovražnikov spoštljivo prostor, in nikdo ga ni ustavljal, ko je zasedel na dvorišči konja in z Lambergarjem in Rožekarjem zapuščal kraljevi grad. Na ulicah pa je navalilo nanj ljudstvo od vseh stranij s kamenjem, meči in sekirami. Grof in spremljevalci so zgrabili za orožje in skušali prodreti živi jez. A razkačeno ljudstvo jih ni pustilo ni naprej ni nazaj, in če je jeden sovražnik padel, vzdignila sta se dva na njegovem mestu. Bridkost in jeza se je polastila Vita Lazarja, ko je videl ta nejednaki boj, in vest ga je začela peči, da je zapustil v stiski gospoda svojega. „O joj, nesrečni, blagi moj gospodar!'4 vskliknil je in izpodbodel konja in planil na tolpo, ki je zastavljalo grofu pot. Gaz se je naredila, in v vednem boji je bežal grof med Lambergarjem in Rožekarjem. Hrbet pa mu je branil Lazar s svojim hlapcem. Do koroških vrat so se priborili skozi besno meščanstvo. Tam se je zgrudil Lazarjev konj. Brž ga je razjahal in zgrabil z obema rokama meč in zadržaval z Jarnejem vred tulečo množico, dokler mu niso omagale moči. Lazar in Jarnej, oba sta padla pred koroškimi vrati na kup ubitih sovražnikov. Grof se je rešil.
V tem pa je bilo ljudstvo vlomilo v hišo grofovo in Filipovo in kar se je le dalo polomiti in razdejati, razdejalo se je. Do Kornelije in Klare je prišel prvi z Volbenkom Holzerjem Viljem ; brez vspeha je lezel od druge strani po lestvi k njima Cahej. Klin za klinom se mu je lomil, in ravno v tretje se je pobiral poštenjak, ko sta ga pozdravili rešeni jetnici.
Kako se je razveselil baron Benko svoje vnukinje, kako bistroumno je spoznal, kaj se plete med njo in Viljemom, in kako jima je napravil svatbo, tega nase pero ne bi moglo pol tako lepo naslikati, kakor fantazija ljubeznivih bralk. Za Lazarjem je pretočil solza največ magister Petacij. Cahej pa se je po jedni strani zgodopisja naveličal in po drugi jel premišljevati, če ne živi vsak krčmar na deželi bolje, kakor ubog jurist. Zadržavale so ga sicer razven Viljema še miroljubne pijavke, a v domovino ga je vlekla Klara, ki je bila zdaj mnogo prijaznejša ž njim. Bližal se je dan, ko je imel odpotovati s Petacijem in s Klaro proti jugu, in pozno v noč je jemal slovo od svojih pijavk. Od same žalosti jim je zaspal pri mizi in dolga vrsta prijateljev ga je pripeljala do stanovanja. Tam so ga naslonili na vrata in zapeli odhodnico, jeden tovarišev je potrkal na duri, in ko so se odpirale, zaklicali so: „Ave, anima candidal" in Cahej se je zvalil strežniku v naročaj.
Oče Medved v Bistrici sina svojega ni bil tolikanj vesel, kolikor je ta po svojem pismu pričakoval. A reč se je razjasnila, ko mu prinese oče list, še zapečaten, češ, naj mu ga prebere. Caheju je bilo pa že toliko za čast, da je pisanje kar raztrgal. Na univerzi se res ni Bog ve koliko naučil, a vendar dosti, da je zmotil Klaro in pregovoril Marka Murna.
Ohranjenih je še nekaj temnih latinskih stihov magistra Petacija, katere pisatelj teh vrstic tako tolmači, da je praznovala pod vlado Klarino in vodstvom Cahejevim Murnova krčma zlato svojo dobo.
Veliki grof Ureh se je bil sicer zopet vrnil na kraljevi dvor in maščeval se nad svojimi sovražniki. Njegovi roki je izročil zopet kralj Ladislav državno krmilo. A baš ko je stal na vrhunci slave svoje in moči, zadela ga je usoda in izdihnil je silno svojo dušo pod ogerskimi meči v Belem Gradu. Ž njim je izumrl slavni celjski rod.
Kali ljubezni, ki nam mir obeta, Umrle prej so, nego se razcvele.
A tvoja mi podoba obudila V ljubezen vero spet in v mir in srečo, Nov<5 je v prsih upanje vzgojila, Ki vznaša kvišku dušo hrepenečo.
Glej, kakor dviga roža k solncu glavo In kakor ptica ljubi gnezdo svoje, Bučela srka iz cvetlic vonjavo: Takö te ljubi vbogo srce moje!
Tinea

Bqjke in povesti o Gorjancih.
Spisal J. Trdina.
23. Gospod Vedež.
staro Jero mi ni trebalo več shajati se na daljnih spašnikih. jKJ^ES Ko se je porekla nekaj z gospodinjo svojo, pogodila se je z BPfcrr^Sl njo žena moja in jo vzela za deklo. Izpolnila je pošteno obljubo svojo: povedala mi je še mnoge zanimljive bajke in prigodbe iz starega in novega veka. Pri južini smo se razgovarjali nekoč o napredku našega naroda. Jera nas je molčč poslušala. Ko nam je beseda potekla, oglasila se je tudi ona. Dejala je: Slovenščina je dan danes vsakdanja hrana. Kamor koli se pride, menijo se povsod, kdo je narodnjak, kdo nemškutar, kaj zamišlja in snuje naša, kaj protivna stranka. Jaz pa prav dobro pomnim tiste čase, ko niti najpametnejši ljudje niso ničesa vedeli o slovenščini, ko so se pomenkovali celo duhovniki med sabo najrajši po nemško, ko se je sramoval domačega jezika vsak, kdor je imel na sebi gosposko suknjo, brez razločka, naj je bila plačana ali še na dolgu. Tudi meščani bahali in šopirili so se z nemščino, sosebno mojstri in bogatini. Teh pa ni bilo malo za mladosti moje. Takrat se je dobro živelo, pa tudi veliko zaslužilo. Denar se je trkljal od vseh stranij skupaj, da človek skoraj ni vedel, od kod in za kaj. Pred 1. 1848. je bil krvav trpin samo kmet, meščanu pa se ni godila nobena sila. Hiša mu je stala čista, brez krajcarja dolga in na dnu skrinje mu je ležala obsežna, usnjena mošna ali stara nogavica, vsa natlačena s plesnjivimi križavci, šmarnimi tolarji in peticami. Rokodelec je bil takrat gospod, ne pa usmiljenja vreden berač, kakor je zdaj. Sloveči čevljar Rozman se je kdaj pohvalil: kako bi jaz zdeloval, da nimam večjih dohodkov nego kakov c. uradnik ali kakov župnik. On se ni lagal. Pomočniki njegovi so živeli po grofovsko, jedli piščeta, pili starino in prejemali debelo plačo, da je niso mogli zapraviti. Ne morete si skoraj misliti, kaki velikaši so bili v tisto srečno dobo trgovci. Denarja je bilo na svetu kakor blata pa ni čudo, da je obogatel vsak, če prav je kupčeval samo z iglami, koncem, gobo in trakovi. V Novem Mestu je prvakoval med trgovci poštenjak stare korenine Marin. V magazinih in prodajalnicah svojih je nakopičil blaga, da bi bil zakladal z njim lahko do malega pol kranjske dežele, in denarcev si je pripridil več nego jih ima zdaj vse Novo Mesto in ob jednem vseh pet bližnjih župnij. Jedno hčer je dal Pilpohu, ki je bil vaša gnada, drugo pa
doktorju Rozini. Dan danes doktorjev vse mrgoli. Kdor ne vč, kako bi obgovoril kakega škrica, reci mu: doktor, pa se bo prav malokdaj zmotil. Pred štiridesetimi leti ni bilo take obilnosti. G. Rozina je bil prvi in dolgo časa jedini doktor na vsem Dolenjskem. Koje prišel semkaj, čudili so se ljudje in povpraševali, kaj pomeni ta beseda? Zvedeli so, da so doktorji veliki gospodje in učenjaki, ki poznajo vse cesarske in cerkvene zakone in vso pravico. Čuvši to novico gledali so g. Rozino in mu se klanjali tako spoštljivo kakor okrožnemu glavarju ali pa proštu. Kar je rekel on, bilo je kakor pribito. V vseh zborih je imel prvo besedo in poglavitno veljavo. Prišlo je čudovito leto 1848., ki nam je prineslo brez konca in kraja vojska, puntov in zmešnjave. Povsod so ljudje vpili, da se more vse življenje predrugačiti, ali malokdo je vedel, kakö. Sosebno gospoda so bili vsi omamljeni in zmeteni. Doktorja Rozine pa ni zapustil bistri razum, spoznal je precej prvi trenutek, kaj je treba ukreniti in storiti. On ni mislil na svojo korist, nego na korist svojega naroda, na blaginjo zanemarjene in zamorjene dolenjske krajine. Dokazal je Novomeščanom in drugim rojakom svojim, da so Slovenci in jih poučil, kake pravice jim to daje, pa tudi kake dolžnosti jim to naklada. S prijatelji svojimi je ustanovil časnik, v katerem je naznanil vsemu svetu, da je mrtva Slovenija zopet oživela in se dvignila iz tisočletnega groba. Osnoval je tudi slovensko družbo, ki se pa ni imenovala čitalnica nego nekako drugače. Časnika sam ni utegnil pisati, ker je bil preobložen s svojimi opravili, dobil pa je zanj moža, ki je bil kakor navlašč ustvarjen za takov posel. *) Ime mu je bilo menda Francč, to prav dobro pomnim, da se je pisal za Polaka. Bil je glavica, da malo takih. Gospodje, ki so hodili v krčmo našo, niso ga mogli pre-li val iti. V jeden glas so govorili, da se ne nahaja v vsi naši deželi ni pet uradnikov, ki bi se mogli kosati ž njim v bistroumnosti, spretnosti in učenosti. Navzlic ti sposobnosti imel je precej nizko službo v c. sodišči. K nam je prišel dostikrat pit. Vselej smo se ga obveselili, ker nam je povedal marsikatero okroglo in se pomenkoval rad z vsakim človekom. Gospoda so mu očitali, da je velik pijanec. Vino je ljubil res morebiti bolj, nego se sme, ali brez škode zase in za druge: on ni zapil niti zdravja, niti pameti, niti poštenja svojega. Ko ga je po-cedil tri ali štiri stare merice, izvlekel je papir in svinčnik ter je pisal in pisal, dokler je bilo kaj praznega na papirji. V pol ure, kdaj še prej, počrčkal je cele štiri strani. Svinčnik pa mu je tekel, kakor bi plesal; tako urno ni znal sukati noben pisar peresa svojega. Kar je
*) Časopis, katerega ima g. prof. Trdina tu v mislih, imenoval se je „Sloven i en s Blatt'4. JfcLajul je 1. 1848. nekoliko časa v Novem Mestu. Ured.
napisal pri vinu, nesel je potem za časnik svoj v tiskarnico. Mi krč-marjevi dejali smo Poläku gospod Ve dež zato, ker so mu bile znane vse novice, zgodbe in skrivnosti mestne in deželske. Sam Bog vč, kdo mu jih je razodeval. Nekateri so sodili, da dobiva z vseh stranij od znanih in neznanih ljudij pisana poročila, da bi jih priobčil v časniku. Tudi jaz sem večkrat videla, da je prišel kakov deček in mu stisnil v roke pisemce. Če sem ga vprašala, čegav je, pokazal mi je osle in šinil iz hiše. Ali jaz menim, da na ta način ni mogel vsega zvedeti. Travnovka, jako razumna žena, trdila je, da ima doma čarobno zrcalo, v katerem se vidi vsaka tajnost, ki se godi na svetu. Večkrat sem slišala, da hodi učenjak, ki zlaga pratiko, v globoko rupo. V tem brezdnu opazuje zvezde, katere razloči lahko tudi po dnevi. Po premikanji planetov ugiblje, kako vreme bo bodoče leto in vednost svojo naznani po tem v pratiki. Mislila sem: kaj, ko bi pozvedaval takisto tudi Poldk zgodbe in skrivnosti? Časnik svoj je spisoval torej brez težave, ker mu novice niso nikoli pošle, ali dostikrat je tožil, da ne sme niti desetine tega dati natisniti, česar bi želel in kar bi trebalo. Gosposka je nanj bistro prežala; zdel se ji je ne včm zakaj preglasen in nevaren. Časnik so prejemale malo ne vse hiše, bral ga je v slast vsak meščan, ki je znal nemški. G. Vedež je vzbujal v njem gorečo ljubezen do slovenščine. Trud njegov in doktorja Rozine je obrodil tako dober sad, da v nekoliko mesecih ni bilo v mestu nobenega poštenega domačina več, ki bi se bil sramoval slovenske svoje matere in krvi in jezika našega. Dan danes znajo rodoljubi lepše in spretneje govoriti slovensko, nego so znali takrat. Nemški pomenek ne čuje se tako pogostoma iz ust njihovih, tudi pojo po domače mnogo več in bolj uračtno in ubrano, nego se je pelo 1. 1848. Ali verjemite mi, da smo bili pa vendar za marsikako reč onda veliko bolj srečni nego smo zdaj. Med narodnjaki ni bilo nič prepira in sovraštva, nikake zdražbe, nobenih strank. Meščane je vezalo tako prisrčno prijateljstvo, tako splošna, zlata zloga, da mi ni moči dopovedati. Živeli smo kakor v raji. Če se je osnoval kakov skupen sprehod na deželo, vzeli so slovensko zastavo, pa hajdi na Trško goro, v Otočec ali pa bliže na Trate, v Portovo hosto ali kamo drugamo. Teh krasnih veselic so se udeležili vselej vsi meščani, kakor bi bili jed na družina, jedna rodovina. Med to pšenico je rasla se vč da tu pa tam tudi kaka Ijuljika ali tako poredkoma, da je ni mogla dosti onesnažiti. Ta ljuljika so ponočnjaki in postopači. Brez njih ga ni nobenega večjega mesta. Nekoliko te sodrge se je nahajalo vedno tudi v Budolfovem. L. 1848. rogovilila sta najhuje dva negödnika, ki sta imela oba jako imovite in poštene roditelje. Zvala sta se Grgič in KtSrliček. Grgič je
bil silen dolgin in strašno surov in nesramen človek. Pretepal se je skoraj vsak dan. Gorje tistemu, kdor se ga je bal. Če mu se je pa nasprotnik krepko uprl, minila ga je kmalu srčnost. Dobivši dve, tri gorke pljuske je pobegnil. V porednosti je Grgiča Korliček še pre-kosal. Za ljubico si je izbral ha, ha, ha — črno ciganko! Kaj rad se je ponašal in bahal s proštovo milostjo. Kvasil je, da ga povabi, kadar koli se vidita, k sebi na pomenek in na južino. Prav za prav pa je lazil h gospodu za to, da mu je tožaril in ovajal prijatelje in znance svoje. Neko nedeljo so se zbrali meščani v Vragovem logu na veliko veselico, na kateri so prepevali samö slovenske pesmi. Stoje zadaj med tovariši začel je Korliček zabavljati: Tega paverskega krokanja sem že sit. Pojdimo tja na oni le grič in zapojmo po nemško in kako tako, da se bodo Slovenci jezili. Danes jim moramo nagajati, drugače bi utegnili misliti, da se jih bojimo. Samopašna drulial je šla na grič, iz radovednosti ali pa po neumnosti so se ji pridružili tudi nekateri meščani boljše bire. Začeli so krožiti nemško pesen, v kateri so se ponavljale večkrat besede, da se mora naše cesarstvo podati in podložiti Nemcem. Pevcev ni nihče motil, razsajali in blazneli so slobodno, kolikor so hoteli. Zaradi miru jim niti g. Vedež ni rekel m besede, v časniku pa jih je potem boje prav pošteno okrcal in obral. Korliček in svojat njegova so se zarotili, da mu se morajo maščevati. Dogovorili so se, da ga bodo čakali na cerkvenem shodu pri sv. Roku. Zvečer, ko bi se ljudje razšli, planili bi po njem ter ga vrgli v vrečo in nasekali. Na tak način ne bi mogel nič vedeti, kdo ga je mlatil in bati se jim ne bi bilo nobene tožbe in kazni. — Lepše božje poti in svečanosti jaz ne poznam nego je proščenje pri sv. Roku v šmihelski župniji. Kdor se hoče seznaniti z Dolenjci in z njih šegami, pridi tjakaj pa bo gotovo zadovoljen. Našel bo ljudi vsake vrste: Podgorce, Belokranjce, dolinarje, meščane, kmete, obrtnike in vso trojno gospodo: pravo, jaro in posiljeno. Hribček, na katerem stoji cerkev, je tako nizek, da nikogar ne utrudi in tako blizu Novega Mesta, da zdrav človek pol ure nima kaj hoditi. Celo uro potrebuje komaj kak devetdesetieten starec ali kak hromak. Jaz sem šla do zdaj še slednje leto k sv. Roku in se nisem nikoli pokesala. Kako prijazno se dviguje bela cerkvica na zeleni gorici in kako na tanko se razločuje od tod vsaka hiša, vsako drevo, vsaka cesta in steza v mestu in v obližji. Če pripeka solnce, stopim pod lipo ali pa v gosti gaj, ki se širi za cerkvijo. Če nimam s sabo dežnika, varuje me hosta za silo tudi dežja. Kamor koli se ozrem, vidim povsod same vesele ljudi, o pogledu njihovem morala sem se vselej ' veseliti tudi jaz. Pravijo, da Gorenjec, dokler je trezen, molči aH pa
sa
govori prav modro o vremenu in čuhi svoji; ko se upijani, pa da zgrabi kol ali poleno in začne udrihati po glavah. Mi Dolenjci pa smo taki, da nas dobra volja ne zapusti nikoli, naj smo trezni ali vinski. Komaj zapazimo pred sabo polno kupico, nam že zakipi srce, da moramo peti. Če se praznuje kaka večja veselica, razumeje se samo po sebi, da zahtevamo tudi godbo in ples. Pri sv. Roku vidi se o taki priliki vsaka zabava in prijetnost, ki si je naš človek le želeti in misliti more. Matere privedö s sabo otroke, fantje ljubice, prijatelji prijatelje. Gospoda, kmetje, rokodelci, posli, dijaki — vsak stan se raduje in kratkočasi po svoje, kakor mu se ljubi: grede, stojč, sede ali leže. Za odpustek skrbe slastičarji, za telesne potrebe pa krčmarji, mesarji in kruharice. Draginja ni presilna: za pol goldinarja se iznebi, kdor ni pijanec in požeruh, vse žeje in lakote. Pijo ga vsi, največ pa še kmetje in sploh prosti ljudje. Večkrat se jc že zgodilo, da se je zvedlo pri sv. Roku do sto včder vina, sosebno prej, ko nas še ni imelo tako trdo za denar. O tako obilni pijači obstal je že nekateri čmerikast škric in zagodrnjal: Kmet si ne bo opomogel nikoli, ker zatrati vse svoje krajcarje na vino o teh nepotrebnih proščenjih. Nesreča njegova so prazniki, ki ga odvračajo od dela pa tudi od vode, ki mu se zdi v take dni menda strupena. Ta sodba mi se zdi prestroga in krivična. Delavnikov je v letu desetkrat več nego cerkvenih shodov. Prekrasno, povsod skrbno obdelano naše polje, razprostirajočo se po bregovih in dolinah, spričuje jasno in glasno, da izpolnuje dolenjski ratar vestno in marljivo dolžnosti svoje. Nihče mu ne sme zameriti, ako hoče kdaj pozabiti brige in nadloge svoje in se poveseliti in razvedriti kako urico v društvu sosedov in prijateljev svojih. Dobre volje je bolj potreben, pa tudi bolj vreden nego vsak drug, saj si jo bogme krvavo zasluži. Kadar slišim tako bedasto grajanje, pride mi na misel stara naša pesem, ki ne porečem, da je pametna ali ima v sebi vendar tudi nekoliko resnice: Bratje pijmo vince — Naj voda tam stoji — Naj pije jo gospoda — Iv' za vince ne trpi. Ni to se ne sme pozabiti, da gre pravi kmet k sv. Roku in na vsako božjo pot najprej zaradi službe božje, na vino misli še le po sv. maši in pridigi. Gospoda pa vid jo cerkev navadno le od zunaj, k sv. Roku pridejo iz prazne radovednosti, da zijajo v dekleta in da morajo potem doma povčdati, čegavo vino je bilo najslajše. L. 1848. vršilo se je to naše proščenje še dosti bolj hrupno in radostno nego druga leta. In po pravici. S kmeta je padel za zmerom težki jarem tlake in desetine. Nove svobode veselil se je prav po otročje, kajti takrat še nihče ni mislil, da bo treba plačati tisto vražje „poškodovanje" (odškodovanje), ki je zaprlo toliko dolenjskim gospodarjem sapo. Dijaki in drugi narod-
njaki so bili oduševljeni radi slovenščine, kateri se je priznala veljavnost tudi po zakonu. Ves hrib se je napolnil s srečnimi ljudmi. Pri vseli odrih, v vseh druščinah so se razlegale pesmi, zdravijce, burke, šale, smeh, vriskanje in ukanje. Grasčak iz bližnjega gradiča je napajal nekdanje svoje podložnike in se ni kar nič unejevoljil, ko so mu jeli, grohotaje se, laziti samopašni kmetiški paglavci na kolena in mu se obešati okoli vratu. Zagledavši čevljarja Rozmana, ki je šel v letu komaj po jedenkrat kamo iz mesta, podal mu je roko. nalil dve kupici in pil z njim bratovščino! Žlahtni Pilpoh se je sprehajal prijazno s krčmarico Koči-jaško. Bdbnica je bila še mlada, močno pri sebi in jako čedna, da se ni ustrašila vsakega dekleta. V tem neskončnem in splošnem zamikanji je izginil, kakor vidite, vsak razloček med stanovi. Nekdo se domisli „bratov Hrvatov", ki so se baš krvavo bojevali proti silovitim Mad-žarjem in prosi znance, da bi se nabirali zanje darovi! Ljudje so zavpili: Živio! in v četrt ure so nametali pol klobuka krajcarjev, grošev pa tudi večjih denarjev. Zdaj se prikaže na hribu g. Vedež. Mladina za-vrisne od veselja, da je letelo kar skozi ušesa. Dijak Tršinar, visok korenjak, ki je stanoval več let pri sosedu, in še nekateri drugi fantje dvignejo ga in nosijo sem ter tja na ramah. Kamor koli so prišli z njim, zagrmelo je v pozdrav: Živio, živio g. Poläk! Živela Slovenija! Pametni možje majali so z glavami in govorili: To se ne bo zvršilo o dobro. Polak ima še majhno službo. Poglavarji njegovi so tukaj. Njega častč, da ga bolj ne morejo, za njih se pa nihče ne briga. To jim se gotovo za malo zdi. Bog daj, da bi bili krivi preroki, aH strah nas je, da ga danes leto ne bomo videli pri sv. Roku. Stoj 4 na nasipu pod lipo je pridigal g. Vedež dobre pol ure vnemaje poslušalce svoje na dosmrtno ljubezen do matere Slovenije. Z iskrenim govorom svojim je ljudi tako ganil in razpalil, da so jokali, objemali jeden druzega in s povzdig-nenimi rokami prisezali zvestobo slovenski domovini. Prav lepo je zahvalil mladeniče, ki so ga nosili, potem pa jim je dejal smehljaje se: Denašnji dan mi ostane v spominu do zadnjega trenutka mojega, ali na svetu je že tako, da ni nobene sreče brez nesreče. V tem, ko me slavite vi veliko bolj nego sem vreden, prežč name ne daleč od tod sovražniki moji z vrečo, v katero me mislijo nocoj stlačiti in namahati zato, ker sem jim povedal v časniku svojem resnico. Dijaki se spogledajo, vodnik njihov Tršinar se zakolne: Mi smo Vam poroki, da se to ne bo nikoli zgodilo ali prosimo Vas, da nam sovražnike svoje imenujete. G. Vedež ni hotel nikogar ovaditi, mahnivši z roko je pustil fante in se zamešal med tovariše in stare prijatelje. Dijaki so se posvetovali, kako bi zasledili lopove, ki so hoteli osramotiti ljubljenca njihovega. Sum jim je
38*
letel na pet negodnikov, sosebno pa na Grgiča in Korlička, ker sta bila onadva v mestu glavna' nemirnjaka. Zarotnikov ni bilo treba dolgo iskati. Tršinar ja je našel v tesnem jarku, po katerem se gre od sv. Roka proti Šmihelu. Korliček je držal v roki culico, v kateri je bila vreča. Ker se je delala že noč, nista zapazila, da se je skril v bližnje grmovje in ja poslušal. Pomenkovala sta se, da bosta napadla g. Vedeža v jarku, ko pojde po navadi svoji med zadnjimi tod domov. DejavŠi ga v vrečo zazvižgala bosta trikrat na prste. To znamenje bo zbralo vse tovariše. G. Vedeža bodo odnesli v hosto in ga tamo nabijali, dokler se ne bodo naveličali. Tršinar ostane in odide nazaj k dijakom ter jim naznani, kaj je zvčdel. Nastopila jo noč, ki je bila lepa in svetla. Ljudje so se napotili domov z večine že popoludne, o mraku se je prostor okoli cerkve izpraznil skoraj povsem. Točil je še samo jeden krčmar, pri njem so pili Korličkovi tovariši. Sim pa tam jo stala kaka gruča veseljakov, prepevajočili zaljubljene čenče in kvante in je taval in zaletaval se kak posamezen pijanec, dokler ga ni položilo vino na trdo zemljo. Pod cerkvijo je rasla velika, stara lipa, katero so že davno posekali. Pod njo se je šalil g. Vedež z godci in mladimi meščani, čestilci in prijatelji svojimi. Tršinar zašepeta dijakom, da treba iti na delo. Šli so v jarek in zasačili oba zarotnika. Grgič se jim je iztrgal in pobegnil. Korlička pa je zmašil Tršinar v vrečo in ga zadel na ramo. Breme ga ni dosti težilo. Tekel je ž njim po jarku navzdol, potem pa zavivši na levo po poti, ki gre pod hribom v goščavo. V ti hosti se ni bilo bati nobene priče. Fantje obesijo čvrsto zavezano vrečo na močno vejo visokega drevesa ali prav nizko, niti seženj nad zemljo. Korliček, slab junak kakor Grgič, ustrašil se je sovražnega zaskoka tako silno, da je omedlel in ni vedel ničesa, kaj delajo ž njim. Ko se je predramil, bingljal je že z drevesa. Slišal je na pol glasen razgovor, ali ni mogel razumeti ni besede. Po vreči je jela tipati mrzla roka. Korliček čutil jo je na rami, na glavi in za vratom, potem mu se je zdelo, da se pomiče polagoma po hrbtu doli proti nogam. Ko je otipala kraj, katerega je najbrž iskala, zavpil je nekdo z gromovitim glasom: Udri! Zdajci so začeli padati na jetnika od vseh stranij udarci, rezki, bridki in gosti kakor rogljata suha toča. Zaman je javkal in klical na pomoč, zaman se zvijal in meteljal v zaporu svojem. Premetavanje mu nadloge ni zmanjšalo nego jo povečalo in pomnožilo. Prej so letele šibe samo na jedno in to na tisto mesto, katero je odločila zanje priroda in šega vseh narodov, zdaj pa so ga smukale tudi po nogah, po rokah in celo po glavi. Še čez štirinajst dnij mu je bil obraz ves lisast in roke polne križajočih se, črnih in sinjih prog in riz. Ko so dijaki mislili, da so
ga dovolj kaznovali, izginili so natihoma kakor sence; v gozdu ostal je Korliček sam. Bil je tako stepen, da se nekaj časa ni mogel ni ganiti. Ali šibe še niso bile največja beda, ki je prišla ta večer nanj. Komaj so ga pustili sovražniki, jele so mu se prikazovati vsakovrstne neznanske pošasti, da nas varuj ta Bog in mati božja take groze. Strašilo ga je neprenehoma vso dolgo noč do solnčnega vzhoda. Človek se mora čuditi, da je ostal živ in zdrav. Najprej se je oglasil nad njim čuk. Tudi na bližnjih drevesih vpili so čuki in sove. Teh ptičev se je bal že od nekdaj, kf-r je slišal vedno, da so hudourniki, ki naznanjajo smrt, ogenj, točo ali kako drugo veliko nesrečo. Ko je potihnilo sko-vikanje, začula se je tožna mrtvaška pesem. Korličku je strah oživil ude. Vzel je iz žepa nožič, da bi razparal vrečo in pobegnil. Naredivši majhno linico odskočil je nazaj. Mimo njega je šel sprevod. Beli možje brez glav so nesli odprto rakev, v kateri je ležal krvav in razmesarjen mrlič. Korliček zamiži, da ne bi gledal te strahote. Ko zopet odpre oči; zijal je vanj ogromen vol, iz gobca mu je švigal plamen. Za njim se je prikazal krilat, ognjen zmaj, še stokrat groznejši od vola. Priletele so potem dolge, rudeče kače. Zadnja je bila bela in na glavi je imela svetlo krono. V nji je bil udelan žlahten kamen, ki se je svetil kakor solnce. Kače so strašno sikale in pomaljale proti njem strupena žela, da bi ga" pičile. Zdajci privrši silna reka. Iz nje vzdigovale so velikanske ribe ostudne svoje glave. Zaganjale so se vanj od vseh stranij, da bi ga požrle. In tako je zamenila jedna nakaza drugo. Proti jutru so izginile pošasti, zabučala pa je nevihta, kakeršne še ni doživel Korliček. Polomila je vse drevje okoli njega in se zaletavala v hrib, da se je tresel kakor mrzličen bolnik. Vihar je metal vrečo gori in doli in sim ter tja, da so vse kosti pokale v jetniku. Butilo ga je vsak hip ob zemljo ali pa ob veje in deblo. Tisto noč je divjala nevihta tudi v Novem Mestu. S hiše naše je vrgla več nego sto kosov opeke in na sprednjem konci nam je pobila vsa okna. Med viharjem je tudi grmelo in treskalo skoraj brez presledka. Strela je zapalila dva mestna kozolca. Izbeganemu Korličku se je dozdevalo, da se je omajal ves svet in začel plesati okoli njega. Najprej mu je priskakal pred oči ljubenski hrib, potem Rasno, Mihovo in Gorjanci. Še huje pa je ostrmel in zatrepetal, ko se je užgala gora za goro, vas za vasjo in naposled tudi Novo Mesto. Rojstvena hiša njegova je stala vsa v plamenu. Obup mu da srčnost, da prereže vrečo. Stopil je na zemljo in se uveril, da to, kar je videla zmešana njegova glava, ni bil požar nego svetloba vzhajajočega solnca. Tako trdo se je pokoril lahkomiselni postopač za hudobno svojo nakano! Domov je prišel bled kakor smrt. Kazen, ka-
tero je pretrpel, ostala je ljudem dolgo časa skoraj neznana. Dijaki so molčali, ker so se bali profesorjev, ki bi bili za takov prestopek zapodili brez dvojbe marsikoga iz šole. Korliček sam pa tudi ni liotel povedati neizrečene svoje sramote. Materi svoji se ja nalagäl, da so ga prijeli razbojniki ter ga zvezali in ga zavlekli v hosto. Tamo pa si je oprostil roke in jim se branil tako junaško, da so ga morali pustiti. V temi je zablodil, prenočil v gozdu in videl tiste prikazni, o katerih sem vam pripovedovala. —
Kar so ugibali g. Vedeževi prijatelji, uresničilo se je že čez dobre štiri mesece. Gospoda so ga premaknili iz Novega Mesta o božiči 1. 1848. Dobil je službo, če me spomin ne vara, v Ribnici. Ubogi Sloveniji pa so dali sovražniki njeni piti omotice ter jo položili na posteljo, na kateri je spala trdno in zdržema do 1. 1865. Tisto leto so prekrstili Novo Mesto v Rudolfovo. To svečanost so prišli praznovat iz Ljubljane prekrasni junaki v rudečih srajcah. Stopivši k speči Sloveniji so zavrisnili: Noč in tema je minila, zopet nam sveti jasen, prijazen dan, čas je, da vstaneš in se veseliš otrök in prijateljev svojih. Slovenija se je dvignila in od takrat se ni dala več omotiti. V prvi vrsti tistih, ki so jo oduševljeno pozdravili, stal je Korliček, za vzgled vsem meščanom in v očiten dokaz, da nekateremu človeku ni treba ustnih naukov, nego da ga spametuje tudi — kaka vreča!
Glad.
i.
Vse živo dni oviva, A njega brat nesrečen, ubög Zle sölze vedno proliva.
bogastvo radostivo se mn<5<
Uspava ga l.ikot i solz&, Če revež utrujen leže, I jutro budi tugonösno ga, Da novih mu žalostij reže.
2.
Ijfdor z vročimi sölzami süh kruh j6, Temu pač dobro nč, A kdor ni plesni ve nčma skčrje, Oh, njemu je gorje.
Kakö greni živčnje gUd, Kakö nas grize j«id, Kakö najbldžja čuvstva mori . . Oh, to boli!
3.
fpovražna slčharna je bolčst, A vseli najhujša je td, Če ldkota zlk ti bčsno divjd, A nčmaš ni grižljaja jest'.
Kakö bi vse bčde bil z mdlim otčt Ubožni ljud lehkö, Če bogiiti — a tiho, sreč bolnö: Le zdse je vsakdo vnet.
J. Kržišnik.

Slavni Slovenci.
Ii.
Peter Pavel Glavar.
Spisal Ivan Vrhovec. (Dalje.)
o novi maši je odšel glavar v Testaferatovem naročilu v Komendo. Dospel je tja zvečer. Slučajno pride kmalu za njim tudi Bitenc, odstavljeni oskrbnik v župnikovo sobo. Glavarja ugledavši se je prestrašil mož neizrečeno ter takoj ugenil, čemu je mladi človek tu. Glavar mu takoj ta večer ni hotel razodeti naročila svojega, pač pa je storil to drugi dan po obedu. Bitenc je bil ves potrt ter obljubil tekom treh dnij vse račune v red spraviti in res je delal noč in dan, izvzimši oni čas, ko je moral iti po svojih duhövskih opravkih. Ko je Glavar to poročil Testaferati, odgovoril mu jele-ta: „Ne verujte mu nič, ker take obljube je meni delal že tisočkrat in bodite kakor razdražen lev. Ne prizanašajte mu, ker ne zasluži ozira ali poštovanja. Neskončno je zlorabil mojo dobrotljivost in dolgo potrpežljivost. Neizrečeno me je razžalil in razkačil. Ako bi imel kaj pomisleka, ne bil bi me prisilil tako daleč, da sem moral Vas tja poslati s tolikimi stroški in nevarnostimi. Bodite tako dobri, pak se znosite zame nad njim ter mu pokažite velik razloček med menoj in med njim, ker ravnati je hotel z menoj, kakor bi bila vrstnika in si jednaka, ta hribovec, stvar, ki sem jo jaz povzdignil do kooperature in oskrbovanja imetja svojega. Jedno celo leto mi ni niti pisal ter ne poročil, kaj se je v Komendi godilo; zato mu nisem več pisal po onem pismu, katero sem mu, kakor včste, pretrgano poslal nazaj zavoljo nespodobnih izrazov, s katerimi mi je pisal. Jaz nečem nič več o njem vedeti ter ga nočem delj trpeti v svoji Komendi. Ko Vam bo oddal račune, zapodite ga z zaničevanjem in sramoto, ker ni zaslužil dobrot, ki sem mu jih skazal.14 (Pismo 15. oktobra 1744.)
Testaferata je bil sila razjarjen nanj ter izročil oskrbovanje začasno Glavarju, ki pak je včdel, da bode gotovo on sam Bitenčev definitivni naslednik. Testaferata je to tudi želel, toda previdni gospod je hotel Glavarja najprej poskusiti, če se mu sme tudi zaupati: zato mu je le naročil, naj pozve za kakega bogaboječega in sposobnega duhovnika, ki bi hotel prevzeti oskrbovanje in kaplanijo v Komendi, kajti pravico, župnika in kaplane nastavljati, imel je Testaferata. Kadar ga
bo pa našel, naj mu ne pove tega takoj, ampak naj opiše Testaferati vse njegove lastnosti in sposobnosti. Znova pa mu zabičuje, da mora dati novi oskrbnik vso potrebno varnost, da bode dobro in vestno oskrboval (Pismo 15. oktobra 1744.)
Da bi pak Glavarja vspodbudil k vestnemu in pridnemu pregledovanji Bitenčevih računov, dostavil je konec pisma svojega nekaj, s čimer je včdel, da bo zelo ustregel Glavarju. Pred mnogimi leti je namreč posodil Testaferata blagajnici cesarski 1650 gld., na katere je že skoraj popolnoma pozabil, ker ni dobival od njih niti obrestij. Ko sta ga Glavar in župnik Rogelj spomnila te svote, dejal je Testaferata, da bi bil morebiti pri volji ustanoviti beneficij še za tretjega duhovnika v Komendi. Glavar naj pozvč, če bode ta svota zadostovala; obresti pak mu je podaril takoj (Pismo 15. oktobra 1744.)
Iz tega je Glavar lehko posnel, da ga je odmenil Testaferata naslednikom Bitenčevim. Z vso mladeniško navdušenostjo se jo oprijel svojega svetega poklica, pridigoval, izpovedoval in hodil v daljne kraje obhajat, kar je bilo onemoglemu in staremu župniku jako všeč, da ga Testaferati ni mogel dosti prehvaliti. Na to pak je le-ta odgovoril: „To je res vse lepo in dobro, toda jaz ga (n. Glavarja) nisem zato v Komendo poslal, ampak zatrt, da pregleda Bitenčeve račune." In ko je Glavar tožil ob obilih opravkih, odgovoril mu je ravno tako, ter mu svetoval, naj opusti vse drugo ter pregleduje le račune (Pismo 31. decembra 1744. in 28. januarija 1745.)
Iz tega je pač dovolj razvidno, da je šel Glavar na Laško sam<5 zavoljo opravkov ter mu morebiti še na mislih ni bilo, iti očeta iskat, vsaj dokazati se to ne dd.
Pregleduje Bitenčeve račune je Glavar spoznal, da bi bilo oskrbovanje Komende zänj zlata žila, ter sklenil ta posel dobiti. Toda bistra glavica je hotela, da bi mu nosilo oskrbovanje kolikor moči velik dobiček, seveda po pošteni poti. Ker se mu je zdelo, da mu misli Testaferata oddati Komendo, jel je župniku Roglju praviti, da ne bo ostal v Komendi, ampak da se bo vrnil na Laško kot „maestro di časa", na kar pak gotovo resno ni mislil. Saj včmo, kakšne dohodke je imel in kako hlapčevsko službico. Rogelj je to Testaferati poročil. Ves izne-naden je Testaferata prosil Roglja, naj za božjo voljo Glavarju prigovarja, da ostane v Komendi ter prevzame stalno oskrbovanje in kapla-nijo, kajti dal mu bode prednost pred vsakim drugim. (Tega ni bilo treba zatrjevati; to je Glavar že sam vedel.) Prigovarja naj mu, naj si izbije Italijo iz glave. Kaj li hoče v Italiji? V tem kratkem času, odkar opravlja obe službi, oskrbnikovo in kaplanovo, spoznal je pač,
da je to bolje, kakor biti hišnik v Askoliju. Na kako faro na Laškem mu ni treba misliti, zatö imajo domačinov dovolj. Kaj pak le še na kako opatijo! Za Boga! teh plemiči iz poznanih hiš ne dobe, kaj še li on, Glavar, ki je ves nepoznan in „persona ordinaria!" Celo Testaferata, ki je služil papežu že toliko let in ki je bil iz poznane rodo-vine, ni dosegel ničesa. Glavar naj le ostane v Komendi. Če bi bili opravki zanj le preobili, pripravljen je celo dati mu substituta. Neki Wolka (Bolha? Volkar?) in neki Boštjan Kern bi pač rada vzela Komendo v oskrbovanje, a ne smatra sposobnim niti jednega niti druzega, pač pa zaupa popolnoma Glavarju. Rogelj naj torej nikar ne zamudi Glavarju prigovarjati (Pismo 31. decembra 1744.)
Toda Glavar se ni dal pregovoriti, ali bolje rečeno, hotel je porabiti ugodno priliko ter Testaferato prisiliti, da bi mu izročil oskrbovanje pod najugodnejšimi pogoji. Zatö je na videz iskal ljudij, ki bi hoteli Komendo oskrbovati, ter jih potem Testaferati priporočil, ob jednem pa tudi njihov značaj popisal, kakor mu je naročil Testaferata. A k nesreči je naletel vselej na take ljudi, o katerih je vedel, da Testaferati ne bodo po godu. Najprej je nasvetoval Boštjana Kerna, na kar pak je Testaferata odgovoril, da ima ta mož mnogo napak, zlasti to, da rad pije, kar je neki v Germaniji (to se pravi na Kranjskem) celo preveč navada (Pismo 11. marca 1745.)
0 neki priliki se je pak moral Glavar vendar zagovoriti ter preveč povčdati, kajti Testaferata mu je dejal: rJaz včm, da ste jedenkrat želeli dobiti oskrbovanje in kaplanijo, a sedaj, ko Vam oboje ponujam, ne marate zanjo," (pismo 8. aprila 1745.) za kar pak se je Glavar malo zmenil, ter dejal, da pojde ali v Gradec ali na Dunaj svoje študije dopolnit ali pak bo prišel na Laško kot „maestro di casa,u o čemer je že prej nekaterikrat govoril (Pismo 24. decembra 1744.) To vedno obotavljanje je napravilo Testaferato tako hudomušnega, da mu je dejal: „Vi delate račun brez mene." Jaz Vam ne bom dovolil vstopa v svojo hišo, ker se branite mojega kruha (Pismo 27. majnika 1745.) Tudi je Testaferata spoznal Glavarja, da ga namreč ni misel žrtvovati se morebiti zanj, ampak da gleda na to, da se najprej sam okoristi, kar je pač lehko umljivo. Da bi ga storil nekoliko voljnejšega, opomnil ga je onih 1650 gld, ki jih je posodil cesarski blagajnici. Ako Glavar obljubi, da bo ostal v Komendi, pripravljen je podariti mu jih v ustanovo beneficija v Komendi (Glej str. G00.) Glavar si je to samö zapomnil, a obljubiti ni maral še, ker je vedel, da bo Testaferato mogel še huje pritisniti. Dejal si je lehko, da je zopet nekaj dosegel, a doseči je hotel več.
Sicer pak brez zaprek v Komendi ne bi bil mogel ostati, ko bi bil tudi hotel. Arhidijakon gorenjski, neki Petazzi, delal mu je ovire in težave. Žugal mu je, da mu bo prepovedal mašo brati, ako prevzame kaplanovo službo. Zakaj mu je toliko nasprotoval, ne vemo; cel6 Testaferata, komur je Glavar pisal o tem, ni mogel uganiti; mogoče pak, da zat<5, ker je bil Glavar nezakonski otrok. Iz Komende izgnani Bitenc je šel namreč k Petazziju ter mu povčdal, kaj se govori o Glavarji in Testaferati. (Pismo 3. junija 1745.) Znositi se je hotel nad Testaferato in Glavarjem, ki ga je izpodrinil iz Komende. Če bi torej tudi hotel ostati, d^jal je Glavar, že zaradi Petazzija ne more. Zato je treba zopet papeževega dovoljenja in če mu ga hoče Testaferata preskrbeti na svoje stroške, potem bo morebiti ostal (Pismo 3. junija 1745.) Sicer je potrkal Glavar zopet na njegov mošniček, a kaj je hotel Testaferata storiti, ko si ni včdel drugače pomagati. Glavar mu je sicer res zopet nasvetoval nekega Jožefa Klemenca, toda tudi o tem ni hotel Testaferata ničesa včdeti, kajti le-ta je hotel prevzeti samo kaplanijo, ne pa tudi oskrbovanja; deliti pa ni maral. Storil bi to še le po tem, ko bi res ne bilo zaslediti nobenega sposobnega, ki bi hotel prevzeti oba posla. Kaj je hotel Testaferata storiti? „Zopet bode dalo to nekoliko stroškov," dejal je, „a tudi to dobro Vam hočem storiti." Ob jed-nem pak je odgovoril Testaferata še na nekaj druzega. Sedaj še le je izrazil namreč Glavar Testaferati sumnjo svojo, da bi utegnil biti o n njegov oče. Ce je o tem zinil že poprej kaj, morebiti na Laškem, ne vemo. Jedino, kar bi podpiralo to misel, so Testaferatove besede, v katerih zatrjuje le-ta, da je storil iz ljubezni do Boga, kar mu je skazal dobrot in ne morebiti iz kakega druzega domišljevanega nagiba. Seveda, Glavar sam je bil ob istinitosti tega, kar so mu morebiti ljudje, zlasti Bitenc, pripovedovali o njegovem rojstvu, prepričan, sicer bi bilo ne-umevno, kako je mogel darovati prvo sv. maso v Testaferatov namen. Ako ni bil njegov oče, bil mu je po tem takem skoraj popolnoma tuj človek in v namen takih se tako važno opravilo ne daruje.
Sedaj, ko je bival že skoraj jedno leto na Kranjskem in uganil, da ga meni Testaferata po vsaki ceni pridržati v Komendi, postal je srčnejši in ponovil svojo sumnjo, če jo je sploh katerikrat poprej izrazil, ter tožil, kako nesrečen človek je.
A Testaferata mu je odpisal: „Slabo misel, v kateri se nahajate, ki sem jo vedno zanikal in o kateri bom vedno dejal, da je popolnoma napačna, na stran puščaje, odgovarjam Vašemu pismu od 18. majnika. Dejali ste mi, da se čutite najbolj nesrečnega človeka na svetu; v resnici pak ste dospeli do tega, kar jih mnogo, tudi po velikih revah, ni
doseglo. V minulih letih življenja svojega ste morali prebiti mnogo rev, trpljenja in nesreče. Toda kdo na tem svetu je brez nezgod in križev" (Pismo 3. junija 1745.)
Glavar pak s tem odgovorom ni bil zadovoljen ampak šel je dalje in poskusil vse načine, s katerimi je menil prisiliti Testaferato do izjave, da je res njegov oče. Najprej ga je vprašal, kaj naj stori v neki kočljivi stvari. Neki Vrban Rozman, podložnik komenski, živel jo, dasi tudi oženjen, s sestro svoje žene v tako intimni zvezi, da mu je le-ta porodila fantiča. In v ravno tisti vasi se je prigodila ta nesreča tudi neki Katarini Kurant. Tema prigodkoma je Glavar dodal tudi svojo sumnjo gledč rojstva svojega. V večjo zadrego bi glavar Testafe-rate, če je bil res njegov oče, ne mogel spraviti, kakor z zahtevo, naj on, komendator, razsodi, kaka kazen naj se naloži tem grešnikom.
Testaferata se je pri prejemu tega pisma silno razgrel in jako ostro je odgovoril Glavarju, ki je postal tako srčan, da je jel Testa-ferati žugati (s čim ne vdmo, morebiti s tem, da bo objavil skrivnost, kajti pisma Glavarjeva, pošiljana na Laško Testaferati, našla se niso v Komendi, razven <5nih od 1. 1751.) „Na Vaše pismo odgovarjam z malimi besedami rekoč, da ste se lotili znova pogrevati in premišljevati stare stvari, ki so se prigodile že pred toliko časom. Delate si zelo nepotrebne neprilike in jezo, ki je odveč. Hoteli ste mi z raznim predrznim in nesramnim jezikovanjem očitati, kar sem Vam pisal in na kar se več ne spominjam. Jaz bi mogel in znal odbiti dobro vsak napad, a ne maram tega storiti, ker nisva vrstnika. Zato rajši molčim in obžalujem zel6 Vašo predrznost, s katero ste mi pisali v taki obliki, meni, ki sem Vam storil vendar toliko dobrot. To, kar sem Vam pisal, pisal sem po pravici in Vi morate misli moje sprejemati vedno s potrpežljivostjo in ne oporekati, kakor ste to storili, napravivši me zelo slabo volj nega. Popustite to svojo grdo in predrzno navado, ker taka korespondenca se ne ujema z Vam že storjenimi dobrotami in z önimi, ki Vam jih morem še storiti0 (Pismo 24. junija 1745.)
Odgovoril je pa tudi na vprašanje, kaka kazen se naloži omenjenim grešnikom: (Pismo 24. junija 1745.) „Ker take grozne pregrehe razven cerkvenih kaznij tudi od strani gosposke ne smejo nekaznovane ostati in ker me vprašate, kako se Vam je vesti in v kako kazen jih morate obsoditi in koliko novcev morajo plačati, posvetoval sem se nalašč s pristavom svojim. Le-ta mi je dejal, da se na Laškem v papeževih deželah taki grešniki obsojajo na galejo za vse življenje, ali vsaj začasno, če se namreč ni rabila sila." V zelo pregrešnih slučajih (stuprum et incestum) obsojajo se cel<5 na smrt. Priziv na kako višjo
instanco je celo nemogoč. Takö je vsaj v Italiji, v papeževih deželah; ker pa Testaferata ne ve, kako se na Kranjskem glase postave za take slučaje, zato naj povpraša Glavar sam svojega advokata ali solicitatorja.
Predno pak je Glavar prejel to pismo, osrčil se je in zahteval od Testaferate, naj mu odgovori svojeročno. Doslej je stari mož vsa pisma narekoval ter jih le podpisoval. Ker pak je Glavar mislil, da Testaferata vendar ne more svojemu tajniku narekavati odgovora, je li njegov oče ali ne, zato je zahteval svojeročnega odgovora.
In Testaferata mu ga je dal: „S tem odgovarjam na Vaše pismo od 22. junija, v katerem me hočete zavezati, naj Vam kadar koli svojeročno odpišem. Vendar pa bi morali vedeti, da ne trpim malo, če naj sem sklonjen, in zato plačujem tajnika. Sicer pak mi pišete s tako malo spoštljivostjo in tako brezmerno, da bi odgovora še ne zaslužili ne, temveč, ker mi napravlja toliko truda in težav, če naj Vam svojeročno pišem. Vi mi odbijate vsak predlog, vsako besedo, kakor bi bila midva vrstnika, in se ne umete držati v potrebnih mejah, da samega sebe spoznate in premislite, komu pišete. Grajal sem Vas že večkrat in želel bi, da to pot zadnjikrat, da ne bi bil prisiljen, vsako dopisovanje z Vami pretrgati. Res, iz početka sem mislil, da je le izgovor, kar ste mi pisali ob ovirah in pretenji, s katerim Vas nadleguje Karol Pe-tazzi, da ne bi Vas jaz silil ostati v Komendi za oskrbnika in kaplana. A premislil sem se potem takoj ter se prepričal o resnici, kar ste raz-videli tudi iz pisem. Ni se Vam bilo treba torej opravičevati in mi ne z gori omenjenim pismom pošiljati pozvalnega dekreta in privatnega lista, ki Vam ga je pisal arhidijakon. Pošiljam Vam ga v prilogi nazaj . . . Ne mislite si torej življenja bridkejšega, kakor je; če ste bili toliko nesrečni, da ste se rodili od gotove matere in negotovega očeta, pomislite, da niste bili prvi in tudi ne boste zadnji. Toda mene ne dolžite več, kakor dela to gospod arhidijakon v svoji slabi veri. Kajti zanikal bodem vedno in če treba tudi pred sodiščem, ker morem take slučaje navesti, ki mojo nedolžnost potrjujejo, in da je bila Vaša mati sv .... in za vsakega na prodaj, če sem storil zanjo kaj, zgodilo se je to zgolj iz krščanske ljubezni, da bi ji pogladil pot, da bi si dobila moža, kar se ji je tudi posrečilo, in da bi jo odtrgal od grešnega življenja, ki ga je še nadaljevala, ko je šla že iz moje službe. In kar sem storil za Vas, storil sem zgolj iz ljubezni do Boga, in ne iz kakega druzega domišlje-vanega razloga. Zato si, za Boga, izbijte iz glave te napačne misli in ne predrznite se mi jih še kedaj ponoviti; kajti, ako sem dozdaj tako nesramno obdolževanje prenašal, ne vem, kaj bom storil v prihodnje. Priporočajte se še nadalje Bogu ter si ne zapirajte srca mojega s takimi
brezmernimi in nesramnimi pismi. Moje srce je še pripravljeno, Vam skazovati dobrote, ako mi Bog da življenje; a pišite mirneje, ozirneje in pohlevneje ter pustite na stran toliko jeze in žuganja. Ne predrznite se odbijati vsako mojih besedij; kajti jaz ponavljam: mi dva nisva vrstnika in velik razloček je med menoj in Vami.
Ponavljam Vam, kar sem Vam sicer že dejal v družili pismih, da sem pripravljen skazovati Vam dobrote in Vas zadovoljevati v Vaših željah, da Vam mislim podariti in odstopiti omenjena tri posojila, ki sem jih posodil na račun komende svoje v vojskino blagajnico in o katerih sem Vam pisal, da Vam jih bom kmalu podaril. Toda Vi se razgrevate ter mi žugate, da, če jih Vam ne odstopim tako rekoč precej, da boste popustili in šli iz Komende, ne da bi se dalje brigali in mi poiskali dobrega in sposobnega duhovnika, ki bi hotel prevzeti jedno in drugo službo in, če bi se to ne dalo, vzel komendo v najem, kakor sem Vam že pisal ter Vam dal vso pravico, rekoč, da bom z vsem zadovoljen, kar boste ukrenili.
Pa povejte mi za Boga, kje ste se priučili takega surovega in nesramnega vedenja, z žuganjem in tako rekoč s palico v roki milosti prositi? Bržkone v Senji, med Morlaki. Ako je tam taka navada, ki jo imenujem barbarsko, ravna se pak sicer drugod po vsem svetu drugače. Prihaja se s prošnjami, ne z žuganjem. V ti čudni in navadni obliki me odganjate le od sebe, namesto da bi me pridobili.
A znova Vam zagotavljam, da Vas hočem zadovoljiti in tega, kar bom mogel storiti, gotovo ne bom opustil. Toda imejte potrpljenje ter verujte, da nisem človek, ki blebeče in se sladka. Ne obupajte in ko-nečno ne pokažite se. Končajte svoje delo in ker ste doslej že toliko storili iz ljubezni do mene, venčajte ga s tem, da oddaste mojo komendo ali v oskrbovanje ali v najem, in ne pride naj Vam niti v sanjah na misel, oddaljiti se od teh krajev, predno niste storili in izvoli ali jedno ali drugo, če bi Vam ne ugajalo, da ostanete sami ter prevzamete oboje, oskrbovanje in kaplanijo; kajti vedno Vam bodem dal prednost pred vsakim drugim, vsaj kot oskrbniku. Toliko je, kar sem Vam moral odgovoriti na Vaše pismo itd.
Pietro Giacomo Testaferrata." *)
*) Respondo alia sua de 22. Giugno, .. . dicendoli, che V. S. vuol ob bi i gar m i a doverli rispondere di pugno proprio, quando sa, o almen dourebbe sapere, che patisco io non poco, lo star curvo, e per tal effetto tengo io e salario il Segretario. Mi scrive poi Ella con si poco rispetto, c si effrenatto, che non meritarebbe, che io le rispondessi e molto meno, che mi dassi 1' incommodo e la pena di scriverli di mano propria. Lei vuol ribattermi ogni mia proposizione ed ogni mia parola, quasi che contendiamo del pari e non sži contenersi nei termini del dovere, rico-nosccrc se stesso e rifletere, a chi scrive. Io gia piu volte sin' ora 1' o ripreso,
t.
Kar je Glavar zahteval — dalo se mn je. To pismo je bilo pač odločno dovolj in obupal .je zvčdeti kedaj kaj natančnega in zanesljivega o svojem rojstvu. A druga stvar je, če je bil o Testaferatovem zatrjevanji tudi prepričan, kajti še leto za tem je hotel ta svoje sumnje znova na dan poklicati, a Testaferata ga je tako zavrnil, da mu je odslej prešlo vse veselje. Testaferata je pustil namreč oskrbniku Bi-tencu svoj pečat, da je pečatil ž njim pisma svojim podložnikom. Ta pečat je prevzel Glavar po Bitenci ter pečatil ž njim tudi svoja privatna pisma. Pisal je celö Testaferati, da si bo dal narediti nov pečat za svojo osebo, ter dal vrezati vanj k drugim podobam tudi Testafe-ratov grb. „Ako kaj takega storite, razkačite me ne malo. In jaz ne vem, kak6 morate spraviti grob moj med svojega. Torej zapomnite si dobro moje svete, ravnajte se po njih v prihodnje in bodite pametni." (Pismo 18. avgusta 1746.)
vorrei, che questa sia I'ultima per non obbligarmi a resecare con Lei ogni car-teggio. E verissimo, che io sul bei principio appresi essere un pretesto ciö che mi rappresentö della proibizione avuta e minaccia fattali da oodesto Sig. Archicliacono del Cragno Supcriorc Sig. Carlo Petazzi, affinclifc io non obbligassi, a dovör re-stavc in codcsta mia Commenda per amministratorc e cooperatore dell' istessa. Ma poi subbito mi corressi e ne restai persuaso della veritii conforme aurii riconos-ciuto dalle sequenti mie Lettere. Onde non era necessario per giustificarsi tras-mettcrmi con dct.ta sua il decreto citatorio e la Lettera privata a Lei scritta del Sig. Archidiacono, che qui le rimando in dietro. . . . E di grazia non si faccia il mondo tanto gravoso piü di qnello che 6, che se ebbe la mala sorte di nascere illegitimo da Madre certa e padre incerto, sappia, che V. S. non c stato il primo, ne sara 1' ultimo nel Mondo, ma mai incolpi mo, come altrcsi 6 in mala suppo-sizione detto Sig. Archidiacono, pcrchö io lo negherö sempre e bisognando anche in giudizio, potendo jo addure prove tali, da far costare la mia innocenza, che sua Madre era una porea e si lasciava da tutti usare. che se jo feci alia medesima qualche caritä, fu per solo motivo cristiano per faciütarli la strada, di poter ac-quistar marito, conforme li riusci, e toglierla dalla mala vita, che menava anche dopo partita dal mio servizio; e quanto altrcsi fui sin ora io a V. S. fu per amor di Dio, e non per altro immaginabile motivo. Onde di grazia si tolga dalla di Lei mente questa falsa idea e molto meno ardisca in avvenire rinfacciarmela, che se ho tolerato sin ora una si grande calunnia, non so quel sarö per fare in appreso. Continui bensi, a raccommandarsi a Dio, e non alieni con questo suo modo di scrivere efrenato e con tante, botte e strambotte 1' animo mio dal volerli ancora fare del bene, piacendo a Dio, scriva piü castigato con piu rispetto e modestia e lasci da parte tante furie e tante minaccie, ne ardisca ribattermi ogni parola, perchč torno a dirle, non andiamo del pari, vi 6 una gran differenza tra me e Lei.
Io torno a dirli ciö, che le dissi in altre mie, che sono ben intenzionato c propenso di volerla compiacere e consolarc in quello desidera, che vorrebbe, che io le facesse la Cessione e donazione delle tre consapnte imprestanze, state da me fatte per conto di .codesta mia Commenda alla Cassa di Guerra e perclie jo le scrissi, che io glie La faro in appreso dopo qualche tempo, Lei da in scandes-senze e mi minaccia, che quando non sia jo per fargliela, per cosi dire, subbito, vuol lasciare in abbandöno e partirsene da codesta mia comenda senza piü cu-rarsi di continuare le diligenze per rinvenire un sacerdote dabbene e capace, che volesse addossarsi 1' uno, e 1' altro impiego, — cd in diffetto di questo dare la medesima in affitto, conforme gi& mi trovo d'averli scritto e data per tal effetto tutta la plenipotenza rimettendomi in tutto a quello V. S. farJu Ma mi dica di grazia, dove ha ella imparate queste maniere crude ed improprie, di chieder grazie
Kaj je hotel Glavar storiti ? Udal se je v božjo voljo ter odgovoril na ono pismo, od 8. julija 1745. 1. v katerem je Testaferata tako surovo opisal njegovo mater, popolnoma miren in pohleven ter se obtožuje Testaferati, da se boji, da je izgubil vso njegovo milost A le-ta ga tolaži in mu priporoča v prihodnje večjo premišljenost. Ako so bile same izmišljotine, ki mu jih je pisal, čemu se mu je bilo treba li toliko razgreti, da ni mogel več premisliti, komu piše, in kdo je Testaferata in kdo on — Glavar. Sedaj odpuščanja prositi je pač malo pozno, a zapomni naj si to za prihodnje. Saj bi še svojim vrstnikom ne smel pisati v taki obliki, kaj še li njemu, s komer se Glavar vendar ne more primerjati, saj kdor se na tem svetu ne zna tajiti, ne zna živeti. „Vaše vedenje je morlaško," kara ga, „navzeto v Senji in ni navadno v izobraženih in olikanih deželah, še menj pak proti osebam, ki so mnogo višje od Vas. Jaz sem Vas pograjal zavoljo te Vaše slabe navade že v družili pismih in, ako se ne poboljšate, gotovo napravim z Vami konec in to pot bode poslednjič, da sem Vam odpustil." *)
(Konec prihodnjič.)
con minaccie e col bastonc, come suol dirsi, alia mano, forsi in Segna tra Mor-laccki se cola si prattica che 1' č un harharo stile so dirli, che in tutt' il resto del Mondo si prattica diversamente, si vien supplicando e non rainacciando, che in questa forma strana ed inusitata in vece cattivarmi Panimo me lo aliena. Ma di nnovo 1' assicuro di volerla consolare e ciö, che potrö fare per Lei, non lascierö di farlo. Ala abbi pazienza e non diffidi, che io non son uomo, di dar ciarle e lusinghe. Non si pcrda dunque d' animoet in fine ne corrumpas: Coinpisca dunque P opera, e giacche ha fatto tanto sin'ora per amor mio, coroui la stessa con dare o in amministrazione o in affitto codes ta mia Commenda, c non li cada mai in pensiero, no pur per sogno, di volersi allontanare da codeste parti, prima d' aver fatta e conclusa o I' una o P altra cosa, quando mai rispuesse, di non voler avere clla stessa P uno e 1' altro impicgo d' amministratore e Cooperatore, che la prefer rirei sempre a qualunque altro o al men in quello di semplice amministratore. Ciö e quanto deuo in risposta di detto suo e caramente riverendola assieme col nostro Sig. Vicario resto senza mai lasciar di essere
Pietro Giacomo Barone di Testaferrata.
*) 16. Luglio 1745 — temendo di esser caduto dalla mia grazia, e che non inclinavo piü a continuarla il mio affetto: E sc tutto questo si era imma-ginato, perche dare in tali spropositi, scordandosi dell' esser suo, senza riflesso, a chi scriveva, ed il chiedere oggi perdono del suo fallo? un pentimento troppo t.ardo. Di grazia sia piü castigate in avvenire, non sia cosi precipitoso ed impru-dente ed anche coi suoi pari non deve esser cosi. e molt«» piü non lo deve esser con me che non siamo del pari, che chi non si\ d is si mul are in questo mondo, non s a vi v ere; ele sue sono maniere morlacche che Pha apprese a Segna; e non si pratticano in paesi colti e civili, e molto meno con personaggi, assai piu grandi di Lei. lo P ho altrevolte ripreso di questo suo troppo ardire, e se non corregera, certo ne faro un fine con Lei, e questa sara P ultima volta, che glie la perdono.
Slovenci v književni vzajemnosti s Hrvati.
Beseda o petdesetletnici preporoda književnosti jugoslavjanske.
Spisal Andrej Fekonja.
(Konec.)
n.
Ilekel sem prej, da je ilirska ideja v Slovencih prenehala. Pa res le prenehala, nehala ni. Misel o književnem zjedinjenji namreč ni čisto zamrla, nego to za nas Slovence, naše slovstvo in celö za naš obstanek nad vse važno vprašanje se pri nas dan danes zopet in zopet ponavlja. Naj bode torej tudi meni dovoljeno, o tem izreči svoje skromno mnenje.
Ako kedaj, to je uprav v prej vpisani dobi in zlasti leta 1848., ko so se narodi otresli vsakovrstnega jarma, v dobi sicer burni, a inače bogati na najblažjih idejah človečanstva, bilo mogoče zjediniti vse Jugoslavjane v jednem istem jeziku. In v tem povse pritrjujemo rodoljubu v nekdanjem Majarjevem „Slavjanu" 1873. (št. 3 ), kateri to stvar omenjajoč s posebnim obzirom na delovanje Vrazovo pravi: „Zalibože čto nisu vsi Slovenci onda poprimili Stankovu misel i nasledovali njegov primčr, uže davno bi došli do sloge i do uzajemnosti."
Kaj pa dan danes? Ali ne bi bilo primerno, isto iz nova poskusiti? — Poglejmo v to svrho najprej naš tedanji ino sedanji položaj.
V dobi, ko je, po besedah F. Kočevarja („Slov. Narod", št. 29), Gaj »v pospeh političnih namenov slovenske vile iz Zagreba spodil in mesto njih hrvaške iz Dalmacije poklical", takrat Slovenci še nismo bili pismeno taktf izobraženi, kakor sedaj; naš jezik še ni bil olikan, kakor je vendar dan danes; da, takrat še prav jedinega slovenskega jezika bilo ni, kar je še leta 1845. O. Caf v „Novicah" (št. 3.) označevalno rekel : „Dajnko je ves Štajerec spodnjega kraja, Murko ves pokrajnčeni Štajerec, Metelko cčl Krajnec ino Gutsmana je malo drujga kakor Korošec, ob kratkem: slovenske gramatike in slovenskega pisanja po vseh podnarečjih še neimamo" ; in kar je najvažneje, vse slovensko slovstvo je slonelo takrat le na malem številu učenjakov in literatov, ljudstvo o njem ni mnogo znalo. Vse to bi bilo tedaj takemu naglemu prevratu v književnem jeziku ugodno.
Ali od onega časa so se razmere pri nas v tem obziru mnogo predrugačile. Dan danes je slovenski jezik tako rekoč dozorel, v oblikah se utrdil; književnost naša se je razmerno izdatno obogatila in to skoraj
v vseh strokah znanja; ne baš najmanjša podpora slovenskemu slovstvu je uprav naš prosti narod , zlasti kar se tiče perijodičnega tiskopisa; a tudi v javnem življenji si je priboril naš govor V3aj nekoliko veljave. — Vse to so prikazni, katerih nikdo ne more tajiti nasproti <5nim, kateri so še i dan danes zoper vsprejetje hrvaškega jezika pri Slovencih: in takih je mnogo, da, uprav pretežna večina.
Kaj pa sledi iz tega? Dvoje: Zamemba slovenščine s hrvaščino bila bi pri nas dan danes prvič stvar jako težavna, ako ne pač nemogoča, in drugič bil bi to korak jako drzen, da, celo pogibelen za naš narod.
Ko bi mi prijatelji srbo-hrvaščine ali hrvato-srbščine to hoteli uvesti za naš književni ter dosledno vsekakor tudi poslovni jezik, vpraša se, kakö bi se to dalo zvršiti, ali kaj bi nam vsaj moglo v to svrho poslužiti? Brez dvojbe bi si za to morali pridobiti javna glasila, časopise beletristične in novine politične. Ali pa bi v tem vspeli? — V pojasnilo navajam tu nekaj primerov iz polupreteklega časa. Pred desetimi leti sem bil za slovenski znanstven list poslal spis o Vuku Štef. Karadžiči pisan v hrvaščini ali srbščini, a sem nato 26. aprila 1875. od urednika dobil ta-le odgovor — g. prof. Janko Pajk mi ne bode zameril, da uprav dotične besede tu objavljam,— glaseč: „Prijatelj! Dolgo uže hranim Vaš rokopis: „Dr. Vuk itd." in sram me uže je, da ga nisem mogel spraviti na dan. Vi se bodete čudili, kakö to, in zakaj ne? A čujte Čudo golemo! Toliko bridkih sem uže moral zaradi tega požreti, da (neki) za božjo silo hrvatim in da više ne smem; kajti žugajo mi cela krdela, da ,hrvatiti' ne više, inače .... Kaj čem? Trmastim glavam težko ustreči. Jaz sem tedaj tako-le naumil, ter Vas prosim: izvolite ta spis na strogo slovenski jezik prevesti! Vi se mi bodete hudovali, a jaz ne morem pomagati. Spis je sicer jako dobro srbski pisan, a kaj čem pri tej neizmernej jezi in togoti na hrvaščino?" — Res oni članek je naposled „Vestnik" 1875. prinesel v srbskem izvirniku; no drug tak, hrvaški sestavljen spis, o Stanku Vrazu, moral je urednik vendar le posloveniti, da ga je sploh mogel priobčiti v „Zori" 1876.
Leta 1873. so podale „Novice" članek prosojajoč „najnovejšo slovenščino" ; a tam čitamo med ostalim te-le stavke: Nektere „oblike ... so prišle v slovensko pisavo le iz zaničevanja starih oblik in iz ,precartane* ljubezni do hrvaščine" (štev. 44.); „ali moremo in smemo te lastnosti našega jezika [n. pr. učenik namesto učitelj] prezirati in žrtvovati Hrvatom v ljubo?" (št. 39); „mi smo Slovenci in zato pišimo slovenski" (št. 42) itd. — Spominjam se še, kako nam je neki
39
slovenski profesor na celjski gimnaziji dijakom o priliki rekel, da bi Slovenci sebi in svojemu jeziku sami dali največji „testimonium pau-pertatis", ko bi v slovensko knjigo uveli hrvaško-srbski jezik. — In naposled še omenjam, da mi je tudi že pred več leti neki znanec, sedaj slovenski duhovnik, glede iste stvari pisal tako: „Si zamoreš misliti, da bi Slovenci svojo dosedanjo literaturo, svojega Preširna, Koseskega, Stritarja, genije, ki se smejo prištevati najboljšim pesnikom vseh narodov, kar tako — Hrvatom na ljubo — hoteli vreči v koš?! in bi tako naredili v svoji literaturi ,tabula rasa', kakor da bi z mokro gobo preko nje potegnol?! — To bi bilo naši časti nasproti, katero si je dolžen varovati vsak narod, če v kulturnem življenji neče abdicirati. . . Tudi mi nečemo pozabiti svojega jezika nobenemu narodu, bodi si tudi slovanskemu, na ljubo."
Opuščajoč o tem vsako kakeršnokoli opazko, razvidno je že iz tčh izjav dovolj, kakö težavno bi bilo dan denašnji, ako bi kdo Slovencem hotel naš jezik zameniti s hrvaškim (srbskim). In ta težkoča bila bi še tem večja, ako pomislimo, kako slabo je še pri nas sploh razširjeno znanje hrvaščine. V šolah se ta jezik ne uči — Šafarikov dotični nasvet v učnem načrtu za gimnazije I. 1849. ni bil prodrl, privatno pa se tudi le malo kdo ž njim peča, kajti nima prilike upotreb-Ijevati ga praktično; izjeme so dakakor, toda le posamezne. Zopet prosim g. prof. P a j k a oproščenja, da še v tem obziru navedem njegov izrek, prijavljen mi v pismu 18. aprila 1876. glede omenjenega hrvaškega spisa o Vrazu: „Jaz bi ga prav rad v Vasem izvirniku pretiskal; ali ker bi rad, da bi slovenski ,citatelji4 o Vrazu tudi čitali, dobro čitali, premišljevali in pravično sodili o njem, česar vsega pa — tako se bojim — ne bi storili, ako jim se čtivo v ,hrvatskem' jeziku poda. Kajti prijatelj! ne sme se nikoli zabiti, kakov je (v obče) naš čitajoči publikum!" No dokazov za to pač ni treba, saj je znana prikazen; sicer pa exempla sunt odiosa. — In tako bi takemu nepripravljenemu vsprejetju hrvaščine, ako bi še inače to sploh bilo mogoče, prva posledica v Slovencih res bila ta, da bi naši časniki drug za drugim jenjali zarad pomanjkanja naročnikov; a druge knjige, hrvaški pisane, kdo bi jih še pri nas čital, oziroma kupoval?
Drugi glavni in pravi razlog, da- mi sedaj drugega jezika, ako-prav najbližjega, vsprejeti niti ne smemo, pa izvira neposredno iz prvega: Kaj takega bilo bi naravnost nevarno za obstanek naroda našega.
Slovenci smo v povse drugačnem položaji, nego so Hrvatje. Med njimi se madjarski element nikoli ni mogel prav ugnezditi in se tudi
nikdar ne bode (akoravno je v naših dneh takozvana narodna stranka v saboru začela klanjati se in tamjan sežigati Arpadovemu kumiru). Pri nas pa nemščina vedno in vedno kot mora teži na nas in naš živelj, tak<5 da še komaj dihamo; a jedino orožje, s katerim jo od sebe nekoliko odbijamo, je naš slovenski, uprav materinski in narodni jezik, zares živi jezik, kakor ga govori narod — razumeva se, da v pisavi po-žlahnjen in vzvišen, kakor je to pri vseh narodih tako. Zato se pač pravo naglasuje ter tudi prejšnji moj neimenovani znanec omenja, da le za ta slovenski jezik se bode naše kmetsko ljudstvo, katero je že zdaj glavna podpora in zaslomba slovenske narodnosti, zavzemalo in navduševalo, nikdar pa ne za jezik, recimo hrvaški, katerega niti preprosti Hrvatje od Varaždina doli do blizu Zagreba še dandanes ne govorč. In v tem zmislu se ima tudi razumeti, kar je pisal isti hrvaški list „Yienac" 1. 1871. po priliki rekoč: „Tako razgovetno, kakor Slovenci, ne umemo pisati niti mi Hrvati niti Srbi, zato pa tudi ljudska omika pri njih bolj napreduje, nego pri nas."
Nadalje ima skoraj vse literarno življenje v nas Slovencih žurna-listiški, torej več ali menj polemičen značaj. Polemika pa mora imeti orožje vsekdar pripravljeno in gotovo. Tu pa le samo pomislimo, kako blagonosno delujejo naši v povse razumljivem jeziku za ljudstvo pisani lokalni listi glede narodne stvari v dotičnih pokrajinah, n. pr. „Slov. Gospodar" med štajerskimi, „Mir" med koroškimi Slovenci, kjer je baš največja sila. A gotova nesreča bi bila za nas, ako bi Slovenci ravno sedaj, ko najhuje na nas navaljujejo Nemci, popustili orožje, že gotovo, pripravljeno in nabrušeno (da pri podobi ostanem), pa bi prijeli za drugo, katerega pa naš narod vihtiti ne zna. A kdo bi potem branil Slovence in slovensko narodnost? — V kratkem: Ko bi mi slovenščino sedaj popustili, povrnili bi se brez dvojbe zopet oni stari prepiri zarad jezika, prepiri, kateri bi mogli slovenskemu ndrodu postati pogubonosni. Naše ljudstvo bi se celo zmešalo ter se nejevoljno obrnilo od takega početja. Vsled tega pa bi, kakor rečeno, najkrepkejši zagovorniki naše narodnosti, časniki, nam poginili, — ter na vse zadnje bi Nemci brez kakih ovir zopet uveli popolnoma nemški jezik v šole in urade. Dobro o tem opazuje tudi Macun v „Knjiž. zgodov. slov. Staj." str. 7. „Že obče-slovenski jezik je našim zopmikom oster trn v peti, kam pa še le jezično zjedinjenje s Hrvatosrbi."
K vsemu temu pa še je nesrečni politični du al iz em med Slovenci in Hrvati 6na stena, katera loči sinove jedne matere ter zabra-njuje vzajemno pomoč med bratskima plemenoma, da mi ne moremo tjä in oni ne sčm. Sotla, ta mala reka, res da nas ne razdvaja; nego1
39*
Litava, Litava! ta je naša velika mejna reka . . . Kakor pa stroga jedinost Slavjanov v politiki ni mogoča, tako tudi v literaturi ne, katera poslednja je i mnogo od prve zavisna.
Federalizem Slavjanov v politiki, federalizem v literaturi: to je najiskrenejših patrijotov slavjanstva parola, katera se dan danes res, posebno pri nas, prezirati ne sme. — Učimo se vsi — tako nam se vedno in istinito kliče — učimo se vsi obče slavjanske literature, in vsi Slavjani se bodemo razumeli vsak v narečji svojem! Saj nam je uprav tako tudi že naš Vodnik v svoji „Pismenosti" 1. 1811. Slovencem bil porekel, „da si bomo s Srbljani roke podali in eden k drugemu brez težave v šolo hodili." —
A naposled da še čujemo, kako je o tej naši tu razpravljani stvari sodil sam uzor-Ilir naš Stan ko Vraz. V pismu Muršecu pred božičem 1849. leta, (vid. Dčla V. 417) poudarjal je namreč Vraz kot največjo zapreko narodne stvari v Slovencih moč germanstva, katera je tu mnogo silnejša nego li v Hrvaški, pa je zato slovenskemu društvu v Gradci toplo priporočal, da poleg ilirskih novin za vzbujanje in pospeševanje narodnega duha v ljudstvu razširja zlasti slovenske časnike. Piše pa v tem obziru: „Kako stoje slovenske naše stvari na Stajeru? Kako iz novinah čujem, ne najbolje. Istina je, da ondje slo\enstvo nemože onako cvjetati kao ovdje što cvjeta; te če ondje i duh centralisacije a po njoj i germanisam laglje napredovati, nego o?dje u zemlji [hrvaški namreč], gdje je sve probudjeno. — No drugčje je ondje kod vas . . . Teutonia se u potaji širila i u korenja vala, kako je lifjela ... Sve vaše lanjsko agitiranje bilo je krasno; nu sprama onak\og bezbožnog i ne-pravednog suparnika, kao što je podli Niemac, onaj svaku uvriedu i poniženje hladno čestno podnoseči pol i lički passepar-tout, — vaše (kako rekoh) agitiranje biaše odviše idilsko, i na i u pravednost svieta i vlade nadajuči se preslabo . . . Nu prodjimo se mudrovanja, več gle-dajmo. što nam je najpreče, — a 030b't0 što treba Slovencima raditi. — Prvo, duh i osvieŠtenje širiti i okriepiti u domorodcima i narodu, ostavivši svaku nadu u pravednost zapada i vlade. A sriedstvo naj-glavnije k tomu jesu družtva i uže sklopljenje i skupljenje silah du-ševnieh i materialnieb. Zato treba da družtvo Vaše Gradačko ima svoje podružnice po ostaliem varošima i župama, i obširno tiem putem da dieluje na narod i pojedine osobe njegove. A najpače treba, da se naši slovenski domorodci odbiju od tudjieh nama protivnieh novinab i brošurah. Koj umi citati slovenski, nek čita slovenske novine, koj umi ilirski, nek drži ,S!av. Jug' ... Na polje s tudjiem novinama! Preporučaj e za Boga mladeži učenje ilirštine; jerbo tu hvala Bogu ima za piobudjenje na-
rodnoga duha slavjanskog dosta hrane .... Djelujte dakle u tom smislu nu postojano i čitavo slovenstvo obsižude. Širite slovenske novine ne samo medju hlačari nu i medju bregušari, kitite ih od sviuh stranah kras-niem i probudjujučiem člancima. Nastojite da učeča mladež slovenska dobro izuči nariečje književno ilirsko ne samo čitajuč neg i pušiči ga. Složno, složno da bude jedno stado, a dober pastir neče izostati. — Dixi!a
Pri obstoječih razmerah torej nam Slovencem sedaj nikakor ne kaže, vsprejeti hrvaščino za književni jezik. Kakor je to sicer za ljubitelja širje domovine tožno, takö je pa na drugi strani zopet vesela prikazen za nas; kajti ideja se vendar le vse to bolj uresničuje in oživlja. S pomočjo ilirščine t. j. denašnje hrvaščine smo si vsaj očistili in obogatili jezik slovenski, kar nam je le na korist. „Če pogledamo na naš sedanji parlamentarični, vojaški, uradniški, novinarski, jezik, sploh na tehnologični del našega slovarja, nij li vse polno in živo ilirskih izrazov?14 opazuje dobro Janko Pajk v „Zori44 (1876, list 2.) Dan danes upotrebljuje pri nas res množina, posebno znanstvenih besed, katere smo si izposodili od bratov Hrvatov, nekdanjih Ilirov, ali v povse izvirni obleki ali pa v našemu narečju prikrojeni; dočim bi se brez njih morali posluževai kakih takih tujih spak. Le prispodo-biino n. pr. prve letnike „Novic44 s sedanjimi tečaji „Slov. Naroda14 — kolika razlika, kolik napredek v jeziku! Tam „kranjski44, tu skoraj „hrvaški". — Zjedinjenje se vrši takö na prirodni način, mnogokrat brez naše namere, da, celö proti volji nekaterih naših „konservativcev44. Naturam expellas ... — Zadovoljni bodimo za zdaj; kajti, ,ako ne možemo, kako hočemo, moramo, kako možemo4. A pri tem učimo se Slovenci le slavjanščine, posebno hrvaščine, a potem ruščine — ter bodimo Vse-Slavjani!
In takö končajmo z onimi na čelo temu spisu postavljenimi, a tu našim sedanjim okolnostim prirejenimi besedami Stanka Vraza: To je baš naše značajno svojstvo, da čim se z jedne strani držimo domačega narečja, zopet z druge strani ne dopuščamo, da gine književno blago zajedniško.
Toliko v petdesetletni spomin književnosti jugoslavjanske. — A kaj bode od nas Slovencev za drugih petdeset ali za sto let? . . .
Osehlo cvetje.
xm.
/loveškc tožbe čajem, vzdihovanje,
- Solzč točiti söstre vidim, brate, Pogrdbce tu in tam radöstne svate, Ki rad bi se vesel oziral niinje.
Poglčd mi takšne slike je vsakdanje Zatrl vso misli, upanja bogate, Da lepo kdaj bodočnosti še zlate Učakam v prid človeštva, v srečo zinje.
Oj, pevske želje ve, presladke, ljube, Težk<S je bilo z vami se ločiti, Ker balo mi sreč se je izgube.
A naj življenje, kri naj jaz žrtvujem, Redu svetovnega izprcmeniti Ne morem, ako noč in dan vzdihujem.
Nesrečnik sem, nesrečnik jaz ostanem Do konca dnij težke noseč okove, Rešitve ni mi upati gotove, Nikogar z bolečino vso ne ganem.
Iz sna morečoga po konci planem, Ko zor premagal jo noči mrakove ; Izgine dan, temfc je strah me nove, In truden zjutraj spet oči si manem.
Bolestim z lahka mojim ni primere, In ker ni upa, meni se rešiti, Srce terö bridkobe tisočere.
A hujše name naj trpljenje pride, Značaj si moški v6m jaz ohraniti, Dokler poslednji dan mi ne zaide.
Jos. Cimperman.

Agitator.
Roman. Spisal Janko Kersnik.
Deseto poglavje.
tem je prihajal grasčak, in ko sta Koren in Milica dospela pod platano, vstajali so vsi izza mize ter hiteli Boletu naproti. Tudi Milica je stekla za önimi in v veselem, glasnem pozdravljanji, ki je donelo od vseh stranij, opazil ni nihče njene razburjenosti; Koren pak je laglje skrival tiho, neizmerno srečo, ki mu je polnila dušo.
Boleška je uvidela, da doktor hrepeni po trenutku, ko bi mu bilo moči govoriti z graščakom o znani stvari, ter je odvedla Katinko in Milico v grad. Gospodje so ostali sami na vrtu.
„Da si le prišel, dragi moj! Željno smo te pričakovali — a sedaj bo treba na noge stopiti!" dejal je Hrast naglo in prijel prijatelja pod pazduho. Korakala sta po široki, z belim peskom posuti poti, Koren pa je stopal za njima.
„Oh, Ti meniš — zaradi volitve!" reče Bolč zategneno.
„T, kaj pa? Volitev, volitev —okrog nje se suče danes ves naš
svet!"
„In česa želiš?"
„Govoriti s Teboj, posvetovati se, in — agitirati moraš, prijatelj, agitirati; brez agitacije ne gre!"
Doktor je bil tako ognjen in zgovoren, da ni zapazil nenavadne Boletove resnobe in zamišljcnosti. še citata ni bilo čuti iz njegovih ust, kar je bilo sicer vendar navadno. Korenu pa je gorel še vedno prvi poljub Miličin na ustnih, da je le na pol poslušal pogovor; misli so mu uhajale drugam.
„A.povej mi, kako stoje stvari v trgu!" reče graščdk po kratkem molku.
„Slabo za nas — brez Tebe!"
Doktor je jel razkladati prijatelju vse, kar se jo bilo zgodilo v času njegove odsotnosti: o volilnem shodu, o kaplanovih spletkah, o Medenu in njegovi zvezi z uradniki in o čudnem vedenji osrednjega odbora.
rGlej, dragi moj! Za vsem tem tiči pa le vlada, nemškutarstvo in klerikalci! Lepa zveza to; a mi jih moramo pobiti. To ni več slovensko, to ni več narodno, kar se tu godi, in kam pridemo napösled, ako bomo v zbor volili take ljudi, kakor je naš Meden? Tu bo še Elza zvonec nosila!"
„Ti si razburjen, ljubi doktor! Kaj vraga Te je tako razvnelo? Tu je treba mirnega, resnega premisleka; kajti ves naš položaj je tako resen, recimo nevaren, da je treba gledati le na to, kar utegne biti politično, koristno, ter pustiti osebne želje in ozire."
„Jaz ne umem, kam meriš!"
„Sine ira et studio, dragi moj! Vprašanje je, ali je Tvoja kandidatura politično koristna, ali ne? Ali nam kaže, discipliniranim iti za osrednjim odborom, ali pa postaviti se na svoje noge?"
„Osrednji odbor še ni govoril zadnje besede; mi moramo vplivati nanj!"
. „On je že govoril!"
Hrast je izpustil prijateljovo roko in umolknil sredi pota. Koren pa je pozabil vse svoje sladke sanjarije ter vskliknil:
„Kedaj je govoril?"
„Včeraj je sklenil, da proglasi Medena kandidatom v našem trgu!"
„Potem mu napovčmo boj!" izustila sta doktor in njegov koncipijent ob jednem.
„Jaz mislim, da bi to ne bilo umestno!"
„Ti trdiš to?«
„Jaz sem se danes razgovarjal z našimi zaupniki v mestu, in ti so me prepričali, da bode najbolje, ako Ti še ne kandidiraš. Počakaj, da se naše razmere razbistrč; saj si še mlad!"
„Torej tudi Tebe so pridobili?"
Bilo je nekaj bolestnega v tem Hrastovem vskliku.
„Ni mogoče, gospod Bolč, da res tako mislite!" vskliknil je Koren.
„Čemu bi se šalil v tako resni stvari? Jaz pravim, udajmo se disciplini; to je narodna dolžnost in krepost. Ako strmoglavimo one, ne koristimo narodni stvari!"
„A, za Boga, kaj li ima osrednji odbor z Medenom, o katerem vendar zna, da je bil do sedaj vedno nemškutar, hud nasprotnik naš?" vprašal je Koren srdito.
„Klerikalna stranka je dejala, da ima do njega več zaupanja, nego do našega prijatelja, doktorja, in vladi, katera nam je sedaj pravična — kakor tudi Vi trdite — bil je Meden tudi po volji!"
„In nemškutarjem tudi!" vpil je Koren. „Se li spominjate še onega zabavnega večera pri Medenovih, ko je baron Jablanski korte seval?"
„Vse mogoče! Toda stvar je dognana, in jaz svetujem, da se udamo."
„Ne, ne, nikdar, nikdar!" vskliknil je Koren.
Hrast je molčal.
„Torej Ti ne pojdeš z nami?" vprašal je po kratkem odmoru.
„Ne morem! Sedaj sem vezan — v mestu sem dal besedo."
„Potem smo premagani! Ves boj bode zaman!"
„Ne bode, gospod doktor!" oporekal je Koren. „Udati se ne smemo! Gospodje v osrednjem odboru so radi sami med seboj, in če pač morajo vzeti koga v svoje kolo, sprejmo najrajši takega — kakor je Meden. Ta jim ne bo vode kalil, niti bistril — vse to nam je znano. A pomisliti je treba, kaj je z narodom, z našo narodno idejo, ako nas bodo zastopali mameluki in koristolovci, ako nas bode vladal samo-željni absolutizem starih poslancev. Tu moramo luknjo izbiti v ta stari, samoljubni krog —, novih mož nam je treba, in Vi morate kandidirati! Pravo narodno časopisje nas ne bo pustilo na cedilu, in to je že velika pridobitev. Ako tudi propademo, seme, katero zasejemo s svojim bojem, to seme bo pognalo; kdo ve, kakšen bo potem čez par let naš položaj? Jaz trdim, da bodemo rastli v svoji moči!"
Koren je bil sedaj sam<5 navdušen agitator; pozabil je vse de-našnje dogodke, pozabil, da se protivi očetu ljubice svoje, in niti tre-
nutek ni mislil na to, da utegne ražpor z önim postati usodepolh njemu in njegovi ljubezni. Navdajala ga je le 6na brezobzirna strastna narodna zavest, ki je lastna vsem tlačenim rodovom, in katere njih vročekrvna mladost tudi pozabiti ne more tedaj, kadar njih boj krene v miren, raven tir.
Okrog graščakovih usten je zaigral sarkastičen smehljaj.
„Meniš li, da boš kaj posebnega dosegel — za naš narod, seveda — ako prideš v zbor?8 dejal je skoraj porogljivo. „Z drugimi ali pa za drugimi boš hodil!"
„Hvala, da si tako odkritosrčen," zavrnil je Hrast jezno. „Nisem se nadejal, da Te utegnejo pregovoriti, a sedaj vidim, kako daleč seza njih moč. Pa bodemo videli; ako želč boja, naj ga pa imajo!"
„Dobro, tako je!" pritrdil je Koren.
Vrnili so se proti gradu.
„Kaj pa bo v velikem posestvu? Bodo li tam tudi prepustili vse Nemcem?" vprašal je doktor s posiljenim glasom, da se je videlo, kako namerava preiti na drug pogovor.
„Kaj še! Tam bo tudi boj!"
„Oh, vendar! In koga bodo kandidirali našinci?"
„Mnogo znancev naših, in — mene tudi!"
„Tako?"
„S tem so Vas pridobili?" vskliknil je Koren.
Graščak je prebledel od jeze ter se obrnil počasi h koncipijentu, ki je tudi ves razjarjen obstal poleg njega.
„Jaz ne včm, kako bi Vas primerno zavrnil," dejal je Bolč osorno; „a zdi se mi, da je nepotrebno. Vi baje nimate volilne pravice in zato ne umem . . ."
„Prosim, dovolite —" hitel je oni, „volilna pravica ali ne, to je pač vse jedno nocoj; jaz mislim, da ima tu vsak pravico do besede in do kritike, kdor ima slovensko zavest; in to sem si jaz ohranil — čisto in neskaljeno ..."
„Verjamem, verjamem," dejal je graščak mirneje, „a žaliti ne smete <5nega, ki ima isto zavest, pa išče drugih potov do skupnega smotra, in morebiti primernejših, nego so Vaši."
Koren se je pikro nasmehnil. Odgovoriti je hotel ostro, toda stali so že pred gradičem in skozi odprto okno prvega nadstropja so jim doneli otožni glasovi narodne pesmi nasproti.
,,Oh, Milica poje!" omenil je graščak in vsi trije so postali pred grajskimi vrati in poslušali. Milica je svirala na klavirji, spremljajoča staro narodno pesem.
Bilo je, kakor bi ti glasovi dušili vse strasti in vso jezo, ki je malo prej kipela v srcih teh treh mož. Molčali so, in ko naposled graščak povabi ona dva, naj gresta gori ž njim, ubogala sta brez ugovora.
A tudi gori navadna dobra volja ni prodrla. Vsa zabava je bila posiljena, in dame, ki so s finom čutom slutile nekak razpor med gospodi, trudile so se spraviti pogovor v gladek tir. Milica je nekako boječe zrla od jednega do druzega, s Korenom pa ni j||0gla mnogo govoriti, ker je sedel ves čas nji nasproti poleg njene matere. Čutila pa je dobro, da vspeh pogovora na vrtu ni bil vsem po volji. O politiki in o volitvah niso zinili besedice, in že to je bilo sumnjivo.
Ko so se Hrastova in Koren poslavljali, segla sta si tudi Milica in koncipijent v roke.
„Lahko noč!" dejala je ona gorko.
On pa ji je le stisnil ročico, in ko se je ozrla vanj, zdelo se ji je, kakor bi sevalo poleg jasne sreče tudi nekaj silno žalostnega iz njegovih očij.
„Vam li smem pisati?" vprašal je šepetaje.
Ona se je zarudela ter mu prikimala.
Druzih pa nihče na njiju ni pazil.
(Daljo prihodnjič.)
Tvoj nasmeh.
Ko moj duh okrog potuje, Tja potuje v vašo vas.
Zreti menim tvoj nasmeh.
Saj, dasi zemljö je krila Bela zima, mraz, vih&r,
Po livadah, po planinah, Oj, po rožnatih bregeh
Ko si ti se nasmehnila — V svet je plaval solnčni žar.
In po solnčnatih dolinah —
In ko sončnate bregove Pisan je odeval cvet — Lepše je cvetice nove V smehu tvojem kazal svet.
Pa dasi že davno zgubil Tebe sem in tvoj obraz, Vendar še bom tebe ljubil. Saj ko grem tja v vašo vas:
Po livadah, po planinah, Oj, po rožnatih bregeh In po solnčnatih dolinah — Zreti menim tvoj nasm6h!
Jos Kostanjevec.
Književna poročila.
IV.
Curiositä Triestine.
Trieste antica e moderna ossia descrizione ed origine dei nomi delle sue vie, an-drone e piazze. Opera compilata da Ettore Generini. Trieste Tip. Morterra et Comp. 1884. — 518 stranij. Cena 2 gld.
V tej knjigi opisuje Ilektor Generini starejšo in novejšo zgodovino o tržaških ulicah, zagatah in trgih. To ni povse prvopisno izdanje in izvorno delo, temveč tu in tam podpolnjen Crateyev spis: „Perigrafia deli' origine dei nomi imposti alle androne, contrade e piazze di Trieste, che servir puö d? aggiunta alia Cronica del P. Ireneo della Croce. Pubbli-cata nell' anno 1808 da Antonio Cratey eec. Trieste. Dalla tipografia di Gasparo Weis" (298 str.) In tega pisatelj nikakor neče utajiti svojim čitateljem; takoj na prvem mesti v predgovori h al cortese lettore" oznanja to odkrito. Vender se je Trst v poslednjih desetletjih jako razširil, zaradi tega se je lotil tega dela.
„Ljublj. Zvonu" ni namfcn obširno govoriti o tem; samo toliko nam bodi dozvoljeno izreči ob kratkem, kolikor je ta zgodovina v zvezi z nami Sloveni.
Ako bi v imenovanej knjigi le površno iskali raznih slovenskih imen in besed, to bi našli mnogo nedoslednostij, kakor n. pr. na 154. str. je čitati: TerstenicÄ, na 490. pa Tersteni&; Lipizza (165.), Lippizza (501. in 502. večkrat); il monte Staribre& (197) in na istej strani osem vrstic nižje: Staribrecfc; a zamän iščeš po vsem spisi namesto teh hib jedino pravilne pisave: Stari brNa 257. str. nahajam: Rizmatt/e, na 225. Riz-magne, na 504. pa Rizmanie; Trebich in Trebiriano (499.), Trebimano (487.); Re&a (29., 197., 489., 493. in 502.) Reca (83.). Dalje beremo: torrente Klute (290, 342.), ptftok (24.), Bagnoli-Boliunz (29. 506.), monte Re o Nanos (29.), Clinziza (506.), Nigrignano o Cemizza (494), SuippMio o ca-povilla (488.) itd. — Gadi se nam še dalje tratiti prostor in čas, govorečim o teh spakah! Iz vsega vidimo, da Italijani sami ne vedo, na kakšen način bi nagrdili in pošobili čista slov. imena, da bi bolj dišala po Ape-ninah. Ker se našim vročekrvnim sosedom nikdar ne posreči izkoreniti vseh dokazov, da naš narod ni tu „plebe esotica" — krenimo zopet na premo pot!
Izprva je ob kratkem nekoliko tržaške zgodovine; zatem so „cenni statistici", kder čitamo, da „dichiarano di parlare lo sloveno" (1880.1.) v Trsti in njega okolici 26.263 stanovnikov. — Baš tu je ugodna prilika prispodobiti razne podatke o primorskih prebivalcih.
Trst in okolica.
leta 1846. leta 1880.
Nemcev	8.470	5.141
Italijanov in Furlanov	46.530	88.887
Slovenov .	25.300	26.263
Srbov in Hrvatov	—	126
Druzih narodov	—	98
vkupe	80.300	120.515
Gorica in Gradišče.		
	leta 1846.	leta 1880.
Nemcev	1.385	2.659
Italijanov in Furlanov	61.889	73.425
Slovenov .	128.462	129.857
Srbov in Hrvatov	—	12
Druzih narodov	—	66
vkupe	191.736	206.019
Istra.		
	leta 1846.	leta 1880.
Nemcev	—	4.779
Italijanov in Furlanov	60.040	112.701
Slovenov	31.995	40.960
Srbov in Hrvatov	134.445	123.245
Vlahov	1.555	2.121
Druzih narodov	—	318
vkupe	228.035	284.154
Podpolno prebivalstvo prim		o r s k o.
	leta 1846.	leta 1880.
Nemcev	9.855	12.579
Italijanov in Furlanov	168.469	275.013
Slovenov .	185.757	197.080
Srbov in Hrvatov	134.445	123.383
Vlahov	1.555	2.121
Druzih narodov	—	512
vkupe . 500.081	610.688
Ozbiljno opazujočemu človeku se mora res čudno zdeti, v kakšnem razmerji raste italijansko prebivalstvo na Primorskem in skrivši se mu vriva nesrečno mnenje v glavo, ali je bilo vse pravilno šteto in napisano.
Znamenito je vedeti, kar nam pripoveduje Generini, da ni bilo v Trsti 1717. leta nad 500 hiš in kočic ter sam6 okolo 4000 stanovnikov. Kako
hitro se je razvijalo potem mesto, osvedočimo se, ako primerimo nastopna
čisla:
1758.	leta	je	bilo	620	hiš	in	6.424 prebivalcev	
1777.	»	»>	»»	?	»	M	20.000	»
1804.	>i	1>	»	p	a	»	40.862	a
1819.	a	»	»	3.208	»»	11	43.087	a
1844.	ti •	»	ti	?	it	it	56.000	a
1845.	»	>1	»J	?	))	it	60.000	tt
1880.	»	it	it	?	»>	it	141.740	„ (bez vojakov.)
Na 27. in 28. str&ni proizvaja pisatelj na ednajstero načinov im6 : Trieste, Tergeste. Izpovedati nam je resnico, da se nam vide nekatera teh proizvodov na ravnost — smešna. „Warum denn in die Weite schweifen?" Bog ve, je-li nam dovoljeno, nam bednim Slovanom, osmeliti se in dodati imenovanim izpeljavam še dvanajsto, slovansko: trügü, trügoviste, trdžiSte, bulg. türgoiSte? Kaj hočemo, Lah se boji slovanščine, kakor zlödej svetega križa!
Knjiga nas uči na 52. sträni, da je zagata ali slepa ulica (androna, Sackgasse) „Jasbizza" dobila svoje ime po nekej Katri Jas b iz (Jazbec), ki je prva začela peči 1751. leta jako vkusne testemce ali paštete, katere je tedanja gospoda zelö cenila in rada mozgala okolo poludne.
Ulico „Britz": (110 str.) so zvali po starej obitelji z goriških Brd, ki je imela tu dve hiši. Zamrla je ta obitelj 1754. I., tako nam poroča: Ant. Tribel, Passeggiata storica per Trieste, I. 1884. pg. 76. (Brie i namesto : B r d c i.)
Sösebno važno nam je v ulici „al Castello" staro poslopje, ki je od 1841. zavod bezumnikom. Tu so nekdaj stanovali tržaški vladike; škof Peter Bonom o je bil dal popraviti to zgrado 1503. 1. in dvajset let pozneje je obavil glavna vrata, nad katerimi čitamo:
Petrus Bonomus Antistes Tergestinus Carissimae Patriae Decori D. D. Anno MDXXIII.
(Prim, o tem črtico o Trubarji v „Ljublj. Zvonu" 1884. str. 43. in 44.) Redko je zidanje, ki bi imelo toliko zgodovine za seboj, kakor baš to. Benečani so je bili malo ne do tal posuli 1. 1312. Kdor želi kaj več zvedeti, bčri samo knjigo od 121.—129. strani. Vzgred bodi omenjeno, da je v spomin obitelji Bonomo tudi neka ulica imenovana tako (str. 100).
Na 140. str. govori Generini ob ulici „Cavana" in veli, da je ime prastaro. Ne bi bilo preveč, ako nam kdo razloži besedi „Cavana" in „Gru-mula", o katerej najde čitatelj nekoliko na 190. str.*) Morebiti bi nam
*) Srb.: gr o mil a poleg gomila f. znači: Hügel, Haufen in stari zgodovinarji pripovedajo, da so nekdaj bile tam gomile (Grabhügel).	Op. pis.
mogel podati kakšno zgodovinsko črtico naš vredni župnik g. M. Sila, ki se temeljiteje bavi s tem predmetom.
Ulica „San Cilino". Zgodovinar P. Irene o pripoveduje, da se je nekdaj ta hrib (?) zval: Markova G lob en a.*) (Generini 148.)
Ljubljanski vladika Tomaž Hren je bil podaril 1623. 1. svoje zemljišče v Trsti oo. jezuvitom. Kadar se ta zavod razdruži, osvoji si vlada imenovano zemljo in jo proda 1775. oo. Armencem, ki so se bili istega leta naselili v Trsti. Leta 1796. ustopili so Armenci mestu Tržaškemu velik del tega zemljišča, po katerem se je ustanovila nova ulica C o r o n e o (Hrenova ulica). (Str. 157.)
Ob ulici „Kovač" nam Generini ne ve ali neče ničesar povedati, zatorej moramo pogledati nekoliko v Crateyevo uže omenjeno knjigo, ki nam razklada na 148. in 149. str., da je: Kovazh parola cragnolina, che significa fabbro, magnano e maniscalco. Dalje govori: ne smemo se čuditi, da ima ena naših ulic slovensko (cragnolino) ime, ker ne samo da mejo delimo s Kranjskim, nego tudi naši okoličani ne govore druzega jezika, razven slovenskega. Do časov grofa Nikolaja Hamiltona (1750) ni imel v Trsti nikdo ni konj ni voz v zabavo, in zaradi tega je bilo do malega nepotrebno, da se tu ustanovi tak rokodelec. Samo kmetskim potrebam se je naselil v nekej ulici kovač, po katerem se še denes imenuje, — da-si ne dela posebne časti uličnemu imeniku, — dodaje T r i b e 1 v svojej „Pas-seggiata storica per Trieste" I. str. 77.	L. Ž v ab.
(Konec prihodnjič.)
Nove muzikalije.
IV.
Sveta maša za mešani zbor s spremljavo orgelj (ad lib.) postavil in prečastitemu gospodu, gospodu Blažu Šokliču, župniku in knezoškofijskemu svetovalcu, v vsi ponižnosti poklonil Janez Carli, organist mestne farne cerkve v Škofji Loki. Op. 2.
Cena 60 kr. Založil skladatelj. — Natisnila Klein in Kovač v Ljubljani. 1885.
G. skladatelj je s to svojo mašo, na besede: „Bog, pred Tvojim ve-ličastvom", podal cerkvenim pevskim zborom prav lahko, praktično skladbo, ki se da peti tudi jednoglasno s spremljevanjem orgelj. Posebne duhovitosti sicer ta maša ne kaže, ker skladatelju je bilo na tem ležeče, da je v lahkem, tekočem homofonnem zlogu pristopna tudi šibkejšem močem. Pisana pa je povse v cerkvenem duhu; harmonija, postopajoča večinoma v skalnih troglasih kaže, da je g. skladatelju cerkveni zlog popol-
*) Morebiti: globela f. namesto: glöbel, globeli f. ?
Op. pis.
noma znan. Sept-akorde rabi le tam, kjer so umestni in pripravljeni po pravilih harmonije. Modulacija je povse pravilna, postopajoča najprej v dominanto in proti koncu v subdominanto (plagalni ton), kar daje skladbi vselej veličastno, cerkveno lice. Posebno lepi so odstavki: Vstop, evangelij, darovanje, povživanje in konec. Obseg glasov (ambitus) je tako pripraven, da more vsak pevski zbor to mašo brez težave omagati. Stav je jako tekoč in posamezni glasovi so gibično izvedeni.
Čestitamo vrlemu g. skladatelju na ti maši ter jo priporočamo gg. organistom in pevcem.
V.
Čvetero antiphon v slavo Mariji prečisti Devici in Ave Maria. Za mešani zbor zložil in prečastitemu gospodu, gospodu Matevžu Kožuhu, dekanu starološkemu in knezoškofijskemu duhovnemu svetovalcu ponižno poklonil Ig. Hladni k, organist v Stari Loki. Op. 1. Cena 40 kr. Lastnina skladateljeva. — Tisk J. Blaznikovih naslednikov v Ljubljani. 1885
Te skladbe, ki pričajo o bogatih mislih skladateljevih, katerim je tekst pod posamezne glasove tu pa tam prav lepo podstavljen in ki imajo veliko število lepih muzikalnih oblik, nastavših po zadržkih, morali bi iskreno priporočati. Obžalujemo le, da se je urinilo skladatelju precejšnje število harmoničnih in melodičnih hib. Tako n. pr. Št. 1. 4. takt ima tako-zvani sekst-septimni akord, ki je najmehkejši v harmoniji; v cerkveni skladbi je sentimentalen. Druga napaka pri tem akordu je ta, da zadržuje tenorjev a tcrco gis proti altovskemu d. Kako krasno bi se tu prilegala Händelnova kadenca, katero je g. skladatelj postavil na drugem mestu! Št. 2. v 18. taktu, pri gl or i osa nikakor ne more vzdržati tenorjev lies dvoje disonanc a soprana in basa v ravnotežji. Sploh se nam zdi tudi modulacija v ti številki omahujoča. Št. 3., 3. takt 3. udarca prinaša sicer pripravljeni, obrneni postranski sept-akord, a ta se potem ne razvezuje pravilno, ker ostane še izvirna septima in služi nasledujočemu konsonantnemu sekst-akordu. Polifonija pri „Ressurrexit" ni tekoča, marveč je iskana, narejena. Takih disonanc zdrava polifonija ne poznä. V 16. taktu, v 3. udarci se nahaja kvart-sekstni akord, ki odločno sili v dominanto a, eis, e. Tukaj pa modulira naravnost po sept-akordu v toniko, kar ne pričakuje človeško uho. 17., 18. in 19. takti prinašajo zopet pretirani kontra-punkt. 20. takt ima prav ono pomankljivost stranske septimne razveze, katero smo že zgoraj grajali. Št. 4., takt 22., 2. udarec v troglasnem stavku naj bi udobil bas /i, namesto e, da bi se s tem ognilo ravnobež-nosti do dominantne septime. 42. takt, 2—3. udarec prinaša kvintne pa-ralelke med altom in tenorom katere se morejo odstraniti po proti-gibu. Svetujemo g. skladatelju tudi, naj se zanaprej ogiba prosto upeljanih kvart-sekstnih akordov, kakeršni se nahajajo v št 2. v 14. taktu; v št. 3.
v 31. taktu in še več druzih. Če prav so taki akordi upeljani v proti-gibu, (motus contrarius), niso nikdar pravilni, ako nimajo pripravljene kvarte ali pa temeljnega t6na. G. skladatelj bi bil prav storil, ako bi bil dal svoje sicer prav dobre skladbe pred tiskom pravemu strokovnjaku v korekturo. To nikakor ni sramotilno; saj so cel6 klasiki tako delali, dobro-vedoči, da „več očij več vidi".
Ker pa so antifone vrlo dobro zložene v cerkvenem duhu in jim ne pomanjkuje lepih muzikalnih oblik, smemo jih kot delo nadepolnega skladatelja v obče priporočati.	D. Fajgelj.
Blag rojäk.
Ko trombe glas, ko zvon doni Od vrlega moža spomin!
Koseskl.
Dn6 24. januarija 1. 1744. spisal je v nemškem Gradci Martin pl. Lamb in Schwarzenberg oporoko svojo. Skoraj poldrugsto let je minulo od tedaj — in danes se javljajo blagodejne posledice zadnje volje plemenitega moža, ki na tujem ni pozabil rodne zemlje in vasi, kjer mu je tekla zibelka. Oporoka je že po obliki svoji jako zanimiva in zato jo nekoliko obširneje podajem „ZvonovimK čitateljem.
V uvodu pravi Martin pl. Lamb in Schwarzenberg, da se je odločil pisati poslednjo svojo voljo glede minljivosti življenja, ki nam kar pred očmi gine, in glede na to, da je življenje prav za prav le nekaka zastava smrti. Dušo svojo priporočivši brezmejni milosrčnosti božji in ukre-nivši, da se truplo njegovo pokoplje prav preprosto, ter bere trideset maš za-dušnic, natanko popiše premoženje svoje in napravi iz njega fidejkomis za sorodnike. V gotovini zapušča dvanajst tisoč goldinarjev, ki so naloženi v mestni banki dunajski. Vrhu tega našteva raznih dragoce-nostij, katere dobi dedič njegov: srebrno posodo, težko 52 lotov; par ri-sanic, ki jih je zdelal slavni puškar Jurij Kaiser na Dunaji; par lepih pušk od nič menj slovečega dunajskega mojstra Ivana Bosa; dolgo španjsko risanico, kakeršne delajo v Dunajskem Novem Mestu. Denar, dragocenosti in ostala oprava skladajo fidejkomis, katerega prvi posestnik je imel biti po volji testatorjevi njegovega brata, Antona Andreja pl. Lamb in Schwarzenberg drugi sin Jarnej Josip pl. Lamb in Schwarzenberg, doktor zdrav-ništva in njegovi otroci; ako ti pomrjo, dobi fidejkomis tretji netjak, oziroma njegovi otroci. Treba pa je, da uživatelj fidejkomisa ostane zvest veri očetov in da nikdar ne spozabi dolžnega spoštovanja do udov slavne habsburške hiše; kdor bi se ne ravnal po tem, izgubi pravico do fidejkomisa in odstopiti ga mora zakonitemu bližnjemu nasledniku.
Ko bi pa izmrli moški dediči bratovi, potem naj se vse premoženje porabi za blagodejne ustanove. Ustanovno pismo naj sestavi župnik vipavski ali pa njegov vik ar v Črnem Vrhu v soglasji s cerkvenimi in srenjskimi predstojniki Črno-vrškimi na Kranjskem. V prid duše oporočnikove naj se napravijo ustanove za dečke in deklice testatorjevih sorodnikov v Vipavi, Črnem Vrhu in v Idriji, da bodo pridno hodili v šolo. Ko bi pa teh ne bilo, smejo se ustanove tudi podeliti drugim marljivim otrokom iz vipavske, črno-vrške in idrijske fare.
Fidejkomis je užival najprej Martinov netjak Jarnej Josip, za njim pa ga je dobil okoli leta 1763. Melhijor pi. Lamb in Schwarzenberg, bivši oficijal pri ces. kr. tabačnih dohodkih in dvornem knjigovodstvu, kateremu je nasledoval mladoletni sin Martin. Ta je bil zadnji rodovine pl. Lamb in Schwarzenberg. Umrl je 19. aprila 1. 1868. v Budimpešti, star 72 let in neoženjen. Zadela ga je bila kap v Kraljevih Vari h.
Deželno sodišče v Gradci je z odlokom 20. avg. 1. 1869. proglasilo, da je fidejkomis prenehal s smrtjo zadnjega pl. Lamba ter ukrenilo, da se premoženje porabi v zmislu ustanovnega pisma.. Imetje znaša danes 2 1,15 0 gold, jednotnega državnega dolga v bankovcih, ki se bodo porabili po predlogu g. vikarja in cerkvenega ter občinskega predstojništva v Črnem Vrhu za deške in dekliške štipendije. Štiri ustanove so po 150, štiri pa po 50 letnih goldinarjev; nobena ni omejena na kako posebno vrsto študij.
Toliko ob ustanovi. Žal, da nimamo o življenji blazega rojaka skoraj nikacih podatkov. Leta in dne njegovega rojstva ne znamo. Iz oporoke je razvidno, da je bil krščen v vipavski podružnici sv. Jošta v Črnem Vrhu in da je vedno ostal samec. Pisal se je od začetka pač za Lampe-ta — priimek, ki je v njegovem rojstvenem kraji zelo navaden. Sam pripoveduje v poslednji volji, da je služil trem rimskim cesarjem: Leopoldu, Josipu in Karolu. Navzočen je bil v vseh turških, francoskih, španjskih in laških vojnah tedanje dobe ter posloval v dvornih in vojaških stvareh. V svoji oporoki pristavlja izrecno, da je služboval vedno z ,,najudanejšo zvestobo" ter ukrenja, da se to zapiše na njegov nagrobni spomenik.
Z ozirom na vlado cesarja Leopolda I. (1657—1705) lahko sklepamo, da se je pl. Lamb porodil v drugi polovici 17. stoletja; oči pa je zatisnil 1. 1744., najbrž v Gradci. Kje je pokopan, ne znamo. Grobnega spomenika, kakeršnega si je sam volil v oporoki, ne vidimo nikjer več. Kamen je izginil — a spomenik, ki si ga je postavil blagi mož z oporoko svojo, bode trajal dalje, nego kamen in ruda; v srcih hvaležnih potomcev živel bode na veke. Naj rode njegove ustanove 6ne blage sadove, ki si jih je želel plemeniti rojak, mož slovenske korenine, prejasen vzgled neomahljivc zvestobe do vere, cesarja in domovine svoje.	—n.
Umetniške starine po Gorenjskem.
II. Bohinjska Dolina in Bled.
Bohinjska dolina ni bila Rimljanom samö znana, ampak imeli so v Bohinji tudi naselbine; o tem pričajo novci in drobci, ki so se našli okoli Bistrice. Tudi nekatere zapuščene rudokopske jame in kupi žlindre ali troske se pripisujejo Rimljanom. Nahaja se med ljudmi tudi še nekaj ustnega poročila o davno minulih časih. Znano je, da sta bohinjski dolini, spodnja in zgornja, zaprti na vse strani od visokih gorä in da je ta prostoren kotel dostopen le po cesti, ki drži ob Savi čez ozek, dve uri dolg predor, Štenge imenovan. Nekdaj, pravijo, šel je glavni pot z Bistrice Čez črno prst v Bačo na Tolminsko, in res se imenuje kraj na ti gori „Na cesti". Tod čez so prinesli možje zvona, vlita v Vidmu za cerkev sv. Janeza pri jezeru. O jednem teh zvonov se šc pomni, da je bil neprimerno po-dolgast in brez vsakega napisa, kakor so najstarejši zvonovi. Ker ni bilo tako pripravne ceste v dolino, kakor je zdaj, niso prodrli Turki nikdar v Bohinj; obrnili so so, ker se niso upali dalje po ozkem predoru med strme pečine, in od tod jc dobila — po narodni etimologiji — vasica Obrnje svoje ime. Blizu Bistrice je fužina z imenom „Na Pozabljenem", kjer jc bil baje ustanovljen samostan „Cruskilach", ki je zdaj zapuščen, pozabljen.*)
Ohranjeni spomeniki iz gotske dobe in iz poznejših stoletij pričajo, da so bili tedanji Bohinjci, akoravno tako rekoč na konci sveta, vendar v ozki zvezi s časovnim gibanjem, da je bila dolina obljudena in ne uboga, da je imela ta in 6na ccrkev dobrotnike, ki so ji poklonili lepih daril.
1. Bitnje. Pisatelj tega članka je bil prijetno iznenaden istak-nivši takoj v pričetku svojega brskanja po dolini v Bitnjah, v podružnici bistriške fare, sicer malo, a krasno delo, namreč plošček, in vrčke za lavabo manus, delo nemškega ukusa iz konca 16. ali početka 17. stoletja, iz dobe tako zvane nemške renesance, katere proizvode starinoljubi-telji cenijo posebno visoko. Plošček in vrčka sta v medi tolčena — in debelo pozlačena; plošček je posebno bogato ornamentiran; delo kažč ukus-nost iznajdbe, trdno in vežbano roko v zvrševanji. Hrani se tu tudi več blazin za oltar od usnja, katerim je krasba (ornament) z barvami, z zlatom in srebrom vtisnena. Dve, najstarejši; sta posebno lepi, ker je ornament nalašč za odmenjeni prostor prav ukusno zložen. Druge so iz večjega kosa, domnevno iz antipendija vrezane, ornament menj ukusen in
*) Prof. Fr. M. Mayer je v svoji knjigi „Der Investiturstreit in den östlichen Alpenländern" dokazal, da ta samostan v resnici ni bil nikoli ustanovljen, dasi imamo o njem ustanovno listino.	Ured.
poznejše dobe. Majhna kadilnica, vlita od medi (mesinga), proste, toda prav primerne oblike bi — očejena starega dima — po vsi pravici smela nadomestiti mlajšo tovarišico, posrebreno, ki je okornega dela in brezlična.
Navedene stvari je izvlekel cerkovnik iz stare skrinje v zakristiji izmed druge nič vredne stare šare z veliko spoštljivostjo; prejel jih je od starega prednika in ta od svojega, i. t. d. s priporočilom hraniti in varovati jih kot spoštovanja vredno cerkveno reč. In ravnal se je po tem.
Redkokdaj se nahaja slučaj, da bi prost mož imel v čislu starino, ne da bi vedel, kako se da taka reč tudi dobro prodati, kako hrepene prekupci posebno po kovani starini in da jo, ako ne gre drugače, tudi drago, neprimerno visoko plačajo. Tako nečislanje ali taka nevednost je pripomogla tudi na Kranjskem marsikateremu „potovalcu" do lepega „zaslužka".
Omeniti je velikega oltarja iz 1. 1668. Bogato je krasban z izrezanimi ornament i, s krepkim barvanjem, s pozlačcnjem vmes; zlog kaže italijanski vpliv.
Na severni steni zunaj je vzidan kip Madone z Jezuškom in nekaj manjših tudi kamenitili kipov. Akoravno so ti kipi visoko, blizu nadstrešja, vendar se spoznajo gotske forme na njih, in verjetno je cerkovnikovo poročilo, da so ostanki prejšnje, stare cerkve, ki je morala biti gotska. Sedanja stavba nima druge posebnosti, kakor velik, bogato izveden okvir glavnega vhoda, zdelan od sivkasto zelenega (otoškega) kamena v minulem stoletji.
2.	Srednja Vas v zgornji dolini. Pri ti cerkvi je omeniti med starinami dveh blazin z našitimi podobami in cvetkami iz početka 17. stoletja, in velikega keliha iz 18. stoletja, ki je tolčen iz medi in pozlačen, z lepo sreberno krasbo, posebno okoli kupe.
3.	Pri sv. Pavlu — (Stara Fužina) —je kor še gotski, ladja na novo zidana in predelana. Veliki oltar, malo starejši kakor v Bitnjah, je tudi istega zloga, le bolj zmerno krasban.
4.	Jeden najvažnejših spomenikov vse dežele Kranjske je cerkev sv. Janeza Krstnika pri jezeru. Na nizkem holmci blizu iztoka Save iz jezera stoji samotno cerkvica v kraji prečudne krasote. Tu prehaja zgornja dolina v spodnjo; pogled na jezero, na visoke strme pečine na severu, na razprostrano južno gorovje s sivobelim grebenom in na velikanski amfiteater, ki zagrinja za jezerom bohinjski svet, ta pogled se živo vtisne v spomin po svoji originalnosti. Tako gorsko samotno je v tem kraji, da je potnik iznenaden, ko zagleda čez uro hoje dalje prijetni prizor obljudene zgornje doline. V ta zapuščeni kraj so Bohinjci postavili pred petsto leti majhno cerkev,' katere stavba ima še po večjem svojo nekdanjo obliko. Znamenitost te cerkve so stare freske v koru, ki so se ohranile brez večjih poškodovanj in brez izprememb.
Kor, starejši od ladje, domnevno iz 14. stoletja, je 45 m širok, 4 m dolg in dobro 6 m visok. t)ve okni v zaporni steni kora sta predelani pravokotno, srednje je zazidano. Lok, ki loči kor od ladje, je v temenu 4 m visok. Ladja, za dve stopinji nižja od kora, ima na svodu bogato reberno mrežo s sklenilniki, katerih plastična krasba je tudi prav primerno slikana. Rebra in sklenilniki na svodu ladje so od kamena rezani, v koru le ometani; ta omet je le nerodno zglajen, kar kaže, da zidarji niso bili posebno izurjeni. Na južni steni ladje imata dve okni še star gotski vrh kamenitih geometričnih likov. Zvonik je na južni strani kora, v njegovem pritličji zakristija.
Na prvi pogled mora spoznati tudi nevajeno, nekritično oko na slikah nekaj nenavadnega, posebnega. Vsak gledalec mora čutiti, da so te podobe iz davno minulih časov. V obče napravljajo vtis nerazvitosti, ne ravno začetka, vendar šc malo napredovane dobe, tukaj gotske. Kdor ni videl drugih slik tega časa, stavil bi lahko pomankljivost v risanji telesnih udov, n. pr. rok in nog, trdost, ki se deloma kaže v gibanji nekaterih oseb, pomanjkanje perspektiviene vednosti na začetništvo slikarjevo. Po natančnejšem pregledu bo spoznati, da izvirajo nekatere nedostatnosti iz tradici-jonalnega načina slikanja, da tiči še nekaj bizantinskega nagleda v predstavah, ki so se ponavljale, n. pr. pri apostolih, le vitih i. dr. Pri predstavah, katerih način ni bil določen po tradicijonalnem nagledu, zapazi se izraz bolj prostega duševnega gibanja, nekaka dobrodejna naivnost, nežno, zamisljivo čutenje, in tukaj so umetniški nedostatki in pomanjkljivosti dobe in slikarja mnogo menj občutiti. Slike budijo misel na pobožnega slikarja, ki je bil zmožen razodevati vkljub nedovršenim oblikam prepričevalno svoje plemenito mišljenje in nazore svoje. Slike so polne cerkvenega duha. Kako nasprotje je med temi gotskimi slikami in med önimi pod njimi, ki se vijö v širokem pasu okoli velikega oltarja ter so nastale v 17. stoletji. Naslikane so namreč deklice s perutami — ženski angelji — ki drže pred seboj pregrinjalo ali prt raztegnen, da se vidi le zgornji del telesa z rokami. Ti angelji so vesele mlade glavice, nekatere pevajoče, prav spretno z malo potezami spisane na zid od izurjene, hitre roke. Za angelje so pa spoznati jedino po atributu perut in ker so v cerkvi, sicer bi pristojale bolje steni v kakšnem paviljonu, kjer se je sešla vesela družba v radovanje. Slikar je bil spreten mož, toda öno resnobno in versko mišljenje, ki se očitno kaže v gotskih slikah in jim daje notranjo vrednost, izginilo je v 17. stoletji popolnoma.
Nad omenjenim, poldrug meter visokim pasom prične se gotska slikarija. Zid je dobro zglajen, barve so tanko — liki akvarelu — nanesene,
svetle, malo senčene, sence so poglobljene večkrat s tamnimi črtami, navskriž položenimi, kakor je bila navada pri miniaturah.
Posamezne predstave so: na južni steni zgoraj pod svodom od ostrega loka omejena je podoba Marije z detetom; angelja držita razpet njen plašč, pod katerim je videti množico vernikov. Pod to podobo je vrsta šestih apostolov, stoječih, v celi osebi. Niže navzdol je vrsta šestih levitov, pol osebe; jeden na pol, dva popolnoma uničena po nametu okoli povek-šanih vrat v zakristijo. Na nasprotni steni kaže vrhnja podoba krst Jezusov, nad njim Boga očeta; angelj na desni drži Jezusovo obleko, na levi je gledajoče ljudstvo. Blizu angelja je videti gol mož v četverooglati posodi do pol života; ker je posoda tako nizka, da bi so moralo videti več moža, tudi klečečega, kaže se kakor skozi dno v tla pogreznen. Simetrično južni steni sledi pod vrhnjo sliko vrsta apostolov, katerih jeden je na pol, a dva sta popolnoma odstranjena po novem oknu. Niže je vrsta svetnic; kakor leviti na nasprotni steni slikane so do pol života z arhitekturami v ozadji. Posamezni oddelki so deljeni z vodoravnimi barvanimi pasovi.
Na treh ozkih stenah, ki zapirajo kor, je na desnem, zdaj krogobo-kanim oknom naslikana Marija v nabranem plašči in s krono na glavi, držeča v rokah male bukve. V spodnjem levem kotu stoji majhen gol an-geljec, ki piska na piščal. Nad levim oknom je sv. Katarina z mečem in kolesom; v spodnjih kotih podobe kleče angeljci, tudi goli, igraje na mandoline. V teh dveh podobah se posebno izraža ljubezniva naivnost. Srednje podobe ni moči videti, ker je veliki oltar tako blizu stene, da tudi lestve ni mogoče spraviti zadaj.
Svod nad korom je razdeljen po rebrih v tri manjša in tri večja polja. Na jednem teh so slikani angelji, ki godejo na razna glasbila, na ostalih dveh dva evangelista; v manjših poljih so angelji držeči napisne trakove; črke so minuskule. Obleka se života angeljev lepo prijema in se končuje v bogatih, cevnatih gubah brez onih nalomov, ki so značajni za poznejšo gotiko. Po obleki angeljev so raztresene male rozete, slikane jednakomerno brez ozira na zavijanje guba, t. j. so patronirane. Na sklenilniku sredi svoda je slikana Vzveličarjeva glava, bleda in prav milega pogleda.
' Na steni ločilnega loka, v kor obrnen, predstavljen je v sredi sv. Jurij rešitelj device od zmaja, na levi strani Abel, darujoč, na desni Kajn, držeč v rokah snopič žita. Kajnu sedi hudiček na tilniku, drugi manjši na snopu. Na spodnji, proti tlom obrneni steni oboka sta slikana dva škofa v ornatu; kapa jima je v primeri sedanjim jako nizka.
Razredba slik je urejena strogo po prostoru stavbe. Glavni steni sta v razdelitvi simetrični: vsaka podoba je posebej lepo in primerno zložena v določeni prostor. Glede starosti teli slik kaže vse na starejšo gotsko
dobo, razven minuskul napisnih trakov na svodu. Natančno bo mogoče določiti starost, ko bo vsa umetniška tvarina te dobe v naši in v sosednih deželah poznata, primerjena in precenjena^ kar se ima zgoditi v prihodnih letih po c. kr. centralni komisiji za ohranitev umetniških in zgodovinskih spomenikov. Zdaj se nabira še le gradivo, katero bodo prvi avstrijski starinoslovci razsojevali in konečno dognali. Konečni rezultat teh preiskav bo priobčen za posamične kronovine pod imenom „umetniške topografije".
Tudi nekoliko drugih rečij je vredno omeniti. Zanimiv je n. pr. slikan grb na severni steni ladje s kardinalskim klobukom; pod grbom je napis: „Cr i stof von Gottes Gnaden der heiligen romischen (sie!) Kirchen des Stules zu Rom Albanenser Bischof. Legat der ainconitanischen March, Bischof zu Trient vnd administrator zu Bruchsen 1563."
V ladji sta dva stranska oltarja, prislonjcna na steno ločilnega loka; na teh oltarjih se kaže velik prevrat ukusa v teku tridesetih let, od 1635., ko je bil zvršen oltar na južni strani, do 1668. Letnice so oltarjema na severni strani. Prvi je v prostih, a čistih oblikah renesance, s prevladanjem bele barve, skromnim zlačenjem in prav zmerno krasbo, drugi je z orna-menti bolj debelega stroja — skoraj preobložen, tudi stolbi so oviti z raznimi ovitki, — živo barvan in mnogo zlačen. V jednakem zlogu je delan veliki oltar, ki ima več živo barvan i b štatuet. Posebne vrednosti je ant.ipendij velikega oltarja od usnja; na rudeči podlagi so z zlatom vtisneni orna-menti prav ukusno sestavljeni, v sredi je. prav spretno slikana mala podoba Vzveličarja Zmagovalca.
Ohranil se je tudi še gotski križ na palici za bandero z relif-podobami; Kristus in jeden evangelist sta se izgubila.
Posebnost teh starih cerkvi je, da imajo prostorne lope pred cerkvijo; na zidanih stebrih je strop in streha, nižji, kakor oni cerkve, in je prostor cerkve na ta način izdatno povekšan, da imajo zavetje ljudje o shodih i. t. d., kadar je cerkev premajhna. Taka lopa se nahaja pri sv. Pavlu, sv. Janezu v Bohinj i, v Gradu na Bledu, na Vodešiči, v Kranj i. Pri sv. Janezu je še za cerkvijo manjša lopa in tukaj je shranjen ostanek gotskega velikega oltarja; kip sv. Janeza Krstnika, malo večji, kot pol naravne velikosti, izgubil je po večini svoje površje barv, vendar je mnogo večje umetniške vrednosti, nego kip, ki je zdaj v velikem oltarji.
Ivan Fran ke.
(Konec prihodnjič.)
Slovenski časopisi leta 1885.
Letos izhajajo v Slovencih naslednji časopisi:
1.	Novice gospodarske, obrtniške in narodne. V Ljubljani, XLIII. leto, vsako sredo na celi poli v 4. — Odgovorni urednik Gustav Pire; tiskarji in založniki J. Blaznikovi nasledniki. — Stoj6 po pošti 4 gold. 60 kr. za vse leto, 2 gold. 40 kr. za pol in 1 gold. 30 kr. za Četrt leta.
2.	Zgodnja Danica. Katoliški cerkven list. V Ljubljani, XXXVIII. leto, vsak teden po jeden pot na celi poli v 4. — Odgovorni urednik Luka Je ran; tiskarji in založniki Jožef BI az nik o vi nasledniki v Ljubljani. — Naročnina, kakor pri „Novicah".
3.	Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Razglaša vse državne zakone, cesarske patente in najvažnejše ukaze in razpise c. kr. ministerstev. Na Dunaji, XXXIV. leto v 4. — Urednika Matej Cigale in Jos. Stritar; založnik c. kr. dvorska in državna tiskarna na Dunaji. — Vseletna naročnina 2 gld. 50 kr.
4.	Deželni zakonik za vojvodino Kranjsko. Razglaša vse deželne zakone, razglasila c. kr. deželne vlade in drugih cesarskih in deželnih oblastev in ukaze c. kr. deželnega predsednika na Kranjskem. V Ljubljani, XXV. leto v 4., s slovenskim in nemškim tekstom. — Translator prof. Fr. Leveč. Tiskata Klein in Kovač v Ljubljani, ki prodajata tudi posamične številke, po 4 kr. tiskovno polo.
5.	Deželni zakonik in ukazni list za vojvodino Štajersko. Razglaša vse deželne zakone, razglasila c. kr. namestništva in drugih cesarskih in deželnih oblastev in ukaze c. kr. namestnika na Štajerskem. V Gradci, leto 1885. v 4., s slovenskim in nemškim tekstom. — Translator prof. Anton K a s p r e t. Tiskar „Leykam" v Gradci.
6.	Zakonik in nkaznik za avsfrijsko-ilirsko Primorje, ki obstoji iz poknežene grofije Goriške in Gradiške, mejne grofije Isterske in državno-neposrednjega mesta Trsta z njegovim obmestjem. V Trstu, leto 1885. Razglaša jednako tvarino, kakor deželni zakonik za vojvodino Kranjsko, a samö v slovenski besedi, t. j. italijanski ali nemški tekst se izdajata posebej. — Translator? (Šolske zakone in ukaze prelaga najbrž, kakor sodimo po jeziku, sam g. c. kr. deželni šolski nadzornik A. KI od i č vitez Sabladoski, druge stvari menda razni c. kr. politični uradniki.) Tiskarna ni imenovana.

7.	Učiteljski Tovariš. List za šolo in dom. V Ljubljani, XXV. leto, izhaja 1. in 15. dan vsakega meseca na celi poli v veliki 8. — Odgovorni urednik Andrej Praprotnik; tiskar in založnik J. R. M i 1 ic. — Stoji za vse leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 30 kr.
8.	Slovenski Gospodar. List ljudstvu v pouk. Izhaja XIX. leto v Mariboru vsak četrtek na celi poli v 4. ter stoji po pošti vse leto sam6
3	gld., za pol leta 1 gld. 60, za četrt leta 80 kr. Deležniki tiskovnega društva prejemajo list brez posebne naročnine. „Slovenski Gospodar" prinaša vsak mesec po pol pole „Gospodarstvene priloye*1 in po ravno toliko „Cerkvene priloge". — Izdajatelj in založnik „Katoliško tiskovno društvo"; odgovorni urednik Lavo si a v Kordeš; tiskar J. Leon v Mariboru.
9.	Slovenski Xarod. Izhaja vsak dan zvečer v Ljubljani, XVIII. leto in folio ter stoji po pošti vse leto 15 gld., pol leta 8 gld., četrt leta
4	gld., jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Izdajatelj in odgovorni urednik I van Železnikar; lastnina in tisk „Narodne Tiskarne" v Ljubljani.
10.	Novi Brencelj V zbadljivi in šaljivi obleki. Izhaja po dvakrat na mesec v Ljubljani XVII., oziroma II. leto na polovici pole v 4. ter stoji vse leto 3 gld., pol leta 1 gld. 50 kr., četrt leta 80 kr. V prilogi prinaša povest: „Kako sem se jaz likal." — Odgovorni urednik Jakob Alcšovcc; izdajatelj M. Alešovec; tisk Blaznikov v Ljubljani.
11.	Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Izhaja po jedenkrat na mesec v Ljubljani XV. leto na celi poli v 8. ter stoji za vse leto 2 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr. — Izdajatelj, založnik in urednik Ivan Tomšič; tiskata Klein in Kovač v Ljubljani.
12.	Soča. Politični tednik, izhaja v Gorici, XV. leto, vsak petek na celi poli in folio, ter stoji vse leto 4 gld. 40 kr., pol leta 2 gld. 20 kr., četrt leta 1 gld. 10 kr. — Izdajatelj in odgovorni urednik M. Koršič; tiska „Hilarijanska Tiskarna" v Gorici.
13.	Slovenec. Političen list za slovenski narod. Izhaja vsak dan v Ljubljani XIII. leto; vseletna naročnina 15 gld., polletna 8 gld., četrtletna 4 gld., mesečna 1 gld. 40 kr. — Izdajatelj Jožef Jerič; odgovorni urednik Matej Močnik; tiska „Katoliška Tiskarn a" v Ljubljani.
14.	Edinost. Glasilo „Slovenskega političnega društva za Primorsko". Izhaja v Trstu X. leto po dvakrat na teden vsako sredo in soboto opoludne na celi poli in folio ter stoji po pošti vse leto 6 gld., pol leta 3 gld., četrt leta 1 gld. 50 kr — Lastnik društvo „Edinost"; izdajatelj in odgovorni urednik Viktor Dolenc; tiska sNova Tiskarna" Viktorja Dolenca v Trstu.
15.	Cerkveni Glasbenik. Organ Cecilijanskega društva v Ljubljani. Izhaja po jedenkrat na mesec VIII. leto v Ljubljani ter velja za vse leto z muzikalno prilogo vred 2 gld. — Odgovorni urednik Janez Gnjezda; urednik glasbenih prilog Anton Fö rster; zalaga Cecilijino društvo, tiska R. Milic.
16.	Cvetje Z vrtov SV. Frančiška. Časopis za verno slovensko ljudstvo, zlasti za ude tretjega reda sv. Frančiška. S posebnim blagoslovom Njih svetosti papeža Leona XIII., Njih prevzvišenosti kneza nadškofa goriškega in prečastitega generalnega ministra celega frančiškanskega reda vrejuje in izdaja P. Stanislav Skrabec, mašnik frančiškanskega reda na Kostanjevici. Izhaja VI. leto v Gorici v nedoločenih obrokih ter velja vse leto (12 zvezkov) samč 70 kr.— „Hilarijanska Tiskarnica" v Gorici.
17.	Popotnik. List za šolo in dom. Izhaja VI. leto v Mariboru 10. in 25. dan vsakega meseca na celi poli, v veliki 8. ter stoji vse leto 3 gld., pol leta 1 gld. 60 kr. — Izdajatelj in urednik M. Norat; tiskar J. Leon v Mariboru.
18.	Gospodarski List. Glasilo č. kr. kmetijskega društva v Gorici. Izhaja v zvezkih po jeden pot za mesec v Gorici, V. leto v 8. — Založnik c. kr. kmetijsko društvo; odgovorni urednik Anton Klobučar, tiskar P ate moli i.
19.	Kres. Leposloven in znanstven list. Sodelovanjem prof. dr. Gregorja Kreka in župnika Davorina Trstenjaka ureduje dr. Jakob Sket, c. kr. gimnazijalni profesor v Celovci. Mesečnik, vsak zvezek ima po 3—4 pole v 8. — Izdaje, zalaga in tiska tiskarna družbe sv. Mohorja V. leto v Celovci. Velja za vse leto 4 gld., za pol leta 2 gld., po knjigarnah vsak snopič 40 kr.
20.	Ljubljanski Zvon. Leposloven in znanstven list. Izhaja v Ljubljani V. leto vsakega meseca prvi dan v zvezkih, po 4 tiskovne pole v6like osmerke obsežnih, ter stoji za vse leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. — Lastniki in založniki Janko Kersnik, Fr. Leveč, Jos. Stritar; izdajatelj in odgovorni urednik Fr. Leveč, c. kr. realčni profesor; tiska „Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
21.	Mir. — Izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca IV. leto v Celovci na celi poli ter velja vse leto 1 gld., pol leta 50 kr. Izdajatelj in urednik Filip Haderlap; tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovci.
22.	Kmetski Prijatelj (Der Bauernfreund). — Izhaja vsako drugo in četrto nedeljo v meseci v Celji, IV. leto, ter' stoji za vse leto 1 gld. — Izdajatelj in odgovorni urednik dr. Edvard Glantschnigg, založnik in tiskar Janez Rakusch v Celji,
23.	Škrat. — Izhaja vsako prvo in tretjo soboto v meseci III. leto v Ljubljani na polovici pole ö podobami, ter stoji vse leto 3 gld., pol leta 1 gld. 50 kr., četrt leta 80 kr. — Izdajatelj in lastnik Srečko Ma-golič in drugovi; odgovorni urednik Srečko Magolič; „Narodna Tiska rna* v Ljubljani.
24.	Slovenski čebelar in sadjerejec. Glasilo čebelarskega in sad-jerejskega društva za Kranjsko. Izhaja vsak mesec po jedenkrat na polovici pole v veliki 8. III. leto v Ljubljani ter stoji po 1 gld. 30 kr. na leto. — Izdajatelj Janez Modic, društveni predsednik; odgovorni urednik Anton Klein; lastnina „Čebelarskega in sadjerejskega društva za Kranjsko"; tiskata Klein in Kovač v Ljubljani.
25.	Slovail. — Izhaja II. leto v Ljubljani 1. in 15. dan vsakega meseca. Cena mu je za vse leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. — Izdajatelja in lastnika Ivan Hribar in dr. Ivan Tavčar; urednik Anton Trstenj ak; tisk „Narodne Tiskarne" v Ljubljani.
26.	Duhovni Pastir. — Izhaja II. leto v Ljubljani v mesečnih zvezkih po 3Va —4^2 tiskovne pole. — Odgovorni urednik Anton Kržič; lastnik in izdajatelj „Katoliška Tiskarna". Stoji za vse leto 4 gld.
27.	Ljubljanski List. Večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsak dan razven nedelj in praznikov ob 5. uri zvečer II. leto v Ljubljani na celi poli ter stoji za vse leto 10 gld., za pol leta 5 gld. za četrt leta 2 gld. 50 kr., za jeden mesec 85 kr. — Odgovorni urednik J. Naglič; tiskata in zalagata Ig. pi. Kleinmayr in Fed or Bamberg v Ljubljani.
28.	Zadruga. List za razpravo narodno-gospodarskih vprašanj. Glasilo zveze slovenskih posojilnic. Izhaja II. leto v Celji vsak mesec po jeden pot na polovici pole ter stoji vse leto 1 gld. 50 kr. — Izdajatelj in lastnik Mihael Vošnjak; odgovorni urednik Maks Vršeč, tisk „Na-
♦ rodne Tiskarne" v Ljubljani.
29.	Kmetovalec. Glasilo c. kr. kmetijske družbe vojvodstva Kranjskega. — Izhaja s podobami 1. in 15. dan vsakega meseca v Ljubljani II. leto na polovici pole v 4. ter stoji po 2 gld. na leto. — Urednik Gustav Pire, tajnik c. kr. kmetijske družbe, tisk J. Blaznikovih naslednikov v Ljubljani.
30.	Jurij s pušo. Dolgočasen list za lahone, nemškutarje, madjarone in druge nerodne ljudi. Izhaja vsako drugo in zadnjo soboto v meseci v Trstu II. leto s podobami, ter stoji vse leto 3 gld. Lastnik, izdajatelj in odgovorni urednik Ivan Dolinar, tisk C. Amatijevih sinov.
31.	Dolenjske Novice. Izhajajo I. leto v Novem Mestu 1. in 15. dan vsakega meseca na celi poli. Cena jim je za vse leto 1 gld. — Odgovorni urednik, izdajatelj, založnik in tiskar J. Krajec v Novem Mestu.
32.	Narodna biblioteka. Izdajatelj, založnik in tiskar J. Krajec v Novem Mestu. Doslej je izslö 19 zvezkov v mali 8. po 15 kr.
33.	Ljudska kil j ižuica. Odgovorni urednik L a v o s 1 a v Kordes, tiskar in založnik J. Leon v Mariboru. Doslej je izšlč 16 zvezkov v 8. po 6 kr
34.	Rešili Glasovi. Izhajajo po dvakrat na mesec na celi poli I. leto v Novem Mestu ter stoje za četrt leta 50 kr. — Odgovorni urednik Veko-slav Jenič; založniki Kari Perjatelj i. dr.; tiskata Ig. pl. Klein-m a y r in Fed or Bamberg v Ljubljani.
Vrhu tega tudi „Laibaclier Dioecesaublalt44 (odgovorni urednik Martin P o g a č a r; tiskarja Klein in Kovači časih prinese kako s 1 o-vensko razpravo.
Po vsebini se ti časopisi dele tako:
Političnih je 8 (dnevniki Slovenski Narod, Slovenec, Ljubljanski List; polutednik Edinost; tednik Soča in polumesečniki Kmetski Prijatelj, Mir in Resni Glasovi).
Gospodarski in politični so 3 (tednika Novice, Slovenski Gospodar in polumesečnik Dolenjske Novice).
Gospodarski so <1 (Gospodarski List, Slovenski čebelar in sad-jerejec, Zadruga, Kmetovalec).
Cerkveni so 4 (Zgodnja Danica, Cvetje, Cerkveni Glasbenik, Duhovni Pastir).
Zakoniki so 4 (Državni zakonik in deželni zakoniki za Kranjsko, Štajersko in Primorsko. — Deželni zakonik za vojvodino Koroško se izdaja sam6 v nemškem jeziku).
Šolska lista sta 2 (Učiteljski Tovariš in Popotnik).
Leposlovnih je 5 (Vrtec, Kres, Ljubljanski Zvon, Narodna biblioteka, Ljudska knjižnica).
Leposloven in političen je 1 (Slovan).
II umor isti čni so 3 (Brencelj, Škrat, Jurij s pušo).—
V Ljubljani izhaja največ listov, namreč 16; v Mariboru, Gorici, Novem Mestu in Trstu izhajajo po 3; v Cel ovci in C«»lji po 2; na Dunaji in v Gradci po 1.	L.
Slovenski glasnik.
Nove knjige slovenske. — Josipa Jurčiča zbrani spisi. Založil in na svetlo dal odbor za Jurčičev spomenik. Uredil Fr. Levee. V. zvezek: Pripovedni spisi. Natisnila „Narodna Tiskarna" v Ljubljani 1885, 8., 284 str. Cena 70 kr. Peti zvezek obseza: 1. Izvirno zgodovinsko povest iz 15 stoletja rHči mestnega sodnika", ki je bila prvič natisnena v Janežičevem „Slovenskem Glasniku" 1. 1866. — 2. Povest „Nemški valpet", tudi iz »Slov. Glasnika" 1. 1867. — 3. Zgodovinsko povest iz 16. stoletja „Sin kmetskega cesarja", iz Janežičevega „Besednika" 1. 1869. — 4. „Lipe" in 5. „Pipa tobaka", povesti, ki sta bili natisneni 1. 1870. v Stritarjevem „Zvonu" in 6. povest „V vojni krajini" iz Trstenjakove „Zore" 1. 1872. Vse tiste Slovence, ki se zanimajo za leposlovno in zlasti za pripovedno književnost našo, opozarjamo na to knjigo ter jih prosimo, da bi nam s pridnim kupovanjem omogočili, kmalu poslati v tiskarno gradivo za VI. zvezek. Kakor se kaže, bode samö pripovednih spisov Jurčičevih blizu deset zvezkov. Knjiga se najlože naroča pri g. dr. Jos. Starctu v Ljubljani. Naročnina za I.—V. nevezani zvezek znaša 3 gld. 50 kr., za vseh prvih pet lepo vezanih zvezkov pa 6 gld. Naročnina za VI—X. zvezek stoji samo 3 gl<l., in ako so vezani, samö 5 gld. 50 kr. Kdor si naroči vseh prvih deset nevezanih zvezkov, dobi jih za 6 gld. (tedaj zvezek po 60 kr.), elegantno vezanih pa za 11 gld. (tedaj zvezek po 1 gld. 10 kr.).
—	„Ljudske knjižnice" 17. snopič nam prinaša povest „Mirko Po-štenjakovič", katero je po Fr. Frische vi povesti „Die Geschichte eines Braven" prosto poslovenil g. Janko Leb an. Cena 6 kr.
—	Došel nam je 19. snopič Krajčeve „Narodne biblioteke". Obseza iz nemškega na slovenski jezik preloženo povest: „Berač" in zgodovinsko črtico „Elizabeta, angleška kraljica". Poslovenil je obe po (?) g. J. P. — Cena 15 kr.
—	Prvo berilo in slovnica za slovenske ljudske šole. Sestavila A. Raz ing er in A. Ž um m er. Naučno ministerstvo je — tandem aliquando! — potrdilo to potrebno šolsko knjigo, ki se dobiva pri založnikih Kleinmavr et Bamberg v Ljubljani.
—	Molitve pri očitni službi božji. Z dovoljenjem prečast. knezoško-fijstva ljubljanskega. Drugega natisa. Založil in ima na prodaj Matija Gerber. Natisnil J. Rudolf Milic. V Ljubljani 1885. 8., 64 str. — Ta ponatis je kaj slabo popravljen, in skoraj ni misliti, da bi bil prišel prej č. škofijstvu v roke, ker je n. pr. v lavretanskilr litanijah celö izpuščen novi naslov: „Kraljica sv. Rožnega venca", dasi je že lani zaukazan. Sploh bi bilo treba tako obredno knjižico, ki se rabi pri javni službi božji, temeljito uravnati po sedanjih zahtevah jezikovnih kakor tudi cerkveno-kalendarskih. Tako n. pr. molitve pri prošnjih procesijah niso zvesto preložene in prenatisnene, začetek: Antiph. Exurge . . je izpuščen in tudi „oratio pro episeopo dioecesano" je prezrta. Če obrednikov dostavek to zahteva, zakaj se ne natisne v knjižici, ki je ravno v dotični škofiji uredena.	— n.
Letna poročila naših srednjih šol. Najprej nam je omeniti, da v letnih poročilih naših srednjih šol letos ne nahajamo nobene slovenske razprave. To se nam zdi tem bolj čudno, ker šolska oblastva slovenskim spisom ne delajo zadržkov in ker smo prejšnja leta vsaj tu in tam brali kakšen slovenski sestavek.
Pač pa nam letošnja šolska poročila priobčujejo več razprav, ki so v tesni dotiki z ožjo domovino našo. Tako n. pr. priobčuje poročilo c. kr. včlike realke v Ljubljani izvrstno razpravo „Versuch einer Geschichte der Botanik in K rain (1754—1883). Von Wilhelm Voss, k. k. Profesor." Čitatelje svoje smo opozorili na ta znameniti spis že v 8. zvezku „Ljubljanskega Zvona". — Poročilo c. kr. včlike gimnazije v Celji prinaša jako primeren spis pod naslovom „Die Giftpflanzen in der Umgebung von Cilli". Spisal ga je prof. A. Pischek. — V poročilu male deželne gimnazije v Ptuji beremo jako lepo in zanimivo razpravo: „Die Fische der Drau und ihres Gebietes." V ti razpravi opisuje prof. Julij G lowacki 63 ribjih vrst, živečih v Dravi in njd dotokih. Neko novo ribo iz roda Alburnus Rond. katero je prvi našel v Savi prof. Erjavec, imenuje Glowacki njemu na čast A. Er j av ci m i h i. — Poročilo c. kr. I. nemške včlike gimnazije v Brnu nam podaja razpravo „Georg Freiherr von Vega. Sein Leben und sein Wirken. Von Dr. Andreas Wretschko, k. k. Professor." G. pisatelju smo hvaležni, da je nemškemu občinstvu opisal življenje in ocenil znanstveno delovanje slavnega Slovenca. G. prof. nam o Vegu pripoveduje več novih, doslej ne še znanih podatkov, tako o Vegovem junaškem vedenji pred Belim Gradom, o njegovem znanji s Schill er j cm i. dr. Nikakor pa g. profesoiju ne moremo verjeti, da bi bil Vega — španjskega rodu! G. prof. Vrečko pripoveduje namreč, da so po utreškem miru 1. 1713., s katerim je bila končana španjska naslednja vojska, umaknili se i i Katalonije tadi trije kavalerijski španjski polki, ki so se dotle bojevali za Karla II. (VI.) ter so stopili v avstrijsko službo. Med temi konjiki je bil baje tudi neki Španjec Vega, ki je dosluživši vojake, dobil službo v Ljubljani pri grofu Attemsu. In ta Vega da je ded našega slavnega rojaka. To vest je g. pisatelj posnel po zapiskih nekega podpolkovnika A. Koma; a ne pripoveduje nam, kje jo je pobral podpolkovnik Kom sam. Ravno taka trditev bi se pa morala dobro podpreti in iz bistrih virov podkrepiti, ako hoče pisatelj, da bi mu jo kdo verjel, zlasti ker se tudi s Hirtenfeldovim poročilom ne ujema (Hirtenfeld, Der Militär-Maria-Theresien-Orden, Wien 1867, II 469) in ker naravnost oporeka uradnim listinam o Vegi. Že prof. Hauptmann je namreč dokazal (Spomenik o šeststoletnici začetka Habsburške vlade na Slovenskem, str. 170), da se je „Vega" prvotno pisal „Vecha = V e h a", da je v krstnih bukvah v Moravčah zapisano: „GeorgiusBar-tholomei Vecha et Helenae conjugis legit, filius" etc., daje priimek „Vega" po Kranjskem sploh jako navaden, in da se je Vegov rojstni dom imenoval pri „Ve-hov če v i h". In imenuje se tako še dan denašnji. Da je bil Vegov ded res španjskega rodu, ne bil bi narod imenoval njegovega domu „pri Vehovčevih", ampak rekal bi mu bil najbrž „pri Spanjci" ali „pri Spanjčevih". G. profesor menda vendar ne bode trdil, da so Slovenci s priimkom Veha ali V e h o v e c vsi španjskega rodu? Najbrž so našemu Vehi v šolah premenili ime iz nevednosti ali pa nalašč v Vego; ali pa si ga je pozneje premenil sam, ker se mu je španjski priimek zdel imenitnejši. Da bi se pa v Moravčah g izgovarjal za h, tedaj Veha = Vega, kakor trdi g. prof. Vrečko v „Kresu" (1884, 106), to ni res. Tam se g Prav izločilo izgovarja. Imenske premembe pa še dan denašnji niso nič nenavadnega in še zdaj se kakšen So van prekrsti v Francoza „Souvant", ali kakšen Rožič v „Rotschütz". Res je, da „Slovenec nima sreče". y nevarnosti smo, da izgubimo dva najimenitnejša vojaka-junaka slovenska novejše dobe. Čchovina si laste Italijani, Vego pa sami delamo za — Š p an j ca. — V poročilu c. kr. včlike gimnazije v Trstu priolčujc prof. dr. K. Glaser razpravo: „.ftgueda 1. 143. Text Uebersefczung
nnd Commentar." — Jako in teres antno razpravo obsčza poročilo c. kr. velike realke v Gorici. Tu nam direktor E. Schreiber podaja zgodovino goriške realke od 1. 1861—1885., v kateri pripoveduje, kako se je ta zavod ustanovil pred petindvajsetimi leti, kakšna mu je bila ves ta čas učna osnova, po imeni navaja vse učitelje, ki so kedaj služili na ti realki in pripoveduje, kaj so učili, kaj znanstvenega spisali, in napösled po imeni, domovini, narodnosti in napredku našteva vseh 1867 dijakov, ki so se učili na goriški realki od nje početka do danes. — Ako omenimo še to, da je naš vojak g prof. F. Borštnik v programu c. kr. gimnazije v Dubrovniku priobčil korenito razpravo „P ed agogi čko razmišljanje" in Slovenec g. profesor Janez Ben ig ar v poročilu kr. včlike gimnazije v Zagrebu spisal „Osnutak i razvitak physicalnoga cabineta na kr. gymnasiji zagrebačkoj od godine 1850/1 do godine 1884." — povedali smo vse, kar se v znanstvenem oziru za naše bralce nahaja znamenitega v letošnjih poročilih naših srednjih šol.
Wolfov slovar. Urejevanje Wolfovega slov.-nemškega slovarja se nadaljuje v započetem tiru. Gosp prof. Pleteršnik je dognal delo do črke M, uredivši v juliji črko L do konca. Sedaj urejuje g. profesor črko 0; črki 31 in N pa sta prevzela v delo dva pomočnika, kojih dokončano delo hoče g. profesor konečno še sam pregledati in prirediti tako, da se ne bode kazila jednota vsega dela. Urejevanje bi šlo pač že hitreje od rok, ko bi gradivo ne bilo toli množiio zbrano, nego bolj previdno izbrano, ne preobloženo s samodelski skovanim blagom, nego bogato na samoraslih besedah iz naroda. — Vsakdo, ki ima torej priliko živeti med narodom in opazovati narodovo govorico in njega izvirne izraze, bode g. uredniku prav ustregel, ako mu priobči kako zbirko pristnih slovenskih izrazov — umeva se samo po sebi, da takih, ki bi utegnili biti še nepoznani.	—r.
Jurija Šnbica slike za novi deželni muzej so došlc že pred delj časom iz Pariza v Ljubljano in kakor čujemo, bodo še ta mesec pritrjene na svoj prostor nad stopnicami, ki vodijo v prvo nadstropje muzealne palače. Sedaj so bile začasno izpostavljene v jedni včlicih dvoran novega poslopja, kjer si jih je mogel ogledati vsak prijatelj domače umetnosti. G. Jurij Šubic je imel nalogo, da nam predstavi v štirih slikah zgodovino, starinstvo, umetnost in prirodo-pisje. Slikar nam jih predočuje z alegoričnimi ženskimi podobami, ki se prosto dvigajo v sinjem zraku. Zgodovina je lepo žensko bitje, kateremu odeva telo rumenkast plašč. Glavo ima ovenčano z zelenim vencem, v roki pa drži staro knjigo, v katero zapisuje dela človeška. Truplo je obrneno sträni od gledalca ter jadra z belimi perutimi od nas tja v nepoznani svet, v megleno bodočnost. Z glavo pa se ozira nazaj, kakor bi hotela še jeden pogled narediti na sedanjost, na prošlost. Jedenkrat še — in potem odpluje dalje, ter zapiše v knjigo minule zgodbe rodu Človeškega . . . Pod knjigo je razprostrta ptica sova — znani atribut zgodovinske muze. Spremlja jo tudi genij, ki s trombo oglaša svetu dela minulih dnij. — Umetnost, predmet drugi sliki, predstavlja nam kvišku se vzdigujoča ženska podoba; z belimi perutimi pluje navzgor, hiteča za visokim idealom. V desni roki dviga lavorov venec in nad glavo se ji sveti zvezda modrosti. Leva roka drži liro. Genij, plavajoč ji na strani, nosi pa znamenja plastičnih umetnostij, kiparstva in slikarstva. — Starinstvo je upodobljeno na tretji sliki. Zopet ženska podoba, ki je obrnena proti gledalcu. V jedni roki ima grško vazo, v drugi pa dviga z roko podobo egiptovskega boga. Zlatolasi genij drži zvezek starih pergamenov ter jih prebira, kažoč gledalcu kodrasto svoje teme. — Prirodopisjc, mlada, krasna ženska, stopa iz modrega neba opazovatelju nasproti. Telo ji je vitko, hoja
plemenita — pač i z zavesti, kolikega pomena je postala v najnovejši dobi. Ker je ona mlada veda, v najlepšem cvetu, ustvaril ji je umetnik tudi izmed vseh najbolj mladosten, najbolj cvetoč obraz. V jedni roki zapazujemo šopek cvetic, v drugi pa palmovo vejico in knjigo prirodopisno. Krog nje leta genij, držeč blesteč de-mant^ in frfotajo pisani metulji; ti značijo tretjo stroko prirodopisja, živalstvo, v tem, ko cvetke in demant spominjajo na rastlinstvo in rudninstvo. — Toliko o predmetu samem. 0 izpeljavi omenjamo, da se nam podobe takoj prikupujejo vsled idealnega vznesa in globoko premišljene sestave Slikane v prčprosti, široki ma-nčri, v modernem, realističnem tčnu, kažejo nam. da umetnik ni zastonj bival v središči novega slikarstva, v Parizu. Pri jedni sami sliki, pri ^Starinstvu" opazujemo spomine na dunajske šole, a tudi na nji je genij pravo moderno, živo dete, morebiti najlepši izmed vseh. Risarija nagot je zdelana s posebno skrbjo in ljubeznijo, silhueta pri vseh izbomo pogojena Barve nam svedočijo povse modernega kolorista: žive so in naturalistične ter gledalca ogrevajoče.
Slike našega umetnika bodo vsekako jedna najlepših krasov novega muzeja, jedna prvih znamenitostij lepe stavbe. Gotovo bodo ugodno vplivale na umetniški razvoj rojakov slovenskih ter jim kazale, kaj je prva umetnost.
Razven teh slik je prevzel gosp Jurij Šubic še izpeljavo nekaterih drugih del v novem poslopji. V vestibulu je začel koncem meseca slikati na strop portrete Štirih več ali menj zaslužnih mož za ustanovitev deželne zbirke: Zoisa, Vodnika, Valvazorja in H e r be rste i na. Obdajale bodo včliko stropno sliko, katero zdelujc brat njegov Janez, ki ima baje delo tudi skoraj dovršeno.
„Verein der Slavisten" pod zavetništvom g. dvorskega svetovalca in profesorja dr. Fr. viteza Miklošiča se je osnoval na vseučilišči dunajskem. Društvo ima namen združevati in v znanstvenem izobraževanji pospeševati vse dijake, ki študirajo slavistiko na Dunaji. V večernih shodih bodo Člani tolmačili starejše slovanske književne spomenike ali se vadili novejših jezikov slovanskih, beroči in razlagajoči razne proizvode novejših literatur slovanskih. Društvo si osnuje tudi svojo knjižnico ter preskrbi raznovrstnih znanstvenih časopisov. Pravi člani društvu morejo biti samö vseučiliški dunajski, ki se uče slavistlke; izredni člani pa morejo postati sploh vseučiliški dijaki. Podpornik je vsak, kdor plača na leto po 5 gld. v društvene namene. „Verein der Slavisten" ima lep namen. Bog daj, da bi ga dosegel!
Kratke opazke. 5. „Pastirski list." — V poročilu o cerkveni književnosti slovenski v „Lj. Zvonu" V. 383 navaja se med drugimi spisi tudi neki „Pastirski list Jakoba Maksimilijana, knezoškofa lavantinskega, kakor,Slovenec' poroča, o prostozidarjih.'' — To je pomota. Lavantski knezoškof je pač, kakor tudi drugi škofi, zaukazal s kratkim predložnim poročilom nemškim z dne 20 jan. 1885 v cerkvi čitati „Okrožnico Njih Svetosti papt ža Leona XIII. o družbi framasonski". a säm ni izdal nikakeršnega pastirskega lista o prostozidarjih, torej tudi slovenskega ne. — Nego postni pastirski list za 1885 lavantskega knezoškofa. kateri bi se moral tu napomeniti, ima za tvarino peto prošnjo Očenaša z navadnim postnim naročilom. — Omenjajoč istotam „pastirski list. knezoškofa lavantinskega o Ciril-Metodovi svečanosti" pravi „Lj. Zvon", da „odreduje po poročilu (menda zopet „Slovenčevem") potrebno za dotične dneve." No razven te odredbe je v tem listu z dne 22 marc. 1885. 4*. 3 str. tudi kratek govor o življenji in še krajši o zaslugah ss. apostolov slovanskih, o katerih se med ostalim nahaja stavek: „Vsaj ga ni, ki bi dvomil, da sta onadva (Ciril in Metod) vtemcljila kiščansko prosveto in omiko med Sloveni." Pripaziti pa nam je o tem pastirskem listu knezoškofa Jakoba Maksimilijana, da je Še v originalu tudi dotično papeževo breve o praznovanji Metodove tisočlctnice v lavantski škofiji pridejano pač nemškemu tekstu, a slovenskemu — ne ... .	e—o-a
Sa
Ureduje Janko Kalan XIII. naloga. Iz šestega češkega narodnega problemskega turnirja, ki ga je razpisal „S v č-tozor". — Sestavil Jan. Smutny v Prfbramu. — Gaslo: „Praha".
Črni.
	Wk		H
11	■i	WM 't WM BiH	
	Jgj	BiES	'''
11	jjjj	B §J	
	JEDI	m m	O
UP			
	ggf	11 11	M
m	Ji	ippp ipp	
abcclefgh
Beli.
Beli začne in d& v 8. potezi mat.
Rešitev XI. naloge v 8. zvezku „Ljublj. Zvona".
Sestavil dr. S. Gold.
Beli.	Črni.
1.	Dg7 — h7	Kd6 — d5
2.	Dh7 — h4	Kd5 — d6
3.	Dh4 — d8f	mat
Čista simetrična, ali prav za prav simbolična matna pozicija je bistvena, ideja te lelike, a elegantne naloge
Pravilne rešitve Šahovih nalog so nam poslali gg.: Mavro Tram še k, učitelj v Hočah na Štirskem (10.); Fran Plohi, c. kr. v61ike realke prof. v Go-
h.
v V61ikih Laščah.
rici (12.) in Ivan Poljanec, c. kr. gimn. prof. v Novem Mestu (12.).
Darilo za rešitev XI. naloge *), dva elegantno vezana zvezka Jurčičevih zbranih spisov smo prisodili in poslali g. Ivanu Ješetu, računskemu nadde-setniku pri cesarja Franca Jožefa polku tirolskih strelcev v Borgu.
Šali v Čehih.
Čehi jako marljivo goje našo plemenito igro ter se med njimi nahaja mnogo izbornih zlagateljev šahovih nalog, n. pr.: Dobruskv, König, Makovskv, Drtina, Kondelik, Chocholouš, Jan Vo-truba in Ana Votruba, Kvičala, Paclt, Pilndček, Kober, Pajkr, Toscani, Ve-tešnik, Blaha, Pospišil, Kolaf, Mazel, Fiala, Frohmann, Hanuš, Kotrč, Beneš, Cfmburck, Smutny, Traxler i. dr. Šahov oddžl imajo štirje časopisi: Paleček, IIu-moristickž listy, Svčtozor in ZlatžlPraha; urednik temu oddelu vseh imenovanih listov je g. B'ran Moučka v Pragi.
Razven tega izhaja že od avgusta meseca 1884. 1. litografovan strokovni mesečnik „Šah-Mat" kot glasilo „Češkega spolka šahovnega"; urednik mu je Viljem Freytag.
Denašnjo nalogo smo posneli po „Svštozoru" in podajemo tu še iz „Zlate Prahe"
XIV. naloga. Sestavil JožefČrnovskyv Hofovicih. Beli: K.al D.h2, Lhl; S.a6 in c8;
k.a4, b3, f8. Črni: K do; S.b7 in f4; k.d4, e6.
Beli začne in naredi v 2 potezi mat.
*) Gosp. prof. Franu Plohlu je bilo prisojei.io darilo za X. nalogo, a nč, kakor je bilo v 9. zvezku po pomoti naznanjeno, za rešitev IX. naloge.
„Ljubljanski Zvon"
izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mesec v zvezkih ter stoji: vse leto po 4 gld. 60 kr., pol leta po 2 gld. 30 kr., četrt leta po 1 gld. 15 kr. Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr.
Lastniki in založniki: Fr. Leveč i. dr. — Izdajatelj in odgovorni urednik: Fr. Leveč. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Nove ulice 5.
Tiska „Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
Navodilo
o pravilnem igranji šaha za začetnike.
(Dalje.)
S člankom v zadnjem (9.) zvezku •našega lista je završena razprava o o b-.čih pravilih, veljajočih pri šahu. V prihodnjej številki priobčimo še zakone, katerim se klanjajo malo ne ša-hovci vsega sveti, in ki so merodajni pri turnirjih ali „dvobojih" (matches) jia šahovej deski po vsi Evropi in Ameriki, a potem preidemo k teoriji šaha.
Danes pa podajamo v pojasnilo pravila o preobrjižanji kmetov jedno partijo, ker ima to že povsodi med izurjenimi Šahovci veljajoče načelo med slovenskimi šaholjubi mnogo protivnikov, kojim se zdi vodilo: daje smeti narediti iz kmeta drugo damo ali tretjega skakača nelogično ali nesmiselno, ker ee o začetku igre nahaja na deski le jedna dama. le dva skakača i. t. d. 4. partija.
Kieseritzky-jev gambit. {Igrana je bila v Berolinu 21. avgusta 1839. L *).
Hanstein.		pl. Lasa.
	Beli.	Črni.
1.	e2 — e4	e7 — e6
2.	f2 — f4	e5 X f4
3	Sgl - f3	g7 — gö
4.	h 2 — h4	g5 — g4
i:>.	Sf3 — e6	h7 — h5
6.	Lfl — c4	Th8 — h7
7.	d2 — d4	d7 — d6
8.	Se5 — d3	f4 — f3
9.	g2 X f3	LfB — e7
10.	Lcl — g5	Le 7 X go
51.	h4 X g5	Dd8 X g5
12.	f3 — f4	Dg5 - g7
13.	C2 — c3	g* — g3
14.	Kel — d2	g3 - g2
15.	Thl - gl	h5 — h4
16.	Ddi — rs	h4 — h3
17.	Sd3 — f2	Sg8 — f6
18.	f4 — 15	Dg7 — h6 +
19.	Kd2 — c2	h3 — h2
20.	Tgl X g2	h2 — hI D
Tu se je pripetil redki slučaj, da dospel kmet na zadnje polje, predno , bil vzet kak oficir, ki bi se mogel p staviti na njegovo mesto, kajti vzt tekač je bil črni tekač, t. j stal je j črnem polji, dočim se preobrazi km na belem polji in bi tedaj imel čri ako vzame tekača za kmeta, dva teka* na belih poljih, a nobednega na črn poljih. A držeč se pravila, da je igral« svobodno, vzeti si katerega koli oficirj premeni črni svojega kmeta v damo.
Črni.
ii			M	WM » mm/.
I!	i IP	■P 'W vmŠ. wm Jm	i	Bi m
JJJ		jjj JJJ	k	11
1	WM	tm	mm	JjJ
		IP 1!		mm
\t	zt ßxm		mm,	I IP
H		wm wm wm mm		
Beli.
21.	Sf2 X hI	Dh6	—	hI
22.	e4 — e5	Th7	—	h2
23	Lc4 - fl	d6	X	e&
24.	Sbl - d2	Sb8	—	c6
25.	d4 — d5	Sf6	X	d5
26.	Tg2 X h2	Dhl	X	h2
27.	Lfl — d3	, .		
Ako 27. Df3 X d5 - dobode čri partijo z 28. Lc8 X f5 + in 29 Ta8 — d;
			Sd5	—	b4 +
28.	Kc2	— b3	Sb4	X	d3
29	Tal	— hI	Dh2	X	d2
•30-	Thl	— h8 +	Ke8	—	d7
31.	f5	- f6	Sc6	—	d4 -f
32.	c3	X d4	Dd2	—	b4 +
33.	Kb3	— c2	Sd8	—	el +
Črni
zmaga.
*) Prim. v. d. Lasa: Berliner Schacherinnerunsen.
(Dalje)
Vabilo na naroebo
Tsk afe^stKLife spisov.
1 gld. — kr. 1 „ 50 „ - .. 70 „
Jurčičevih zbranih spisov stoji:
I. zvezek ne vezan po...............
elegantno vezan po..........
U, III., IV. in V. zvezek, nevezan po......
elegantno vezan po..........1 „ 20 „
Ako pa tudi oddajemo vsak posamični zvezek, vender se priporoča pošiljati naročnino za več zvezkov skupaj Naročnina znaša za I.—V. nevezani zvezek 3 gld. 50 kr. Za vseh prvih pet lepo vezanih zvezkov 6 gld.
Naročnina za VI —X. zvezek stoji samö 3 gld.; za elegantno vezanih drugih pet zvezkov (VI.—X. zvezek) samo 5 gld. 50 kr.
Naročnina za I.—X. nevezani zvezek stoji 6 gld. Za vseh prvih deset lepo vezanih zvezkov pa II «Id.
Naročnina se pošilja pod naslovom: gospod dr. Jos. Starš v Ljubljani, Marije Terezije cesta 5.
Naročniki prejemajo knjige franco V Ljubljani, 1. oktobra 1885.
Odbor za Jurčičev spomenik: Dr. V. Zarnlk,	Dr. Jos. Stare;	Fr. Leveč,
predsednik.	blagajnik.	tajnik.
Dijaki dobivajo Jurčičeve „Zbrane spise" po 60 kr. izvod, ako si naroče skupno p» 10 izvodov ter zanje pošljejo dr. Jos. Starčtu v Ljubljano naročilno
Za Jurčičeve „Zbrane opise" se dobivajo pri meni posebno krasue izvirne teuino - rudeče platnice od najfinejšega platna z vtisneno zlato podobo Jurčičevo, izvod po 80 kr., z vezanjem vred po 50 kr.
Ljubljanske in vnanje gospode naročnike opo-
zarjam, da se pri men dobivajo tudi I„ II., III IV. in V. zvezek Jurčiče vih „Zbranih spisov" vezani v te izvirne plat nice.
I. zvezek po 1 gl. 50 kr I. zvezek po 1 gl. 20 kr
III.	zvez. po 1 gl. 20 kr
IV.	zvez. po 1 gl. 20 k r
V.	zvez. po 1 gl. 20 kr
Vsak po pošti pošiljani izvod po 5 kr. več. Naročila najprikladneje po poštnih nakaznicah.
Ivan Bonač,
knjigovez, Ljubljana, Poljanska cesta 10.
„Ljubljanski Zvon"
izhaja vsakega meseca 1. dan v zvezkih, po 4 pole velike osmerke obsežnih, ter stoji v Ljubljani na dom pošiljan ali po pošti prejeman: za vse leto .... 4 gld. 60 kr. za pol leta .... 2 „ 30 „ za četrt leta . . . .1 „ 15 „ Po vseh deželah zunaj Avstrije stoji „Ljubljanski Zvon" po 5 gld. 60 kr. na leto.
Posamični zvezki se oddajajo po 40 kr.
Upravništvo Ljubljanskega Zvona.. Ljubljana, Nove ulice 5.