Poštnino plačana v gotovini
Uredništvo: Dalmatinova 8 - Uprava; Šelenburgova 7/11 - Naročnina: Letno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din - Čekovni račun št. 17,152
Izhaja vsak peta k.
ŠTEVILKA 17
V LJUBLJANI, 21. MAJA 1937
Posamezna
številka
1 DIN
Dr. Dinko Puc:
Denarna politika v naši državi
Le medsebojno podpiranje in vzajemno delovanje more roditi pravilne uspehe
Svoječasno smo že poudarjali, kako škodljivo je za narodno gospodarstvo, da se pretežni del razpoložljivega ljudskega denarja nalaga v centralnih državnih zavodih, od koder ga je zelo težko dobiti za podporo našega gospodarstva. Nabiranje velikih kapitalov v Poštni hranilnici in Hipotekarni banki služi v prvi vrsti potrebam finančnega ministra, ne pa potrebam naše trgovine, industrije, obrti in kmetijstva. Le komaj 10 odstotkov vseh kreditov je bilo- dovoljenih zasebnemu gospodarstvu.
NI o v o odtegnjenj £ tekočih s r ei d s t e v je povzročila uredba o zaščiti kmetov, ki centralizira vse prispevke v Priv. agrarni banki.
Zato danes, ko imamo že pregled 31 o vzrokih gospodarske krize « o njenem poteku, z mirno dušo lahko> rečemo, da je bila gospodarska kriza pri nas hujša in težja, kot drugod, vsled zgrešene denarne politike naših centralnih denarnih zavodov in da se bo tudi ozdravljenje mnogo boli zakasnilo, ako te politike ne Izpreme-nimo prav korenito.
Zasebno gospodarstvo je navezano v prvi vrsti na bančne zavode, ki so po zakonu dolžni polagati javne račune: Ti zavodi so danes — z malimi izjemami — v najtežjem položajlu. Cela vrsta zavodov je že likvidirala, nekaj jih je v stanju likvidacije, od ostalih pa jih je nad polovico pod zaščito. Vloge so še vedno zamrznjene, kupčija s hranilnimi knjižicami cvetev kot je cvetela, a od nikoder ne vidimo nobene resne akcije za odpravo neznosnih razmer.
Vzrok je v tem, da zlasti Narodna banka ne vodi denarne politike v interesu splošnega našega gospodarstva, marveč v tem, da zasleduje načela zasebnega podjetja >
VAve*\* %\ \'h	Ka	t„\ &v>KTa o^j^	TaVo	v.
\5a Nailaika 'i	n, Ki vV " V •, ' \ \tv.v- > ;\'t 's x'
Tu ne velja ugovor, da je Narodna banka imela velike izgube pri gotovih podjetjih. Izgube so nastale tam, k:er so odločevali osebni in prijateljski stiki, niso pa nastale tam, kjer teh ni bilo, kakor n. pr. pri mas v Sloveniji. Ml pa ravno želimo^ da n fci'i l \\ Narodna banka iw\'\\v>\ \ bv v\ v, \ 'A \ v	\	v postane last vsega n a S e g a
naroda, kateremu bo služila kot naiiodtočilnejši urejevalec denarnih razmer v državi.
Centralni denarni zavodi ne smejo videti v zasebnih denarnih zavodih svojih konkurentov. Tako stališče je malenkostno in predstavlja nerazumevanje pomena gospodarske organizacije. Vsak centralizem, vsak monopol je škodljiv. Le medsebojno podpiranje in vzajemno delovanje more roditi pravilne uspehe. Centralni državni zavodi se morajo osvoboditi egoistične politike ter se s tem usposobiti, da drže v pravih mejah tako politiko privatnih zavodov. Država pa mora z zakonom o denarnih zavodih pravilno zavarovati interese njihovih vlagateljev, upnikov in dolžnikov.
Dr, M. Korun:
Nejasni pojmi
i.
Preden nadaljujemo s svojimi mislimi, ki smo jih pod naslovom "Samouprave« priobčili v nekaterih zadnjih številkah in ki naj omogočijo samostojnejše premišljevanje o notranji ureditvi naše drža-v,e’ smatramo za potrebno, da poskušamo obrazložiti nekaj državno'-pravnih pojmov.
Pravimo, da bomo to poskušali, kajti za točne znanstvene opredelitve v političnem tedniku ni mesta. Še važnejši je razlog, da je znacenje teh pojmov v znanstveni literaturi zelo sporno. S k or o vsak znanstvenik jih razlaga po svoje.
Zato tudi taka nejasnost v dnevnem političnem življenju. Včasi ni namerna. Lahko pa trdimo, da je pri nas — pri političnih strankah in njenih časopisih __ navadno namerna. Žongliranje z nejasnimi državno-pravnimi izrazi je priljubljeno sredstvo politične čarovnije. Nihče te ne more prijeti
Nejasnost raznega pojmovanja v dnevnem političnem življenju 'je treba razbistriti
za besedo, vsak si lahko misli, kar hoče in kakor stvar razume.
Pojma država ne bom razlagal. Tudi ta je v znanosti sporen, pa še kako! Vendar si vsak od nas približno predstavlja, kaj je to država.
Če se dve ali več samostojnih držav združi v to svrho, da zasledujejo kake skupne namene, bomo to imenovali zvezo držav. Taka zveza držav je n. pr. Zveza narodov. Vsaka država je prevzela na sebe izvestne obveze, ostala pa je popolnoma samo*' stojna.
Zveza držav je lahko tudi tesnejša. Zgled take zveze je bila bivša Avstro-ogrska monarhija. Od leta 1867. sta obstojali dve popolnoma samostojni državi Avstrija in Ogrska. Zvezani nista bili samo po isti osebi vladarja (to bi bila personalna,unija — osebna), nego sta imeli tudi nekatere druge skupnosti: meje, vojsko, finance, zunanjo politiko; zato so znan-
stveniki to zvezo imenovali stvarno zvezo = realno unijo.
Zveza dveh ali več držav je lahko še tesnejša, tako, da nimajo samo skupnega 'vladarja, skupnih mej, vojske itd., temveč, cia imajo tudi druge skupnosti, ki jih urejujejo s skupnim zakonodajstvom potom centralnega zakonodajnega telesa, imajo pa tudi lahko razne skupne upravne panoge.
V	takem primeru govorimo o zvezni državi, federaciji.
Oblika federacije je lahko zopet zelo različna, ohlapnejša ali tesnejša. Poznamo federacije, ki bi jih mogli imenovati že zvezo držav, imamo zopet federacije, kjer imajo poedine zvezne države precej okrnjeno samostojnost. Bivša Avstrija sama (brez Ogrske seveda) je bila. še toliko iz kronovin zložena država, da bi se moglo o tem govoriti, da je bila federativna država.
. Da bi mogli široki pojem federacije še malo natančneje opredeliti, se ozrimo na dve stvari: na zakondaistvo in na upravo. V federativni državi je zakonodajstvo
razdeljeno: med osrednjim parlamentom in med parlamenti posameznih zveznih držav, ki jih upravljajo tem parlamentom odgovorne vlade. Tudi uprava je v federativnih državah razdeljena. Čim manj upravnih poslov ima centralna vlad‘a in čim več jih imajo posamezne zvezne države, tem bolj je izraženo federativno načelo. Običajno je tako, da je uprava onih panog v rokah posameznih zveznih držav, v katerih imajo svojo zakonodajo, imajo pa lahko tudi večje upravno področje.
Kar se tiče zakonodajstva, je mogoč dvojen način ureditve. Ali tak, da ima centralno zakonodajno telo zakonodajno moč v tistih zadevah, ki so mu izrecno prepuščene in bi v tem primeru tako ureditev imenovali federacijo v širšem pomenu, ali pa ima centralni parlament vso zakondajo, razen onih zadev, ki so izrecno prepuščene parlamentom posameznih edinic. V tem primeru bi govorili o federaciji v ožjem smislu.
Ljubljanska bolnišnica
Vsi Slovenci sfe moramo solidarno in požrtvovalno zavzeti za zgradbo svoje osrednje moderne bolnišnice
V	zadnjih letih smo Slovenci pridobili zopet novo posebnost, ki raznaša sloves naše narodne sramote po vsem svetu, seveda nikomur ne za Vzgled in v posnemanje, pa tudi vsem nam ne v Čast in ponos. Stvar se tiče namreč slovenske centralne bolnišnice v Ljubljani, v kateri vladajo tako škandalozne razmere, da česa podobnega po vsej verjetnosti človeška zgodovina še ni imela priložnosti zabeležiti. Pri takem obupnem stanju stvari se je treba le čuditi, da več kakor požrtvovalni zdravniki z ostalim pomožnim osebjem sploh še vztrajajo na svojih mestih.
Podrobnosti s posameznih oddelkov ljubljanske bolnišnice so tako škandalozne in grozotne, da se človeku obrača želodec, če le sliši o njih pripovedovati. Naj zadostuje le skromna ugotovitev, da leže ponekod težko bolni ljudje kar po trije na eni postelji, po dva pa že skoro povsod. Tudi ni nobena redkost ali zanimivost, da morajo težko bolne osebe trpeti zemske vice v ljubljanski bolnišnici na navadnih bolniških nosilih, kar je nedVomno skrajno slab nadomestek za mehko posteljo, ki jo predvsem bolnik brezpogojno potrebuje. Ne vemo, kako bi bilo pri srcu kakemu pristojnemu gospodu iz osrednje vlade odnosno iz ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje samega, Če bi bil primoran nevarno bolan iskati pomoč in Sakati na ozdravljenje na taki «postelji», ki glede muk in trpljenja najbrže ne zaostaja za legendarno Prokrustovo posteljo.
Tudi ni laž, d<i je bilo v listih pisano in s fotografičnim posnetkom ilustrirano ter podkrepljen os da leži na živčnem oddelku zaradi pomanjkanja prostora neka bolnica na postelji, ki je postavljena sredi stopnišča med pritličjem in prvim nadstropjem, na stalnem prepihu in v prijazni ogled vsem obiskovalcem omenjenega oddelka.
Res je tudi, kar smo brali pred dnevi v listih, da je uprava bolnišnice pod silo razmer in v neznosnem pomanjkanju prostora
bila primorana, da namesti v najostrejšem nasprotju z vsemi hi-gijenskimi principi in drugimi zdravstvenimi nazori del infekcijskega oddelka v pritličju oddelka za živčno in duševno bolne, kar je imelo za neizogibno posledico, da so se nalezljive bolezni iz pritličja preselile na bolnike v prvem nadstropju, kjer sta imela davica in škrlatinka kmalu bogato žetev.
In tako bi lahko pisali o škandaloznih razmerah v ljubljanski bolnišnici s samimi stvarnimi vzgledi dolga poglavja brez konca in kraja, eno strašnejše in žalost-nejše od drugega. Prepričani smo, da ves svet ne premore v »naprednem in prosvetljenem* letu Gospodovem 1937 tako «vzorne» bolnišnice, kakor jo ima bela prestolnica Slovencev.
Mislimo tudi, da bi morali Slovenci sami rešiti to najvažnejše slovensko vprašanje, i ^	-	s	*
V	vsem narodu ne bi bilo človeka, ki bi tem svojim «voditeljem» kdajkoli zameril, če bi izpeljali skrajne posledice zato, ker osrednja vlada noče najti sredstev, ki so nujno potrebna za zgradbo nove, modeme bolnišnice v Ljubljani, ki bo res zadoščala neprestano rastočim potrebam vse Slovenije, kjer se pač ogromna večina bolnikov z nekim posebnim zaupanjem zateka po zdravniško pomoč predvsem v osrednjo ljubljansko bolnišnico.
Če bt se vsa stotera in stotera slovenska društva obenem: s sodelovanjem tudi vseh drugih osebnosti iz našega javnega življenja eno samo leto resno oklenila dela za zgradbo moderne ljubljanske bolnišnice im bi vsa svojla sredstva in dohodke iz kakršnihkoli tozadevnih prireditev žrtvovala v ta vzvišeni obče narodni In človečanski namen, smo prepričani, da bi Slovenci kaj! kmalu imeli iz lastnih sredstev postavljeno najmodernejšo bolnišnico, ki nam je tako krvavo in neobhodno potrebna, kakor vsakdanji kruh, zrak in voda.
POLITIČNI TEDEN
V	Beogradu še vedno zaseda odbor treh, o katerem smo v zadnji številki povedali, da ima nalogo, izdelati točno skupno osnovo za enoten nastop združenih srbskih opozicijskih strank. Ker bi po tem sporazumu morala ta koetlicija strank nastopati kot ena politična formacija, je razumljivo, da delo tega odbora ni prav enostavno, vendar pa izjavljajo združene beograjske opozicije, da bo skupna programatična baza za koalicijo kmalu ustvarjena. Zaradi tega pravijo v Zagrebli, da ni v odnošajih med beograjskim in zagrebškim delom Združene opozicije nastala nobena izprememba. Zagreb čaka programatično bazo vseh strank beograjskega dela Združene opozicije in do tega časa se ne dela ničesar.
Na ugovor® nekih zagrebških krogov, da se razvija delo okrog sporazuma preveč počasi, jc objavil v beograjski «Politiki» neki prvak iz demokratskih vrst mišljenje, zakaj ta stvar ne gre tako hitro, kakor bi bilo pričakovati. Iz tega pisnua je videti, da gledajo pri beograjski Združeni opoziciji zelo trezno na položaj in da se nočejo spuščati v neko negotovost niti za ceno, da bi Zagreb čisto stopil na njihovo stran. Od začetka je prevladovalo mnenje, pravi člankar, da bi se šlo na volitve zn ustavodajno skupščino, pozabilo se je pa, da se na take volitve gre lahko samo s sporazumnim programom, za katerega se zavzemajo vse skupine. Le s tem, da se omeje vsa sporna vprašanja in da se v naprej izključijo ekstremne zahteve na eni in drugi strani, je omogočeno delo parlamentarnih skupin na programu, ki naj bi ga parlnment izvedel. Mogoče v Zagrebu ta razlaganja niso našla prav odprtih ušes, vendar je podoba, da tam tudi uvidevajo pravilnost beograjskega stališča.
Stalni stiki med Beogradom in Zagrebom v opoziciji so pa le doprinesli dlo tega, da je danes vsem političnim! strankam v Jugoslaviji s prav malimi izjemami očitno, da je vsekakor nujno treba rešiti politično vprašanje v1 naši državi, to je odnos Srbov, Hravtov in Slorven-cev. Ne gre le za «gospodarska vprašanja*, za katera bi se hoteli skriti problemi, ki imajo svoj koren v čisto političnih momentih. Razgovori med obema skupinama so pa doprinesli tudi to, da sei na tako imenovano hrvaško vprašanje danes ne gleda več z onim strahom, kakor se je gledalo pred šestim januarjem, ko se je v njem vidiel le bav-bav in razpad države, marveč da predstavlja idejo, ki naij: razčisti marsikaj, kar je gnilega v naši dr-žavni zajednici in prinese zdrav preporod naši narodni skupnosti.
Jasno je, da se da doseči ta smoter le na način, da se nudi narodu priložnost, naj: sam svobodno izjavi
o	tem velikem problemu, ki počasi postaja vprašanje naše države zn «biti ali ne biti». Vodje velikih političnih grupacij že pripravljajo povsod svoje pristaše, dla bi znali pravilno odločiti v trenutku, ko bi bili poklicani, da se izjavijo o tej veliki odločitvi. Akcja med narodom je zelo živahna in tako je bivša radikalna stranka imela oi Binko-štih več uspelih sestankov, dočim so na Hrvaškem samostojni demokrati, zlasti pa njih predsednik Adam Pribičevič, zelo agilni. Bivša demokratska stranka pa pripravlja sestanek svojega glavnega odbora, ki je napovedan za konec tega meseca in na katerem naj bi se reševala pomembna vprašanja. Razgibanost v političnm življenju izven meja Slovenije kaže, dla pojemi svobode v naši državi nima povsod iste vsebine in ne istega pomena.
Pa tudi za zemljišče, na katerem stoji današnja bolnišnica, bi se izkupili lepi denarci, kakor tudi za niaterijal, ki bi se dobil takrat, ko bi se sedanja bolnišnica podrla in odstranila.
Pa še neki drugi znatni prispevek bi se dal dobiti za to hvalevredno akcijo. V Ljubljani obstoja že precej časa društvo za postavitev dostojnega spomenika bla-gopokojnemu kralju Aleksandru. To društvo je nabralo s svoječas-no nabiralno akcijo ogromne vsote za spomenik, ki pa še danes ne stoji in ki najbrže po dosedanjih izgledih in izkušnjah še ne bo tako kmalu postavljen. Ali ne bi hvaležni slovenski narod postavil svojemu nepozabnemu vladarju naj-dostojnejšega spomenika s tem, da bi ta denar porabil za zgraditev moderne bolnišnice v Ljubljani, ki bi naj nosila ime viteškega kralja Zedlnltelja?!
Pri nas Slovencih je žalostno, da skoro nobene stvari ne znamo dosledno in v celoti dokončno izpeljati. Za vsako stvar se naglo vnamemo in navdušimo, nemudoma v svojem že prislovičnem društvarskem navdušenju ustanovimo novo društvo, pred javnostjo napravimo Šie nekaj javnih nastopov in naslovimo v listih na narod nekaj frazerskih pozivov, več pa večinoma ne. Kmalu stvar
Iz delavskih krogov slišimo in tudi sami vidimo, da delo na Ljubljanici že več ko dva meseca popolnoma počiva. Brezposelni delavci, ki jih je nad 200, se zaman vprašujejo po vzroku ustavitve.
V	začetku marca je prišla visoka voda, ki je že drugi dan odtekla. Provizorično zatvornico na Špici so odprli in od takrat je stalno odprta; v Ljubljani pa izgleda, kakor da bi bilo že vse delo dovršeno1. Delavci, ki so še celo pozimi imeli stalno zaposlitev in s tem preskrbo svojih družin, hodijo ob strugi in vsak dan vprašujejo podjetje, kdaj se bo delo zopet nadaljevalo. Odgovor?
T udi lansko pomlad je bilo pogosto deževje in je Ljubljanica narasla. Zatvcrnice so se odpirale in zopet zapirale, kakor je pač podjetje smatralo za umestno. Delalo se je.
Čujemo, da je podjetje po pogodbi baje opolnomočeno in seveda tudi dolžno ukreniti vsakokrat vse potrebno za zavarovanje barja pred povodnijo. Samo mora tudi nositi vso škodo, ki bi jo povodenj povzročila.
Letos pa se nam zdi čudno, da bi podjetje tako zaviralo dokončanje prevzetih del, saj ga to vendar več stane, interes delavcev pa tudi zahteva nadaljevanje del. Zato smo se informirali, kako je s to zadevo. Pa smo čuli, da letos — drugače kakor lansko leto — odločajo o delu na Ljubljanici gospodje, ki jim usoda 200 delavcev, izgleda. ne leži preveč pri srcu, kajti sklicujejo se na to, da barje še ni obdelano in da bi vsako zapiranje zatvornic škodovalo polju in setvi.
Pred dnevi so na urgence delavcev in podjetja s komisijami hoteli dokazati, da je na barju takšno stanje, da mora delo na regulaciji Ljubljanice sedaj, v najlepših mesecih, šc počivati. Kon-statirali so baje, da je zaradi visoke vode pri enem posestniku motovilec uničen. Vse gospodinje
Akademska mladina
ima po naših pojmih dolžnost pote-zati se za akademske pravice, med katerimi je na prvem mestu svoboda misli, svoboda nauka in svoboda izražanja. Naša katoliška akadem-
pokojno zaspi ali tudi za vekomaj umre.
Zato bi bilo prav in umestno v zadnji, res dvanajsti uri, da se vsi Slovenci solidarno zavzamemo z vso energijo in požrtvovalnostjo za najvažnejše slovensko življenjsko vprašanje, za novo osrednjo bolnišnico v Ljubljani in da tako za vedno spravimo s sveta sedanji škandal nad škandali, ki nas res nad vse upravičeno postavlja pred vsem kulturnim, pa tudi še pred neciviliziranim svetom v najsramotnejšo luč.
Če se najde za vsako, včasih tudi nesmiselno in nepotrebno stvar, dovolj denarja, se mora tem prej najti denar tudi za prepotrebno bolnišnico. Tudi veliko posojilo bi se nedvomno dalo dobiti, če bi le hoteli razni pristojni krogi pokazati za slovensko ljudstvo vsaj nekaj dobre volje in obzirnosti. Saj vendar ni nikjer rečeno, da mora to posojilo plačati ena sama generacija, kakor je obenem tudi res, da nova bolnišnica ne bo služila samo današnji generaciji.
Zato smo prepričani, da mora predlagana vsenarodna akcija kmalu roditi popoln uspeh, seveda le tedaj, če se Je bomo vsi Slovenci brez razlike lotili z vso resnostjo, ljubeznijo in požrtvovalnostjo!
v Ljubljani pa vedo prav dobro, da že ves mesec na trgu motovilca ni dobiti, ker ni več čas zanj, ne glede na to, ali je z Barja ali od kje drugod. Talna voda, kakor jo je komisija našla, je 60 cm pod nivojem, kar je za vsako saditev nenevarna globina. Če bi vsa javna dela z ozira na malo motovilca, ječmena ali morda koruze ustavljali, bi se nobeno- delo ne moglo izvršiti. V Ljubljani se pa tako dela. Razmere, kakršne so na barju, tlačijo našega kmetovalca prav povsod in tudi v vseh drugih ne-peščenih predelih je talna voda vedno visoka. Ali naj zaradi tega že prislovično znano zavlačevanje dela na Ljubljanici morda traja res še do julija ali dalje? Vedno se bodo našli strokovnjaki, ki bodo izjavljali, da iz tega ali onega vzroka še ni mogoče pričeti z delom. Klic 200 delavcev z družinami, ki ne najdejo druge zaposlitve, je treba vendar tudi upoštevati, zlasti tedaj, ko zatrjujejo ljudje, ki so jim razmere prav dobro znane, da bi bilo tudi pri zaprtih zatvornicah stanje na barju isto, škoda, ki jo kmetje utrpe, enaka, v Ljubljanici bi pa delo že bilo skoro dokončano.
Ne moremo se ubraniti vtisa, da so delavci in Ljubljančani drobiž, s katerim naj se plačujejo diference, ki se pletejo med gradbeno oblastjo in podjetjem, ki mu je poverjena regulacija Ljubljanice. Opozarjamo, da ni v redu, če trpe zaradi sporov delavci, ki so že vso zimo Čakali na boljšo zaposlitev v letnih mesecih in če se regulacija Ljubljanice zavlečuje v nedogled.
Zgled gorenjske in drugih cest nam kaže, kako po polževo se pri nas gradi. Regulacija Ljubljanice je nov dokaz.
Zato zahtevamo, da se regulacija Ljubljanice nemudoma nadaljuje in tudi konča! To nujno terja interes Ljubljane in nezaposlenega delavstva!
ska mladina ni tega mnenja. Za njo je dlogma in prav le-to, kar piše «Slovenec»; ako ima kak drug katoličan drugačno mnenje, ga katoliška akademska mladina obsodi. Taka mladina skoro da nima več pravice nazivati se «nkademska».
Vilderjeva „Nova riječ“ piše
«Nepobitno in za politično moralo velepomembno je dejstvo, da so sc predsedniki vseh pred 6. januarjem obstoječih strank abstinirali od diktature, in sicer od najbolj opozicijskih hvatskih do najbolj režimskih srbijanskih, — razen klerikalnih. Za komaj mesec dni so bile razpuščene vse politične stranke, uničena odnosno omejena v svojem delovanju vsa politična, kulturna in socijalna društva s hravatsko ali sploh opozicijsko smerjo, velik del časopisov pa je moral prenehati izhajati ...»
»Šimrakova «Narodna politika* je pa v januarju 1929 začela izhajati
kot dnevnik. — PotiMii pa je
sledila nova senzacija, katere šim-rak ni poskusil pojusniti. Zato ga vprašamo: Kako to, da je baš njemu in edino njemu bilo dovoljeno, da začne izdajati list s hrvatskim imenom: Hrvntsko stražo?* —
Ker mislimo, da tudi v Zagrebu vedo, kdo je bil iz Slovenije kot predsednik neke takratne režimske stranke 1. 1929. v vladi, je vprašanje šimrakovih časopisnih podjetij pojasnjeno.
„Komunisti,(
«Slovenec» poroča, da so španski komunisti začeli z novo tfiuuko. Sami baje priporočajo, nnj bodo v vladi zmernejši elementi, naj se zaščiti zasebna imovina in naj se ščitijo cerkvene institucije, čei se na-roče še na «Domoljuba», jih bo morda «Slovenec» nehal zmerjati s komunisti.
Nova kriza na vidiku ?
Naš zavarovalni strokovnjak Ivo Lah prerokuje na podlagi dolgotrajnih statističnih študij novo krizo v sredini tekočega leta, ki se bo pokazala V zmanjšanju zaposlenosti. Upajmo, da se ta napoved ne uresniči, ker bi pomenila krizo v krizi. Napačno je namreč mišljenje, da smo krizo že preboleli, ker še zdavnaj nismo dosegli one zaposlenosti, kakor je bila. v času konjunkture. Vrhu tega pa take statistike kažejo le približno pravo sliko, ker nobena ne upošteva prirastka prebivalstva. Jasno jo, da je pri istem številu zaposlenih znposlcv-ost procentunlno manjša, ako je prebivalstvo po številu narastlo.
Verski zaklad
Verski zaklad je bil ustanovljen v Avstriji od cesarja Jožefa II. dne 27. februarja 1782. Verski zaklad je tedaj že zelo stara ustanova. Cesar Jožef II., ki je bil znan kot zelo svobodoumen in razsvitljen mož, je razpustil one ustanove in samostane, katerih člani se niso udejstvovali z dejanji za javni blagor, kot n. pr. s šolskim podukom, nego bolnikov itd. Njihovo premoženje je združil v tnkozvani verski zakladi, katerega dohodke upravlja država in jih uporablja v cerkvene svrhe. Verski zaklad v Sloveniji tvori danes ogromno premoženje, ki obstoji v glavnem iz obširnih gozdov na Gorenjskem; preko 20.000 ha najbolj negovanega gozda je last verskega zaklada. Avstrija je zn zboljšanje teli gozdov v teku let zelo mnogo investirala. Vprašanje na-daljnega obstoja verskega zaklada bo postalo v kratkem zelo aktualno.
Nedoraslost
Da slovenski katoliški JRZ tisk ne spoštuje preveč slovenskih predstavnikov v sedanjem parlamentu, je znana stvar. Izjemo jei delal doslej le pri onih narodnih poslancih, ki so presedlali z Jevtičevega programa v JRZ. Kakor se pa bere v zadnjih številkah ljubljanskih JRZ listov, so gospodje iz Kopitarjeve ulice izgubili sleherno spoštovanje tudi naprnm tem izjemnikom, ko pišejo o njih tako-le: «Rayno_ zadnja proračunska debata je jasno poknzala vso nedoraslost sedanjih poslancev iz Slovenije, ne glede na to, da so nekateri med njimi sploh brezbrižni zn svoje dolžnosti, zato se potem tudi ne moremo čuditi, če imamo dJnnes v Sloveniji cele kupe perečih vprašanj, ki se pa ne premaknejo z mrtve točke. Res je, saj se je tudi par poslancev oglasilo ob priliki zadnje proračunske debate, vsaj brali smo tako v časopisih, n resničnega njihovega dela ne vidimo in ne čutimo pmv nikjer, tako da se Slovenija danes upravičeno vprašuje — ali nočejo delati ali pa ne znajo delati. Vsaka pokrajina je
z zadnjim proračunom kaj dobila — kaj so nam pa resničnega priborili sedanji poslanci,*
Odgovor na to zaskrbljeno vprašanje gospodov iz JRZ bi nedvomno znali dJati gg. dr. Koce (ki je bil v zadnji proračunski razpravi čudovito gostobeseden in «duhovit»), dr. Veble in njihovi tovariši iz vladnega tabora, najboljši in najverodo-stojnejši odgovor pa bi jim utegnil dati narod sam. h
Kdo dela v korist ljudstva ?
V	glasilu krščanskega delovnega ljudlstva «Dclavski pravici*, ki je že nekaj časa močno skregnnu s svojimi katoliškimi brati pri »Slovencu*, objavlja nekdanji minister Gostinčar spomine na pokojnega dr. Janeza Ev. Kreka. Posebno «krepek» je sedmi spominski odlomek, ki se glasi: «Neko nedeljo, lepega poletnega popoldneva, sva šla z delavskega shoda na: Ježici. Ko sva prišla do ljubljanske «Zvezde», kjer se jei sprehajalo veliko ljudi, opazi Krek neki zakonski par, ki se je sprehajal »pod roko*, pa pravi: »Poglej, če hi jaz ne bil duhovnik, morda bi ravno tako vodil «babo» po sprehodu. Hvala Bogu, da sem to, kor sem, da morem nemoteno delati v korist ljudstva!*
Na vsak način silno poučna in vzgojna zgodbica, mar ne? Kakor je videti, oženjeni ljudje ne morejo delati v korist ljudstva. Zanima pa nas, če so vsi gospodje iz katoliškega tabora istega mnenja. !
Nova panoga obrta
V	omenjenih spominih na dr. Kreka beremo tudi to-le zgodbico: «Neke nedelje sva bila skupno na shodu, ki se je vršil popoldne po litanijah. Vršila se je pa okoli cerkve neka procesija, pri kateri je sodeloval tudi Krek v koretlju. Po procesiji mi je pa rekel: Vidiš, to je naš «antverh». — Menda je to ostala tudi danes kljub vsej krizi še edina obrtna panoga, ki ugodno uspeva.
Kaj je sovražil dr. Krek?
Dober prijatelj pokojnega dr. Jan.
I v. Kreka in bivši minister Ciostin-
enr je napisal v «Delavski pravim naslednjo kratko karakterizacijo dr. Kreka, ki je posebno značilna za sedanjo dobo in za politično prakso dr. Krekovih političnih naslednikov, somišljenikov in sodelavcev: »Državljanska in osebna svoboda v okviru splošne varnosti je bila dr. Kreku svetinja, brez kutere ne more biti socialnega in kulturnega napredka. Kapitalistično in državljansko suženjstvo, ki omejuje osebno svobodno izražanje misli in volje, bodisi v besedi, tisku ali pri volitvah, je Krek naravnost sovražil in smatral za veliko zlo. Krek je bil mnenja, da se katoličani svobode ne smemo otresati, ker jo nujno rabimo in nam ne more škodbvati, če nismo zapečnjaki.*
Želeti bi bilo, da bi si to prepričanje pokojnega svojega voditelja prav močno vzeli k srcu tudi današnji voditelji iz bivše SLS oziroma nove JRZ. škodovati jim ne bi nikakor moglo, narodu in državi pa šc manj ...
Pasji davek
Mestna občina v Petrovgradu (to je bivši Veliki Bečkerek) je objavila pred dnevi vest, da je po svojih organih izvršila lani 8000 ru-bežni zaradi malomarnega plačevanja mestnih davščin in taks. Samo na neplačani davek na pst* odpade 2000 rubežni. Mestna občina petrov-grajska ob tej priliki izraža globoko začudenje nad dejstvom, da Petrovgrajčani tako neredno^ plačujejo pasji davek, čeprav znaša prav za vse tamkajšnje pse komaj pičlih (»6.000 Din. - Torej je davek na pse v Petrovgradu res skrajno nizek, pa ga bogati Petrovgrajčani vendar ne plačajo, čeprav žive v mnogo sijaj-nejših razmerah, kakor n. pr. ljubljanski davkoplačevalci in lastniki psov. Svetovali bi pa petrovgrajski mestni občini, naj si za nekaj časa izposodi pri ljubljanski mestni občini finančnega ministra bele Ljubljane, ki je nedavno pokazal glede pasjega davka nedbsežne talente. Ta bo situacijo v pasjem pogledu nedvomno najsijajneje rešil tudi tamkaj. To s polnim, prepričanjem potrdijo lahko tudi vsi ljubljanski lastniki psov in plnčevnlci mestnega
I	pasjega davka...
Zunanja politika
Kronanje v Londonu in posvetovanja vodilnih evropskih državnikov, ki so se ob tej priliki znašli v prestolnici britskega imperija, je blagodejno vplivalo na mednarodni politični položaj v svetu. Predvsem se pripisuje velik pomen razgovorom, ki jih je imel Eden s francoskim zunanjim ministrom Delbosom in nemškim maršalom Blombergom. Ta je bil deležen šle posebne pozornosti, ker prevladuje v angleških vodilnih krogih še vedno mnenje, da je nemška zunanja politika razsod-nejša in manj pustolovska, kakor pa italijanska. In res so se pojavili po teh sestankih neki dogodki, iz katerih bi se dalo domnevati, da znamenita os Rim—Berlin ni tako močna, kakor se jo je hotelo naslikati. Predvsem ni bilo nič iz poti generala Gbringa v Benetke, kjer se je sestal z važnimi osebnostmi italijanske politike in dobil za svoje potovanje kar poseben vlak. Glej čudo, tako se sedaj naenkrat službeno javlja, da o kakem obisku Mussolinija pri Hitlerju v Berchtesgadenu ni nikomur ničesar znanega. Javna tajnost je pa bila, da je smoter Goringovega potovanja v Italijo bil ravno ta, da bi pripravil sestanek diktatorjev obeh fašističnih velesil. Po tem je tudi italijanski tisk zavzel proti Angliji mnogo pomirljivejše stališče, kakor ga je zavzemal doslej in je gonja proti Angliji zadnje čase celo sploh ponehala.
Ne more se pa reči, da bi bila situacija v osrednji Evropi čisto jasna, predvsem zaradi tega, ker je Avstrija po sporazumu med Rimom in Berlinom zašla v neko nesigurno pozicijo. Podoba je, kakor bi se nikakor ne hotela vživeti v vlogo, da bi plačala nedavno fned Rimom In Berlinom sklenjeno kupčijo. Avstrija še vedno krčevito brani svojo neodvisnost in ker je pri tem izgubila, kakor vse kaže, italijansko oporo, ki išče novih zaveznikov, seveda v nasprotnem taboru, to je v Angliji. V Londonu so sicer izjavili, da se nočejo angažirati v kombinacijah srednje Evrope. Vendar po izjavah avstrijskega zunanjega ministra dr. Schmidta bi se dalo sedaj sklepati, da so morali na Dunaju vendarle dobiti iz Londona neke obljube. Na Dunaju očividno vztrajajo še vedno na koncepciji samostojnosti Podonavja in računajo pri tem tudi na to, da jim bo v tej akciji krepko pomagala Češkoslovaška, ravno tako ogrožena od nemških načrtov, pa tudi druge države v Podonavju, ki ne uvidijo potrebe, da bi se obešale na os Bim—Berlin.
Iznenadenje v mednarodni politiki predstavlja tudi izprememba v valencijski vladi, kjer je odstopil dosedanji predsednik Cabal-lero in je na njegovo mesto stopil zmerni socijalist Negrin, s čimer valencijska vlada definitivno izgublja ono obeležje, kakor so ji ga hoteli dati sovražniki demokracije in svobode. Nova valencijska vlada se prav nič ne razlikuje po svoji sestavi od Blumove vlade v Franciji in vendar danes najbrže ni v vsej Evropi normalnega človeka, ki bi odobraval idejo, da bi tuji avijoni šli rušit Pariz zaradi tega, ker tam vlada ljudska fronta. S preosnovo španske vlade ie Podana tudi možnost, da se najde sporazum med obema voju-jočinia se strankama, če ne bo na fašistični strani prevladal okus po absolutni in nekontrolirani oblasti ter zatretju vsake osebne svobode. V tem primeru pa ni pričakovati v Španiji tudi. po eventualni zmagi fašistov in generalov še dolgo časa nobenega miru, ker španski narod je znan po svojem
svobodoljubju.	—SJ—
Zastoj pri regulaciji Ljubljanice
V interesu Ljubljane in delavstva se mora pričeto delo takoj nadaljevati in končati
Domači pomenki
DOMA IN NA TUJEM
Kaj je storila Ljubljana za »Sokolstvo"?
Po sokolskem načelu: «Ne časti, ne hvale*, ni občinska uprava ljubljanska nikdar navajala, kaj je; storila za Sokolstvo, pa tudi napredno časopisje, niti Sokolstvo samo ni te-ga omenjalo. Sedaj sta pa navedla tozadevne podatke «Slovenec» in «Slovenski dom» ter posnemamo sledeče številke po teh virih, ne da l>i jamčili za njih izčrpnost. »Slovenec* piše:
»Leta 1930. je dobil Sokol III. Bežigrad večjo parcelo za letno priznavalnino 100 Din, leta 1931. Sokol IV. Ljubljan lepo zemljišče ob Dolenjski cesti za letno priznavalnino 25 Din, oba do preklica, leta 1935. je dobil Sokol II. Ljubljana večje zemljišče v trnovskem predmestju zn letno priznavalnino 10 dinarjev, in to za dobo 50 let. Z dvema kupnima pogodbama v 1. 1920. •n 1925. je prodlala mestna občina ljubljanska Sokolu I. Ljubljana v šentpcterskem predmestju 6869 kv.
Inšpekcija
V	nekem vojvodinskem listu beremo: «Neki višji uradnik iz Novega Sada je prispel na sam Djur-djevdan (torej na praznik, ki ga slavi vsak pravoslavec) v neko ju-žnobanaško sresko mesto na inšpekcijo. Ker so bili tega dlne vsi meščani v okoliškem gozdu na trndici-jonalnem uranku, je pohitel tudi gospod inšpektor tja. Ogledni si je vrtiljake, jedel jagnjetino;, pil vino, poslušal modrijanski govor sreske-ga načelnika, ležal na travi, se fotografiral in opravil tudi še celo vrsto drugih takih napornih opravkov. Naslednjega dlie se je vrnil v Novi Sad in dvignil svojo krvavo Zasluženo dnevnico.*
Londonske cene pri nas
Na nekem sestanku glavnih kmetijskih organizacij v naši državi se je ugotovilo, da morajo jugoslovanski kmetje, vinogradniki in sadjarji kljub dejstvu, da imamo v Jugoslaviji enega največjih bakrenih rudnike, v v Evropi, sloviti barski rud-*'k, plačevati modro galico, ki se 'Zdeluje iz bakra, po svetovni londonski ceni, v kateri so vračunani tudi visoki prevozni stroški iz Bora do Londona. To bi bilo nekako v redu, če bi jugoslovanski vinogradniki in sadjarji prodajali svoje pridelke, predvsem pa vino, po londonskih vinskih cenah...
*
Zasedanje narodne skupščine se
l>o pričelo 25. t. m..
Ostavko je podala dvorna dama ga. Eleonora Svrljugova, soproga bivšega finančnega ministra dr. Švrljuge. Ob tej priliki je bila odlikovana z redom sv. Save II. stopnje.
Izpremembo zakona o obvezni telesni vzgoji mladine je pripravil minister za telesno vzgojo naroda dr. Rogič. To je izjavil sam minister na nekem shodit v Odžacih.
Tudi letos je sedem dalmatinskih škofov izdalo posebno poslanico, v kateri protestirajo proti nemorali, ki se baje dogaja v Sasu Poletne letoviščarske sezone v Primorskih in dalmatinskih kopališčih. Škofje pozivajo oblast, naj izda v tem pogledu najstrožje Protiukrepe. Baje za napredek tujskega prometa ni boljšega sredstva, kakor so tovrstne poslanice dalmatinskih škofov.
V	letošnjem poletju bodo naša dalmatinska pristanišča obiskale v dveh^ večjih skupinah bojne ladje Združenih severnoameriških držav in pa Iurčije.
Nov dom grafičnih delavcev v Zagrebu grade na vogalu Bremenskega in Klavniške ulice.
Angleški tisk naglaša, da izkorišča knez-namestnik Pavle svoje bivanje v Londonu za važne razgovore z raznimi državniki in ministri.
Na shodu bivše SDS v Bosanskem Novem je Adam PribiČevic v svojem govoru naglasil, da »v vsej Hrvaški in v vsej Srbiji ni hobenega politika, ki bi bil proti zajednici Hrvatov in Srbov*.
metrov svetu za ceno 72.345 Din. Leta 1934. pa je mestna občina z darilno listino odstopila Sokolu I. 4613 kv. metrov sveta. Skupna vrednost tega prodanega in darovanega zemljišča je ocenjena na 801.240 dinarjev. Letu 1931. je dobil Sokol Ljubljana na podlagi darilne pogodbe 14.305 kv. metrov sveta, ocenjenega na 677.075 Din, leta 1934. Sokol II. Ljubljana 7095 kv. metrov sveta v vrednosti 883.800 Din in lei-ta 1935. Sokol III. Ljubljana 16.200 kv. metrov sveta v vrednosti 48.500 Din (deloma izčrpana gramozna jama). Skupno je darovala ljubljanska mestna občina ljubljanskemu Sokolu 42.213 kv. metrov sveta v vrednosti okrog 2 milijona dinarjev.*
Prav in dobro je, da vsaj klerikalno časopisje poudarja ogromne zasluge bivšega občinskega sveta in župana dr. D. Puca za sokolsko stvar.
Voditelj Hrvatov dr. Vladko Maček se je vrnil iz Rogaške Slatine v Zagreb.
V	Srbobranu je bil pred dnevi odprt ambulatorij za zdravljenje alkoholikov in strastnih kadilcev. Zdravljenje je brezplačno. Tudi Sloveniji nekaj takih ambulatori-jev ne bi škodovalo. Edina, ki s prevelikimi uspehi takih ambula-torijev ne more biti zadovoljna, je državna blagajna, ki bo precej izgubila na dohodkih, izvirajočih iz trošarine na vino in iz monopola na tobak.
Italijanski kraljevski par se je pripeljal preko nagega državnega ozemlja s posebnim vlakom 19. t. m. na Madžarsko, kjer je bil nad vse svečano sprejet.
Kadilci bodo z veseljem pozdravili novico, da bo monopolska uprava tulili letos izdala posebno vrsto »Vardar* in »Drina* cigaret, ki se bodo prodajale za časa ljubljanskega velesejma od 5. do 14. junija v trafiki na sejmišču po isti ceni kot običajne cigarete iste znamke.
Naši kmetje v Franciji. Letošnjo pomlad je odšlo iz Medjimurja ni poljsko delo v Francijo okrog tisoč mlajših moških, žena in deklet, ki jim je bila zaposlitev zagotovljena že v naprej. Ženske so zaposlene tamkaj večinoma pri bogatejših kmetih, plače pa prejemajo po 200 do 300 frankov na mesec. Te ženske odhajajo v Francijo kar za več let. Danes se nahaja v Franciji samo iz Medji-murja in Prekmurja okrog 6000 žensk. Kdor pa nima sreče, da bi emigriral v Francijo, mora oditi na sezonsko poljsko delo v Vojvodino, Srem in Slavonijo, kjer pa je kljub silno napornemu delu zaslužek skrajno mizeren.
Vse se draži, draži... Zaradi mednarodne podražitve bombažnega, svilenega in volnenega blaga bodo tudi pri nas v kratkem dvignjene cene vseh tovrstnih izdelkov za približno 20 %. V Nemčiji so se cene že dvignile za 30%, na Češkoslovaškem za 30 do 40%, v Rumuniji pa celo za 50 %;. Pri nas pa pišejo vladni listi, da je življenje vsak dan lažje in lepše... Za kogar pač je ...
Medvedi sc množe v Sloveniji, ki jo vsled tegu znamenita v lovskem svetu in zaradi kosmatincev in kozorogov l>olj poznana po svetu, kot )o ljubljanskem nebotičniku. Na ovski razstavi na velesejmu bomo vidleli, kje in koliko medvedov hlača po naših hostah in kako izgloda pravi kozorog. Kolonija kozorogov na Ljubelju je poleg one v švicar-sko-laških alpah edina večja naselbina teh žlahtnih živali v Evropi.
Ostavka angleške vlade se pričakuje najpozneje do 28. t. m. Podobni pojavi se obetajo tudi v nekaterih drugih evropskih državah.
Ameriški senator Borah je v svojem zadnjem govoru izjavil, da predstavlja za ameriško demokracijo fašizem večjo nevarnost od komunizma.
Novi prekop Volga — Moskva je bil te dni izročen javnemu prometu.
Razpis nagrade za naše naročnike
Uprava «Slovenske Besede* razpisuje kot nagrado brezplačno vožnjo z avtobusom iz Ljubljane na Sušak in nazaj ter enkratno prenočišče v hotelu na Sušaku za onega naročnika «Slovenske Besede*, ki bo v času od 15. maja do 15. junija 1937 nabral največ novih naročnikov za «Slovensko Besedo*. Potovanje se bo časovno izvršilo po želji nagrajenca. Nove naročnike z navedbo natančnega naslova je poslati takoj upravi lista. Pozivamo vse naročnike, da se udeleže tekmovanja za razširjenje našega lista.
Japonski tisk vedno bolj odločno in odkrito zahteva odstop sedanje diktatorske generalske vlade, ki ji je narod pri nedavnih volitvah izglasoval popolno nezaupnico in je dosegla opozicijska demokratična fronta sijajno zmago. Vlada baje namerava razveljaviti zadnje volitve. Pač najenostavneje ...
Dva graška tehnika sta izumila žarke, s pomočjo katerih morejo postati trdi predmeti nevidni. Znanstvena preizkušnja novega izuma na Dunaju je pokazala pozitivne rezulate.
Okrog 50 najuglednejših osebnosti iz katoliških krogov političnega in duhovnega življenja Francije je objavilo apel na vso francosko javnost v korist baskiŠkega prebivalstva. Naši katoliški krogi pa se besno navdušujejo za generala Franca, ki kar na veliko mori in pobija baskiške starčke, ženske m otroke ter ruši neoborožena in neutrjena baskiška mesta...
Zadružništvo na Poljskem je lani naraslo na 265 zadrug in 38.000 članov, tako šteje sedaj 5283 zadrug s 1,516.000 člani.
Rumunski akademiki doživljajo dan za dnem ostrejše ukrepe sedanje diktatorske ^lade, ki je te dni izdala naredbo, da se z vseh rumunskih univerz izključi okrog 6000 slušateljev, to je petina celotnega števila rumunskih visoko-šolcev.
Kjer so planinske koče v gorah,
ni turistov s težko obloženimi nahrbtniki. Dovolj bo. <lu poneseto polne denarnice s seboj in dobro vam Ik>. Če pa se odpravite v kraje, kjer ne čakajo gostišča na vas, se morate pošteno založiti s hrano, ki< jo boste nesli s seboj. Oskrbite se za take prilike z izdelki, ki jih boste videli na razstavi izdelkov živilske stroke v okviru ljubljanskega velesejma od 5. do 14. juni ja.
V	Bukarešti sta bila aretirana znani kirurg in vseučiliŠki profesor dr. Gerota in njegova soproga zaradi izdajanja ilegalnega časnika, ki silno ostro nastopa proti sedanjemu režimu v Rumuniji.
Angleška vlada je naročila v Rumuniji 17 milijonov ton petroleja, ki ga bo predelala v bencin. «Za vsak slučaj1* si hočejo Angleži preskrbeti zadostne zaloge tega pogonskega sredstva.
Več članov angleške zgornje in; spodnje zbornice je javno zahtevalo reorganizacijo Društva narodov, ker da se s sistemom sankcij vojna nevarnost prej povečuje, kakor pa zmanjšuje.
Zračni promet v Italiji po uradnih podatkih močno narašča in je pred dnevi vlada odobrila samo za zgraditev modernega letališča v Genovi 18 milijonov lir. Tudi pri nas bi bilo umestno, da bi v tej panogi prometa segli nekoliko globlje v žep.
Vse Italijanske ladjedelnice so prišle pod državno nadzorstvo in so morale odstopiti državi polovico svojih delnic.
Angleška vlada bo intervenirala pri Francovi burgoški vladi, da v bodoče prenehajo nacionalistični vojaki bombardirati nezavarovana mesta in pa ona človeška naselja, v katerih sploh ni vojaških posadk, oziroma, ki so brez vsakega strateškega pomena.
Španski nacionalisti nameravajo z orožjem preganjati tudi vsa letala, ki vzdržujejo normalni potniški promet med Toulonom in Bilbaom, češ da opravljajo ta letala vohunsko službo na škodo generala Franca.
Potniška tarifa na avstrijskih državnih železnicah bo v kratkem znižana za 50%, razen tega bodo potnikom nudene še razne druge olajšave, vse to pa v svrho povečanja železniškega prometa. In pri nas? ...
Francoski letalski minister Cot je izjavil angleškim novinarjem, da Francija trenutno razpolaga z 2000 bojnimi letali. To število pa bo v prihodnjih letih dvignila na 5000, in sicer izključno le zaradi oboroževanja Nemčije.
Stalinov sin, ki je bil po poklicu tovarniški delavec, je bil nedavno umorjen v Tiflisu iz maščevalnosti.
Važno zn šole in druge učne zavode! Izkoristite priliko otvoritve ljubljanskega velesejma za poset naše bele metropole. Posetite vele-sej insko razstavo, ki je letos bogato založena z linj raznovrstne jšimi novimi in praktičnimi izdelki naše domače industrije in obrti. Poset velesejma pa ne bo zgolj v pouk! Spoznanje, da sami zmoremo z marljivim in vztrajnim delom kriti, neodvisno od inozemstva, vse svoje lastne potrebe, naj dvigne nacijo-nalno zavest naše mladine. Mnogo zanimanja bodo gotovo vzbudile posebno razstave v okviru velesejma: Gospodinja. Lovska. Reja malih živali, ki bodo tudi razstavljene. Pohištvo. Avtomobili in motorna kolesa. Poljedelski stroji v obratu. — Končno bodo mladeniči in mladenke našli na veseličnem prostoru tudi svoji starosti primerne zabave: komedije, razno vrtiljake, strelišča in lutkovno gledlališče, muzeje itd. Velesejem bo trajal od 5. do 14. junija.
Rumiuiske državne železnice so
zvišale svoje tarife pri tovornem prometu za 15% in pri osebnem za 10%. Na ta način bodo samo letos pomnožile svoje dohodke za najmanj 800 milijonov lejev, ki pa se bodo uporabili izključno le za gradnjo strateško važnih novih prog.
Prvi oceanski plavajoči otok z imenom «Freesenland» je bil spuščen te dni v morje v ladjedelnici v Kielu. Zasidran bo ta otok v Atlantskem oceanu blizu Azorskih otokov.
Tltulescu, bivši rumunski zunanji minister, je prejel iz Amerike naročilo, da izdela statut paname-riške unije, za kar bo prejel čeden honorarček osem milijonov lejev. Zato je baje tudi še odložil svoj povratek v domovino.
Neprestane velike stavke delavstva v Združenih severnoameriških državah so privedle ameriško vlado do tega, da je sklenila ustanoviti posebno državno ustanovo, ki se bo bavila zgolj s posredovanji v delavskih sporih.
Nemški tisk obtožuje monakov-skega kardinala Faulhaberja, češ da s svojimi pastirskimi listi daje tečno gradivo sovražnikom Nemčije za borbo proti njej.
Avtosanl za promet na ledu in snegu izdeluje neka velika ruska tovarna v mestu Gorki kar na veliko.
Avtomobilske gume so vodilne ameriške tovarne podražile zopet za 66%. To je že četrto zvišanje cen ameriških avtomobilskih gum v zadhjih devetih mesecih.
Slovita katedrala v Relmsu, ki jo je nemško topništvo v svetovni vojni docela porušilo, bo v kratkem obnovljena z darovi Rockefellerja in drugih bogatašev.
Dosedanji šef sovjetskega generalnega štaba maršal Jegorov bo prispel v kratkem v Prago. Baje bo prišel na zdravljenje, vobče pa se misli, da se bo tajno sestal s predstavniki češkega generalnega štaba.
Po zadnjem ljudskem štetju ima
Egipt 15,941.000 prebivalcev.
Na vsem svetu je bilo lani pridelanega okrog 135 milijonov hektolitrov vina, leto prej pa nad 220 milijonov hektolitrov. Nazadovanje gre na račun slabih kli-matičnih pogojev.
Samouprava
Vprašanja in odgovori
Vprašanje: Ali ima stranka pravico zahtevati, da mora občina rešiti njeno vlogo v 14 dneh?
Odgovor: Stranka ne more staviti oblastvu, torej tudi občini ne, roka za rešitev njene vloge, ako ni v poedinih zakonih izrecno določeno drugače. V tem primeru takega zakonitega določila ne poznamo. V interesu občine same pa je, da izda v zadevi čimprej svojo odločbo in da ne povzroča z neutemeljenim zavlačevanjem brez-potrebnega razburjanja.
*
Vprašanje: Nekemu članu sedanje občine Stl., ki je bil pred komasacijo občine v letu 1933. član občine Sm., je bila izdana v letu 1934. domovnica. Ali bi se smela temu članu N. N. izdati brez nadaljnega domovnica (uradno) pod sledečimi okolščinami:
N. N. je rojen l. 1911. v Nemčiji, torej je bil l. 1934. že polnoleten. Poizvedbe so dokazale, da se tudi oče tega N. N. ni rodil v občini Stl., niti v občini Sm. Oče je bil nezakonski sin neke M., katere starši so bili rojeni v občini Sm., a so se pozneje izselili v drugo občino, to pa gotovo že pred 80 leti, če ne prej.
Odgovor: Ce ste že izdali v letu 1934. temu N. N. potrdilo o občinskem članstvu, je to potrdilo veljavno. Niste napravili nikake napake, četudi ste to potrdilo izdali uradno. — Ako pa so se naknadno pojavili dvomi o pravem občinskem članstvu tega N. N., ima občina vedno možnost sprožiti upravni spor radi pravilnosti tega potrdila. Seveda pa bi morali v tem primeru nesporno dognati, v kateri občini je imel oče tega N. N. svoje članstvo na dan, ko se je izselil v Nemčijo, ker ga ima sedaj ravno tam tudi njegov sin N. N., če je še jugoslovanski državljan.
*
Vprašanje: Občina A mi je zagotovila sprejem v članstvo občine, ako si pridobim jugoslovansko državljanstvo. Predpisala pa mi je za to zagotovilo občinsko takso Din 100'—. Te takse nisem plačal. Zvedel sem pozneje, da takega zagotovila sploh ne potrebujem, ker sem, dasi tuji državljan, Slovenec po poreklu in ker bivam že več kakor tri leta na ozemlju kraljevine Jugoslavije. Sedaj, ko sem dobil jugoslovansko državljanstvo, zahteva občina plačilo te takse. Ali sem dolžan to takso plačati?
Odgovor: Po našem mišljenju niste dolžni plačati te takse. Po zadnjem odstavku § 12 zakona o državljanstvu si morejo pridobiti jugoslovansko državljanstvo osebe srbo-hrvatsko-slovenske narodnosti, ki so rojene ali ki stanujejo vsaj tri leta v občini na ozemlju kraljevine Jugoslavije, ne da bi jim katera občina zagotovila sprejem v občinsko članstvo. S podelitvijo državljanstva si take osebe pridobijo članstvo v občini, kjer so rojene, ali kjer stanujejo, to se pravi, da jih ministrstvo obenem s podelitvijo državljanstva prideli v članstvo ene občine. Na to pridelitev v občinsko članstvo pa nima občina nikakega vpliva. Ce ste si pridobili občinsko članstvo po teh predpisih, potem Vam ni treba plačati občinske takse za zagotovilo sprejema, ker ste postali član občine, ne da bi rabili to zagotovilo in tudi morebiti proti volji občine. Občinska taksa se po našem mnenju more predpisati in pobrati le tedaj, ako je po zakonu prepuščeno občini, ali to zagotovilo izda ali ne. Tak slučaj bi nastopil n. pr., ako bi Vi bivali na ozemlju kraljevine manj, kakor tri leta.
Širite „Slovensko besedo"
»Kritika in kritika
Du po svetu še dolgo ni vse tako, kakor bi moralo biti, vemo vsi <lo» bro, in kolikor se <l!a, to tudi napišemo. Nekateri pai tega ne vidijo, po nerodnosti ali pa nalašč, ker pač nočejo videti.
Literarna kritika je eno tistili poglavij, ki se pri nas [>ogosto načenjajo. Z njo je pač tako, da se da lepo nategniti na kalupe svetovnih in drugih nazorov, kakor na boben, po katerem lahko vsakdo po svoje razbija. Prav vzoren vzgled to vrste smo doživeli nedavno.
Založba «Evalit», ki nam je dala v zadnjem času lepo število dobrih del iz svetovne književnosti, brez ozira na smeri in prepričanja avtorjev, je izdala nedlavno pomemben roman iz sedanje Rusije — pisateljice A. Vojinove obširno povest »Pisani kainnis*. Ta knjiga je takoj ob izidu v sami Rusiji zbudila obilo polemike, ker je 1>ila pač preveč odkrita, in konec je bil ta, da je bila pisateljica izgnana iz Rusije, knjiga pa zaplenjena. Nemci, ki so mojstri propagande, so njeno delo uporaibili za orožje proti sedanji Rusiji, ker razkrinkava vso gnilost nove ruske družbe itd.
Knjiga je izšla, kakor smo pač že omenili, tudi v slovenskem prevodu. Kakor je običaj, jo je poslala založba v oceno listom in revijam, ki poročajo o novostih na našem knjižnem polju, med drugimi turfi uredništvu c Pohoda >. In tu se jo zgodilo nekaj prav zanimivega. Ocenjevalec
gospod B(ojan) š(antel) je planil po knjigi, češ da je najhujša reklama za komunizem, da je nekakšen di-lentatizem, ki zaostaja za »zmasku Heinricha Manna (!) in — po ovinkih — da bi jo bilo pač treba čim-prej zapleniti v interesu sineri, ki jo zastopa g. B. Š.
Časih jo bilo potrebno imeti za kritiko nekaj kvalifikacije. Lotili so se je ljudje, ki so imeli ali v literaturi ali znanosti že kaj imena. Danes pa menda, kakor kaže prav ta «ocena», to ni vtjč potrebno. Zato pa tudi take kritiko lahko pridejo na dan.
Omenil bi pri tej priložnosti nekaj, kar bi moral upoštevati vsak kritik, tudi g. B. š. Da je lahko nekaj trgati in s tem paradirati pred publiko, težje pa vsako stvar, naj 1)0 že dobra ali slaba, pogledati z objektivnega stališča, zlasti pa pri knjigi, kakor so »Pisani kamni*, ki obravnavajo razmere, ki jih gospod B. S. prav tako malo pozna kakor mi drugi. Najbolj neodpustljivo in kritika nevredno pa je to, du knjige, ki miu jo uredništvo zaupa v oceno, ne prebere, — drugače namreč ni mogoče vse ocene razumeti, ker trdi nekaj čisto drugega, kakor pa je v knjigi napisano.
In še nekaj: da so take ocono legitimacija, ki rada ostane dalje v spominu, kakor bi si njen avtor pač želel.	B.	R.
Bojevnikom iz svetovne vojne in njih svojcem!
Za jubilejno razstavo slovenskega novinarstva na jesenskem velesejmu potreibuje pripravljalni odbor poleg vseh drugih slovenskih časnikov tudi vse slovenske časnike in časopise, brošure in letake, ki so jih pisali in razširjali slovenski lx>-jevniki na frontah ali v ujetništvu in na pohodih skoro po vseh delili sveta. Predvsem je važen dobrovolj-skj tisk, enako pomembna so pa tudi vsa glasila beguncev in internirancev ter političnih ali vojaških kaznjencev. Poiskati, zbrati in ohraniti moramo prav vse od tiskanega in morda tudi ilustriranega časnika pa do litografiranih ali kakorkoli razmnoženi)), torej tudi do pisanih ali z okorno roko risanih lističev, ki so samo po enkrat izšli. Tudli pisma z novicami, ki sto jih pošiljali tovarišem ali domov, spet poiščite, saj so taka pisma večkrat nadomeščala časnike, ki jih, ali pa sploh ni bilo, ali niso smeli objavljati takih Vesti. Ne pozabite tudi na letake, ki so prihajali z one
strani fronte z letali ali kakorkoli, zlasti pa poiščite vse dob rov oljske in revolucijonarne liste in letake. Prav vse zberite! Naj bo še tako važen oklic, poročilo o zmagi ali porazu, še tako prešerno šaljiva in posmehljiva slika ali tudi osmrtnica.
Zberite vse, kar so drugi v našem jeziku pisali za nas in tudi vse, kar smo mi v drugih jezikih pisali in razširjali med bratskimi in tujimi narodi. Poiskati in najti pa moramo tudi najvažnejše, kar so tujci pisali
o	slovenskih pokretih, o dobrovolj-cih in o slovenskih vprašanjih sploh. Čim več bomo našli in zbrali, tem jasnejša in popolnejša bo slika, koliko smo Slovenci pretrpeli in koliko je naš narod žrtvoval za svojo svobodo ter za mir človeštva!
Vse, kar imate ali najdete, takoj pošljite pripravljalnemu odlboru -za razstavo slovenskega novinarstva v Ljubljani, ali um pa vsaj pismeno javite naslov in vsebino časnika, letaka, pisma ali slike. Za vse poso-
jene predmete prevzame razstavni odbor popolno jamstvo, da jih po razstavi dobi lustnik spet nepoškodovane in brez stroškov nazaj.
Sklicujoč se na prvomajski oklic naših častnih predsednikov, prosimo vse, zlasti pa našo duhovščino in učiteljstvo, naj nam pri tem delu pomagata s svojo vplivno besedo in
tudi z zbiranjem ter organiziranjem zbiralno akcije. Trdno smo prepričani, da vsi Slovenci tako zberemo še mnogo prevažnega gradiva za zgodovino našega naroda.
Pripravljalni odbor za razstavo slovenskega novinarstva, Ljubljana, Velesejem.
Katastrofe zračnih orjakov
Pred dnevi je na newyorškein letališču Lackehurstu zgrmel na tla in zgorel orjaški nemški zrakoplov »Hindenburg*, ki je vzdrževal redno zračno zvezo čez Atlantski ocean med Ameriko in Nemčijo. Skoro vsa mnenja strokovnjakov soglašajo v domnevi, da gre za sabotažno dejanje. Drugi so pa prepričani, da bi bila katastrofa povsem izključena, če bi bil zrakoplov napolnjen namesto z gorljivim vodikom s plinom helijem, ki pa je silno drag in ga pridobivajo samo v Severni Ameriki. — Baje tudi drugi zrakoplov »Graf Zeppelin*, ki opravlja zračno službo med Nemčijo in Južno Ame>-riko, ne bo nadaljeval svojih poletov vse dotlej, dokler nemška država ne bo nabavila dovolj helija in z njim napolnila svoje prekooceanske vodljive zrakoplove.
Od leta 1895., ko je grof Zeppelin prijavil svoj patent za vodljive zrakoplove, pa do danes je bilo zgrajenih vsega skupaj 118 Zeppelinov. Prva zračna ladja se je dvignila) v zrak 7. julija 1900, vendar je bila že leto dni pozneje demontirana. Do pričetka svetovne vojne je bilo pa zgrajenih 25 Zeppelinov, med njimi 15 za potrebe nemške vojske in nemško vojne mornarice. Zrakoplovi »Deutschlandk «Schwaben», cVikto-ria Luise>, « Hansu » in cSachsen* so pred vojno absolvirali brez vsake nezgode nad 1600 poletov z več, kakor 40.000 potniki.
Precej nesreč pa se je pripetilo pri gradnji zrakoplovov samih. Brez 15 Zeppelinov, ki so jih sklatile na zemljo med vojno sovražne granate, je na domačih letališčih pri sturtu ali pri pristajanju zgorelo 12 zračnih ladij. Pri prisilnem pristanku se je ponesrečilo in povsem razbilo 8 zračnih orjakov, 11 se jih je pokvarilo in ponesrečijo med vožnjo, eden pn.se je po prisilnem pristanku na francoskem ozemlju ponovno dvignil v zrak in «1 teduj brez vsakega sledu za veji no izginil. Ob koncu svetovne vojne je eksistiralo H Zeppelinov, ki pa so bili nato delno demontirani, dočim stn bila dvu manjša izročena zmagovalcem.
Oba zadnja nemška /.rnčna orjaka cZ 12?» Mn «Z1 129»', ki sta bila krščena na imeni »Graf Zeppelin* in «Hindenburg>, sta opravljala redni potniški zračni promet brez knke
večje nezgode že od letu 1928. med Nemčijo in Južno ter Severno Ameriko.
1	o bi bilu kratka zgodovina dosedanjih zrakoplovov. Kljub zadnji katastrofi, ki je terjala tudi 58 človeških žrtev, v Nemčiji niso klonili z duhom in trdno verujejo, da bodočnost svetovnega prometa vendarle še vedno pripada1 zračnim ladjam. In zato bo Nemčija nadaljevala z gradnjo Zeppelinov.
Promet in proizvodnja naše monopolske uprave
Kakor jie znano, spadai pri nas pod državni monopol prodaja tobaka, cigaretnega papirja, vžigalic, soli, petroleja in umetnih vžigalnikov. Monopolski dohodki predstavljajo 27%, vseh državnih dohodkov, to je dve milija,rdli dinarjev. V teh dohodkih sodeluje in najdei svoj zaslužek 70.000 sadilcev tobaka, 12.000 delavcev in 73.000 nadrobnih prodajalcev tobaka in soli, da, mnogoštevilnih uradnikov in drugih monopolski!) nameščencev niti ne upoštevamo. Za državo so med vsemi dohodki monopolski najsigurue jši. Sannio tobak donaša državi več, kakor katerikoli drugi posredni ali neposredni davek, namreč poldrugo miljardo dinarjev na leto oziroma štiri milijone dinarjev na dan. Tobak kadi, kdor hoče in kolikor hoče; zato je tu davek na .[pravičnejši, ker ne predistaivlja neobhodne življenjske potrebe. (Pač pa bi bil tobak lahko, cetnejši in predvsem boljši! — Op. ur.) Zato trpi država največjo škodo s strani onih, ki ne kade. Za izvoženi tobak v inozemstvo dobimo na leto 170 milijonov dinarjev. Delavstvo prejema 90 milijonov', maloprodaj ailci monopolski h predmetov 250 milijonov kot provizijo, sadilci tobaka pa nad 300 milijonov dinarjev na leto. Reči se sme, da živi v Jugoslaviji Vsak deseti človek od monopolskih dohodkov. Lani je bilo odkritih 110.000 monopolskih prestopkov. Pretihotapljenega jo bilo 3,500.000 kp tobaku ali vagon na dan. Zaradi tega je bila oškodovana država zn 500 milijonov dinarjev ali skoro poldrug milijon dinarjev na dan.
Anekdote
Naj nezadovoljne!še občinstvo
Ko je bil slavni ruski pevieic Fjo-dor Šaljatpin še povsem neznan, je nekega večera priredil z nekim, prav tako neznanim tenorjem koncert v nekem petrograjskem predmestju. Čas, ko naj bi se koncert pričel, je žet davno potekel, pevca pa še nista hotela pričeti, ker je bilu dtvorana obupno prazna.
Čez kake pol ure so se pa nenadoma na odru pojavili štirje krepki možakarji in ogorčeni nahrulili ša-Ijapina kar pred očmi maloštevilne publike:
«Zakaj vendar ne začnete?* «Samo še malo potrpite, prosim*, jih je miril šaljapin, ki ga je vendar nekoliko potolažilo ogorčenje možakarjev, katerih nastop je smatral za dokaz, kako živo si občinstvo želi slišati njegov glas.
«Mi ne moremo več čakati!* so se odnetzali možakarji. «Smo delavci pri špedicijski tvrdki, ki vam je pripeljala glasovir in glejte, da svoj koncert čimprej končate, da bomo mogli vrniti glasovir in oditi domov!*
Šaljapin je pozneje večkrat pripovedoval o tem svojem prvem koncertu in o nestrpnem občinstvu, ki so ga predstavljali prevozniški delavci.
Charlie Chaplin in Hitler
Popularni filmski komik Charlie Chaplin se je pred leti mudil na potovanju po Evropi. Ob tej priložnosti je obiskal Berlin, kjer je bil predstavljen tudi Adolfu Hitlerju. Med «Fiihrerjem» in slavnim komikom se je razvil živahen razgovor, tekom katerega je Chaplin dejal Hitlerju:
«Popularni ste prav tako, kakor jaz, toda me niti najmanj ne moti. Tudi brke nosite prav take, kakor jaz. Niti radi tega se ne. razburjam. Nikakor vam pa ne morem privoščiti, dla se vam ljudje tudi smejejo, kakor meni!»
Clemenceau kot šef
Francoski državnik Clemenceau je hotel nekega dne v dobi svojega ministrovanja pregledati vse urade svojega ministrstva. Z načelnikom oddelka je odšel v uradne sobe, toda nikjer ni našel žive duše. šele v zadnji sobi je naletel na nekega uradnika, ki pa je za mizo pokojno spul. Ves besen jel hotel načelnik uradnika zbuditi, tnldla Clemrncaua ga je zadržal, rekoč: c Pst, pustite ga spati, sicer bo — ušel tudi on!»
Restavracija Hotel Štrukel
priporoča krasen senčnat vrt. v Ljubljani Toči se BUDEJEVIŠKO PIVO in pristna dolenska ter štajerska vina
Posvetovalnica
za naročnike »SLOVENSKE BESEDE"
Kdor je plačal naročnino za »Slovensko Besedo se lahko brezplačno posluži naše posvetovalnice, kjer dobi informacije:
| o vsakovrstnih vlogah na upravne oblasti, občino, srez, banovino in na ministrstvo; ^ o prošnjah za vojaške oprostitve; | o vlogah na davčne oblasti; | o zakonitih socijalnih dajatvah; skratka §| o vsem in vselej, kadar potrebujete nasvetov, da pridobite ali očuvate socijalne ali gospodarske pravice.
Na posvetovalnico sporočite pismeno svoje želje, nakar dobite takoj tudi pismen odgovor. Za odgovor pošljite znamko za 2 Din
Dopise pošljite na naslov:
»SLOVENSKA BESEDA«
Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/11.
Priporoča se
Lancoš Dimitrij
m i zarstvo
Ljubljana
Wolfova ulica št. 12
Izvršuje vsa mizarska dela
po zmernih cenah
Gostilna ŠTRAJZEL
Še danes
naročite
,Slovensko besedo1!
Špedicija TURK
Ljubljana
prevzema OCARINJENJE	PREVAŽANJE
vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno Telefon intr. 24-59. Vilharjeva c. 83 (nasproti nove carinarnice)
vsakovrstnega blaga bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjko vprego kakor tudi s tremi najmodern. avtomobili Telefon inter. 21-57 Masaryko-va c. 9 (nasproti tov. kolodvora)
Tpapistovski sir* kfj Din 16*-ČERNE OSKAR Sv. Petra cesta štev. 35.
Prvovrstni cvi5ek> bizeljska, ljutomerska, dalmatinska vina in vedno sveže pivo toči
Dobra domača kuhinja
gostilna pri „JERICI“
Vljudno se priporoča za obisk Jeločnik Viktor — Rožna dolina
Priporoča se za vsa v to stroko padajoča dela in dobave.
PLESKARSKO, SOBO- IN fiRKOSLIKARSKO PODJETJE
MARN JOSIP - LJUBLJANA
>/V O L F O V A ULICA 12 • TELEFON 30-68
Pojasnila v strokovnih zadevah brez-	Kdor namerava izdati denar za	soboslikarska in pleskarska
plačno • Cene zmerne. Postrežba	jn ŽQ|j jmetj res prvovrstno	izvršitev, Vam priporočamo
Erc:\!lM5.T.l&3oS te znano in solidno tvrdko, ki Vas bo postregla najboljše-