DRŽAVNA TEHNIÖKA SREDNJA ŠOLA LJUBLJANA I IZVE ST J E Pip® 1937-1938 KRALJEVINA JUGOSLAVIJA DRŽAVNA TEHNIŠKA SREDNJA ŠOLA LJUBLJANA I ZVE STJ E DRŽAVNE TEHNIŠKE SREDNJE ŠOLE DRŽAVNE DELOVODSKE ŠOLE DRŽAVNE MOŠKE OBRTNE ŠOLE DRŽAVNE ŽENSKE OBRTNE ŠOLE BANOVINSKE ŠOLE ZA GLASBILA ZA ŠOLSKO LETO 1937./1938. V LJUBLJANI 1938. Založila Drž. tehniška srednja šola v Ljubljani Natisnila Učiteljska tiskarna v Ljubljani (predstavnik Francö Štrukelj) Ob petdesetletnici našega szavoüa Z letošnjim šolskim letom poteče 50 let, odkar je bil po dolgih naporih položen v Ljubljani prvi temelj strokovnega šolstva s tem, da sta bili dne 3. decembra 1888. otvorjeni »Obrtna strokovna šola za lesno industrijo« ter »Obrtna strokovna šola za umetno vezenje in šivanje čipk«. Te dve šoli sta bile matica strokovnega šolstva na nekdanjem Kranjskem, oziroma v današnji dravski banovini in sta nudile najboljši dokaz, da sta bili postavljeni na tla, ki so nudila razvoju strokovnega šolstva najugodnejše življenjske razmere, kajti v razmeroma kratki dobi petdesetih let se je iz teh dveh strokovnih šol razvil zavod, ki zavzema po svojem obsegu in ustroju brezdvomno prvo mesto med istovrstnimi šolami naše kraljevine Jugoslavije. Z ozirom na dejstvo, da je vsaka strokovna šola vezana na duh časa in na razvoj tehnično-obrtnega gospodarstva, je samo ob sebi umevno, da se je naš zavod v toku svojega petdesetletnega obstanka stalno prilogo jeval časovnim prilikam in da je v stremljenju po napredku često menjal svoj ustroj. Ker je prostor v običajnem šolskem izvest ju preveč omejen, zato bo postanek, zgodovinski razvoj in ustroj našega zavoda ob njegovem 50-letnem jubileju opisan v posebni in obširni spominski knjigi, ki izide v začetku prihodnjega šolskega leta kot samostojna publikacija. V proslavo petdesetletnice zavoda je bila od 17. do 23. junija 1938. prirejena pod pokroviteljstvom ministra za trgovino in industrijo, g. dr. Vrbaniča Milana, jubilejna šolska razstava, ki je bila razvrščena sledeče: I. nadstropje, soba št. 1—5: Strokovne in prostoročne risbe arhitektonsko-gradbenega odseka tehniške srednje šole in gradbenega oddelka delo-vodske šole. I. nadstropje, soba št. 6: Izdelki in strokovne risbe banovinske šole za glasbila. I. nadstropje, soba št. 10: Izdelki ter risbe kiparskega in keramiškega oddelka moške obrtne šole. I. nadstropje, soba št. 15: Izdelki in risbe graverskega oddelka moške obrtne šole. I. nadstropje, soba št. 16—17: Delavniški izdelki in strokovne risbe mizarskega in strugarskega oddelka delovodske šole. Pritličje, soba št. 1 in 3: Strokovne risbe in delavniški izdelki elektrotehniškega odseka tehniške srednje šole in elektroinstalaterskega oddelka delovodske šole. Pritličje, soba št. 5: Strokovne risbe in delavniški izdelki strojnega odseka tehniške srednje šole in strojnega oddelka delovodske šole. Pritličje, sobe št. 16—18: Ročni izdelki, strokovne in prostoročne risbe ženske obrtne šole, oddelkov za obleke, perilo in vezenje. K svečani otvoritvi so se zbrali odlični zastopniki oblasti, korporacij in mnogo uglednih osebnosti, ki so s svojo navzočnostjo počastili skromni šolski jubilej in dokazali svoje simpatije našemu šolstvu. Po pozdravnem govoru vršilca dolžnosti direktorja je otvoril razstavo g. ban dr. Marko Natlačen kot zastopnik ministra za trgovino in industrijo, na kar so si gostje ogledali razstavne prostore s pohvalnim priznanjem. Učiteljski zbor v šolskem letu 1937./1938. Direktor: Reisner Jožef, direktor III/1, odlikovan z redom Belega orla IV. in V. stopnje, sv. Save III. stopnje in Jugosl. krone III. stopnje. Upokojen dne 25. februarja 1938. in razrešen službene dolžnosti z dnem 31. marca 1938. Vršilec dolžnosti direktorja: Ing. Novak Leo, profesor IV/l, odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje. Ceste, železnice, mostovi in hidrotehnika (16), geodezija z vajami (4) (do ilne 2(5. aprila 1938.). V dolžnosti direktorja od 31. marca 1938. dalje. Starešine odsekov: Ing. arch. Kryl Pavel, profesor II1/2, odlikovan z redom Jugosl. krone IV. stopnje in sv. Save IV. stopnje, starešina arhitektonsko-gradbenega odseka. Matematika (4), gradbene konstrukcije z vajami (4), graditeljstvo s projektiranjem (6). Ing. Premelč Stane, profesor IV/1, odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje, starešina strojnega odseka. Termodinamika (3), strojni elementi z vajami (6), mehanska tehnologija (3), parni kotli, batni stroji, turbine in lokomotive (4). Ing. Turnšek Viktor, profesor IV/1, odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje, starešina elektrotehniškega odseka. Obča elektrotehnika (5), praktična elektrotehnika (5), projektiranje in poslovanje (4), hidravliški motorji (2). Strokovna upraviteljica ženske obrtne šole: Novak-Kristl Alojzija, strokovna učiteljica VI/1. Ni poučevala. Od 22. septembra 1937. do konca šolskega leta na bolezenskem dopustu. Profesorji, suplenti, učitelji, učiteljice: Benčina Anton, predmetni učitelj VII. šolski tajnik. Beran František, obrtni učitelj IX/1. Keramika, praktični pouk (25), praktična keramiška kemija (4), mehanska tehnologija (2), kemijska tehnologija (2). Brenčič Franjo, obrtni učitelj-pripravnik za X. Mizarstvo, praktični pouk (13), konstrukcijski nauk (2), detajliranje (10). Cerk Ana, obrtna učiteljica IX. Krojenje in šivanje perila, praktični pouk (27), krojno risanje (2), tvarinoslovje (1). Ing. Debelak Joža, profesorica VII. Obča elektrotehnika (5), elektriška merjenja in preizkusi strojev (13), signalizacija in radiotehnika (2). Ing. Dimnik Stanko, profesor V. Geodezija z vajami (4), gradbeno poslovanje in predpisi (7), enciklopedija graditeljstva in merstva (8). Dolak Adolf, strokovni učitelj VI., odlikovan z zlato medaljo za odlično službovanje. Strugarstvo, praktični pouk (14), modelno mizarstvo (5), tehnologija (2), nauk o motorjih (2). Ing. Dovič Josip, profesor VII. Obča elektrotehnika in elektriški stroji (4), obča elektrotehnika (5), praktična elektrotehnika (5), projektiranje in poslovanje (4), telegrafija, telefonija in radiotehnika (2). Ing. arch. Fatur Dragotin, profesor VII/1, odlikovan z redom Jugosl. krone V. stopnje. Gradivoslovje (6), gradbene konstrukcije z vajami (6), ureditev inest (2), nauk o slogih in zgodovina arhitekture (3), prostoročno risanje (3). Ing. Grogi Roman, profesor V. Mehanika (3), obča elektrotehnika in elektriški stroji (3), elektriški stroji (14). Ing. Hacin Fridolin, profesor VI. Mehanika (3), strojni elementi z vajami (6), parni kotli, batni stroji, turbine in lokomotive (3), hidravlika, hidravliški stroji in črpalke (8). Ing. Hladnik Stanko, profesor VII. Matematika (4), mehanika (3), mehanska tehnologija (6), jeklene konstrukcije in dvigala (3), strojne naprave (2), proračuni in predpisi v strojnih napravah (2). Hrevatin Ljudmila, strokovna učiteljica - pripravnica za IX. Krojenje in šivanje oblek, praktični pouk (23), krojno risanje (4), tvarinoslovje (1). Hiibl Marija, obrtna učiteljica VIII. Krojenje in šivanje perila, praktični pouk (23), krojno risanje (2), tvarinoslovje (1). Izlakar Marija, obrtna učiteljica IX. drž. osrednjega zavoda za ženski domači obrt v Ljubljani, dodeljena v začasno službovanje. Vezenje, praktični pouk (27). Jaklič Boris, profesor VI. Slovenščina (2), nemščina (16). Jarc Marija, strokovna učiteljica - pripravnica za IX. Krojenje in šivanje oblek, praktični pouk (23), krojno risanje (2), tvarinoslovje (1), nauk o nošah (1). Jurančič Janko, profesor VII. Nemščina (9), slovenščina in spisje (8), srbohrvaščina (2). Klinc Stanislav, profesor V. Knjigovodstvo (9), obrtna kalkulacija in knjigovodstvo (4), obrtno računstvo in kalkulacija (6). Akad. slikar Kos Gojmir Anton, profesor IV/2. Prostoročno risanje (3), dekorativno risanje (12), umetniško oblikoslovje (4). Ing. arch. Kos Miroslav, profesor VI. Gradbene konstrukcije z vajami (8), nauk o slogih in zgodovina arhitekture (3), opisna geometrija s perspektivo (2), opisna geometrija z vajami (7). Košak Vinko, profesor VII. Slovenščina (10), zemljepis in državoznanstvo (2), obrtni predpisi in državoznanstvo (2), državoznanstvo in obrtna zakonodaja (4). Akad. kipar Kralj Fran, profesor VI. Kiparstvo in rezbarstvo, praktični pouk (24), mehanska tehnologija (1), plastična anatomija (2). Kravos - Lombar Angela, predmetna učiteljica VI. Slovenščina in spisie (12), nemščina (8). Ing. arch. Kregar Rado, profesor IV/2. Gradbene konstrukcije, predavanja (4), graditeljstvo s projektiranjem (8), kmetijsko graditeljstvo (4), oblikoslovje z vajami (4). Kremenšek Josip, profesor IV/1-1. Matematika (14), kemija in kemijska tehnologija (5). Kunaver Karel, strokovni učitelj VI., odlikovan z redom sv. Save V. stopnje. Kovinarstvo, praktični pouk (29). Lenarčič Janko, profesor1 V. Slovenščina in spisje (6), knjigovodstvo (2), obrtno računstvo in kalkulacija (8), obrtno spisje in državoznan-stvo (2). Mallner Friderik, strokovni učitelj VI. Elektrotehnika, praktični pouk (25). Mercina Josip, strokovni učitelj VII., odlikovan z zlato medaljo za odlično službovanje. Splošno mizarstvo, praktični pouk (13), detajliranje (10). Mirtič Josip, strokovni učitelj VII., odlikovan z redom Jugosl. krone V. stopnje. Kovinarstvo, praktični pouk (29). Nardin Julij, profesor III/2. Fizika (13), fizika in kemija (3), radiotehnika, praktični pouk (5/0). Patik Leon, strokovni učitelj VII., odlikovan z redom sv. Save V. stopnje. Pletarstvo, pomočnik tajništva. Upokojen dne 6. novembra 1937. in razrešen službene dolžnosti z dnem 30. novembra 1937. Ing. Petrič Hinko, profesor V. Mehanika (4), tehniško risanje (6), toplotni motorji (5), hidravliški motorji in črpalke (3), tehniško poslovanje, knjigovodstvo in predpisi (2). Pogačar Margareta, strokovna učiteljica - pripravnica za IX. Krojenje in šivanje oblek, praktični pouk (27), krojno risanje (2), tvarinoslovje (1). Povšič Jože, suplent - pripravnik za VIII. Matematika (15). Premru Vladimir, profesor VII. Fizika (2), kemija (2), kemija in kemijska tehnologija (10), elektrokemija (3). Ribarič Miho, profesor VI. Matematika (15), signalizacija in radiotehnika (3). Sajevic Alojzij, obrtni učitelj IX/1. Kovaštvo, praktični pouk (28). Saksida Rudolf, obrtni učitelj VIII. Zidarstvo, praktični pouk (25). Akad. medaljer Sever Anton, profesor IV/1. Projekcijski nauk (4), tehniško konstruktivno risanje (4), ornamentalno modeliranje (13). Ing. Skočir Rudolf, profesor IV/2. Tehniško risanje (4), toplotni motorji (2), obča elektrotehnika (4), elektriški stroji (3), razsvetljava in hišne instalacije (3), eleklriška merjenja z vajami (3). Sluga Marija, obrtna učiteljica IX. Vezenje, praktični pouk (24), tvarinoslovje (2), nauk o nošah (2). Svetec Vera, strokovna učiteljica - pripravnica za IX. Krojenje in šivanje perila, praktični pouk (24), krojno risanje (4), tvarinoslovje (1), nauk o nošah (1). Akad. slikar Šantel Saša, profesor III/2., odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje. Dekorativno risanje (20). Ing. škof Rudolf, profesor IV/1., odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje. Statika in armirani beton (19). Štirn Josip, strokovni učitelj VII., odlikovan z redom Jugosl. krone V. stopnje. Od 1. septembra 1937. na bolezenskem dopustu. Akad. slikar Šubic Miroslav, profesor IV/2. Opisna geometrija (10), dekorativno risanje (10). Ing. Tavčar Riko, profesor VII. Strojni elementi z vajami (3), jeklene konstrukcije in dvigala (3), parni kotli, batni stroji, turbine in lokomotive (5), motorji z notranjim izgorevanjem (6), avtomobilstvo in zrako-plovstvo (2). Tominec Ivan, profesor IV/2. Slovenščina (15), nemščina (4). Ing. arch. Treo Rudolf, profesor IV/1-2. Gradbene konstrukcije, predavanja (5), gradbene konstrukcije, vaje (6), osnova zgradb in projektiranje (6). Urankar Pavle, profesor VI. Zemljepis in zgodovina (19). Užnik Rudolf, strokovni učitelj VII. Graverstvo, praktični pouk (31), mehanska tehnologija (2). Zupančič Avgust, laborant - zvaničnik 1/1., pomožni obrtni učitelj. Kovinarstvo, praktični pouk (25), elektriško varjenje (5). Akad. slikar Žnidarčič Ivan, profesor IV/1. Opisna geometrija (12), prostoročno risanje (4), umetniško oblikoslovje (4), zgodovina plastike (1). Honorarni učitelji in učiteljice: Kregar Josip, mestni tesarski mojster. Tesarstvo, praktični pouk (8). Dr. Kristan - Lunaček Slava, zdravnica, Higiena (6). Dr. Kuralt - Vončina Marija, zdravnica. Higiena (2). Ing. arch. Ogrin Gustav. Prostoročno risanje (4), gradbene konstrukcije, vaje (6). Ing. arch. Oražem Miroslav, odlikovan z redom Jugoslov. krone V. stopnje. Matematika (9), prostoročno risanje (3). Ing. Pečenko Ladislav. Mehanika (10), ogrevanje in zračenje (2), mehanska tehnologija (2), toplotni motorji (5), hidravliški motorji (2). Ing. Rovšek Vladimir. Službo nastopil dne 14. septembra 1937. Tehniško risanje (5), mehanska tehnologija (7). Ing. Sever Rihard. Službo nastopil dne 13. septembra 1937. Tehniško risanje (5), strojni elementi z vajami (5). Ing. šuklje Ludovik, banovinski inženir - dnevničar tehniškega oddelka kr. banske uprave, dodeljen v začasno službovanje do konca šolskega leta. Ceste, železnice, mostovi in hidrotehnika (16), geodezija z vajami (4). Službo na našem zavodu je nastopil dne 26. aprila 1938. Banovinski pogodbeni učitelj: Mušič Miha, strokovni učitelj na banovinski šoli za glasbila, praktični pouk (29). V staležu našega zavoda: Knafelj Alojzij, obrtni učitelj IX/1. Krojaštvo. Ravnik Janko, obrtni učitelj VIII/1. Puškarstvo. Steinman Josip, obrtni učitelj X/1. čevljarstvo. Šolski uslužbenci Pisarniška pomočnica: Benčina Marija, dnevničarka - zvaničnica. Služitelji: Finžgar Josip, služitelj 1/3. Zore Franc, služitelj 1/3. Schweiger Anton, služitelj 1/3. Železnik Jakob, služitelj 1/3. Služiteljici - dnevničarki: Snažilka: Mizarski delavec: Javoršek Liza. Srt Ana. Lipovšek Terezija. Mihelič Franc. Izpremembe in osebne zadeve učiteljskega zbora Direktor Reisner Jožef je bil z ukazom I. Br. 7722/0 z dne 25. febr. 1938. upokojen ter z odlokom kr. banske uprave I. št. 3183/3 z dne 28. marca 1938. razrešen službe na našem zavodu z dnem 31. marca 1938. Direktor Reisner je bil rojen dne 18. marca 1875. v Ljubljani. Ljudsko šolo in nižjo gimnazijo je posečal v Novem mestu, višjo gimnazijo pa v Ljubljani. Visokošolske študije je absolviral na filozofski fakulteti univerze na Dunaju in si pridobil usposobljenost za učiteljsko službo na srednjih šolah iz matematike in fizike kot glavnih predmetov. Kot suplent je služil eno leto na gimnaziji v Celju (1899./1900.) in tri leta na gimnaziji na Dunaju VIII. (1901.-1904.). Leta 1904. je bil imenovan za profesorja na realki v Idriji, naslednje leto je bil premeščen na gimnazijo v Novem mestu, leta 1909. pa na klasično gimnazijo v Ljubljani, Kot profesor je spisal dve učni knjigi: »Fiziko za višje razrede srednjih šol«, ki je izšla doslej v dveh izdajah, ter »Kemijo za sedmi gimnazijski razred«, deloval pa je mnogo tudi v raznih kulturnih in uradniških strokovnih organizacijah ter v javnem političnem življenju. Leta 1911. je bil izvoljen v ljubljanski občinski svet in kot poslanec mesta Ljubljane v kranjski deželni zbor. Od julija 1914. do konec decembra leta 1918. je bil v vojaški službi. Z mesecem januarjem leta 1921. je kot namestnik postal narodni poslanec ustavotvorne skupščine in je bil istočasno kot profesor upokojen. Meseca januarja leta 1923. je bil na prejšnje učno mesto re-aktiviran, po zopetni izvolitvi za narodnega poslanca v mesecu marcu leta 1923. pa stavljen na razpoloženje za dobo poslanskega mandata. Po razpustu narodne skupščine dne 10. novembra 1924. se je vrnil v aktivno službo in je bil z ukazom z dne 27. novembra 1924. imenovan za direktorja našega zavoda; v tej funkciji je nastopil svoje službeno mesto dne 18. decembra 1924. Po pokojnem vladnem svetniku in prvem direktorju Šubicu Ivanu je bil Reisner drugi direktor naše šole v dobi njenega petdesetletnega obstoja. Pod vodstvom direktorja Reisnerja sc je zavod razširil z novimi oddelki, in sicer je bil s šolskim letom 1925/26. otvorjen keramiški oddelek moške obrtne šole, s šolskim letom 1926/27. osnovan elektrotehniški odsek tehniške srednje šole in s šolskim letom 1929/30. na tehniški srednji šoli otvorjen geometrski odsek, ki je bil pa po triletnem obstoju zopet ukinjen; s šolskim letom 1930/31. je bil priključen zavodu graverski oddelek, ki je bil izločen od državne puškarske šole v Kranju; v šolskem letu 1932/33. je bila otvor-jena na zavodu še banovinska šola za glasbila. Važnejše izpremembe v ustroju in organizaciji posameznih oddelkov je pa izvedel direktor Reisner na arhitektonsko-gradbenem odseku (ukinitev šestmesečne prakse med prvim in drugim semestrom tretjega letnika ter uvedba šesttedenske po- čitniške prakse za drugi in tretji letnik s šolskim letom 1926/27.), na mizarski in strugarski delovodski šoli (razširjenje od enoletne na dvoletno šolo s šolskim letom 1926/27.), nadalje na ženski obilni šoli (razširjenje oddelka za izdelovanje oblek na tri obvezne letnike s šolskim letom 1926/27.), končno na gradbeni delovodski šoli (preosnova triletne zimske gradbene rokodelske šole v dveletno gradbeno delovodsko šolo s celoletnim poukom, počenši s šolskim letom 1930/31.), itd. Ko so bile z določbo finančnega zakona za proračunsko leto 1927/28. vse tehniške srednje šole, strokovno obrtne šole in ženske obrtne šole podrejene resoru ministrstva trgovine in industrije, s čimer je bila podana osnova za enotno organizacijo vsega teliniško-obrtnega šolstva v Jugoslaviji, je imel direktor Reisner tudi priliko, da je na mnogoštevilnih anketah iniciativno in aktivno sodeloval v ministrstvu trgovine in industrije pri sestavljanju zakona o tehniških srednjih in moških obrtnih šolah, zakona o ženskih obrtnih šolah in ženskih strokovnih učiteljiščih, pri osnutkih novih učnih načrtov itd. Delovanje direktorja Reisnerja na našem zavodu, ki združuje kot edini zavod v naši kraljevini pod enim samim direktorjem štiri državne šole, t. j. tehniško srednjo šolo, delovodsko šolo, moško obrtno šolo in žensko obrtno šolo in banovinsko šolo za glasbila, je bilo izredno vsestransko in plodonosno. Radi tega je užival v učiteljskem zboru velik ugled in pri učencih, ki so imeli v njem svojega najboljšega skrbnika, pa neomajno spoštovanje. Za svoje delovanje kot narodni poslanec in nato kot direktor šole jc prejel visoka odlikovanja, in sicer leta 1922. red Iielega orla V. stopnje, leta 1924. red sv. Save III. stopnje, leta 1931. red Belega orla IV. stopnje in leta 1932. red Jugoslovanske krone III. stopnje. Naš zavod, kateremu je načeloval in katerega je vodil s spretno roko skoro štirinajst let, je zapustil dne 31. marca 1938., ko je imel skoraj 38 službenih let. Učiteljski zbor sc je od svojega direktorja, ki ga bo ohranil v naj lepšem spominu, iskreno poslovil na družabnem večeru dne 9. aprila z željo, da bi direktor Reisner užival leta svojega zasluženega pokoja do skrajnih meja človeške narave v najboljšem zdravju in zadovoljstvu. Strokovni učitelj Patik Leon je bil upokojen dne 6. novembra 1937. Rojen je bil 8. decembra 1875. v Morkovicich na Moravskem. Ko se je izučil pri svojem očetu košarske obrti, je odšel na Dunaj, kjer se je od leta 1893. do leta 1898. udejstvoval pri velikih pletarskih podjetjih; nato je otvoril kot mojster svoje lastno podjetje na Dunaju VII. V stremljenju po napredku in po nadaljnji izobrazbi sc je vpisal v dvoletni mojstrski tečaj, ki jc bil prvikrat olvorjen 1. 1904. na drž. učnem zavodu in preizkuševališču za košarstvo na Dunaju. Kot najboljšemu učencu tega tečaja mu je bilo leta 1907. ponudeno mesto obrtnega učitelja. Ker sc jc baš ta čas ustanovila Drž. učna delavnica za košarstvo v Radovljici, je bil kot edini reflektant z znanjem slovanskega jezika imenovan za vodjo tega zavoda, na katerem je nastopil službova- nje dne 1. septembra 1907. Ta zavod je vodil z najboljšimi uspehi polnih 27 let do 30. junija 1934., ko je bila Drž. učna delavnica v Radovljici ukinjena. Nato je bil v svojstvu strokovnega učitelja premeščen na našo šolo, na kateri je bil razrešen službenih dolžnosti dne 30. novembra 1937. V priznanje zaslug, katere si je pridobil za povzdigo košarske obrti in vrbogojstva v naših krajih, je bil letos odlikovan z redom sv. Save V. stopnje. V vseh strokovnih krogih je bil znan in čislan kot odličen strokovnjak. Ob upokojitvi se je vrnil zopet v Radovljico, katero si je izbral za svojo drugo domovino, še na mnoga leta! Z odlokom kr. banske uprave I. No. 8177/1 z dne 1. julija 1937. je bil obrtni učitelj Ravnik Janko po službeni potrebi odrejen v oddelek za trgovino, obrt in industrijo kr. banske uprave v nadaljnje začasno službovanje. Službo na banski upravi je nastopil dne 12. julija 1937. Strokovni učitelj Štirn Josip je dne 1. septembra nastopil šestmesečno odsotnost radi zdravljenja (Ban. I. No. 8376/2 z dne 17. avgusta 1937.). Z razpisom min. trg. in ind. z dne 8. aprila 1938. I. št. 10.689/0 mu je bilo odobreno še nadaljnje odsostvovanje radi bolezni za dobo 4 mesecev, računajoč od 1. marca 1938. dalje. Ing. Sever Rihard in ing. Rovšek Vladimir sta dne 13., odnosno 14. septembra nastopila na našcin zavodu službo kot banovinska honorarna učitelja. Od 1. aprila dalje poučujeta kot državna honorarna učitelja. Strokovna učiteljica Novak Alojzija je dne 22. septembra nastopila dvomesečno odsotnost radi zdravljenja (Ban. I. No. 9950/1 z dne 7. septembra 1937.). Z odlokom min. trg. in ind. I. št. 44.236/0 z dne 11. decembra 1937. ji je bila odobrena nadaljnja dvomesečna odsotnost, računajoč od dne 23. novembra dalje. Odsotnost ji je bila ponovno podaljšana za dva meseca z rešitvijo istega ministrstva z dne 28. februarja 1938. I. št. 5920, računajoč od dne 23. januarja dalje. Profesorju Lenarčiču Janku je kr. banska uprava z odlokom I. št. 361/1 z dne 8. januarja 1938. dovolila štirinajstdnevno odsotnost radi zdravljenja (od 2. do 17. januarja). Profesorju ing. Novaku Leonu so bili z odlokom kr. banske uprave I. št. 3183/3 z dne 28. marca 1938. poverjeni začasno ravnateljski posli, katere je prevzel od direktorja v p. Reisnerja Jožefa dne 31. marca 1938. Z odlokom kr. banske uprave I. št. 4634/2 z dne 23. aprila 1938. je bil našemu zavodu odrejen v začasno službovanje do konca šolskega leta ing. šuklje Ludovik, banovinski inženir-dnevničar pri kr. banski upravi. Izpremembe in osebne zadeve ostalega osebja Šubic - Pečnik Ana, pisarniška pomočnica - zvaničnica, je bila upokojena z dnem 1. septembra 1937. Službe je bila razrešena z dnem 31. avgusta 1937. (Ban. I. št. 505/1 z dne 12. januarja 1938.) Steindl Nevenka, banovinska dnevničarka - zvaničnica, dodeljena Drž. osrednjemu zavodu za ženski domači obrt v Ljubljani, je bila z odlokom kr. banske uprave I. št. 1050/2 z dne 1. februarja 1938. odrejena v začasno službovanje naši šoli. Službo na našem zavodu je nastopila dne 7. februarja ter jo zapustila dne 23. marca, ko je bila z odlokom kr. banske uprave odrejena v nadaljnje začasno službovanje v glavni pisarni banske uprave. Volonterka Benčina Marija je bila z odlokom gospoda bana I. št. 828/1 z dne 19. januarja 1938. sprejeta za dnevničarko - zvaničnico pri našem zavodu. Službo je nastopila dne 1. februarja. Šolski letopis 30. in 31. avgusta. Popravni izpiti. 1. in 2. septembra. Sprejemanje prijav za vpis v prve letnike. 3. septembra. Zdravniški pregled pogojno sprejetih učencev v prve letnike. 3. in 4. septembra. Vpisovanje z vplačevanjem šolnine in drugih pristojbin učencev prvih letnikov. 6. septembra. Rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II.; šolski praznik. 7. septembra. Vpisovanje z vplačevanjem šolnine in drugih pristojbin učencev višjih letnikov. 9. septembra. Pričetek rednega pouka. Ob 8. uri zbor v šolski dvorani. Nagovor direktorja. Ob 10. uri otvoritvena konferenca celokupnega učiteljskega zbora. 15. do 25. septembra. Zdravniški pregled članov učiteljskega zbora in ostalega osebja našega zavoda. 21. septembra. Spominsko predavanje za pokojnim prvim predsednikom češkoslovaške republike T. G. Masarykom. Pouka prost dan. 9. oktobra. Komemoracija ob obletnici smrti blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Zbor ob 8,45 v šolski dvorani. Spominski govor. Ob 9,30 cerkvena žalna svečanost v Trnovski župni cerkvi. Po svečanosti pouka prost dan. 18. in 19. novembra. Ocenjevalne konference za prvo polovico prvega polletja. 24. decembra do 2. januarja. Božični odmor. 18. januarja. Predvajanje železniških strokovnih filmov za vse moške odseke in oddelke v kinu Slogi. 27. januarja. Sv. Sava; šolski praznik. 31. januarja. Zaključek prvega polletja. 31. januarja in 1. februarja. Ocenjevalne konference za prvo polletje, •pouka prosta dneva. I. februarja. Pričetek drugega polletja. 4. februarja. Strossmayerjev dan; šolski praznik. 25. in 26. februarja. Predvajanje strokovnega poučnega filma »Nastanek šivalnega stroja« v naši šolski dvorani. II. marca popoldne in 12. marca dopoldne. Prosto za opravila velikonočnih verskih dolžnosti. 18. marca. Direktorjev dan; prosto. 26. marca. Drugi direktorjev dan; prosto. 31. marca in 1. aprila. Ocenjevalne konference za prvo polovico drugega polletja. 14. do 24. aprila. Velikonočni odmor. 24. maja. Sv. Ciril in Metod; šolski praznik. Zaključek rednega šolskega pouka in ocenjevalne konference za drugo polletje: 14. maja drugega letnika strojnega mojstrskega oddelka delovodske šole in tretjih letnikov moške in ženske obrtne šole; 21. maja četrtih letnikov tehniške srednje šole; 25. maja drugih letnikov gradbenega, elektroinstalaterskega in mizarskega oddelka delovodske šole; 4. junija ostalih letnikov tehniške srednje, delovodske, moške in ženske obrtne šole. 17. junija. Slavnostna otvoritev jubilejne šolske razstave (od 17. do 23. junija). 25. junija. Zaključna konferenca celokupnega učiteljskega zbora. 28. junija. Svečanostna razdelitev izpričeval. Dne 30. avgusta je v planinah na strmi steni Prisanka smrtno ponesrečil učenec II. letnika arhitektonsko-gradbenega odseka tehniške srednje šole Sveiger Anton. K večnemu počitku smo ga spremili dne 1. septembra izpred mrtvašnice v Dravljah. Ohranimo mu blag spomin. Važnejši uradni spisi Minister trgovine in industrije je z odlokom I. št. 32.077/N z dne 2. septembra 1937. odobril, da se s šolskim letom 1937./1938. prva letnika strojnega in elektroinstalaterskega oddelka Državne delovodske šole pri Drž. tehniški srednji šoli v Ljubljani ne otvorita, ampak da se otvarjata vsako drugo leto. Z razpisom kr. banske uprave VIII. št. 7349/2 z dne 27. decembra 1937. je bilo ravnateljstvo našega zavoda obveščeno, da je gospod minister trgovine in industrije dr. Vrbanič Milan blagovolil sprejeti pokroviteljstvo letošnje proslave 50-letnice obrtnega šolstva v Ljubljani. Z odlokom ministrstva trgovine in industrije, državnega zavoda za pospeševanje industrije in obrti, št. 3831 od 15. novembra 1937. je bila našemu zavodu podeljena podpora din 10.000'— za kritje stroškov jubilejne razstave. Kr. banska uprava dravske banovine je nakazala za kritje stroškov proslave 50-letnice obrtnega šolstva: z odlokom VIII. št. 34(5/1 z dne 18. februarja 1938. din 10.000’—- za jubilejno razstavo in z odlokom VIII. št. 346/3 z dne 25. februarja 1938. din 15.000'— kot prispevek za izdajo jubilejne spomenice. Mestno poglavarstvo Ljubljana jc v zvezi s svojim dopisom 1/1 šl. 63.740/37 z dne 10. novembra 1937. nakazalo dne 14. maja 1938. din 10.000’— kot podporo za izdajo jubilejne spomenice. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo je s svojim dopisom št. 18.455 z dne 4. decembra 1937. obvestila ravnateljstvo naše šole, da je zbornično predsedstvo sklenilo nakloniti upravi naše šole za jubilejno spomenico podporo 2000 din. Z razpisom VIII. No. 2316/1 od 29. marca 1938. jc kr. banska uprava obvestila ravnateljstvo naše šole, da bo banovinska poklicna posvetovalnica in posredovalnica vršila z dijaki prvih letnikov tehniške srednje šole skupinske preizkušnje inteligentnosti in tehnično-konstruktivne zmožnosti. Te preizkušnje so bile dne 28., 29. in 30. aprila. Z odlokom VIII. št. 2563/1 z dne 9. aprila 1938. je kraljevska banska uprava dala prosto v ponedeljek dne 11. popoldne in v torek dne 12. aprila dopoldne, da učenci in učenke lahko opravijo velikonočne verske dolžnosti. Z odlokom gospoda ministra trgovine in industrije I. št. 12.363/N z dne 7. aprila 1938. (kr. banska uprava VIII. št. 2020/2 od 16. aprila 1938.) je bilo odobreno, da se pri Drž. tehniški srednji šoli v Ljubljani sme ustanoviti odsek »mladih planincev« pod okriljem Slovenskega planinskega društva. Z odlokom ministrstva trgovine in industrije I. Br. 14.181/N z dne 4. maja 1938. je bil kot odposlanec ministra trgovine in industrije imenovan za predsednika izpraševal nega odbora pri završnih izpitih na naši šoli g. Presl Mihajlo, inšpektor strokovnih šol v Ljubljani. Poučne ekskurzije Sestavni del šolskega pouka so obvezne ekskurzije. V letošnjem šolskem letu so učenci(-ke) napravili pod vodstvom svojih učiteljev(-ic) naslednje poučne ekskurzije: Ljubljana: mestna elektrarna; mestna plinarna; mestna klavnica; tobačna tovarna; Glavna pošta, brzojavna centrala; Glavna pošta, telegrafska centrala; Bonač Ivan, sin, kartonažna tovarna in papirna industrija; Hribar, tekstilna industrija; razstave v Jakopičevem paviljonu; Mayerjeva hiša; zgradba hotela »Slon«; razstava Šubicev; strojnica pivovarne »Union«; Univerzitetna knjižnica; tovarna »Zmaj«, družba z o. z. Celje: Cinkarna d. d.; Westen d. d., tovarna za emajlirano posodo; štore pri Celju, tovarna železa. Domžale: radio-oddajna postaja. Duplica pri Kamniku: Bemec & Co., tovarna upognjenega pohištva. Kamnik: »Titan« d. d. Kleče: mestni vodovod. Kranj: preložitev Gaštejskega klanca; most preko Kokre; zgradba osnovne šole. Kropa: tovarna žebljarskc zadruge. Medvode: gradnja ceste. Stična: ekonomija samostana. Tacen: elektrarna česen. Vrhnika: Franc Kotnik, parketna tovarna, parne opekarne; Združene mlekarne. Zagreb: »Dis«, tvornica žarnic; »Ellsa«, tvor-nica kablov; »Hardmuth«, tvornica svinčnikov. Počitniška praksa Učenci tehniške srednje šole morajo v velikih počitnicah opravljati štiritedensko prakso v obratih iste ali sorodne stroke, ki sc je na šoli učijo. V počitnicah leta 1937. so učenci opravljali prakso v sledečih tvornicah in podjetjih: A r h i t e k t o n s k o - g r a d b c n i odsek, I., II. in III. letnik: Ljubljana: Arko Franc, pooblaščeni graditelj; Battelino Vilibald, stavbenik, gradbeno podjetje; Borec Vinko, zidarski mojster; Matko Curk, stavbeno podjetje; Državno nadzorstvo gradnje ceste Ljubljana—št. Vid; Ing. Dukič in drug, gradbeno podjetje; Gabrijelčič Just, stavbenik, gradbeno podjetje; Mavrič Anton, stavbno podjetje; Ing. arcli. Ogrin Gustav, pooblaščeni inženir in arhitekt; Prva slovenska zidarska zadruga; Rožman Ivan, gradbeno podjetje; Stavbna družba d. d.; Steiner Polde, mestni tesarski mojster; Emil Tomažič, stavbenik; Tönnies G., gradbeno podjetje; Vidic Josip, pooblaščeni zidarski mojster. Beograd: Društvo za prireditev sejma in izložbe (gradbeno vodstvo). Celje: Tehniški oddelek mestnega poglavarstva. Gora pri Komendi: Bel-cijan Boštjan, zidarski mojster. Maribor: Ing. arch. Jelenec & ing. Šlajmer, gradbeno podjetje; Rudolf Kiffmann, mestni stavbenik; Ulbald Nassim-beni, mestni stavbenik. Murska Sobota: Sraka Štefan, pooblaščeni graditelj. Nova Gradiška: Mestno poglavarstvo. Strojni odsek, I., II. in III. letnik: Ljubljana: Mestni vodovod ljubljanski; Tobačna tovarna; Hudnik Drago, podjetje za instalacije centralnih kurjav in vodovodov; Jax Ivan in sin; Kimeswenger Alojz »Garage Lojze«; Ing. Likar Boleslav, podjetje za centralne kurjave in vodovodne instalacije; Ing. Premelč Stane, profesor; Willmann R., strojno podjetje; Združene opekarne d. d. Brežice: Trepo Leonardi, tvornica opeke. Celje: Cinkarna d. d., Westen d. d. črnuče: Kranjske deželne elektrarne, transformatorska postaja. Dolnji Logatec: Hodnik Viktor, ključavničar; Oblak Franc, ključavničarstvo. Dravlje: Štirn Josip, delavnica pločevinastih izdelkov. Hrastnik: rudnik Trboveljske premogokopne družbe. Jesenice: »Sava«, d. d., tovarna kovinskih izdelkov. Kamnik: »Titan«, d. d. Količevo: Bonač Ivan, sin, tovarna lepenke in papirja. Kranj: »Jugočeška«, Jugoslavenska češka tekstilna industrija d. d. Lesce pri Bledu: tovarna verig, d. d. Maribor: Hutter in drug; delavnice J. D. ž., mestna podjetja. Mekinje: Bratje Hočevar, d. z o. z. Mežica: The Central European Mineš, Limited. Murska Sobota: Kozic Ivan, mehanska delavnica za mlatilne in poljedelske stroje. Novo mesto - Kan-dija: Knaflič in Mirtič, ključavničarstvo in vodovodna instalacija. Bibnica: Burger Vinko, klepar. Slav. Brod: Prva jugosl. tvornica vagona, Strojeva i mostova d. d. Škofja Loka: Schneiter G. F., podjetje za gradbo vodnih turbin in hladilnih strojev. Šoštanj: Woschnag Franc & sinovi d. d., tovarna usnja. Tezno pri Mariboru: Splošna stavbna družba. Trbovlje: Rudnik Trboveljske premogokopne družbe. Tržič: Glanzman & Gassner, predilnica in tkalnica. Vevče: Združene papirnice Vevče, Medvode, Goričane. Zagreb: Bačič d. d., tovarna za centralno kurjavo. Elektrotehniški odsek, I., II. in III. letnik: Ljubljana: Mestna elektrarna; Kranjske deželne elektrarne; delavnice J. D. ž.; Tobačna tovarna; Elektrotehniško podjetje Narbeshuber; Elcktro-mehanično podjetje Perčinlič; Elektroinstalatersko podjetje Perkon; Radio-val; Trboveljska premogokopna družba. Brčko: Mestna elektrarna. Cerknica: Mele, ključavničarski mojster. Kamnik: »Titan«, d. d. Kranj: »Jugočeška«, jugosl. češka tekstilna industrija, d. d.; Elektrarna Majdič. Logatec: Električno omrežje. Maribor: Mestno električno podjetje. Mežica: The Central European Mineš Limited. Ptuj: Zadružna elektrarna. Buše: Tvornica za dušik d. d. št. lij: Sladkogorska tovarna papirja d. d. Velenje: Elektrarna državnega premogovnika. Vitanje: Tischler, tvornica železnih izdelkov. Zagreb: Jugoslov. Siemens d. d. Zahvala šolska uprava sc tudi na tem mestu kar najtopleje zahvaljuje za ljubeznivo naklonjenost vsem industrijcem, ravnateljstvom in vodstvom navedenih zavodov in delavnic, zgradb ter naprav, ki so z dovoljenjem ogledov in z razkazovanjem svojih obratov pri šolskih ekskurzijah in s sprejemanjem učencev v počitniško prakso v izdatni meri pospeševali naučne cilje in namene tukajšnjega zavoda. Zavarovanje učencev proti nezgodam Vsi učenci in učenke našega zavoda so zavarovani po Pravilniku o zavarovanju učencev proti nezgodam (min. trg. in ind. I. br. 35.716/N od 13. okt. 193«}.) in Izpremembah pravilnika o zavarovanju učencev proti nezgodam (min. trg. in ind. I. br. 2807/N od 31. marca 1934.). Zavarovani so pri splošni zavarovalni družbi »Jugoslavija«. V tem šolskem letu se je vsled nezgode pri praktičnem pouku poškodovala ena učenka graverskega oddelka. Spahnila si je nogo in bila prepeljana v bolnico. Zavarovalnica je poravnala vse stroške. Darila Za proslavo 50-letnice obrtnega šolstva so darovali: Trboveljska pre-mogokopna družba v Ljubljani din 1000'-—, tovarna lakov in barv Medič-Zankl v Ljubljani din 1000—, Kranjska industrijska družba na Jesenicah din 500'—, zavarovalna družba »Jugoslavija« v Ljubljani din 500'—, Mestna hranilnica ljubljanska din 2000'—. Skupaj din 5000'—. Ravnateljstvo šole se vsem darovalcem najtopleje zahvaljuje. Denarni skladi Prometni sklad ima nalogo, da s prodajo predmetov, ki so jih izdelali učenci v šolskih delavnicah, omogoča nakup potrebnih surovin, orodja in strojev za delavniške vaje učencev. Pravilnik o prometnem skladu je izdal minister trgovine in industrije dne 10. avgusta 1935. pod I. Br. 5175/N. Od 1. junija 1937. do 31. maja 1938. je bil denarni promet: Gotovina dne 1. junija 1937...........................din 21.13917 Podpora kr. banske uprave dravske banovine: iz banovin, proračuna za 1. 1937./38. . din 10.000'— iz banovin, proračuna za 1. 1938739. . „ 5.000' „ 15.000'— Izkupiček za delavniške izdelke učencev .... „ 682 50 Obresti............................................................ 237 64 Skupaj . . din 37.059 31 Izdatki za surovine, orodje in stroje...................„ 13.219'50 Gotovina dne 31. maja 1938............................din 23.83981 šolski sklad. Po Pravilniku o upravljanju šolskega sklada ministrstva trgovine in industrije I., štev. 2595/N od 23. jan. 1935., je prevzela sekcija za podpiranje siromašnih učencev vse naloge bivšega Dijaškega podpornega društva na Tehniški srednji šoli v Ljubljani, ki sc je po sklepu občnega zbora z dne 25. februarja 1935. prostovoljno razšlo. Imovina dne 1. junija 1937..................................din 15.64925 članarina .................................................„ 5.260'— Vplačila za duplikate izpričeval................................... 170'— Obresti...........................................................„ 49775 Imovina dne 31. maja 1938........................................din 21.577'— Ustanove in podpore v šolskem letu 1937./1938. Dr. Košmerlova dijaška ustanova. Dr. Franc Košmerl, advokat v Chicagu, Illinois, je leta 1923. ustvaril dijaško ustanovo za slovenske srednješolce in daroval v ta namen glavnico 100.000 din. Ustanova ima dve mesti, eno za gimnazijce in eno za učence tehniške srednje šole v Ljubljani. Letne obresti ustanovne glavnice se po vsakoletnem odbitku upravnih stroškov razpolovijo za obe ustanovni mesti. Ustanovo podeljuje ljubljanski občinski svet. Letos je bila podeljena v znesku 3000 din. Dr. Krekova dijaška ustanova. Ustanovna glavnica je din 21.500'— kot preostanek prispevkov za spomenik dr. Janeza Ev. Kreka. Ustanovo podeljujeta knezoškofijski ordinariat in občinski svet ljubljanski. Ustanova ima za sedaj eno mesto s 1000 din na leto, ki je bilo letos podeljeno. Ustanova ljubljanskega mesta. Potrebne zneske dobiva občina iz tekočih vsakoletnih proračunskih dohodkov. Ustanova ima trinajst mest po 1000 din na leto, in sicer devet mest za učence tehniške srednje šole in štiri mesta za učence in učenke delovodske, moške in ženske obrtne šole. Letos sta bili prosti in podeljeni dve mesti za učence tehniške srednje šole in štiri mesta za učence in učenke delovodske, moške in ženske obi lne šole. Ustanova Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani ima deset mest po 500 din na leto za učence tehniške srednje šole in petnajst mest po 400 din na leto za učence in učenke delovodske, moške in ženske obrtne šole v Ljubljani. Letos so bila prosta in podeljena štiri mesta po 500 din in deset mest po 400 din. Kr. banska uprava dravske banovine v Ljubljani je podelila devetim učencem enkratno podporo po 200 do 1500 din, skupaj 8000 din in je šolskemu vodstvu nakazala podporo 6000 din za prehrano siromašnih učencev. Iz fonda za finančno kontrolo min. fin. sta prejela dva učenca in ena učenka štipendije po din 600'—. Statistika obiska in končnega uspeha v šolskem letu 1937./1938. Šola Letnik Število Materinski jezik vseh vpisanih Končni uspeh vseh vpisanih X "a n 0 « % U v c 0 13 tn C o > _o 15 Ul 10 > L J= 0 JZ &S 15 « c id > _0 'So 3 h -0 12 >U) S 3 c 'c N to U «n 0 c >0 0 S 0 h O -o > (d t* a dobro (3) ali zadostno (2) 1 C > e 5. l nezadostno (1) sme ponavljati nezadostno (1) ne sme ponavljati c v 'a v u 0 v c > u 3 c o 3 'cd* 0. 3 Tehniška srednja šola Arhitektonsko-gradbeni odsek I. II. III. IV. 42 24 25 9 I 3 42 24 26 12 30 22 26 1'/ 40 22 24 12 1 1 1 1 1 — 1 1 1 2 3 3 16 10 16 9 5 2 4 7 7 1 1 1 1 Strojni odsek I. II. III. IV. 40 23 16 20 — 40 23 16 20 37 23 16 20 38 23 15 18 1 1 2 1 — 1 2 1 8 18 12 10 12 8 9 5 8 2 — — Elektrotehnični odsek I II. III. IV. 30 24 21 15 1 30 24 22 15 24 23 21 15 28 20 18 14 1 1 1 2 2 2 1 1 _ 1 3 1 8 4 16 11 6 10 4 6 4 1 3 3 2 — Delovodska šola Gradbeni oddelek I. II. 12 10 — 12 10 11 10 12 9 1 — — 4 3 7 7 — — — Strojni oddelek II. 21 — 21 20 20 1 — — — — 4 16 - — — — Elektroinstalaterski oddelek II. 8 — & 8 8 - — - — — 2 6 — — — Mizarski in strugarski oddelek u. 9 — 9 9 9 — — — - — 7 2 — — - — Moška obrtna šola Kiparski in rezbarski oddelek I,- III 14 - 14 13 13 1 — — - 3 10 — — — - Keramiški oddelek I.—III. 8 2 10 9 10 1 7 1 — — — Graverski oddelek I—III. 13 1 14 14 14 — — - — — 3 9 — 2 — — Ženska obrtna šola Oddelek za obleke I a Ib II. III. e 27 27 24 22 27 27 24 22 26 25 24 22 27 16 24 21 1 — 1 - 1 1 2 11 6 16 12 11 14 7 8 3 3 1 1 E E Oddelek za perilo II III. — 17 11 17 11 17 8 17 11 — — — 1 7 4 6 3 1 — Oddelek za umetna dela I. III. — 3 4 3 4 3 4 3 4 — — 1 1 1 1 2 1 — 1 — Banovinska šola za glasbila I.— III. 7 — 7 7 7 — — — - 2 4 1 — - - — Skupaj . . . 391 143 534|499 507 12 8 6 1 11 125 263 58 37 4 1 Imenik učencev (učenk) v šolskem letu 1937./1938. in obča klasifikacija Število vseh vpisanih: 534. Učencev: 391, učenk: 143. Z ozirom na končni učni uspeh so v tem imeniku navedeni pod a) učenci, ki so letnik izdelali, debelo tiskani z odličnim uspehom, ležeče tiskani s prav dobrim uspehom, ostali z dobrim ali zadostnim uspehom; b) učenci, ki so dobili samo iz enega predmeta oceno nezadostno in lahko opravljajo popravni izpit, predmet v oklepaju; c) učenci, ki niso izdelali in smejo letnik ponavljati; č) učenci, ki niso izdelali in tudi ne smejo letnika ponavljati; d) učenci, ki zaradi bolezni ali vpoklica v vojaško službo niso bili ocenjeni in smejo razred ponavljati ali opravljati razredni izpit; c) učenci, ki so med letom izstopili ali bili odslovljeni. Državna tehniška srednja šola število vseh vpisanih: 293. Učencev: 289, učenk: 4. Tehniška srednja šola, arhitektonsko-gradbeni odsek Število vseh vpisanih: 104. Učenccv: 100, učenk: 4. I. letnik. Razrednik: Ing. arch. Kos Miroslav, profesor. Abruč Ladislav Bernik Milan čizmadia Ištvan Deisinger Ludovik Gašperšič Jožef Gračner Stanislav Ham Franc K reiner Janez Ljubič Anton Lušina Gabrijel Matjašič Franc Sabolovič Zvonimir b) šifrar Stanislav Trošt Danilo Vrbinc Franc Zagradnik Jožef žagar Ivan Naglič Janez (opisna geometrija) Ncbec Alojzij (opisna geometrija) Pirc Ciril (opisna geometrija) Pirš Branko (opisna geometrija) Wester Vladimir (opisna geometrija) Cvirn Ignacij Dečman Frančišek Erjavec Ludovik Habijan Mirko Kalan Avguštin č) šeme Srečko Perzl Karel Puš Jožef Bezjak Franc Boh Ivan Fon Franc Franz Josip e) Glušič Srečko Kezele Andrej Koblar France Likar Dušan Rosina Marjan Šenčur Bogomir Turel Ivan Windisch Feliks 11. letnik. Razrednik: Ing. arch. Fatur Dragutih, profesor. Auer Anton Božnik Karel Kadunc Jožef Marovt Janez a) Martinec Anton Nastran Ivan Oman Jožef Pavlovčič Alojzij b) Rems Konrad Runovc Franc SulimanGrudsinskylvan Žerdin Štefan Antončič Josip (statika in armirani beton) Skvarč Stanislav (statika in armirani beton) Elikan Alojzij Girandon Alojzij Levični k Mihael c) Mandrino Milan Pevc Stojan Semič Stanislaj Terčelj Rudolf Pohar Vojteh e) Jerše Jože Roškar Vladislav III. letnik. Razrednik: Ing. arch. Kryl Pavel, profesor. Arko Vincencij Bezjak Aleksander Cer Viktor Cimperman Ivan čač Stanislav Gomiršek Franc Hlebš Ivan a) Kavs Ludovik Kenda Ivan Kisovec Karel Kokolj Josip Majcen Nikolaj Možina Ladislav Nastran Henrik Novak Leopold Oberžan Anton Pečan Bogomil Ulčakar Hermenegilda Usenik Jožef Zrimšek Egidij Lunder Nikolaj (statika in armirani beton) Stepančič Tomo (statika in armirani beton) štoviček Jcnda (statika in armirani beton) Verbič Ivan (nemščina) c) Lobenwein Sigfrid d) Rausavljevič Danilo IV. letnik. Ing. arch. Kregar Rado, profesor. Razrednik: Boruta Pavel Čckuta Viljem Jurjevčič Milan Kmecl Irmina Kuželički Emil Malnarič Jožef Peršič Friderik Planinec Emil Ravbar Ljudmila Saclravec Janez Seibitz Miroslav Vesel Nada Tehniška srednja šola, strojni odsek število vseh vpisanih: 99. Nobene učenke. I. letnik. Razrednik: Povšič Jože, suplent. Baznik Rihard Černe Alojzij Dular Franc Gradišek Vladimir Habič Janez Jančič Vid Japelj Viktor a) Jurše Leopold Križ Lucijan Kunaver Beno Markelj Stanislav Mastinšek Franc Poglej Leon Seifried Maksimiljan b) Šafarič Branko Škerl Jakob Tratenšek Friderik Trtnik Borislav Zagorc Emilijan Zupan Franc Žohar Franc Colja Alojzij (kemija) Jeločnik Ljuboslav (mehanika) Medič Franc (matematika) Menna Klavdij (matematika) Pucelj Janko (matematika) Rauberger Donat (opisna geometrija) škalič Ladislav (mehanika) Verbič Stanislav (matematika) Cestnik Alojzij Flach Frančišek Koželj Marijan Paternoster Josip Svetek Viktor Škafar Rajmund Škorjanc Boris Vidmar Milan Japelj Rudolf e; Sicherer Vladimir Šumbergar Andrej II. letnik. Razrednik: Ing. Premelč Stane, profesor. Ambrožič Bogdan Arzenšek Alojz Čebular Ludovik Germek Jožef Gobec Henrik Gosak Martin Jošar Štefan Koren Dušan b) Lipoglavšek Stanislav Noč Vladimir Rant Janez Skačcj Otmar Beguš Friderik (strojni elementi) Rrili Zvonimir (nemščina) Cirman Ivan (strojni elementi) Jerančič Edvard (termodinamika) Lenarčič Boris (strojni elementi) Puh Borislav (termodinamika) Terlep Matija (strojni elementi) Wedam Jožef (matematika) žižek Viljem (strojni elementi) c) Konštantin Stanislav Weissbacher Oton III. letnik. Razrednik: Ing. Hacin Fridolin, profesor. a) Prhavc Anton Šinkovec Ludovik Seljak Božidar Trampuš Emil Seljak Vojemir žerjav Radoslav Stanonik Ivan b) Dernovšek Boris (parni kotli, batni stroji, turbine in lokomotive) Knol Vincenc (mehanska tehnologija) Kralj Ivan (parni kotli, batni stroji, turbine in lokomotive) Poženel Pavel (parni kotli, batni stroji, turbine in lokomotive) Stokič Svetislav (mehanika) Logar Anton Omerza Franc Pirc Franc Počivalšelc Božidar IV. letnik. Razrednik: Ing. Tavčar Riko, profesor. Bah Mihael Baraga Alojzij Ceglar Franc Časi Bojan De-Reggi Franc Dovč Valentin Hrovat Stanislav a) Jesse Anton Komac Branko Lajovic Aleksander Mehle Ivan Peunik Oton Preinfalk Jožef Rosman Miroslav Suliman-Grudzinsky Ed in und Supan Viktor št rumbi Alojzij Vodišek Franc Zakotnik Alojzij Zupančič Anton Tehniška srednja šola, elektrotehniški odsek število vseh vpisanih: 91. Učencev: 90, učenka: 1. I. letnik. Razrednik: Ribarič Miho, profesor. Krumen Dragotin Debelak Bojan Globočnik Aleksander Grabner Vinko Gradišek Anton .leše Ludovik Kavčič Ivan Gunstek Jožef Kapi Franc a) Kosec Viktor Krasnik Miroslav Lovrenčič Boris Marn Franc Mlakar Franc Monet ti Alojzij b) Raspotnik Jakob Schröbel Anton Steinbach Herbert škafar Feliks Šušteršič Adolf Tihec Simon Meglič Rudolf (matematika) Pavlin Stanislav (kemija) Škorjanec Karel (kemija) šubelj Jože (matematika) c) Bogataj Janez e) Korošec Maks Mežik Janez Nick Gerhard Vörös Viktor II. letnik. Razrednik: Ing. Pečenko Ladislav. Blažič Vladislav Dolenc Andrej Drinovc Rudolf Kontier Zlatko a) Kožuh Jožef Kužnik Josip Logar Vladimir Poj bič Evgen Savetz Vilhelm Seifried Ivan Trampuš Ladislav Zabavnik Josip b) Drobne Josip (mehanika) Keršnik Dragotin (obča elektrotehnika) Koleša Janez (mehanika) Ladinik Janez (mehanika) Rostan Karel (matematika) Zakotnik Janez (matematika) c) Hodoscsek Koloman Koser Janez Tori Ljubomir č) Kosi Anton Zupan Avgust e) Vrščaj Stanislav III. letnik. Razrednik: Ing. Dovič Josip, profesor. Ajdič Gustav Fant ur Jožef Hanzliček Franc Japelj Janez Klenovšek Radoslav a) Koman Albin Križnič Bojan Kunaver Mihael Lenaršič Ivan Mernig Erik b) Ružič Dragutin Tomec Viktor Zorič Bogomir Zupančič Bruno Justin Janko (obča elektrotehnika) Kolman Franc (obča elektrotehnika) Por Josip (obča elektrotehnika) Šlibar Marija (mehanika) Počivavšek Marjan c) Šemrov Vladimir e) Mrak Alojzij Vidrajz Franc IV. letnik. Razrednik: Ing. Turnšek Viktor, profesor, a) Bakovnik Janez Kocmur Vilim Pirš Anton Benkovič Stanislav Kočar Anton Sever Severin Čuček Ivan Kristan Milan Škrinjar Jožef Hodnik Franc Kukec Herbert šuntajs Jožef Justin Ivan Mihevc Ivan Vojtkovszkij Emil Državna delovodska šola število vseh vpisanih: 60. Nobene učenke. Delovodska šola, gradbeni oddelek Število vseh vpisanih: 22. I. letnik. Razrednik: Kremenšek Josip, profesor. Jakop Jožef Jeras Venccslav Klopčič Jožef Masterl Marijan a) Mrhar Stanislav Okroglic Rafael Potokar Alojzij Primc Albin e) Kumerdej Filip Schischek Roman Stoje Franc Tavželj Edvard II. letnik. Razrednik: Ing. arch. Treo Rudolf, profesor. Fon Ivan Grabar Štefan Kuralt Franc Kušar Alojzij a) Ovnik Josip Rozman Franc Šinkovec Stanislav Švirt Franc Zupančič Ludovik žefran Franc Delovodska šola, strojni mojstrski oddelek Število vseh vpisanih: 21. Nobene učenke. II. letnik. Razrednik: Ing. Petrič Hinko, profesor. Rurger Jožef Čerin Mihael Gaber Rudolf Goli Karel Kogoj Vladislav Kos Jožef Kukič Ante Marc Ivan Mešiček Bogdan Murovec Alojzij Novak Mihael Novak Vincencij Pogačar Rudolf Požun Karel e) Roltauzer Rogomil Smole Ivan Stante Franc Štefančič Ivan Švajger Ivan Veretik Jernej žitnik Evgen Delovodska šola, elektroinstalaterski oddelek število vseh vpisanih: 8. Nobene učenke. Razrednik: Ing. Skočir Rudolf, profesor. a) Dolinšek Jožef Orehek Mirko Pahor Albert Prosenc Jožef Slapšak Josip šorn Alojzij Verčič Pavel Vidmar Josip Delovodska šola, mizarski in strugarski mojstrski oddelek število vseh vpisanih: 9. //. letnik. Razrednik: Dolak Adolf, strokovni učitelj, a) Brun Ivan Levec Oskar Rakovec Anton Jevnikar Anton Logar Franc Sepie Franc Knavs Anton Lutar Štefan Vrhovec Marijan Državna moška obrtna šola število vseh vpisanih: 38. Učencev: 35, učenk: 3. Moška obrtna šola, kiparski in rezbarski oddelek Razrednik: Kos Gojmir Anton, profesor. število vseh vpisanih: 14. Nobene učenke. Kajtna Matevž Kühar Franc Lakovič Vladimir I. letnik. a) Mihelič Franc Šubic Ivan Tomazin Janez Žnidaršič Anton c) Lah Marjan II. letnik. a) Rrejc Vladimir Jakič Vladimir Lavrič Alojzij Lipoglavšck Ciril Perko Lojze III. letnik. a) Turk Vinko Moška obrtna šola, keramiški oddelek število vseli vpisanih: 10. Učencev: 8, učenke: 2. I. letnik. a) Artač Ivan Maher Marko Mašič Janko b) Vatovec Milan (obrtno računstvo in kalkulacija) e) Šlibar Franc II. letnik. Čop Adelhajda Kisovec Janez Kenda Stane Tome Avguštin Ul. letnik. a) „ Runter Sonja Moška obrtna šola, graverski oddelek število vseh vpisanih: 14. Učencev: 13, učenka: 1. I. letnik. a) Ivelbel Mirko Vilhelm Vladimir Kenda Miroslav Volavšek Ivan c) Keržič Anton II. letnik. a) Franzot Anton Ivrajšič Vladimir Fuchs Alojzij Ojsteršek Josip c) Cesar Milena III. letnik. a) Hočevar Ciril Leskovic Vladimir Kuclar Leopold Zuljan Srečko Državna ženska obrtna šola število vseh vpisanih: 135. Ženska obrtna šola, oddelek za krojenje in šivanje oblek Število vseh vpisanih: 100. I.a letnik. Razrednica: Pogačar Margareta, strokovna učiteljica-pripravnica. Bednar Julijana Benčič Vera Bergant Milena Grzinič Zdenka Jelnikar Frančiška Jurečič Silva Kavčič Marija Keše Vida a) Kovačič Vera Kunaver Marija Majeršič Marija Mašič Marija Minatti Vlasta Obranovič Jožefa Ocvirk Sonja Pahor Danijela h) Rupnik Ivica Sedlar Marija Seljak Ana Stele Marjeta Urbančič Milena Zavec Ana Požar Vlada (obrtno računstvo in kalkulacija) Senica Hilda (obrtno računstvo in kalkulacija) žužek Marija (obrtno računstvo in kalkulacija) c) Mencin Jožefa e) Novak Cirila Razrednica: Bizjak Marija Bogataj Helena Dobnik Ivana Gallasch Helga Ilovar Marija Keržič Milena Kokalj Branka I.b letnik. Cerk Ana, obrtna učiteljica. a) Kruljc Ljudmila Mahnič Marija Mikuš Marija Mučič Ljudmila Novak Cirila Rudi Ana Sotler Bogomira b) Stojanovič Božana Subašič Vanda Svetlin Ida Šemrov Olga škafar Marija Teršar Hermina VVolhar Danica Beltram Štefanija (obrtno računstvo in kalkulacija) Pivk Marija (obrtno računstvo in kalkulacija) Zorman Marta (obrtno računstvo in kalkulacija) c) Urbič Hedvika Borštnar Milena e) Jeločnik Jožefa II. letnik. Razrednica: Jarc Marija, strokovna učiteljica-pripravnica. Bizjak Miloška Debcvec Amalija Dragar Agata Ilavliček Silva Heb ein Marija Hočevar Cirila Kokalj Vera Kryl Jerica a) Lavrenčič Pavla Lavrič Irena Leban Ana Mišvelj Frančiška Mlinar Silva Persoglio Anica Planinec Silva Ribič Marija Rihtarič Nada Rodič Rajka Schrimpf Herta Sever Ludvika Tomc Emilija Torkar Majda Ujčič Bogomila Urbar Frančiška III. letnik. Razrednica: Hrovatin Ljudmila, strokovna učiteljica-pripravnica. Bricelj Ivana Brolili Ivana Ceraj-Cerič Stanislava Cerar Danica Gaspari Marija Hladky Miroslava Hribar Antonija Jerala Adalberta a) Kerin Ana Kreutzer Albina Legan Olga Ovin Veronika Petek Marlenka Peterlin Slava Rannacher Gilda Rupar Danica Rus Ana Rus Danijela Senica Ivana Šinkovec Vera Vičar Tatjana Vodopivec Tatjana Ženska obrtna šola, oddelek za krojenje in šivanje perila število vseh vpisanih: 28. II. letnik. Razrednica: Hiibl Marija, obrtna učiteljica. Keršič Štefanija Kubelj Katarina Kunstelj Ana Leben Ana Legiša Mavrica a) Miklič Marija Novotny Milena Poznič Nada Smrekar Dragomira b) Šuštar Veronika Šušteršič Milena Vratič Valentina Watzak Stanislava Bulc Veronika (obrtno računstvo in kalkulacija) Možina Miroslava (obrtno računstvo in kalkulacija) Zabukovšek Ruša (obrtno računstvo in kalkulacija) c) Makovec Elizabeta III. letnik. Razrednica: Svetec Vera, strokovna učiteljica-pripravnica. a) Ambrož Marija Južina Ljudmila Dolenc Emilija Kogej Marija Gostiša Marjana Slavič Jožica Spreitzer Štefanija Vagaja Marija Hiršman Danijela Miklavec Jožefa Zupan Marija Ženska obrtna šola, oddelek za umetna dela (vezenje) število vseh vpisanih: 7. Razrednica: Sluga Marija, obrtna učileljica. I. letnik. a) Brandner Janja Magušar Jožefa b) Novak Danijela (obrtno računstvo in kalkulacija) III. letnik. a) Jakulin Ljubica Smrekar Katarina Kralj Frančiška Širca Marija Banovinska šola za glasbila število vseh vpisanih: 7. Nobene učenke. Razrednik: Mušič Miha, banov, pogodbeni učitelj. Tome Alojzij I. letnik. a) Karat Ivan Šolar Franc Bertoncelj Friderik II. letnik. a) Turšič Jožef III. letnik. a) Kladvar Jožef Snoj Leopold Završni izpiti Jesenski rok septembra 1937. Završni izpiti so sc vršili: na arhitektonsko-gradbenem odseku tehniške srednje šole pismeni od 9. do 14. septembra, ustni dne 15. septembra; na strojnem odseku tehniške srednje šole pismeni 10. in 11. septembra, ustni 14. septembra; na elektrotehniSkem odseku tehniške srednje šole pismeni 10. in 11. septembra, ustni 14. septembra; na gradbenem oddelku delovodske šole pismeni 11. in ustni 15. septembra; na oddelku za krojenje in šivanje perila ženske obrtne šole pismeni 10. in ustni 11. septembra. Uspeh izpitov: Na arhitektonsko-gradbenem odseku tehniške srednje šole so opravili izpit: Jeglič Vladislav Lokar Aleksander Vajda Zdenka Kremžar Viljem Šalamun Franc 1 kandidat je bil odklonjen za leto dni. Na strojnem odseku tehniške srednje šole so opravili izpit: Bodner Anton škof Viktor Martinšek Anton Zabret Štefan Na elektrotehniškem odseku tehniške srednje šole so opravili izpit: Dovjak Zdravko Lapajnar Viktor Klopčič Franc Bratko Djuro Na gradbenem oddelku delovodske šole sta opravila izpit: Plečnik Franc Sirnik Frane Na oddelku za krojenje in šivanje perila ženske obrtne šole so opravile izpit: Kegu Terezija Savšek Martina Glavni rok junija 1938. Završni izpiti so se vršili po sledečem redu: Praktični izpiti: od 1. marca dalje na mizarskem in strugarskem mojstrskem oddelku delovodske šole in na banovinski šoli za glasbila med rednim praktičnim poukom; od 16. do 25. maja na strojnem mojstrskem oddelku delovodske šole in na moški obrtni šoli; od 18. do 25. maja na ženski obrtni šoli. Pismeni izpiti: od 30. maja do ‘2. junija na odsekih tehniške srednje šole in na gradbenem, strojnem mojstrskem in elektroinstalaterskem oddelku delovodske šole; od 30. maja do 1. junija na mizarskem in strugarskem oddelku delovodske šole; od 30. do 31. maja na moški obrtni šoli; od 31. maja do 2. junija na ženski obrtni šoli. Ustni izpiti: 7. in 8. junija na arhitektonsko-gradbenem in strojnem oddelku tehniške srednje šole; 9. in 10. junija na elektrotehniškem odseku tehniške srednje šole; 9. junija na gradbenem oddelku delovodske šole; 10. junija na mizarskem in strugarskem mojstrskem oddelku delovodske šole; 11. junija na elektroinstalaterskem oddelku delovodske šole, na moški obrtni šoli in na banovinski šoli za glasbila; 13. in 14. junija na strojnem mojstrskem oddelku delovodske šole in na ženski obrtni šoli. Izpraševalni odbor: Predsednik: Presl Mihajlo, inšpektor strokovnih šol za dravsko bano- vino; podpredsednik: profesor ing. Novak Leo, vršilec dolžnosti direktorja; člani odbora: vsi člani izpraševalnih komisij; zapisnikar: prolesor ing. Hladnik Stanko. Izpraševalne komisije: Tehniška srednja šola, arhiteklonsko-gradbeni odsek: Predsednik: profesor ing. arcli. Kryl Pavel. Člani: profesor ing. arch. Kregar Rado (gradbene konstrukcije, projektiranje zgradb); profesor ing. škof Rudolf (statika in armirani beton); profesor ing. šuklje Ludovik (ceste, železnice, mostovi in hidrotehnika, geodezija); profesor Tominec Ivan (slovenščina), zapisnikar. Tehniška srednja šola, strojni odsek: Predsednik: profesor ing. Turnšek Viktor. člani: profesor ing. Dovič Josip (obča elektrotehnika in elektriški stroji); profesor ing. Hacin Fridolin (hidravliški stroji in črpalke); profesor ing. Hladnik Stanko (jeklene konstrukcije in dvigala), zapisnikar; ing. Pečenko Ladislav (mehanika); profesor ing. Tavčar Riko (strojni elementi, mehanska tehnologija, parni kotli, batni stroji, turbine in lokomotive, motorji z notranjim izgorevanjem); profesor Tominec Ivan (slovenščina). Tehniška srednja šola, elektrotehniški odsek: Predsednik: profesor ing. Premelč Stane. člani: profesor ing. Debelak Joža (elektriška merjenja in preizkusi strojev), zapisnikarica; profesor ing. Grogi Roman (elektriški stroji); ing. Pečenko Ladislav (toplotni motorji); profesor Tominec Ivan (slovenščina) ; profesor ing. Turnšek Viktor (obča elektrotehnika, praktična elektrotehnika, hidravliški motorji). Delovodska šola, gradbeni oddelek: Predsednik: profesor ing. arch. Kregar Rado. člani: profesor ing. Dimnik Stanko (gradbeno poslovanje); profesor Jurančič Janko (slovenščina in spisje), zapisnikar; profesor ing. arch. Kryl Pavel (matematika, gradivoslovjc); profesor ing. škof Rudolf (statika in armirani beton); profesor ing. arch. Trco Rudolf (stavbarstvo in gradivoslovjc). Delovodska šola, strojni mojstrski oddelek: Predsednik: profesor ing. Premelč Stane. člani: profesor ing. Hladnik Stanko (matematika, mehanska tehnologija); strokovni učitelj Kunaver Karel (praktično delo); profesor Lenarčič Janko (slovenščina in spisje), zapisnikar; strokovni učitelj Mirtič Josip (praktično delo); profesor ing. Petrič Hinko (mehanika, strojegradba). Delovodska šola, elektroinstalaterski oddelek: Predsednik: profesor ing. Turnšek Viktor. Člani: profesor ing. Hladnik Stanko (matematika), zapisnikar; profesor Lenarčič Janko (slovenščina in spisje); profesor ing. Petrič Hinko (mehanika); profesor ing. Skočir Rudolf (obča elektrotehnika, praktična elektrotehnika) . Delovodska šola, mizarski in strugarski mojstrski oddelek: Predsednik: profesor ing. arch. Kryl Pavel, člani: obrtni učitelj Brenčič Franjo (konstrukcijski nauk); strokovni učitelj Dolak Adolf (nauk o motorjih, tehnologija); profesor Klinc Stanislav (računstvo in obrtna kalkulacija), zapisnikar; profesor Lenarčič Janko (slovenščina in spisje); strokovni učitelj Mercina Josip (detajliranje, praktični pouk). Moška obrtna šola, kiparski in rezbarski, keramiški in graverski oddelek: Predsednik: profesor Sever Anton. člani za vse oddelke: profesor Klinc Stanislav (obrtno računstvo in kalkulacija) ; profesor Lenarčič Janko (slovenščina in spisje), zapisnikar; profesor Žnidarčič Ivan (umetniško oblikoslovje). član za kiparski in rezbarski oddelek: profesor Kralj Fran (anatomija človeškega telesa, tehnologija, praktično delo). član za keramiški oddelek: obrtni učitelj Heran František (tehnologija, praktična keramiška kemija, praktično delo). Član za graverski oddelek: obrtni učitelj Užnik Rudolf (mehanska tehnologija, praktično delo). Ženska obrtna šola, oddelek za krojenje in šivanje perila, oddelek za krojenje in šivanje oblek in oddelek za umetna dela (vezenje): Predsednica: obrtna učiteljica Hübl Marija. člana za vse oddelke: profesor Klinc Stanislav (obrtno računstvo in kalkulacija) ; predmetna učiteljica Kravos Angela (slovenščina in spisje), zapisnikarica. Član na oddelku za krojenje in šivanje perila: strokovna učiteljica Svetec Vera (krojno risanje, tvarinoslovje, praktično delo). član na oddelku za krojenje in šivanje oblek: strokovna učiteljica Hrovatin Ljudmila (krojno risanje, tvarinoslovje, praktično delo). Člana na oddelku za umetna dela (vezenje): obrtna učiteljica Sluga Marija (tvarinoslovje, praktično delo); profesor šantcl Saša (strokovno risanje). Banovinska šola za glasbila: Predsednik: profesor šantel Saša. Člana: strokovni učitelj Dolak Adolf (tehnologija lesa), zapisnikar; strokovni učitelj Mušič Miha (kalkulacija, teorija glasbil, praktično delo). Uspeh završnih izpitov v glavnem roku Tehniška srednja šola, arbitektonsko-gradbeni odsek. Kandidatov 13, letošnjih učencev 12, predlanski učenec 1. Izpit so opravili: čekuta Viljem Kuželički Emil Ravbar Ljudmila čelešnik Fran Malnarič Jožef Sadravec Janez Jurjevčič Milan Peršič Friderik Seibitz Miroslav Kmecl Irmina Planinec Emil Vesel Nada 1 kandidat je bil odklonjen za tri mesece. Tehniška srednja šola, strojni odsek. Kandidatov 20 letošnjih učencev. Izpit so opravili: Ceglar Franc Dovč Valentin Komac Branko časi Bojan Hrovat Stanislav Lajovic Aleksander De Reggi Franc Jesse Anton Mehle Ivan Peunik Oton Suliman-Grudzinski št rumbi Alojzij Preinfalk Jožef Edmund Zakotnik Alojzij Rosman Miroslav Supan Viktor Zupančič Anton 1 kandidat jc med izpitom odstopil, 1 kandidat je bil odklonjen za 3 mesece in 1 kandidat je bil odklonjen za leto dni. Tehniška srednja šola, elektrotehniški odsek. Kandidatov 12 letošnjih učencev (3 učenci sc niso prijavili). Izpit so opravili: Benkovič Stanislav Kukec Herbert Škrinjar Jožef Čuček Ivan Mihevc Ivan Šuntajs Jožef Justin Ivan Pirš Anton Vojtkovszkij Emil Kristan Milan 1 kandidat je bil odklonjen za 3 mesece in 1 kandidat je bil odklonjen za leto dni. Delovodska šola, gradbeni oddelek. Kandidatov 10 letošnjih učencev. Izpit so opravili: Fon Ivan Ovnik Josip švirt Franc Grabar Stefan Rozman Franc Zupančič Ludvik Kuralt Franc Šinkovec Stanislav žefran Franc Kušar Alojz Delovodska šola, strojni mojstrski oddelek. Kandidatov 20, letošnjih učencev 19 (1 učenec se ni prijavil), lanski učenec 1. Izpit so opravili: Burger Jožef Kukič Ante Požun Karel Čerin Mihael Marc Ivan Smole Ivan Frandolič Ivan Mešiček Bogdan Staute Franc Gaber Rudolf Murovec Alojzij Štefančič Ivan Goli Karol Novak Mihael Švajger Ivan Kogoj Vladislav Novak Vincencij žitnik Evgen Kos Jožef Pogačar Rudolf Delovodska šola, elektroinstalaterski oddelek. Kandidatov 8 letošnjih učencev. Izpit so opravili: Dolinšek Jožef Prosenc Jožef Verčič Pavel Orehek Mirko Slapšak Josip Vidmar Josip Pahor .Albert šorn Alojzij Delovodska šola, mizarski in strugarski mojstrski oddelek. Kandidatov 9 letošnjih učencev. Izpit so opravili: Brun Ivan Levec Oskar Rakovec Anton Jevnikar Anton Logar Franc šepic Franc Knavs Anton Luthar Štefan Vrhovec Marijan Moška obrtna šola, kiparski in rezbarski oddelek. Kandidat 1 letošnji učcnec. Izpit je opravil: Turk Vinko Moška obrtna šola, keramiški oddelek. Kandidatinja 1 letošnja učenka. Izpit je opravila: liauter Sonja Moška obrtna šola, graverski oddelek. Kandidati 4 letošnji učenci. Izpit so opravili: Hočevar Ciril Leskovic Vladimir Kuclar Leopold Zuljan Srečko ženska obrtna šola, oddelek za krojenje in šivanje oblek. Kandidatinj 22 letošnjih učenk. Izpil so opravile: Bricelj Ivana Kerin Ana Rupar Danica Brolih Ivana Kreutzer Albina Iius Ana Ceraj-Cerič Stanislava Legan Olga Hus Danijela Cerar Danica Ovin Veronika Senica Ivana Gaspari Marija Petek Marlenka Šinkovec Vera Hladky Miroslava Peterlin Slava Vičar Tatjana Hribar Antonija Raunacher Gilda Vodopivec Tatjana Jerala Adalberta ženska obrtna šolj| *x» II M W W ax2 “ ~6~ s = 50 izračunaj količini a1 in 3. V trapccu s ploščino 72 m- jc ena osnovnica za 3 m daljša nego dvojna druga osnovnica in višina je enaka razliki obeh osnovnic. Koliki sta osnovnici a in b? 4. Plačniku sc jc radi prekoračenja plačilnega roka zaračunalo na 5 % zamudnih obresti din 107,50. Kdaj bi bil moral plačati svoj dolg v znesku din 8.600? Statika in armirani beton: A. Zid a rji i n k a m n o s e k i : 1. železobetonska preklada z razpetino l = 3,0 m, širino b = 51 cm in višino h = 40 cm jc obremenjena s 4 m visokim oprečnim zidom. Presodi, če jc višina prostoležeče preklade zadostna in izračunaj potrebno armaturo. Nariši za preklado armaturni načrt. 2. Izračunaj nosilnost jeklenega stebra, ki je sestavljen iz dveh U - profilov No. 1(5 v razmaku a = 10 cm, ako znaša višina stebra h = 4 m in razmak zveznih zaplat 1 m. 3. Določi napetosti v temelju opornega zidu za prerez po sliki 2., upoštevajoč naslednje podatke: naravni pobočni kot

redložiti dne 1. ali 2. sept. prošnjo za vpis (prijavo) v prvi letnik. Prijavi je treba priložiti samo letno izpričevalo našega zavoda. V soboto, dne 3. septembra dopoldne bodo strokovne komisije učiteljskega zbora po došlih prijavah in izpričevalih odločile, kdo od prijavljenccv se na podlagi predloženih šolskih izpričeval sprejme v šolo. Imenik teh učencev (učenk) bo ob Ki. uri objavljen na razglasni deski. Vsi ti učcnci (učenke) morajo priti še k zdravniškemu pregledu. Bolehni, fizično nesposobni ali manj sposobni se v šolo ne smejo sprejeti. V ponedeljek, dne 5. septembra, bo ob 8. uri zdravniški pregled tistih prijavljenccv, ki sc na podlagi izpričeval sprejmejo v šolo. Po zdravniškem pregledu bo takoj isti dan do 12. ure vpisovanje sprejetih učencev (učenk) z Vplačevanjem šolnine in drugih pristojbin. V' vsak prvi letnik se sprejme samo omejeno število učencev (učenk). A ko učenec (učenka) ne pride k zdravniškemu pregledu ali se po pregledu v določenem roku ne vpiše s plačan jem šolnine in drugih pristojbin, nima več pravice do vpisa in se na to mesto sprejme drug učenec (učenka). Vpisovanje v višje letnike bo v sredo, dne 7. septembra od 8. do 11. ure. Ob vpisu v višji letnik mora učenec (učenka) predložiti prošnjo za vpis (prijavo) in ji priložiti zadnje letno izpričevalo. Učenec, ki je moral opravljati počitniško prakso, mora z letnim izpričevalom predložiti tudi dnevnik in dokazilo o počitniški praksi. Tiskovina za prošnjo za vpis (prijavo) sc dobi pri šolskem služitelju. A ko se učenec (učenka) ta dan ne vpiše s prijavo in s plačanjem šolnine in drugih pristojbin in ne more svojega izostanka zadovoljivo opravičiti, izgubi pravico do vpisa. Naknadno vpisovanje Po 3. septembru za prve letnike in po 7. septembru za višje letnike se dovoljuje vpis samo v izrednih primerih. Naknadni vpis dovoljuje direktor sam do dne 20. septembra, ministrstvo trgovine in industrije ali banska uprava pa najdalje do dne 10. oktobra. Po tem dnevu sc ne sme noben učenec več vpisati. Sprejemni izpiti Sprejemnih izpitov vobče ni. Samo učenci, ki so dovršili moško obrtno (mojstrsko-dclovodsko ali obrtno) šolo, in učenci, ki so dovršili štiri razrede srednje ali tej podobne šole v inozemstvu, morajo za morebitni sprejem v prvi letnik kakega odseka tehniške srednje šole opraviti dopolnilni izpit po predlogu direktorja in po pristojni odobritvi ministrstva trgovine in industrije ali banske uprave. Redni pouk se bo pričel na vseh šolskih oddelkih in letnikih v soboto, dne 10. septembra. Vsi učenci in učenke se morajo ta dan ob 8. uri zbrati v svojih učilnicah. Vplačila pri vpisu V kolkih : Za vpis vsakega učenca (učenke) je treba izpolniti pravilno kolkovano prijavo. Kolkovina za to prijavo znaša: a) za odseke tehniške srednje šole . . . . . din 50’— b) za oddelke delovodske in druge obrtne šole . . „ 10'— Učenci, ki prosijo za vpis v prve letnike odsekov, naj zaenkrat kol-kujejo prošnjo za vpis s kolkom 10 din. Oni učenci, ki bodo sprejeti, bodo dopolnili takso za vpis na 50 dinarjev na ta način, da bodo na prijavo prilepili še za 40 dinarjev kolkov. V goto v i n i plača vsak učenec (učenka): 1. šolnino (po tar. post. 318 a zakona o taksah)- . din .............. 2. v fond po zakonu o zdravstveni zaščiti učencev . „ 20'— 3. v šolski sklad......................................„ 10'— din 30’ 10- 4. za tiskovine (izveslje za šolsko leto 1938./1939. l)rijave, izpričevala, potrdila, pravilnike itd.) 5. premijo za zavarovanje proti nezgodam . Novi učenci plačajo poleg zgoraj navedenih zneskov še: 6. kavcijo: a) na odsekih tehniške srednje šole .... h) na oddelkih delovodske šole........................ c) na oddelkih moške in ženske obrtne šole . Kavcijo morajo pri vpisu vplačati tudi stari učenci, ki jc nimajo šc vplačane. Kavcijo vplačujejo učenci (učenke) kot varščino za plačevanje običajnih šolskih prispevkov in izrednih odškodnin za povzročene škode na šolskem inventarju, učilih, orodju ali materialu. Po odhodu učenca (učenke) z zavoda sc izplača cela kavcija, ako so poravnane vse šolske obveznosti; v nasprotnem primeru sc izplača le ostanek po odračunanem dolgu. din 100-„ 100' „ 50’ Šolni ina Pri vpisu na državne šole plačujejo učenci (učenke) šolnino v gotovini; pri vpisu na banovinsko šolo za glasbila sc šolnina ne plačuje. Šolnina se plačuje v gotovini po naslednji razpredelnici: Višina davka na leto Tehniška srednja šola Delovodska, moška in ženska obrtna šola dinarjev dinarjev nad 800'— do 1.000'- 100'- 37'50 „ 1.000'— „ 3.000'— 150- 56'25 „ 3.000'- „ 5.000'— 200'- 75- „ 5.000-- „ 6.000*— 350'- 131 25 „ 6.000'- „ 7.000- 400 - 150-— „ 7.000 — „ 8.000-— 500-- 187-50 „ 8.000'- „ 9.000 — 650-— 243-75 „ 9.000'- „ 10.000'- 800'- 300-- „ 10.000'- „ 12.000'— j O O o T—' 375-- „ 12.000'- „ 15 000 — 1.500-- 562-50 „ 15.000'— „ 20.000'- 2.000'- 750-- „ 20.000'— „ 25.000'- 2.500'— 937-50 „ 25.000'- „ 30.000'- 3.000 - 1.125'— „ 30.000'— „ 40.000'— 3.500 — 1.31250 „ 40.000'— „ 50.000'- 4.000'- 1.500-— Nad din 50.000'— davka se plača na vsakih nadaljnih začetnih din 1.000'— še po din 10'— več. O s n o v a za plače v a n j e šolnine je s c š t c v c k n e p o - s r c d n i h davkov roditeljev in učene a. Za učence, katerih roditelji imajo po več otrok v šolah, sc plačuje: a) za prvega otroka polna šolnina po tej razpredelnici; b) za ostale otroke polovica šolnine. Pri pobiranje šolnine se smatra za prvega otroka tisti, ki je vpisan v šolo višje stopnje, oziroma v višji razred s predpisano večjo šolnino ne glede na starostna leta. Učenci v šolah brez šolnine ne pridejo v poštev pri odmeri šolnine za ostale otroke. če je davčni zavezanec kakšnega davka oproščen, bo moral plačevati šolnino po celotnem davčnem predpisu, vštevši tudi oproščeni davek. Za učence, katerih roditelji z njimi vred plačajo manj kot din 800'— davka na leto, se šolnina ne plačuj e. Na podlagi ubožnega izpričevala ne bo nihče oproščen šolnine. Otroci tujih podanikov, ki so jim roditelji v naši državi stalno nastanjeni, plačajo enako šolnino in na enak način kakor naši državljani. Otroci tujih podanikov, ki hodijo pri nas v šolo, ki pa jim roditelji žive v inozemstvu, morajo predložiti overovljen prevod potrdila o višini davka pristojnega oblastva v državi, ki ji pripadajo in kjer stalno žive. Višina davka se bo preračunala v denar naše države po državnem tečaju za dotični mesec. Potrdila o višini davkov Vsak učenec, odnosno oseba, ki prijavlja učenca za vpis, mora izročiti z 20 dinarji kolkovano potrdilo pristojnega oblastva o velikosti neposrednega davka roditeljev (očeta in matere) in učenca, če je temu davek predpisan. Potrdil, ki služijo kot podluc/a odmerjeni šolnini, uprava šole ne bo vrnila. Tudi učenci, ki se sami vzdržujejo, morajo predložiti potrdilo o višini davka roditeljev, če jih dotični učenci še imajo. Potrdila o višini davka bodo izdajala davčna oblastva, pri katerih je dotična oseba obdavčena. Ako je oseba obdavčena pri več davčnih upravah, mora prinesti potrdila vseh teh uprav. Državni in samoupravni uslužbenci, ki plačujejo le uslužbenski davek, dobe potrdila pri uradu, kjer prejemajo plačo, upokojenci pa pri blagajnicah, kjer jim izplačujejo pokojnino. Osebe, ki plačujejo uslužbenski davek svojemu službodajalcu, dobe pri tem službodajalcu potrdilo o višini pobranega davka. Ako imajo vse te osebe (državni, samoupravni uslužbenci, upokojenci in osebe, ki plačujejo uslužbenski davek svojemu službodajalcu) poleg svojih službenih prejemkov še drugo lastnino ali dohodek, ki zanj plačujejo davek pri davčnih upravah, morajo od teli davčnih uprav dobiti potrdila o višini davka. Za potrdila o višini davka je treba zaprositi s kolkovano vlogo (kolek 10 dinarjev) in priložiti neuničen kolek za 20 dinarjev. Osnova za plačilo šolnine je tako temeljni, kakor dopolnilni davek. šolnina se odmeri po skupni vsoti davka na vseh potrdilih. S potrdili o višini davkov mora izročiti učenec na četrtinki pole spisano in od očeta svojeročno podpisano izjavo : Podpisani izjavljam, da niti jaz niti moja žena niti moj sin (moja hči) nimamo za obdavčenje druge imovine ali dohodkov razen onih, o katerih sem izročil potrdila o davkih. V Ljubljani dne...........................1938. (Podpis in točen naslov očeta.) Za v j) i s več otrok v razne šole zadošča, da se pri pristojnem oblastvu sestavi in potrdi več prepisov izdanega potrdila o višini davka, tako da se za učenca, ki plača polno šolnino, priloži izvirnik, za druge pa prepise. Vsak tak prepis mora biti kolkovan s kolkom za 10 dinarjev. Za vpis več otrok na istem zavodu zadošča eno potrdilo za najstarejšega otroka. Proti polovični šolnini bodo ostali otroci vpisani proti izročitvi dokaza o opravljenem vpisu in plačani polni šolnini za šolsko najstarejšega otroka. Za tak dokaz je smatrati priznanico ali overovljen duplikat priznanice o pobrani polni šolnini dotične šole višje stopnje. Duplikat priznanice overovi šolsko ravnateljstvo, ki ga je izstavilo. Za primer, da šolsko najstarejšega otroka, ki plača polno šolnino, vpišejo kesneje, so roditelji, oziroma skrbnik dolžni predložiti šoli, kamor vpišejo ostale otroke, iz j a v o z navedbo šole in roka, predvidenega za vpis v šolo, ki jo navaja izjava, da bodo šolsko najstarejšega otroka vpisali v šolo višje stopnje. Tudi na podlagi take izjave bodo ostali otroci vpisani proti polovični šolnini. To izjavo bo naša šolska uprava hranila do konca roka, predvidenega za vpis v šolo, ki jo navaja izjava. Ako roditelji ali skrbniki ne predlože pravočasno dokaza o opravljenem vpisu in plačani šolnini za šolsko najstarejšega otroka, bo naša šolska uprava poslala dotične izjave pristojni davčni upravi zaradi nadaljnjega postopka, ki je določen za nezadostno plačane takse. Roditelji in skrbniki sc opozarjajo na posledice, ako pravočasno nc predložijo dokaza o vpisu in o plačani šolnini za šolsko najstarejšega otroka. Oče, odnosno skrbnik učenca (učenke) mora v tem primeru pri vpisu, razen potrdila in izjave o davkih, izročiti tudi izjavo, ki naj se glasi: Izjava Podpisani izjavljam, da bom sv°j(;8a sina....................................... Svojo hčerko (priimek in ime) v šolskem letu 1938./1939. vpisal v....................semester....................., razred ................................kjer se vrši vpisovanje od dne....................... (navedba šole) do dne........................ 1937. Priznanico ali overovljen duplikat priznanice o plačani polni šolnini bom izročil najpozneje do konca tega roka. Tudi izjavljam, da sem bil opozorjen na posledice, ako pravočasno ne predložim dokaza o vpisu in o plačani polni šolnini za svojega zgoraj imenovanega šolsko najstarejšega otroka. V Ljubljani dne................................ 1938. (Podpis in točen naslov očeta, odnosno skrbnika.) Tiskovine za obe navedeni »izjavi« se dobe brezplačno pri šolskem služitelju. Opomba Starši (varuhi) učencev dobijo vsa potrebna pojasnila in nasvete med počitnicami v direkcijski pisarni ob delavnikih od !). do 10. ure. Za eventualne pismene odgovore sc morajo priložiti znamke. Vsebina Stran Ob petdesetletnici našega zavoda.............................................3 Učiteljski zbor v šolskem letu 1937.11938....................................5 Šolski uslužbenci.......................................................8 Izpremembe in osebne zadeve učiteljskega zbora ... 9 Izpremembe in osebne zadeve ostalega osebja . . . . 11 Šolski letopis .............................................................12 Važnejši uradni spisi..................................................13 Poučne ekskurzije......................................................14 Počitniška praksa......................................................14 Zahvala................................................................15 Zavarovanje učencev ... l(i Darila.................................................................16 Denarni skladi........................................................l(i Ustanove in podpore v šolskem letu 1937.11938..........................17 Statistika obiska in uspeha v 'šolskem letu 1937./1938. . . . 18 Imenik učencev (učenk) v šolskem letu 1937.11938....................... 19 Završni izpiti..............................................................31 Jesenski rok septembra 1937........................................... 31 Glavni rok junija 1938................................................ 31 Uspeh završnih izpitov 1938........................................... 34 Naloge za pismene završne izpite............................................37 Objave o pričetku šolskega leta 1938.11939................................ 4 - v! • - ■ V'-- ■'. :' - . ' r *. ■ ?,s< j . ,/ ®T; :;4,¥-' '■' .■■/■* ,' ^ ) i-■?• C^;V/: :>;: K'A +:V- ■'■"','■■■ : v/-:,,' ”■ : r^:'f#'twY',J1"’/ «sairaJ^fe .'-?fc > ^ :»V A.- ‘. I ■’ S®Äa|: i&Si »^MWbI'ÄW Pi»