GLAS
LETO XX. ŠT. 6 (920) / TRST, GORICA
ČETRTEK, 12. FEBRUARJA 2015
NOVI
CENA 1 EVRO 
NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996
SETTIMANALE
Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale
D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46)
art. 1, comma 1, NE/PD
ISSN 1124 – 6596
TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA
UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY
Foto IG 
  Osrednja proslava Slovencev v Italiji ob slovenskem kulturnem prazniku 
Preprosto in športno: Skupaj zmoremo!
TRST 
   islim, da je predstava odlično uspela in da
smo upravičili pričakovanja skeptikov, ki si
niso bili na jasnem, kaj bomo pravzaprav
mi kot športniki lahko predstavili. Publika je prisluhnila
besedam, veznim tekstom in glasbi. Trudili smo se
predvsem v tej smeri, in sicer, da bi povezali prozno in
pesniško besedo z gibom. Verjamem, da smo gledalcem
predstavili neko celoto, ki so jo nagradili z občutenim
aplavzom. To je najlepša nagrada, ki smo jo lahko kot
Združenje slovenskih športnih združenj lahko prejeli”.
Te besede je predsednik športne krovne organizacije
Ivan Peterlin izrekel takoj po Prešernovi proslavi, ki sta
jo krovni organizaciji SSO in SKGZ letos zaupali prav
ZSŠDI. V kulturnem hramu na Petroniovi ulici so tedaj
še odmevale note slovenske Zdravljice, ki so jo
nastopajoči in občinstvo skupno zapeli na koncu
dogodka, in, res, prisotne je prevevala tudi še žlahtnost
doživetega, saj je kulturni načrt zapustil množici prijeten
vtis. Tega je skoval predvsem zanos, ki so ga sposobne
odsevati le mlajše sile: mladost je lepa, je nekdo zapisal.
Kar gre ceniti pri tem zahtevnem projektu, je prav
prisrčnost. Ta se ni prikupila občinstvu zaradi vrhunskih
umetniških 'parnasovstev', pač pa na podlagi
neposrednosti sporočila. Geslo, pod katerim je stekla
poldrugo uro trajajoča odrska postavitev, se je glasilo
Skupaj zmoremo! – Kulturni utrip športa. To vsebinsko
iztočnico sta
koordinator
gledališkega
projekta Evgen Ban
in režiserka Jasmin
Kovic izpeljala na
podlagi mešanice
govorjenega,
'posnetega',
plesnega, igranega
in pevskega – kot je
uvodoma podčrtal
predsednik ZSŠDI
Ivan Peterlin. Šlo je za večplastno pripoved, ki se je
razpredla na podlagi petih poglavij, ki so jih prireditelji
ob tej priložnosti v skladu s športnim besediščem
preimenovali v sete.
Iz namišljene radijske postojanke (nameščene v niši, kjer
navadno poseda gledališko tehnično osebje) sta Lara
Komar in Danijel Malalan dajala tempo posameznim
odrskim dogodkom, začenši z igranim dialogom,
zazrtim v preteklost, med igralcema Mairim Cheber in
Nikolajem Pintarjem, ki ga je napisal Miran Košuta. V
vlogi Franceta in Julke sta junaka poosebljala ideološki
spor med nekdanjimi pripadniki sokolovstva in
orlovstva. Po razkolu enotne organizacije Sokola se je
orlovstvo razvilo predvsem na Goriškem in imelo
katoliški predznak. Šlo je za eno izmed toliko ločevanj,
ki so ošibile naše manjšinsko narodno telo. Vsebina
njune dialektike se sprva sunkovito oklepa polarizacije
mišljenja, dokler ne prideta do spoznanja, da Slovence
vselej zaznamuje Kainovo prekletstvo in prepričanje, da
je sosedovo vedno boljše od domačega ter da je
sovraštvo boljše od ljubezni. Ko pa drug drugemu zreta v
oči, dojameta, da najbrž ni prav tako, da je mogoče še
zaplesati valček, ki odpira skupno življenje in...
prihodnost.
/ str. 16
IG
“M
www.noviglas.eu
Skupaj zmoremo!
Ko pišemo te vrstice, poteka v Združenih
državah Amerike v smučarskem naselju
Vail Beaver Creek svetovno smučarsko
prvenstvo, ki je letos v znamenju sloven -
ske šampionke Tine Maze, saj je doslej
v treh panogah, na katerih je nastopila,
osvojila tri medalje: dve zlati (smuk,
alpska kombinacija) in srebrno (superG),
v naslednjih dneh pa bo skušala priti do
medalj še v slalomu in veleslalomu.
Lepa Tina Maze, Korošica iz Črne, je
malce tudi naša, saj jo je prav Goričan
Andrea Massi, ki je naredil vse slovenske
šole in odlično govori slovensko, pred leti
“vzel v svoje roke” in iz nje napravil
šampionko. Ko je Andrea Massi po Tinini
osvojitvi medalje vzel slovensko zastavo
v roke in z njo nad glavo privozil na
prizorišče, vse to pa so predvajali
neposredno vsemu svetu, je pokazal, da
moramo biti Slovenci ponosni na svojo
zastavo; ameriški otroci pevskega zbora
iz tamkajšnje vaške osnovne šole so z
brezhibnim petjem slovenske himne
Zdravljice očarali nas, predvsem pa vsem
tistim, ki zanemarjajo slovensko sim -
boliko, ponovno pokazali, “kako se dela”!
Ja, Tina Maze je svetovljanka, svetovna
prvakinja, a svetovljanka zato, ker ima
mednarodno ekipo, a je Slovenka in je
na to ponosna. Njen Andrea Massi, ki
vedno rad poudarja, da je sam Italijan,
te stvari ve, kot ve tudi, da je preveč
Slovencev do svojih narodnih simbolov
mlačnih, tudi pri nas, če jih že ne
omalovažujejo.
Tem naj bo v razmislek vesela, zlata,
svetovna Tina, za katero plapola krasna
slovenska zastava, kot naj jim bo v
razmislek petje ameriških otrok v
slovenskem jeziku.
Tininih uspehov smo veseli! Da je za njimi
tudi košček naše Gorice, seveda tudi.
Tinina mednarodna ekipa, v kateri
vladajo sodelovanje, spoštovanje in
prizadevanje za odličnost, je smer, v
katero moramo Slovenci iti: v svet, a
zavezani lastnim koreninam.
Kot to počne naša svetovna Tina!
JUP
V spomin
Minuli petek smo
se v Gorici
poslovili od
učitelja,
fotografa,
kulturnika
Zdenka Vogriča 7
Pogovor
Pesnik Marko
Kravos je
spregovoril o
svojem pesniškem
ustvarjanju in
odnosu do
humorja 9
Svetovna Tina!
Svet okrog nas
12. februarja 20152
Povejmo na glas
Svetlo sočutje še ni umrlo
JAKEC: Reči, kar češ, ma znajo!
Je blo krasno. Edino malo dugo,
ma lepo! Videt tolko mladine,
tolko športnic jen športnikov v
cvetu svoje mladosti, jen pevk,
jen gledališčnikov, jen …, ma
glej, so me navdušle tisti: “Ser-
vis”!, “Blok”!, polej una reče “Ja-
aaa”!, una “Neeee”! Ne, glej,
prov lepo. Še nobeno leto nismo
vidle trko lepga.
MIHEC: In mladga. Eh, ja, kaj
čemo: “Zato, mladost! Po tvoji
temni zarji / srce zdihvalo bo mi,
Bog te obvarji”!
JAKEC: Ma kaj čenčaš?!, pomi-
sli, kaj vse smo zvele. Sej zdej ve-
mo in znamo vse ued naše za-
mejske športne kulture, kdaj so
nastali sokoli u Trste jen kdaj or-
lice na Goriškem, da so odbojko
prnesle angleške vojaki, kašno
vlogo so jemeli dijaški domovi,
kdaj in kje so jegrali košarko jen
nogomet,... reči, kar češ, mene
je blo zanimivo jen lepo!
MIHEC: A gotovo: Se zna, da je
zgodovina važna, da vemo, kaj
je sez koreninami. Ma mene je
blo nrlepše, da je bla ta proslava
zazrta v naprej, da je bil to po-
gled v svetle zarje prihodnosti,
sej smo lahko veseli, da se za ta-
ko prireditev sprave skep tolko
mladih, in ne samo, da zvemo,
da se bo zdej naša športna orga-
niziranost sistematično lotila tu-
di plavanja, čeprav nimamo pri-
mernega bazena.
JAKEC: Ben, če je sila, jest poz-
nam kar nekaj naših ljudi, ki
imajo pred hišo bazen. Lehko de
bi se dalo - taku za začent - orga-
nizirat treninge kar na domu
kešnega, ki je bil u dvorani.
MIHEC: Ne govori neumnosti,
dej. Športna organiziranost je re-
sna stvar in je lahko vsem dru-
gim za zgled!
JAKEC: Ja, tu je res. Še Torrenti
taku prave. In tudi pozitivnost
in zazrtost v prihodnost priredit-
ve je lepa reč. Jest sem bil prou
ganjen, keder sen vidu v predd-
verju, kako bo zgledala nova slo-
venska knjigarna na Piazza
Oberdan.
MIHEC: Ne knjigarna, dragi
muj, tu bo 'slovensko knjižno
središče v Trstu', tu bo nekaj več,
nekaj bolj finga. Bolj nobel bo ta
nova zadeva, sej si video načrte,
ki so jeh prpravli arhitekti Ed-
vard Blažko, Aleš Plesničar in
Igor Spetič.
JAKEC: Ja, kaku lepo! Tudi šta-
laže so narisali. Ti, ma znaš, da
sem se sprašavo, če bojo proda-
jali tudi šolske knjige, ži ki lani
so jeh tam pr Mladiki.
MIHEC: Se zna, da so jeh, saj še
ni blo knjigarne, si je blo treba
pomagat, ne! V sili je tudi Via
Donizetti dobra.
JAKEC: Ne, čaki, če se prov spu-
nem, so radio jen Primorski že
lani sredi poletja povele, da je
družina Lokar ukupla prostore,
jen sam Vanja Lokar je poveu, da
so se odločli, da jeh bodo po
'simbolni ceni dali v najem no-
vemu podjetju TS 360'. Taku je
blo rečeno jen mene je sam Van-
ja, ki sen ga kešen dan pole srečo
pred našim barom, reko, da če
čejo, so ti ued knjigarne lahko
sez knjigami noter še pred začet-
kom šole, zadosti, da pobelejo zi-
de jen dajo na šipe samolepilno
foljo, ki jeh utrdi, dajo noter šta-
laže, pult in kaso od stare knji-
garne in lahko že začnejo delat.
MIHEC: A, ne, dragi muj. Tu ne
gre taku. Ne samo, da so zraven
obe krovni organizaciji, je tudi
slovenska država, sam Urad, in
Agencija za knjige RS, tu je resna
stvar. So imeli sestanke in seje na
konzulatu in u Ljubljani, to ni
kar taku...
JAKEC: Ben, ma vsaj zdej, ki so
načrti narjeni, kaj ne bi vsi ti
mladi, ki smo jih vidle na odri,
nardili ano delovno akcijo, bi
počistli jen pomeli prostore no-
vega 'knjižnega središča'?! Glej,
sen gvišen, da ga lahko v enem
tednu odpremo. Povabemo mi-
nistre in predsednike, športniki
na placi naredijo prikaz telovad-
nih vaj, zbor zapoje, nagovor
ued Pavšiča jen Štoke, dokler so
še na čeli krovnih, minister
Žmavc navduši prisotne, g. Be-
denčič požegna nove prostore,
še zakuska in je!
MIHEC: Ma, fant, ki živiš?! To
ne gre taku na lahko. Sej so po-
vedele, da novega knjižnega sre-
dišča ne bomo jemele pred po-
letjem.
JAKEC: Mujbuh, ma zakaj ne?
Glej, če rečemo Peterlini, bojo
športniki stopli v akcijo in boš
vido, de bo šlo, sej so povele, da
'skupej zmoremo'!
MIHEC: Ne, fant, ni tako pre-
prosto. Načrti so, denar je zago-
tovljen, stvar mora imet svoj
uradni postopek. Vse se bo ure-
dilo po črki načrta in dogovora,
sz vsemi potrebnimi žigi in ko-
leki. Ne prehitevaj!
JAKEC: A, zastopem. U Trste ni-
mamo g. Markežiča, če ne bi blo
že narjeno!
Prejeli smo
Sramota!
  eželna reforma krajevnih
uprav je bila pred nekaj
meseci odobrena. V tej
zvezi je bilo v naši manjšini (in ne
samo) mnogo polemik in jih sko-
raj gotovo še bo. V prvem osnut-
ku omenjenega zakona slovenska
manjšina sploh ni bila upošteva-
na!
Nato so bila v zvezi s tem, sprejeta
nekatera dopolnila; stranka Slo-
venska skupnost in njen izvoljeni
predstavnik v deželnem svetu,
Igor Gabrovec, pa sta se do zad-
njega zavzemala, da bi dodali
člen, po katerem bi občine, na
ozemlju katerih se izvaja zaščitni
zakon, lahko svobodno odločale,
ali sploh pristopijo h kateri zvezi,
ne da bi jih, v primeru nepristopa,
dežela FJK kakorkoli oškodovala.
Dopolnilo ni bilo sprejeto.
Zakaj?
Ker jih slovenska komponenta
Demokratske stranke in njen
predstavnik v deželnem svetu, go-
spod Stefano Ukmar, nista pod-
prla.
Zakaj?
Poglejmo naslednjo izjavo svetni-
ka Stefana Ukmarja; objavil jo je
Primorski dnevnik; Ukmar jo je
dal, nanašajoč se na Igorja Ga-
brovca in stranko Slovenska skup-
nost:
“......... zna dobro igrati vlogo in
gleda na vsako stvar v luči tistih
5.000 glasov, ki omogočajo nje-
govi stranki prisotnost v dežel-
nem svetu”.
Gospod Ukmar, mar vam je tako
D težko dojeti, da so volivci name-nili tistih 5.431 glasov stranki Slo-venska skupnost in skoraj 1.800
preferenc Igorju Gabrovcu v prvi
vrsti z željo, da bi on in ta stranka
branila pravice naše slovenske
manjšine, da bi še ostala gospodar
na svoji zemlji? To, da Igor Gabro-
vec gleda na vsako stvar v luči ti-
stih 5.431 glasov, mu je lahko sa-
mo v veliko čast, saj pomeni, da
je docela doumel zaupano mu
poslanstvo in si vzel kot dolžnost,
da ga po najboljših močeh izpe -
lje.
Mogoče pa vi, gospod Ukmar, na
svojih (če se ne motim) 971 pre-
ferenc gledate drugače?
In vsi ostali (imamo kakšen ura-
den podatek, koliko jih je bilo?),
ki so zaupali svoj glas slovenski
komponenti Demokratske stran-
ke, kaj menijo o naslednji izjavi
vodstva te komponente, objavlje-
ni v Primorskem dnevniku: “Vse-
kakor smo v času pomembnih re-
form in tudi slovenska manjšina
mora sprejeti ta izziv, seveda s po-
trebno pozornostjo do vredno-
tenja lastne specifike, ki pa se go-
tovo ne kaže v številčnosti uprav-
nih organov, pač pa v polnem
spoštovanju zaščitnih pravic, me-
nijo Slovenci v DS”. Če se vred-
notenje naše specifike gotovo ne
kaže v številčnosti upravnih orga-
nov, za slovensko komponento
DS pomeni, da lahko tudi zgubi-
mo katerega slovenskega župana!
Zakaj pa ne kar vseh? Itak niso po-
membni za vrednotenje naših
specifik! Ker pa slovenske občine,
vsaj za zdaj, svojega župana le mo-
rajo imeti, lahko posledično skle-
pamo, da je za slovensko kompo-
nento DS bolje, če so to Italijani
(z vsem spoštovanjem do župa-
nov italijanske narodnosti, seve-
da!). Torej slovensko zemljo bolje
upravljajo župani italijanske na-
rodnosti! Kakšen občutek manj -
vrednosti! Kaj pa mislita o tem
zgoniška županja Monica Hrova-
tin in doberdobski župan Fabio
Vizintin, ki sta bila, kot poroča
Primorski dnevnik, prisotna na
zasedanju deželnega vodstva slo-
venske komponente DS?
Da navedeno še kako drži, in s
tem se strinja tudi Demokratska
stranka, potrjujejo izjave Stefana
Ukmarja (PD 7. 2. 2015), tržaškega
župana Cosolinija (PD 8. 2. 2015)
in tržaškega pokrajinskega tajnika
DS Štefana Čoka (PD 8. 2. 2015),
s katerimi enoglasno nasprotujejo
predlogu zveze občin med Devi-
nom-Nabrežino, Zgonikom, Re-
pentabrom in Dolino (PD 6. 2.
2015), enoglasno pa spodbujajo
zvezo teh občin (z dodatkom
Milj) s Trstom. V taki zvezi pa, kot
smo že večkrat brali, bi Trst imel
15 glasov, vse ostale občine skupaj
pa le 10. Kdo menite, da bi uka-
zoval?
Dokler imata slovenska kompo-
nenta Demokratske stranke in
svetnik Stefano Ukmar tak
občutek manjvrednosti do svoje-
ga velikega brata, Demokratske
stranke, in v primeri z večinskim
narodom, bomo še naprej zgu-
bljali še to, kar smo si s tako veli-
kim trudom priborili.
In žal človek težko vzklikne kaj
drugega kot: sramota!
S spoštovanjem
Albert Devetak
  ivimo v času, ki se ne more pohvaliti z
ne vem kakšnim sočutjem. Tudi nikoli
prej človek sočutja ni premogel v takšni
meri, da bi bili težki trenutki posameznika de-
ležni tolikšne pomoči drugih ljudi, ko bi lahko
govorili o srečnem svetu, ki nam zanesljivo
nudi zavetje. Danes se pomanjkanje sočutja
kaže na drug in nemara še bolj krut način. Hi-
tro potekanje dogodkov nam jemlje čas, ob-
vezna naglica in strnjene vsakodnevne obvez-
nosti nam kradejo mir in nas potiskajo v
osamljenost. Vsi smo prisilno osamljeni, raz-
bremenila bi nas pozornost drugih, ki pa so
tudi v boju z osamljenostjo, in krog je skle -
njen, za sočutje z bližnjim je malo ali celo nič
prostora. Toda potem se nekje pojavi svetla
iskra, ki posveti v to našo sivino in nam da ve-
deti, da lahko vendar obstaja nekaj bistveno
več, kar sicer živimo in nas ne more potešiti.
Seveda je takšnih svetlih isker kar nekaj, a za -
nje ne vemo, ker utripajo v zasebnih odnosih,
ki v širšo javnost večinoma ne prodrejo. V
našem primeru pa imamo opraviti s televizij-
sko nadaljevanko, ki v širšo javnost pride in
prodre. Gre namreč za “Rdeče zapestnice”, pri-
poved, ki je bila na sporedu že prejšnje leto,
prav to nedeljo pa bo šla v oddajo druga serija.
Govori o mladih ljudeh, o fantih in dekletih,
ki živijo svoje življenje v bolnišnici, saj bole-
hajo za najhujšo boleznijo. Kljub temu so pol-
ni življenja, bolje, borijo se za življenje, za sve-
tlobo in za lepo prihodnost. Zgodba te vrste
izjemno poredko zaide na televizijske zaslone,
kjer prevladuje prepričanje, da je treba gledal-
ce predvsem zabavati in jih na ta način od-
trgati od vsakršnih problemov, rezultat pa je
znan: čustvena plitvina, poleg nje pa vse več
nasilja, pač toliko, da bomo pozabili na svoje
probleme. Toda “Rdeče zapestnice” so že v
prvem letu osvojile v prvi vrsti in najprej mla-
do občinstvo. Mladi in tudi še skoraj otroci so
se v zgodbi prepoznali, začutili so tisto ne-
zlomljivo voljo do življenja, ki jo izžarevajo
njihovi vrstniki v televizijskem prikazu.
Omenjeno navdušenje mladih gledalcev je bi-
lo tolikšno, da so mnogi med njimi prihajali
na snemanje druge serije. Nekateri so dobe-
sedno odkrili v sebi svetlo sočutje in tako je
neka deklica izjavila, da je prej sanjala o princu
iz pravljice, sedaj pa, da je zaljubljena v golo-
glavega princa, ki so mu morali odrezati nogo.
Opaziti je bilo tudi, da so se pomnožili obiski
mladih bolnikov v bolnišnicah, in to v prvi
vrsti s strani otrok in mladoletnih. Nasprotno
se njihovi starši bolečine in hudih bolezni ne-
kako izogibajo v strahu, da bi se kaj podobne-
ga lahko zgodilo njihovim otrokom. Na vsak
način zelo lepa in spodbudna zgodba okrog
enkratne televizijske nadaljevanke. Dala nam
je primer, kako se velja tudi z velikimi težava-
mi v življenju spopasti iz oči v oči in najbolje
je pričeti s težavami drugih, tem drugim po-
magati, jih spodbujati, jim vlivati pogum in
za nagrado bomo močnejši, obdarjeni z lepoto
svetlega sočutja, ki ga ni strah več ničesar.
Janez Povše
Ž
O ŠPORTU IN NOVI KNJIGARNI 
Gospodarska kriza, negotove zaposlitve in draga
stanovanja vse več odraslih Italijanov silijo, da
ostanejo pri starših. Kar dve tretjini mladih
Italijanov v starosti od 18 do 35 let namreč živi
pri starših, so pokazali izsledki nove raziskave
evropskega statističnega urada Eurostat.
Skupno 65,8 odstotka oziroma okoli sedem
milijonov mladih v starosti od 18 do 35 let še
vedno živi pri starših. Ta številka je dvakrat višja
kot v Franciji ali Veliki Britaniji, poleg tega pa za
17 odstotkov višja od povprečja v Evropski uniji.
Strokovnjaki krivdo za tako visoko številko v
Italiji pripisujejo razširjeni brezposelnosti
mladih, ki se je razpasla po izbruhu
gospodarske krize in znaša preko 40 odstotkov.
Predvsem na gospodarsko manj razvitem jugu
Italije je število pri starših živečih Italijanov
visoko. Demografi svarijo, da bi lahko takšno
stanje dolgoročno ohromilo razvoj države.
A ločitev od staršev ne otežujejo samo problemi
z iskanjem služb in domovanj, temveč
pomembno vlogo pri tem igrajo tudi kulturni
dejavniki. Številni mladi Italijani tako kljub
finančni neodvisnosti ostanejo pri starših.
Dve tretjini mladih Italijanov živi pri starših
Prejeli smo
  poštovano uredništvo,
ker me je vaš predsednik
v prejšnji številki Novega
glasa ponovno večkrat citiral,
se želim na kratko odzvati, se-
veda ob spoštovanju navodil,
ki so bila tam izrečena, glede
dejstev in jasnih besed. Čudim
se sicer, da tudi med visoko
izobraženimi dobimo take, ki
ne znajo ločiti kritike in jasnih
besed od grobo nesramnih
žalitev, toliko bolj če jih napiše
na prvi strani manjšinskega ka-
toliškega tednika sam predsed-
nik založniške zadruge:
HLAPCI! ZA HLAPCE ROJENI,
ZA HLAPCE VZGOJENI,
USTVARJENI ZA HLAPČEVAN-
JE.
Ta citat, namenjen SKGZ, del-
no izpostavljen tudi v samem
naslovu in večkrat poudarjen v
omenjenem članku, bi sedaj
želeli prodati za čisto enostav-
no kritiko in bi celo pričakovali
prijazen odziv.
Nočem si niti predstavljati, kaj
bi povzročila podobna žalitev,
če bi jo sorodni krovni SSO na-
menil na večernem TV dnev-
niku urednik slovenskega od-
delka Rai ali pa bi jo brali iz pe-
resa predsednika Zadruge Pri-
morski dnevnik na prvi strani
dnevnega časopisa ali kjerkoli
drugje. Čisto enostavno ne-
pojmljivo in nemogoče je, da
bi se kaj takega lahko dogodilo,
kar ni niti stvar deontologije,
S pač pa čisto enostavnega pra-vila dobre vzgoje in spoštovan-ja osnovnih pravil sobivanja.
Pa se povrnem k zaželjenim
dejstvom:
- ko bi vsaj enkrat v zadnjih ne-
kaj letih tednik Novi glas dobil
priložnost za kratek intervju s
predsednikom Pavšičem, bi le-
ta lahko bralcem in cenjenemu
predsedniku/izdajatelju Zadru-
ge Goriške Mohorjeve Petru
Černicu predstavil konkretno
delo in večje ali manjše do-
sežke krovne organizacije
SKGZ. Seveda glede tega ne
pričakujemo, da bi tedensko
namenili celo stran naši dejav-
nosti in niti drugim speci-
fičnim protagonistom
manjšinske stvarnosti, za kate-
re žal ni nikdar prostora v No-
vem glasu in so zato redno pre-
zrti. Nikoli sicer ni prepozno...
- glede svojega triminutnega
nastopa pred ministrico Gian-
nini v Gorici in kaznivega de-
janja, da nisem tega časa izko-
ristil za nanizanje problemov
slovenske šole, pa velja spom-
niti naslednje: svoj nastop sem
začel z uvodom, kjer sem po-
vedal, da ne bom govoril spe-
cifično o slovenski šoli, ker
računam, da bo o tem pri-
ložnost poglobljeno spregovo-
riti ob njenem obisku v Trstu.
“Hlapčevsko” sem nato izpo-
stavil potrebo po širjenju in po-
menu poznavanja slovenskega
jezika na Goriškem, predvsem
med mladimi na italijanskih
šolah, kar je v javnosti sprožilo
dokaj pozitiven odziv. Glede
specifičnih potreb slovenske
šole pa naj dodam konkretno
dejstvo, da sta se po nekaj ted-
nih omenjenega obiska v Go-
rici čudežno uresničila (... po
zaslugi poslanke Blažinove...)
napovedan obisk ministrice
Giannini na liceju Prešeren v
Trstu in srečanje s slovenskimi
šolniki, na katerem je bila se-
veda priložnost poglobljeno
predstaviti vse bolj ali manj
problematične aspekte našega
šolstva, poleg seveda vseh po-
zitivnih lastnosti. Vse to se je
seveda uresničilo čisto slučaj-
no...
Malenkost osnovnega spošto-
vanja, razgledanosti in dobre
volje pa bomo tvorno skupaj
reševali manjšinske probleme
v zavesti, da vsakdo od nas ne-
kaj pripomore in nihče od nas
ni nezmotljiv. Bistvena pa sta
intelektualna poštenost in
predvsem spoštovanje različno
mislečih.
Kritik se nikakor ne bojimo,
žalitev pa ne sprejemamo!
Livio Semolič
Deželni tajnik Skgz
Polemiki na rob bi rad samo
dodal nezanemarljiv podatek,
da tednik Novi glas ni skupna
ustanova in ga torej financira
samo goriški del SSO. Seveda
nismo nezmotljivi, pa vendar
si upam reči, da smo našo širi-
no že neštetokrat dokazali.
JUP
  eželna reforma krajevnih uprav, ki jo je
deželni svet FJK uzakonil 12. decembra
2014 z zaporedno številko 26, je v
prejšnjem tednu dobila prvi izvajalni akt. Dežel-
ni odbor predsednice Debore Serracchiani je
namreč ob odsotnosti odbornice Loredane Pa-
nariti soglasno sprejel sklep, v katerem je zapisan
predlog načrta za določitev medobčinskih
teritorialnih unij. Dejstvo, da je do tega
predloga prišlo, je pokazatelj kako
deželna uprava hiti z uresničevan-
jem te reforme. Deželni zakon
namreč določa, da mora do
omenjenega predloga priti
v 45 dneh po objavi v
deželnem uradnem li-
stu, kar se je zgodilo
17. decembra 2014. V
tem smislu je deželni
odbor sprejel sklep v 39
dneh, ob upoštevanju, da so
bili vmes božični in novoletni
prazniki. Številni pomisleki, ki
so se začeli pojavljati tudi v
furlanskih občinah in so
se dodali kritikam s strani
slovenske manjšine, niso
prepričali deželne predsed-
nice Serracchianijeve in od-
bornika Panontina, da bi
celotno zadevo nekoliko bolj
premislila.
Deželni sklep št. 180 z dne 4. fe-
bruarja 2015 potrjuje napovedi, o
katerih je bil govor že od poletja dalje.
Predlog reforme krajevnih uprav določa 17
medobčinskih teritorialnih unij, med katere je
porazdeljenih 218 občin. Kot je zapisano v pri-
logi sklepa, predlog nastaja zaradi neuspešnosti
prejšnjih oblik povezovanja in zaradi visokih
stroškov pri upravljanju občinske organizacije.
Pomembna razlika je v tem, da v prejšnjih refor-
mah je bilo povezovanje med občinami neob-
vezno in je temeljilo na skupnem upravljanju
storitev, sedaj je združevanje obvezno in temelji
na predlogu načrta za teritorialno ureditev (Pia-
no di riordino territoriale) in na predlogu letne-
ga programa združitve med občinami.
Deželni predlog teritorialne ureditve, kar se tiče
vprašanja slovenskih občin oziroma tistih občin,
ki so vključene v območje izvajanja zaščitnega
zakona 38/01, potrjuje bojazen, ki se je pokazala
od vsega začetka. Ozemlje, na katerem živi slo-
venska narodna skupnost, je razdeljeno na več
različnih unij. Na Tr žaškem naj bi se
oblikovala ena sama u nija
(a), kjer
bi glavno
besedo imela
občina Trst.
Tri slovenske
občine na Go-
riškem naj bi bile
v uniji b, drugi dve pa v uniji c. V videmski po-
krajini pa je slovenski naselitveni prostor razdel-
jen na tri unije: j, g in d. Tako v deželnem sklepu
kot v priloženem predlogu za teritorialno uredi-
tev se vprašanje izvajanja zaščite ne omenja. Edi-
na omemba jezikovnih manjšin oziroma skup-
nosti je zabeležena na 4. strani predloga terito-
rialne ureditve, kjer je zapisano, da se s členom
št. 21 ustanovijo Zbori jezikovnih skupnosti, ki
bodo ovrednotili in zaščitili njihovo ozemeljsko,
socialno in gospodarsko povezanost.
Posamezne občine imajo sedaj možnost, da se v
60 dneh izrečejo, ali želijo pristopiti k drugi ob-
mejni uniji ali želijo ostati same, to pa velja samo
za tiste, ki presegajo 5000 prebivalcev. V dvajse-
tih dneh se mora o tem izreči tudi Svet krajevnih
avtonomij.
Že drugi dan po tem, ko je prišla na
dan vest o deželnem predlogu za
teritorialno ureditev, so štirje
župani kraških občin Doline, Re-
pentabra, Zgonika in Devina-Na-
brežine na tiskovni konferenci
predstavili svoj predlog deželni upravi
FJK. Ob upoštevanju, da so v 7. odstavku 4.
člena deželnega zakona 26/2014 dovoljena od-
stopanja zaradi prisotnosti slovenske manjšine,
župani Sandy Klun (Dolina), Marko Pisani (Re-
pentabor), Monika Hrovatin (Zgonik) in Vladi-
mir Kukanja (Devin-Nabrežina) predlagajo
ustanovitev unije brez občin Trsta in
Milj. Unija bi se imenovala Me-
dobčinska zveza Kras in morje. Bolj
pa bi ovrednotili skupno upravljanje
storitev.
Predlog štirih kraških občin je vsekakor za-
nimiv in vreden upoštevanja, saj bi drugače
tvegali popolno utopitev z občino Trst,
ki je neprimerno večja. Predlog pride
v poštev tudi za goriške občine Dober-
dob, Sovodnje ob Soči in Števerjan.
Edino briška občina bi lahko bila v
težavah, ker nima ozemeljskega stika.
Vsekakor smo dolžni poizkusiti ne glede
na razne pomisleke in kritike.
Ob upoštevanju, da gre za naš
narodni teritorij, za katerega
imamo vso pravico, da ga
avtonomno upravljamo,
je prav, da poleg zakon-
skih določil pomisli-
mo tudi na našo
zgodovino. Enkrat ali
večkrat na leto se zbira-
mo ob spomenikih padlih, ki so svoja življenja
žrtvovali, da ostanemo na svoji zemlji. S
kakšnim obrazom se bomo še podali pred te spo-
menike, če ne bomo naredili vsega, kar je mo-
goče, da bi naše območje še naprej ostalo v naši
upravi.
Julijan Čavdek
D
Svet in Slovenske Organizacije 12. februarja 2015 3
Predlog za učinkovitejše
zaposlovanje mladih na
plenarnem zasedanju Evropskega
parlamenta
Na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta,
ki je bilo ob 9. do 12. februarja v Strasbourgu, je
bilo na dnevnem redu več aktualnih vprašanj.
Velika pozornost je bila namenjena vprašanju
varnosti, humanitarni krizi v Siriji in Iraku ter
preverjanju stopnje demokratičnosti in spoštovanja
temeljnih človekovih pravic v okviru Evropske unije.
V torek zjutraj pa so evropski poslanci s komisarko
Marianne Thyssen razpravljali o najnovejšem
predlogu za sprostitev ene milijarde evrov za
zaposlovanje mladih (Youth Employment Initiative
– YEI) v letu 2015. Financiranje pobude dopolnjuje
Evropski socialni sklad (ESS) v državah članicah,
kjer mladinska brezposlenost na regionalni ravni
presega 25%. Ukrepi za zaposlovanje mladih ciljajo
na zmanjšanje mladinske brezposelnosti, hitrejši
prehod iz šole na delo in povečati število delovnih
mest. Učinek pobude bo zaposlitev tudi do 650
tisoč mladih. Med državami članicami, ki bodo
lahko koristile predvidene ugodnosti, sta tudi Italija
in Slovenija.
Grčija in Ukrajina povzročata
veliko zaskrbljenost v Evropi
Spor na vzhodu Ukrajine, ki ne kaže znakov
umiritve, postaja vse bolj skrb vzbujajoč. Boji med
ukrajinskimi silami in proruskimi skupinami, ki se
borijo za neodvisnost, ne kažejo znakov umiritve
ter pozvročajo vse več mrtvih tudi med civilnim
prebivalstvom. Stopnjo zaskrbljenosti je dvignila
tudi izjava ameriškega predsednika Baraka
Obame, ki je namignil, da bi Ukrajini pomagal z
dovažanjem orožja. Vrhovi Evropske unije se s
takim ravnanjem ne strinjajo in so dali pobudo za
novo srečanje z Rusijo, ki mora biti bolj aktivna pri
iskanju mirovnih rešitev.
Nova politično-finančna fronta pa se je odprla v
odnosu med Evropsko unijo in Grčijo po zmagi
Alexsisa Tsiprasa in njegovega levičarskega gibanja
Syrize. Po prevzemu grške vlade je Tsipras poskusil
omehčati ali odpraviti zelo toge varčevalne pogoje,
ki jih je Grčija sprejela za finančno pomoč s strani
t. i. evropske trojke. Za dodatno napetost je
poskrbel tudi nov grški finančni minister Yanis
Varoufakis, ki je neposredno napadel evropske
finančne institucije, Evropska centralna banka pa
je prekinila finančno pomoč Grčiji. Rešitev za
nastali položaj morata Grčija in EU poiskati do
konca februarja, drugače bo grški izhod iz evrskega
območja skoraj gotov.
Huda razhajanja med Renzijem in
Berlusconijem
Izvolitev Sergia Mattarelle na mesto predsednika
republike je povzročila hude napetosti med
Demokratsko stranko in Berlusconijevo stranko
Naprej Italija. Prva posledica je bila propad
dogovora iz ulice Nazareno med Matteom
Renzijem in Silviom Berlusconijem. Dogovor je
predstavljal temelj za ustavne reforme, ki zadevajo
preseganje enakovrednosti poslanske zbornice in
senata, zmanjšanje števila parlamentarcev,
znižanje stroškov za upravljanje institucij, ukinitev
Državnega sveta za ekonomijo in delo (CNEL) ter
spremembo 5. dela italijanske ustave. Celotna
zadeva je okrepila manjšinski komponenti v obeh
strankah. Pri Naprej Italija so se okrepile zahteve
po zamenjavi lastnih načelnikov skupin v poslanski
zbornici in senatu. Levici v Demokratski stranki pa
ponovno predlaga, da bi v osnutku novega
volilnega zakona uvedli preference tudi za nosilce
list.
V velikih težavah se je znašlo politično gibanje
Maria Montija, ki ga je v prejšnjem tednu zapustilo
precej parlamentarcev, tako da je skoraj
popolnoma izginilo. Tudi iz tega lahko nastane nova
kriza v odnosih z vlado.
27. kongres časnikarskega
sindikata FNSI v Chiancianu
Od 27. do 30. januarja je zasedal 27. vsedržavni
kongres enotnega časnikarskega sindikata.
Zasedanje je potekalo v toskanskem termalnem
središču Chianciano. Poleg izvolitve novega
vodstva so bila na zasedanju najbolj prisotna
vprašanja glede določitve jasnejših pravil za
zaposlovanje časnikarjev. V zadnjih letih se je
število brezposelnih časnikarjev zelo povečalo, velik
problem pa predstavljajo tudi odstopanja od
dogovorjenih tarif za pisanje člankov.
V vsedržavni svet enotnega časnikarskega
sindikata so bili izvoljeni tudi časnikarji iz naše
dežele. To so Poljanka Dolhar, Maurizio Bekar,
Alessandro Martegani, Carlo Muscatello, Luciano
Ceschia in Ivana Gherbaz.
Kratke
  ponedeljek, 9. februarja, je nov finančni
škandal pretresel svetovno javnost. Tokrat
gre za skrite bančne depozite v švicarski
podružnici angleške banke HSBC in posledično
za ogromno davčno utajo. Celotna zadeva ima
izhodišče v t. i. “seznamu Falciani”, ki vsebuje več
kot 100.000 imen strank omenjene švicarske po-
družnice največje evropske banke HSBC. Za po-
drobno analizo zadeve in za poročanje v javnosti
pa je poskrbel Mednarodni konzorcij preiskoval-
nih časnikarjev, ki ima svoj sedež v New Yorku.
Konzorcij je koordiniral istočasno objavo seznama
imen davčnih utajevalcev na medijih v 45
državah.
Zgodba je zelo podobna predhodnim škandalom
Wikileaks in Luxleaks, v katerih so posamezni
uslužbenci prevzeli sezname strank oziroma skriv-
ne podatke in jih posredovali javnosti. Pri Wiki-
leaksu je šlo za objavo tajnih podatkov ameriških
vojaških in tajnih služb. Zadeva Luxleaks pa je po-
kazala na sistem davčne utaje v finančnem poslo-
vanju preko bančnih zavodov v Luxembourgu in
se je dotaknila tudi sedanjega predsednika evrop-
ske komisije J. C. Junckerja.
Pri zadevi Swissleaks je osnova že omenjeni “sez-
nam Falciani”, ki ga je sestavil Hervé Falciani, nek-
danji uslužbenec bančnega zavoda HSBC. Kot je
izjavil za glavni italijanski ekonomski dnevnik Il
sole 24 ore, so vzpostavili mednarodno platformo
za boj proti neprozornosti finančnega sistema in
protizakonitim dejavnostim. V listi pa je mogoče
dobiti znane podjetnike, športnike, filmske igral-
ce in pevce, več je tudi plemičev in kraljev ter spor-
nih oseb, povezanih s prekupčevanjem orožja in
drugih kriminalnih poslov. Falciani je bil že dva-
krat v zaporu, vendar je bil v obeh primerih hitro
izpuščen na prostost, čeprav so švicarske oblasti
zahtevale njegovo izročitev. Pri tem je pomembno
vedeti, da je Falciani vedno sodeloval z oblastmi
iz različnih držav in sedaj živi pod posebnim var-
stvom. Francoski vladi je s pomočjo njegovih po-
datkov uspelo pridobiti 188 milijonov evrov
davčnih utaj, v Španiji pa se je v državne blagajne
vrnilo 220 milijonov. Predvidena skupna vsota
davčnih utaj naj bi dosegla astronomsko vsoto
180 milijard evrov in je že pod drobnogledom
evropskih in ameriških državnih davčnih služb.
V intevjuju, ki ga je na svoji spletni strani v torek,
10. februarja, objavil dnevnik Il sole 24 ore, Fal-
ciani omenja tudi Italijo, v kateri je po njegovem
mnenju veliko ovir za boj proti davčni utaji in
imajo sodne oblasti zelo malo manevrskega pro-
stora. Približen
izračun davčne utaje
za Italijo naj bi dose-
gal skoraj 742 milijo-
nov evrov neprija-
vljenih prihodkov in
skoraj 5 milijonov
evrov neplačanega
davka na dodano
vrednost. Tiskovna
agencija ANSA obja-
vlja tudi porazdelitev
po deželah. Od 5595
fizičnih oseb in 133
družb na listi, jih je
največ iz Lombardi-
je, medtem ko naši deželi FJK pripada 1,5%. Na
razpredelnici je tudi zanimiv podatek o delovnem
statusu, kjer je največ podjetnikov (51%), prese-
netljivo na drugem mestu s 15% pa najdemo go-
spodinje. Pojavila pa se je še dodatna zaskrbljenost
glede terminov za sodni pregon davčnih utajeval-
cev. V kratkem bo vlada Mattea Renzija obravna-
vala delegiran dekret za davčno politiko, kjer so
nova pravila, ki bi lahko izničila možnosti odprtja
novih kazenskih prijav na podlagi podatkov, ob-
javljenih na “listi Falciani”. Lista je namreč iz leta
2009 in novi termini, ki jih določa dekret, so
krajši. O tej temi je bilo
v poslanski zbornici že
več kritik, saj naj bi ta-
ko nastavljen zakonski
ukrep predstavljal kon-
kretno pomoč Silviu Berlusconiju.
V drugih državah so se takoj pojavile zelo ostre
reakcije. Ker ima banka glavni sedež v Angliji, je
moral o celotni zadevi poročati sam angleški fi-
nančni minister David Gauke. Anglija je v veliki
zadregi tudi zaradi tega, ker nekdanji izvršni di-
rektor spornega bančnega zavoda HSBC Stephen
Green zaseda položaj ministra za trgovino. V Bel-
giji, na Danskem, v Franciji in ZDA pa so že stekle
preiskave tako proti podružnicam HSBC kot proti
osebam in družbam na seznamu Falciani. Tudi
Švica mora enkrat za vselej pojasniti, kako misli
ravnati v prihodnje s
podatki glede fi-
nančnih poslov in
posredovanj.
Škandal Swissleaks
bo gotovo še nekaj
dni ali tednov buril
duhove, ker omenje-
ni Mednarodni kon-
zorcij preiskovalnih
novinarjev napove-
duje nove objave. V
ospredje pa se po-
novno postavlja po-
treba po izmenjavi
informacij na med-
narodni ravni. O tem že več let razpravljajo v raz-
nih institucijah Evropske unije in teoretično naj
bi bil pripravljen sistem avtomatičnega obveščan-
ja, ki bi stopil v veljavo leta 2018. Poudarjamo se-
veda, da je to teoretična možnost. Lahko pa bo ta
nova afera in vse posledice, ki jih bo pozvročila,
pripomogla, da bo prišlo do hitrejšega ukrepanja.
Veliko bo tudi odvisno od tega, kako aktivno se
bo v to zadevo vključilo javno mnenje in odločno
zahtevalo popolno transparentnost v evropskem
in svetovnem bančnem poslovanju.
JuČ
V
Mednarodni konzorcij preiskovalnih časnikarjev (ICIJ) objavil “Listo Falciani” v 45 državah
Swissleaks, svetovni škandal davčnih utaj
Deželni odbor FJK je predstavil predlog ureditve 17 medobčinskih teritorialnih unij
Kraške občine za samostojno unijo
Vir: Dežela FJK 
Kristjani in družba12. februarja 20154
Ljubljanska nadškofija je dobila novega škofa
Msgr. dr. Franc Šuštar: “Gospod je blizu”
  Ljubljani so v so-
boto, 7. t. m., na
posebni tiskovni
konferenci predstavili v
nadškofijskem dvorcu
novega ljubljanskega
pomožnega škofa dr.
Franca Šuštarja, ki ga je
imenoval papež
Frančišek. Na tiskovni
konferenci je novi lju-
bljanski pomožni škof
povedal te besede:
“Spoštovani gospod
nadškof, spoštovani so-
bratje duhovniki,
spoštovani novinarji in
vsi navzoči! Dragi bratje
in sestre!
V tem trenutku, ki pomeni zame
zelo velik mejnik v mojem
življenju, vas vse lepo pozdra-
vljam! Kot že tolikokrat se mo-
ram tudi sedaj posebej močno za-
zreti v Jezusa Kristusa in verovati,
verovati v njegovo previdnost,
bližino, v njegovo voljo, v njego-
vo besedo, ki je živa in učinkovi-
ta ter spreminja človeka!
Današnji dogodek imenovanja
za pomožnega škofa v naši lju-
bljanski nadškofiji je zame izziv
za vero, za zaupanje, za po-
nižnost, pa tudi za ljubezen. Zato
se želim zahvaljevati in se tudi
priporočati s prošnjo za molitev
in vsestransko pomoč.
Najprej se želim zahvaliti svete-
mu očetu, papežu Frančišku, za
imenovanje in zaupanje! To spre-
jemam v edinosti z njim in vso
Cerkvijo, v duhu pokorščine sve-
temu očetu in v duhu služenja
Božjemu ljudstvu. Zatem se zah-
valjujem apostolskemu nunciju
msgr. Juliuszu Januszu za njego-
vo zavzetost za našo nadškofijo
in njegovo sodelovanje! Hvala za
V
njegove spodbude in za vidno
znamenje povezanosti z vesoljno
Cerkvijo!
Zahvaljujem se nadškofu msgr.
Stanislavu Zoretu, za njegove po-
bude in pastirsko služenje, ob
tem pa tudi gospodu škofu Anto-
nu Jamniku ter vsem dosedanjim
nadškofom in škofom v naši
nadškofiji.
Prav tako se želim v tem trenutku
spomniti s hvaležnostjo vseh so-
bratov duhovnikov in bogoslov-
cev, vseh redovnikov in redovnic
v naši nadškofiji in po vsej Slove-
niji ter se jim priporočiti v moli-
tev.
V duhu in molitvi sem povezan
z mnogimi dobrimi ljudmi. Z bo-
goslovci v Bogoslovnem seme-
nišču, s kanoniki, duhovniki in
verniki v stolnici, z verniki v žup-
niji Grosuplje in domači župniji
Homec, s prijatelji, s katerimi
sem se srečeval in povezoval v te-
ku svojega življenja, še posebej pa
s svojimi domačimi in sorodni-
ki.
Seveda pa prav lepo pozdravljam
in se zahvaljujem za prisotnost
vseh vas tukaj v dvorani, po-
sebej novinarjem, ki boste to
novico posredovali širšemu
občestvu. Hvala vam za vaše
služenje!
Škofovska služba obsega zelo
široka področja delovanja in
služenja v Cerkvi. Ko to gle-
dam z velikim spoštovanjem
in tudi strahom, zaupam in
prosim, da bi bil vredno
orodje v Božjih rokah. V do-
sedanjem duhovniškem
življenju sem to že velikokrat
doživel. Kolikokrat sem
občudoval Gospodovo
bližino in njegove konkretne
posege … Zaupam in želim,
da bo po Cerkvi, ki je Luč naro-
dom, še naprej delil svoje ne-
beške darove, mir, ljubezen, pol-
nost življenja. Želim, da jih ne bi
delil le vernikom zbranim v Cer-
kvi, pač pa prav vsem ljudem …
V povezavi s to željo sem si izbral
tudi svoje škofovsko geslo. To je:
“Gospod je blizu” (Fil 4,5). Go-
spodova bližina, njegovo
odrešenjsko delo, je pravzaprav
razlog za veselje, za upanje, za
premagovanje težav ter graditev
medsebojne ljubezni. Te besede
so del mojega novomašnega ge-
sla, ki je bilo: “Veselite se vedno
v Gospodu! Gospod je blizu”! Ve-
sel sem, da je gospod nadškof Sta-
nislav Zore za svoje geslo izbral
prvi del teh svetopisemskih be-
sed. Naj tudi geslo potrjuje edi-
nost v Gospodu”!
Narodna in univerzitetna knjižnica  
Izid dela renskega
mistika Suza
  arodna in univerzitet-
na knjižnica (NUK) je
v zbirki Textus recepti
izdala delo nemškega srednje-
veškega mistika Henrika Suza
Knjižica resnice v prevodu Go-
razda Kocijančiča. Delo po nje-
govih besedah prinaša globo-
ko duhovnost renskih misti-
kov; le-ta je cvet zahodnega
krščanstva, a je obenem so-
dobnemu človeku tako daleč
kot osnovnošolcu atomska fi-
zika.
O življenju blaženega
Henrika Suza oziroma
Heinricha Seuseja ve-
mo precej po zaslugi
biografskega dela
Življenje, za katerega
ni jasno, ali ga je spisal
sam ali nekdo, ki je bil
dobro seznanjen z nje-
govim življenjem, je
na predstavitvi knjige
dejal profesor na kom-
parativistiki Vid Snoj.
Natančnega kraja in
datuma rojstva misti-
ka iz 13. stoletja ni
mogoče ugotoviti,
znano pa je, da se je
rodil plemiškim
staršem. Oče trgovec
ga je pri 13 letih od-
peljal v dominikanski
samostan v Konstanci
ob Bodenskem jezeru, ker naj
bi po Snojevih besedah “ne
imel trgovske žilice in tako ne
bil za nobeno rabo”. Po osnov-
nem šolanju so ga poslali na
dodatno študijsko izpopolnje-
vanje v Köln, kamor so poši -
ljali najbolj nadarjene študen-
te. Tu je postal učenec enega
največjih krščanskih mistikov
in mislecev Mojstra Eckharta.
Suzova akademska kariera se
je sklenila, ko so velikega mi-
stika obtožili herezije. Kot Ec-
khartov učenec je izgubil
učiteljsko službo, soočiti pa se
je moral tudi z mnogimi krivi-
cami. Veliko je pridigal, s
čimer je mnoge mlade ženske
navdušil za redovništvo in bil
s tem osovražen pri snubcih.
Kljub vsemu je postal prior v
samostanu v Konstanci, vse
N dokler ga niso obtožili zaplo-ditve otroka. Preselil se je vUlm, kjer je precej pisal, tu je
tudi umrl.
Knjižica resnice po uvodu vse-
buje dialog med večno resnico
in učencem, ki se pogovarjata
o Eckhartovi mistični filozofi-
ji. Najprej Suza odgovori in za-
vrne obtožbe, ki so letele na
njegovega učitelja. Tu se Ec-
khart pojavlja v odgovorih re-
snice, pozneje pa se sogovor-
nik učenca zamenja, na njego-
vo mesto nastopi t. i. tisto Div-
je. S tem bitjem je Suza, kot je
pojasnil Snoj, označil držo kri-
voverskih gibanj tistega časa.
Bistvo Suzove teorije, ki je na-
pisana literarno zelo
dovršeno, je v mistični preo-
brazbi človeka, ki se mora od-
upodobiti od svoje podobe, da
bi postal podoben Bogu.
Kocijančiča, ki je spisal
obširen uvod k delu, je prese-
netila globina teologije, ob ka-
teri se sodobni človek lahko le
vpraša, ali je človeštvo duhov-
no sploh napredovalo.
Suza poudarja pomen reda. Po
njegovem mnenju je lahko
družba urejena le, če je ukore-
ninjena v transcendenci. Tu bi
lahko po Kocijančičevih bese-
dah iskali odgovore za krizna
stanja, ki so posledica nereda.
  adnjič smo s sociologom
Robertom Volpijem
ponovno zatrdili, kako
tradicionalna družina ostane
trdna in za vse njene člane,
zlasti otroke, varna resničnost.
Nadaljujemo v tej smeri. K
tradicionalnosti je včasih
spadala tudi zgodnja starost
tistih, ki so se poročili,
kakor nas spomni tudi
toskanski strokovnjak:
“Ljudje so se poročali
mladi, povprečno so
ženske imele 24 let”.
Danes verjamemo šele
študijam, ki nam
povedo nekaj
samoumevnega, da je
najbolj rodovitna v
vseh pogledih doba
med dvajsetim in
tridesetim letom,
kasneje je vse težje –
včasih so ljudje že
tradicionalno to vedeli,
danes nam morajo tovrstne reči
pojasniti strokovnjaki. Čakamo
in preračunavamo, ura pa
tiktaka, biološka namreč,
potem pa otrok ni. Nadaljujmo
z besedami Volpija: “Boj za
ločitev je meril na ta
tradicionalni model, ki je
slonel na nerazveznosti in
zvestobi … bolj se je toleriralo,
tako družbeno kot moralno,
moško nezvestobo kot pa
ženino, ker je bila s tem
povezana tudi večja moška
avtoriteta (vsaj javna, pred
družbo – saj vemo, da pogosto
Z znotraj družine temu ni bilotako) ”. Uporabili so takodvojno orožje, da so ubili
moško avtoriteto oz. dosegli
freudovski umor očeta,
očetovske figure. To dvojno
orožje predstavljata ločitev in
feminizem, zlasti v oziru do
ženskih reproduktivnih
organov, pod geslom:
“Maternica je moja in jaz z njo
upravljam”. Kot bi to bil še
eden od tehničnih
pripomočkov, strojev, kakršni
so aparati v kuhinji! Ko je tako
prišlo do tistega, kar danes
lahko le še žalostno
ugotavljamo, do umora očeta,
je prišlo tudi do uničenja
tradicionalne družine: “Sprva
so v dveh tretjinah primerov
bile ženske tiste, ki so sprožile
ločitveni postopek, saj so v
ločitvi videle možnost, da
argument moči premaknejo na
svojo stran”. Poroka je iz
zakramenta ljubezni in
vzajemnega
izpopolnjevanja postala
“odnos moči” -
feminizem je bil tudi to: vojna
proti pravim odnosom in
čustvom, proti pravi ljubezni,
da bi na njeno mesto postavili
kaj drugega, četudi govorimo
danes o ljubezni, pa gre bolj za
simulaker le-te. Saj veste, kako
velja – ljubezen je, dokler je
“feeling”, če tega ni, je ni več,
treba je narazen.
Avtor intervjuja
postavi nato
zanimivi vprašanji
Volpiju, ali se je
stanje namreč v
zadnjem času
vseeno kaj
izboljšalo, pa tudi,
ali je jug Italije, ki je
takrat večinoma
glasoval proti
ločitvi in splavu,
zdržal. Pričakovano,
je odgovor v obeh
primerih negativen
– stanje je namreč
še precej slabše, jug Italije pa je
bil, dobesedno, “homologiran
v preostanek države”, po
zakonu močnejšega je torej tudi
jug Italije šel po slabi poti.
“Avtonomni pokrajini, kjer je
najnižja rodnost, sta prav južni
– Molise in Basilicata, treba pa
je posebno izpostaviti
Sardinijo, ki je lider v
nerodnosti in neporočenosti”.
Volpi nato preide na še en
fenomen, ki je povsod v
porasti, zlasti v velikih severnih
mestih, namreč na
“izvenzakonske skupnosti in na
izvenzakonske skupnosti, kjer
par ne biva skupaj”. Italijanov,
starejših od 25 let, ki bivajo iz
različnih razlogov sami, bodisi
po lastni izbiri bodisi, ker jih je
pustil “partner” (danes je treba
že uporabljati ta izraz, da se
kdo ne užali... op. a.), je danes
že več kot 5 milijonov!
/ se nadaljuje
Andrej Vončina
IZVIRNI POGLED
Sveto pismo pravi, da sta bila prva človeka
krhka in gola, a ju ni bilo nič sram. Videla sta
se pred Božjim ljubečim pogledom in sta tudi
drug na drugega gledala z veseljem in spošto-
vanjem. Pogledi imajo velik pomen, ker
izražajo temeljni odnos ljudi do njih samih, do
drugih in do Boga. Otrok se vidi v varnem in
ljubečem pogledu svojih staršev. Več težav je v
pogledih mladostnikov, ki se preverjajo ob po-
gledu drugih in tudi v Božjem pogledu. Marsik-
daj skušajo biti preveč podobni zahtevam dru-
gih, zaradi česar se pogosto rodi igra dveh obra-
zov, ko ne vedo več, kdo so. Nekateri ostanejo
vse življenje ujetniki pogledov drugih, izbirajo
in delajo po njihovih željah, da jih ne bi priza-
deli. Zopet druge je strah, kaj si ljudje mislijo o
njih. Zato se jih izogibajo ali pa so do njih
vzvišeni in celo nasilni. Veliko ljudi ni zado -
volj nih s seboj in so črnogledi glede življenja.
Redki se osvobodijo pritiska pogledov drugih
in svobodno ohranjajo svoje prepričanje. Za
tak svoboden pogled najdejo podporo v pogle-
du Očeta, ki jih je ustvaril in jim podaril te -
melj no istovetnost. Njegov pogled je vedno po-
zitiven in odprt, prinaša odpuščanje in zaupan-
je. V Očetovem pogledu je mogoče sprejemati
poglede drugih, da nas ne ranijo. Ko je Adam
videl Evo, je bil navdušen nad njo. Božji pogled
na oba je ohranjal čistost njunih misli in pogle-
dov, da sta drug druge-
ga sprejemala v svo-
bodni ljubezni. Še bolj
kot moški je na pogle-
de občutljiva ženska.
Potrebuje priznanje,
želi ugajati, biti
občutljiva, zlasti pa si
želi ljubezni. Pogledi moških pogosto iz ženske
delajo predmet njihovega poželenja in ženske
padejo v poželjivost. Le nekaterim uspe vzpo-
staviti pravilno predstavo o sebi.
Zato je pomembno, da ženska in moški vidita
drug drugega v Očetovem pogledu. Božji po-
gled jima pomaga, da prečistita svoje poglede
in podobe ter se polno sprejmeta v svoji žen-
skosti in moškosti. Bolj ko je prisoten in očiten
Očetov pogled, bolj čisti in svobodni so tudi
njuni pogledi. S tem pogledom sprejemata tudi
druge ljudi in vidita, kako gleda Bog nanje.
Očetov pogled nam je približal Jezus. Ob njem
so se ljudje zopet začutili sprejeti, našli so od-
puščanje in dostojanstvo: Marija Magdalena,
Samarijanka, Peter in mnogi drugi. V duhov-
nem življenju odkrivamo Jezusov obraz in po-
gled, ki nas očiščuje in krepi, da moremo stopi-
ti v navdušeno in zvesto ljubezen. V svoj dar
moremo vključiti vse, kar smo, tudi svoje telo,
in se podariti tistim, h katerim nas vodi Pogled
ljubezni.
POT ČLOVEKA JE POT LJUBEZNI (8) Primož Krečič
Skrb vzbujajoča kriza družine (3)
Umor očeta in avtoritete
Msgr. dr. Franc Šuštar je bil rojen 27. aprila 1959 v Ljubljani (župnija
Homec). Otroštvo je preživel v kmečki družini v vasi Preserje v župniji
Homec. Po osnovni šoli je bil v letih 1974 do 1978 v Malem
semenišču v Vipavi. Po maturi in vojaščini je vstopil v Bogoslovno
semenišče in se vpisal na Teološko fakulteto v Ljubljani. Po dveh
letih ga je nadškof Alojzij Šuštar poslal v Rim v Papeški kolegij
Germanik, kjer je nadaljeval semeniško življenje in dokončal študij z
doktoratom iz osnovnega bogoslovja na Papeški Univerzi Gregorijana.
Med študijem je 29. junija 1985 v Ljubljani prejel mašniško
posvečenje. Prvo kaplansko mesto je bilo v župniji Ljubljana-Moste
in Ljubljana-Fužine.
Od leta 1991 do 1997 je bil ravnatelj v Bogoslovnem semenišču v
Ljubljani. Zatem je postal župnik v Grosupljem, kjer je bil dušni pastir
osem let. Za dve leti ga je nadškof Alojz Uran postavil za stolnega
župnika v Ljubljani in za arhidiakona. Po dveh letih pa je bil leta
2007 ponovno imenovan za ravnatelja Bogoslovnega semenišča v
Ljubljani in člana stolnega kapitlja. Ob tem je v semenišču opravljal
tudi vlogo ekonoma. V vseh letih duhovništva ga spremlja misel
novomašnega gesla: “Veselite se vedno v Gospodu. Gospod je blizu”!
Gospodova bližina in dobrota sta vir veselja in upanja.
Papež Frančišek je msgr. dr. Franca Šuštarja dne 7. 2. 2015 imenoval
za ljubljanskega pomožnega škofa. Škofovsko posvečenje bo prejel
15. marca 2015 ob 15. uri v ljubljanski stolnici.
Življenjepis msgr. dr. Franca Šuštarja,
ljubljanskega pomožnega škofa
Kristjani in družba 12. februarja 2015 5
  apež Frančišek je novinarje zahod-
nih liberalnih množičnih občil in
celo nekatere prakticirajoče kato-
like razburil z delom svojega govora, ki
ga je imel v sredo, 3. februarja 2015, na
splošni avdienci v Vatikanu, posvečeni
nepogrešljivi vlogi očetov pri vzgoji
otrok. Bistvo papeževe domnevno spor-
ne misli je bilo v njegovem mnenju o
neproblematičnosti dostojanstvenega
(umerjenega) fizičnega discipliniranja
otrok s strani njihovih staršev. Tematika
fizičnega discipliniranja pri vzgoji otrok
je za postmoderno Evropo pereča, pogo-
sto tudi čustveno nabita. Čeprav
pričujoči prispevek nima namena obrav-
navati argumentov za upravičenost ali
neupravičenost fizičnega discipliniranja
otrok, želi glede tega vseeno izpostaviti
uradno stališče Cerkve. Uradni katoliški
nauk se o konkretnih vzgojnih prijemih
ne izreka, kar pomeni, da se ne izreka
niti o fizičnem discipliniranju. O vsem
tem staršem in ostalim vzgojiteljem
pušča svobodno presojo in izbiro, zave-
dajoč se raznovrstnosti osebnih, družin-
skih in družbenih okoliščin, pa tudi ra-
zličnih in nikdar absolutnih vzgojnih
teorij. Fizičnega discipliniranja Cerkev
tako izrecno ne prepoveduje in ga hkrati
izrecno ne spodbuja. Za vzgojo otrok sta
po katoliškem nauku najpomembnejša
medsebojna ljubezen in od nje neločljivi
čut za pravičnost, kamor spada tudi do-
sledno discipliniranje za namerno stor-
jene napake ali prestopke. Iz pravkar
omenjenih dejstev izhaja jasen sklep, da
je osuplo zavračanje papeževe izjave o
neproblematičnosti dostojanstvenega
(umerjenega) fizičnega discipliniranja
otrok s katoliškega stališča povsem
zgrešeno. Prav zato nihče izmed kato-
ličanov nima pravice takšne misli,
kakršno je zagovarjal papež Frančišek,
razglašati za nekatoliško ali celo
grešno. Dokler ta tematika za
cerkveno učiteljstvo ostaja od-
prta, o njej ni mogoče podajati
dokončnih ali zavezujočih sodb,
sprejemljivo pa je podajati ra-
zlična mnenja, česar se je tokrat
poslužil papež Frančišek. Po
našem mnenju se določeni slo-
venski krogi krščanske usmerit-
ve, ki se ukvarjajo z zaščito na-
ravne družine in sprejemajo
vzgojno teorijo t. i. sočutnega
starševstva, pretirano ukvarjajo
s poudarjanjem nesprejemljivo-
sti fizičnega discipliniranja
otrok. Menimo, da ta tematika
za dobrobit slovenskih in evrop-
skih (katoliških) družin še zdaleč
ni tako zelo “usodna”, kakor bi omenje-
ni krogi s svojimi čustvenimi taktikami
radi pokazali. Še bolj presenetljivo in
žalostno pa je, da o tej tematiki skorajda
ne dopuščajo svobodne izmenjave
mnenj, čeprav svoje poslanstvo povezu-
jejo s katoliško Cerkvijo – ki je, kakor
smo spoznali, glede tega neopredeljena
– in se pogosto celo sklicujejo na svojo
zavezanost “dialoškosti”, “odprtosti”
ipd. Znotraj sodobnega razpravljanja o
vzgoji se je potrebno zavedati, da je prav
popolno zavračanje (celo pravno prepo-
vedovanje) fizičnega discipliniranja bi-
stvena argumentacija povsem neučinko-
vite in že preživete teorije permisivne
vzgoje. Četudi se pristaši t. i. sočutnega
starševstva deklarativno ograjujejo od
permisivnosti, jo ravno z neizprosno kri-
tiko fizičnega discipliniranja hote ali ne-
hote spodbujajo ali vsaj vnašajo zmedo
o vlogi avtoritete staršev, s tem pa tudi
morebitno uporabo dostojanstvene
(umerjene) fizične sile, na katero se na-
naša papeževo mnenje, površno in kri-
vično enačijo z odsotnostjo starševske
ljubezni. Tematika fizičnega disciplini-
ranja otrok je povezana z razumevanjem
ljubezni in pravičnosti, kjer velja razlika
med celostno ljubeznijo po božjem zgle-
du, ki je lahko včasih tudi “trda”, in so-
dobnim izkrivljenim razumevanjem lju-
bezni, ki ljubezen izenačuje z nežnostjo.
Tematika fizičnega discipliniranja otrok
je prav tako povezana z zavedanjem o
človeku tudi kot telesnem oziroma čut-
nem bitju. Številne človekove izkušnje
in kreposti namreč ne morejo biti vselej
ponotranjene zgolj na razumski ali
čustveni ravni, temveč jih je včasih mo-
goče bolje doumeti s pomočjo dobesed-
nega občutenja na lastni koži oziroma
lastnem telesu. Če je od pravičnosti ne-
ločljivo ljubezen mogoče izkazovati na
zelo različne načine, je povsem mogoče
tudi trditi, da so starševski poljubi, obje-
mi in nasmehi porojeni iz povsem enake
ljubezni kakor morebitno redko ali
občasno posluževanje kakega udarca.
Razmislek o pravični ljubezni in človeku
kot telesnem bitju vodi
tudi do razmisleka o
eni izmed razsežnosti
vzgoje in discipline, ki
je kazen. Kazen kot ta-
ka je namreč v vseh
kulturah (tudi judovski
in krščanski) pomem-
ben del in ena izmed
potencialnih posledic
pravičnosti, tako
družinske kot družbe-
ne. Ta je brez svojega
konkretnega uvelja-
vljanja in tako realne
možnosti sankcioni-
ranja zlih dejanj le
prazna beseda. Kazen
kot del pravičnosti, ta
pa kot del ljubezni, v krščanstvu ne po-
meni maščevanja, ampak predstavlja
sredstvo streznitve in izboljšanja posa-
meznika. Kazen kot taka je torej za kri-
stjana vselej v službi človekove dobrobiti
in tako ali drugače deluje vzgojno. Kri-
stus, učlovečeni božji Sin, je bil popol-
noma brez greha, njegova ljubezen pa je
večna in neskončna. V luči Kristusove
brezgrešnosti in njegove ljubezni je po-
trebno presojati tudi dva novozavezna
(!) dogodka, ki bi ju marsikateri sodobni
zahodni katolik želel pomesti pod pre-
progo. Gre za izgon prodajalcev iz jeru-
zalemskega templja in Savlovo spreo-
brnitev. Kristusova jeza, uporaba biča in
premetavanje stojnic prodajalcev, ki so
s kupčijami oskrunili svetišče nebeškega
Očeta, je služilo streznitvi omenjenih
grešnikov, vsem navzočim pa pokazalo
vso resnost poslanstva božjega Sina. Ta
je tako tudi s “trdo” božjo previdnostjo
pričeval o Očetu in uresničeval od lju-
bezni neločljivo pravičnosti. Savlova
spreobrnitev, katere povod je bil njegov
padec s konja zaradi z neba poslanega
bliska in od tod povzročene oslepitve,
čemur je sledil neposreden Kristusov na-
govor Savlu, prav tako predstavlja delo-
vanje božje previdnosti. V skladu s sled-
njo je bilo v Savlovem primeru očitno
najbolje, da ga Gospod pretrese s telesno
bolečino. Povsem jasno je, da Bog kljub
svoji “trdoti” niti v prvem niti v drugem
primeru ni deloval ponižujoče, temveč
vselej z največjo možno ljubeznijo. Na-
vedena primera vsekakor nista argu-
ment za nujnost fizičnega discipliniran-
ja pri vzgoji otrok, sta pa dober dokaz za
to, da fizično discipliniranje samo po se-
bi še ni grešno dejanje, temveč je lahko
v nekaterih primerih sprejemljivo ali
morda edino možno. Tematika fizičnega
discipliniranja otrok, kakor tudi nasploh
ljubezni med starši in otroki, prinaša ve-
liko negotovosti. Naj nas pri vseh dvo-
mih in sodobnih “receptih” za idealno
vzgojo spremljajo trezne besede našega
Odrešenika: “Varujte se lažnih prerokov,
ki prihajajo k vam v ovčjih oblačilih,
znotraj pa so grabežljivi volkovi. Po nji-
hovih sadovih jih boste spoznali … Vsa-
ko drevo, ki ne rodi dobrega sadu, pose-
kajo in vržejo v ogenj. Po njihovih sado-
vih jih boste torej spoznali. ” (Mt 7,15–
16; 19–20)
AD
P
“Brez dvoma nam lahko tako priznanje veliko pomaga, da bi bili še
bolj učinkoviti pri delu za reveže, ki tako počasi napreduje. Ker pa je
veliko dobrih ljudi na svetu, ki tvegajo v delu za sočloveka, za
bližnjega, za reveže, za izkoriščene otroke, vem, da je skoraj
nemogoče dobiti to nagrado”, je zapisal
znani slovenski misijonar Pedro Opeka,
potem ko je nevladna organizacija Zavod za
oživitev civilne družbe letos znova pripravila
postopek za nominacijo tega slovenskega
misijonarja na Madagaskarju in njegovega
združenja Akamasoa za Nobelovo nagrado
za mir za leto 2015.
V obrazložitvi nominacije za Nobelovo
nagrado za mir so predlagatelji spomnili, da
je Opeka pred četrt stoletja začel svojo
človekoljubno pot, na kateri je pomagal revnim na Madagaskarju.
“Njegova osnovna ideja od vsega začetka je bila, da že povsem
razosebljene brezdomce s smetišč in ulic madagaskarske
prestolnice Antananarivo usposobi za samostojno življenje, z delom
in finančno osamosvojitvijo ter z izobrazbo otrok in mladine”, so
zapisali predlagatelji, med katerimi je tudi univ. prof. ter pisatelj iz
Trsta Igor Škamperle. Misijonarja Opeko so že pred dvema letoma
predlagali za Nobelovo nagrado, tokrat pa je nominacijsko pismo
odboru te nagrade poslal tudi slovenski premier Miro Cerar.
Nominacija Pedra Opeke za Nobelovo nagrado
Iniciativna skupina Molitev in post za domovino
Predvsem molitev za družino in za
odgovorno sprejemanje življenja
  niciativna skupina za moli-
tev in post za domovino vabi
posameznike, družine, žup-
nije, redovne skupnosti, gibanja,
druge skupnosti in vse ljudi do-
bre volje, da se tudi v letošnjem
postu povežemo v molitvi in po-
stu za domovino. Predlaga, da se
po svojih
možnostih vsak-
do odloči za bolj
radikalno obliko
posta in ne le za
zdržek od me-
stnih jedi; npr.
za post ob vodi
ali ob vodi in
kruhu. Post naj
traja 24 ur, npr.
od 18. do 18.
ure. Kdor to
zmore, naj se za
tako obliko po-
sta odloči vsaj
enkrat v po-
stnem času, se-
veda pa lahko
tudi večkrat.
Letos želi dati še poseben pou-
darek molitvi in postu za
družino in za odgovorno spreje-
manje življenja.
Družina je “dobra novica”. Smo
v času med izredno in redno si-
nodo o družini. Vemo, da zno-
traj Cerkve obstajajo različni po-
gledi na nekatera pereča
vprašanja glede zakramenta sv.
zakona. Prav je, da molimo za
sprejemanje modrih odločitev v
Cerkvi. Dejstvo je, da mnogo pa-
rov sploh ne sklepa več cerkve-
nega zakona. Poleg tega mnogi
menijo, da med tisto malo zako-
nov, ki so sklenjeni, veliko teh
zakonov ni sklenjenih veljavno.
Predlog je, da se olajša ugota-
vljanje ničnosti zakonov, ki v re-
snici sploh niso bili veljavno
sklenjeni. Nekateri predlagajo
I ugotavljanje “smrti zakona” inmožnost drugega zakona. Todaprvo in temeljno vprašanje ni v
ugotavljanju ničnosti oziroma
smrti zakona, četudi so vsi žaro-
meti usmerjeni prav na te prime-
re. Najpomembnejše vprašanje
je: “Kako pomagati mladim, da
bodo sklenili veljaven zakon”? V
krizi ni le zakrament zakona,
temveč tudi zakrament sprave,
evharistije, mašniškega po-
svečenja … Kaj je v ozadju vseh
teh kriz? Mar se kriza družine ne
začne že s krizo v zaročni dobi,
ta pa s predhodno zgrešeno per-
misivno vzgojo otrok? In na
koncu koncev: mar ni v ozadju
krize zakramentov kriza vere? Ne
le kriza vere mladih, temveč tudi
odraslih, duhovnikov … Vabilo
k molitvi in postu je vabilo k pre-
ventivi, k temu, da zidamo hišo
na skali, da se učimo sprejemati
tudi križ, da se učimo ljubiti tudi
takrat, ko se ne počutimo ljublje-
ni, ko nas drugi zavračajo in
nam ne vračajo ljubezni.
In naš odnos do življenja? Kaj
lahko naredimo za spoštovanje
življenja od spočetja do naravne
smrti? Kako spodbujati žene, ki
nameravajo narediti splav, da te-
ga ne naredijo? Bomo vzpostavi-
li ustanove, ki bodo poskrbele za
otroke, ki jih matere nočejo ali
ne morejo obdržati, a jih želijo
roditi, ker nočejo narediti spla-
va? Kako omogočiti,
da bodo te otroke po-
svojile družine, ki ne
morejo imeti otrok?
Kakšni zakoni nas
lahko rešijo pred de-
mografskim samo-
morom? Koliko smo
pripravljeni, kot po-
samezniki, Cerkev in
država, odpreti de-
narnice “za življe -
nje”?
Nekateri med nami
so pravniki, zdravni-
ki, pedagogi, gospo-
darstveniki, politiki,
novinarji, umetniki,
športniki, starši, du-
hovniki … Kako smo
v poklicu, poslanstvu, cehu in v
situaciji, v kateri se nahajamo,
sol, luč in kvas sveta? Kako si
konkretno prizadevamo “za
družino” in “za življenje”? Kako
nas naše konkretno življenje iz-
ziva in preizkuša? Nam vera v
Boga pomaga pri naših odločit-
vah? Kako naše odločitve in pri-
zadevanja vplivajo na naše izku-
stvo vere?
K postu in molitvi za domovino
vabi Iniciativna skupina za mo-
litev in post za domovino vse lju-
di dobre volje, tudi tiste, ki niso
kristjani, ampak pripadajo dru-
gim veram. Tudi tiste, ki se imajo
za neverne, vabi, da “za domo-
vino” prispevajo post, svoja raz-
mišljanja, dobre želje in pleme-
nita dejanja.
Bogdan Vidmar
Razmislek glede kritik papeža in današnje ljubezni
Udariti ali ne otroka?
  edelja, in sicer 8. fe-
bruarja, ko praznuje-
mo dan slovenske kul-
ture in se spominjamo smrti
našega velikana Franceta
Prešerna, je bila za štandreško
skupnost posebno bogata in
polna duhovnih vsebin.
Sveto mašo je oblikovala sku-
pina Vera in luč, ki združuje
prizadete vseh starosti z novo-
goriškega območja. Mašo je vo-
dil šempetrski dekan Janez
Kavčič, ki je že 27 let duhovni
vodja in animator te skupine.
O nastanku in namenu skupi-
ne je spregovoril Milan Jurgec,
ki je povedal, da je gibanje, ki
je nastalo v Franciji, razširjeno
skoraj po vsem svetu. V Slove-
niji deluje 32 skupin Vera in
luč, ki so razdeljene na šest re-
gij. Namen skupine so srečanja,
ki vsebujejo čas pogovora, čas
molitve in čas druženja. Novo-
goriška skupina se srečuje en-
kratmesečno v župnišču v
Šempetru.
Za osebe s prizadetostjo so iz-
brali ime Lučke, saj luč sveti,
greje in preganja temo. Starši
in prijatelji prizadetih vedo, da
nas oni razveseljujejo s svojim
iskrenim čutenjem in odzivno-
stjo. Ne potrebujejo bogatih
daril in velikih besed, potrebu-
jejo le droben stisk roke, širok
nasmeh in odprto srce. Potre-
bujejo sprejetost, družbo, ki jih
ne odriva v kot, ampak jih ima
rada, kot imajo oni radi vsake-
ga, ki ga srečajo. Vsi, ki smo pri-
sostvovali tej edinstveni sveti
maši z govorjeno besedo, s pet-
jem in z gibi, smo se globoko
zamislili v sporočilnost teh pri-
zadetih oseb, ki s takim opti-
mizmom in veseljem gledajo v
svet poln luči in vere.
Sveta maša je bila namenjena
N
vsem pokojnim članom in pri-
jateljem Prosvetnega društva
Štandrež.
V večernih urah pa se je po
štandreških ulicah vila proce-
sija s kipom Lurške Matere
Božje ob obletnici Marijinega
prikazovanja v francoskem kra-
ju.
DP
Foto DP
Na dan slovenskega kulturnega praznika
Prešernova nedelja duhovno
bogata za štandreško skupnost
Goriška12. februarja 20156
Srečanje pod lipami / Gost p. Ivan Bresciani
Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek
Anton Gregorčič vabita v četrtek, 12.
februarja 2015, ob 20. uri na srečanje pod
lipami. Gost večera bo Goričan p. Ivan
Bresciani DJ, jezuit in teolog. Vrhovni
predstojnik Družbe Jezusove p. Adolfo
Nicolas ga je 12. januarja 2014
imenoval za provinciala slovenske
province Družbe Jezusove. Večer bo
vodil časnikar Julijan Čavdek. Srečanje
bo v komorni dvorani Kulturnega centra
Lojze Bratuž.
Božični odmev v doberdobski cerkvi
Ob iztekajočih se božičnih praznikih so se v doberdobski cerkvi
v nedeljo, 1. februarja 2015, praznično oglasile božične pesmi.
Nedeljsko službo božjo so namreč popestrili gojenci godalnega
oddelka glasbene šole SCGV E. Komel iz Doberdoba in otroci
pevskega zbora Veseljaki, ki so se ravnokar vrnili iz češke
prestolnice z lovoriko. Tako smo lahko prisluhnili božičnim
motivom ob spremljavi violin in čela, mašnim odlomkom
gregorijanske pete maše Missa brevis ter zanimivi izbedbi
Mozartovega Ave verum za štiri čela. Ob koncu sv. maše se je
g. župnik Ambrož Kodelja zahvalil otrokom in oganizatorjem, ki
so pripomogli k uresničitvi prijetnega in kakovostnega
glasbenega dogodka, in pripomnil, da je bilo njihovo nedeljsko
sodelovanje pri sv. maši, z razliko od vseh koncertnih nastopov,
prava molitev k Bogu. Takih priložnosti si še želimo, je povedal
Kodelja, saj imamo v vasi kakovostne glasbenike, da nam ni
treba segati po tujih. Da je prišlo do prijetne bogoslužno-
glasbene matineje, ki je potekala v sodelovanju z Združenjem
cerkvenih pevskih zborov iz Gorice ter s Svetom slovenskih
organizacij, se moramo zahvaliti prof. Hilariju Lavrenčiču, ki je
zbral in koordiniral nastopajoče, prof. Frančišku Tavčarju za
godalni oddelek violin, prof. Federicu Magrisu za čela ter prof.
Luciji Lavrenčič, ki je pristopila s svojimi Veseljaki, ter ne
nazadnje domačemu župniku Ambrožu Kodelji, ki je prvi dal
zamisel o skupnem sodelovanju pri mladinski glasbeni maši.
Tudi v Podgori so se spomnili Prešerna
V nedeljo, na praznik slovenske kulture, saj 8. februarja
praznujemo Prešernov dan, so se po maši tudi v Podgori
spomnili velikega pesnika iz Vrbe in naše zavezanosti kulturi.
Pod vodstvom dirigenta Petra Piriha je domači pevski zbor Mirko
Špacapan na osrednjem Trgu Lojzeta Bratuža pred cerkvijo v
Podgori zapel Prešernu v čast nekaj slovenskih pesmi.
Niz srečanj za sprostitev telesa v organizaciji
Skupnosti družin Sončnica
V današnjem hitrem in stresnem življenju je zaradi vseh
obveznosti in skrbi, ki jih imamo, zelo pomembno, da se znamo
tudi sprostiti in se napolniti s pozitivno energijo.
Skupnost družin Sončnica prireja v ta namen sklop skupinskih
srečanj, posvečenih tehnikam sproščanja in poslušanju telesa
ob razlagah, povezanih z obvladovanjem stresa in mišičnih
napetosti, kar zagotovo pripomore k izboljšanju splošnega
počutja.
Srečanja bo vodil prof. Aldo Rupel, potekala pa bodo v
Močnikovem domu v Gorici (ob cerkvi sv. Ivana) ob sobotah od
20. do 21. ure, točneje v soboto, 21. februarja, 28. februarja in
7. marca 2015 ter po dogovoru še naslednji dve soboti.
Za podrobnejše informacije in prijavo na srečanja se lahko
zainteresenti do 20. februarja zglasijo pri Ani Saksida na gsm
št. 328 9181685 ali na e-naslovu saksidana@libero. it.
Toplo vabljeni!
Kratke
  b prazniku slovenske kulture, ko se
Slovenci v domovini, zamejstvu in
tujini spominjamo našega velikega
Franceta Prešerna, pesnika širokih umet-
niškh obzorij, so se Svet slo-
venskih organizacij Gorica,
Kulturni center Lojze Bratuž,
Zveza slovenske katoliške pro-
svete, Združenje cerkvenih
pevskih zborov Gorica in Slo-
venski center za glasbeno
vzgojo Emil Komel želeli s pri-
merno prireditvijo pokloniti
našima primorskima sklada-
teljema Pavletu Merkuju
(1927-2014) in Štefanu Mauri-
ju (1931-2014). Za naslov
večera, ki je bil v četrtek, 5. fe-
bruarja 2015, v dobro zasedeni
veliki dvorani KCLB v Gorici, so prireditelji
izbrali Merkujev citat “Glasba je izredno bo-
gata govorica”; da je to res, je sam potrdil s
svojim plodovitim delom. Pavle Merku’ in
Štefan Mauri sta s svojim umetniškim ustvar-
janjem obogatila slovenski kulturni prostor
in mu dala trajen žlahtni pečat. Oba sta se od
nas poslovila lani, eden oktobra, drugi de-
cembra. Pavle Merku’ je bil prav lansko leto
prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko
delo, ob tem je na odru Cankarjevega doma
dejal: “Čutim se spet srečnega, umrl bom bolj
vesel”! Ko je napisal svojo zadnjo skladbo l.
2004, mu je bolezen iztrgala iz rok izredno
bogato ustvarjalno pero. Merkujev opus, ki
obsega solistična, komorna, simfonično-kon-
certna, vokalno instrumentalna dela, samo-
speve, pa celo opero Kačji pastir, je namreč
izredno obširen in zajema tudi jezikoslovno
področje, saj ni bil le skladatelj, ampak tudi
etnomuzikolog, jezikoslovec in raziskovalec
slovenskih narečij, od Nadiških dolin do Re-
zije. Njegovo glasbeno snovanje je tesno po-
vezano z ohranitvijo in ovrednotenjem ljud-
skega izročila. In prav po ljudskih pesmih, ki
jim je prilil lastne zvočne odtenke, vselej
upoštevajoč krajevno tradicijo, zelo radi se-
gajo naši zbori.
Morda zaradi manj “sončnega” in spevnega
glasbenega sloga je Štefan Mauri, doma iz Avč
pri Kanalu, manj prisoten v repertoarjih lju-
biteljskih zborovskih sestavov. Sam se je izra-
zil, da sta “njegova muza in glasba
trdi in trpki”. Mauri je kompozi-
cijo dokončal na Akademiji za gla-
sbo v Ljubljani pri prof. Lucijanu
Mariji Škrjancu. Številna njegova
dela so izvedli na mednarodnem
festivalu sodobne glasbe Kogojevi
dnevi. Spisal je veliko zborovskih
del, samospeve in kantate, ko-
morno in sakralno glasbo. Usta-
novil je tudi več zborov, med nji-
mi Komorni zbor Nova Gorica, ki
je deloval od l. 1970 do l. 1978.
Poučeval je tudi klavir, dirigiranje
in še druge glasbene predmete na
Orglarski šoli v Novi Gorici in na
SCGV Emil Komel Gorica, preden se je po-
polnoma posvetil komponiranju. Dve njego-
vi skladbi sta se oglasili na četrtkovem večeru:
Žalostno deklico je zapela sopranistka Nataša
Jakopič ob klavirski spremljavi Neve
Klanjšček. Mešani pevski zbor Hrast pa je pod
taktirko Hilarija Lavrenčiča odpel Tiho misel;
skladbo sta spremljali pianistka Beatrice Zon-
ta in flavtistka Iris Risegari. Premišljeno iz-
bran, a prisrčen poklon našima glasbenima
ustvarjalcema sta namreč po režijski zamisli
muzikologinje Metke Sulič izoblikovali že
omenjeni zbor Hrast in glasbenice, pa še
Mešani pevski zbor F. B. Sedej iz Števerjana
pod vodstvom Aleksandre Pertot, kitaristka
Martina Gereon in flavtist Fabio Devetak, ki
sta predstavila Notturno Pavleta Merkuja. Šte-
verjanski zbor je še posebno sugestivno in s
“pobožno” zbranostjo predstavil Merkujevo
ljudsko nabožno Kier je Jezus Kristus karvavi
pot potiu, nekakšno desetko rožnega venca.
Med petjem so se pevci, kot na kakem
križevem potu, iz preddverja počasi pomikali
proti odru po dvorani ob straneh in v sredini.
Za tem občutenim, razmišljujočim trenut-
kom, ki ga je poudarjala odrska poltema
(režiserka je veliko pozornost namenila osve-
tlitvi oz. prelivanju barv odrskih luči), sta se
igrivo zaslišali Gre alba še čez bužico in Čiči
nana, Maričica, ob koncu pa so skupaj štever-
janski in doberdobski pevci pod vodstvom
Hilarija Lavrenčiča z zanosom zapeli Jnjen
čeuajti gna’, ki so si jo že osvojili tudi zbori z
raznih koncev Slovenije. MePZ Hrast je uvo-
doma z veliko pozornostjo na lepo oblikovan
zvok in interpretacijo zapel Merkujeve sklad-
be, nekatere tudi v privlačni narečni sočnosti,
Jablana, Pater noster, Sonce lju-
bo, Tana sarte, Dve leti an pu.
Med temi skladbami so se za-
slišali Prešernovi verzi Orglar,
Prešernov obračun “z zasleplje-
nimi in ozkosrčnimi duhov-
niškimi kritiki”, in Strunam, v
interpretaciji Nikolaja Pintarja,
člana Dramske družine SKPD F.
B. Sedej iz Števerjana. Vezna nit
med glasbo in stihi pa so bili
utrinki iz življenja in dela obeh
skladateljev, “izjemnih ustvar-
jalcev, ki sta v enem izročilu po-
vezala duha, razpoloženje in za-
kladnico tradicije Primorske in
Furlanije Julijske krajine. Oba
sta v srcu gojila trdno in neo-
majno zavest svojega porekla in bila branika
nacionalnega v glasbi. ” Osvetlitev obeh gla-
sbenikov, ki sta živela “eden ob morju, drugi
v zavetju hribov, vsak na svoji strani meje”,
je lirično strnila Metka Sulič, pred mikrofo-
nom, ozaljšanim s “slapom” rdečih gerber,
pa prebrala Lucrezia Bogaro, pevka in zboro-
vodkinja, tudi članica že omenjene dramske
skupine. Metka Sulič je smiselno sestavila
program večera, ki se je zaokrožil v fino, ugla-
jeno celoto. V njej je dobil primeren prostor
tudi nagovor mladega časnikarja Andreja Čer-
nica, bistrega opazovalca predvsem družbe-
nopolitičnega dogajanja v Sloveniji, z včasih
kar ironično pikro ošiljenim peresom, a tudi
dolgoletnega pevca v MePZ Hrast. V začetku
svojega nagovora je ob citatu Merkujevih be-
sed na lanski Prešernovi proslavi dejal, da je
bila to “učna ura ponižnosti in velike dosto-
janstvenosti. Kratek poseg je bil ganljiv, ker
se je dotaknil človekove intime”. O Merkuju
in Mauriju je povedal, da “sta v glasbi, jeziku
in narodni pripadnosti našla svojo ustvarjal-
no izraznost in svojo etično dimenzijo. Gla-
sba je bila sredstvo za izražanje njune ustvar-
jalnosti, notno črtovje za pašo njune do-
mišljije. ” Poudaril je, da so “kultura, jezik in
narodna pripadnost za Slovence trije pojmi,
ki so tesno prepleteni drug z drugim. Grajen-
je narodne identitete je pri Slovencih šlo sko-
zi razvoj jezika in kulture, šele kasneje sta se
razvili politična misel in družbena
angažiranost. / … / In zato je prav,
da se zavedamo, kako sta slovenski
jezik in kultura neločljivo poveza-
na tudi z razumevanjem narodne
identitete”. Ob tem je opozoril, da
temu vsi pritrjujemo, a smo v vsak-
danjiku pri osebnem obnašanju in
ravnanju mnogokrat nedosledni,
ko gre npr. za vračanje priimkov v
izvirno obliko, za možnost uporabe slo-
venščine v javnem življenju … Tudi v Ljublja-
no, glavno mesto naše domovine, bi morali
večkrat zahajati, saj je od nas oddaljena le do-
bro uro vožnje. “Ljubljana,
pa naj si o njej mislimo
karkoli že, je motor, ki po-
ganja tisto narodno telo,
ki mu tudi sami pripada-
mo”. /... / Ljubljano mora-
mo dojemati širše kot sa-
mo vzvišeno mesto”. V
njej deluje veliko kultur-
nih ustanov, z gledališči
vred, vsako leto je knjižni
sejem. “Ljubljana”, je dejal
Černic, “je tukaj sinonim
za vsoto kulturnih silnic,
ki določajo slovensko na-
rodno telo”. /…/ Tako razumevanje Ljubljane
bi morali osvojiti tudi Slovenci v Italiji. Naj
bo za nas prostor bogate slovenske kulturne
ponudbe, ki je na dosegu roke. ” Pri tem je
omenil visoko kulturo, pa tudi pop kulturo
za širšo publiko. “Spoznavanje kultur, visoke
in ljudske, ter razumevanje modusa vivendi
v matični domovini sta prva pogoja za vzpo-
stavljanje živega odnosa do
nje. Ta odnos pa pomeni tu-
di iskreno veselje, da Anže
Kopitar dviguje Stanlyjeve
pokale v Los Angelesu in Ti-
na Maze prinaša v Slovenijo
olimpijska zlata odličja in
kopico rekordov. Na tem
živem odnosu se gradi na-
rodna identiteta. ” Da se v
naši zamejski mladini nekaj
premika, pa kažejo podatki
o vpisih na univerze v Slove-
niji. V akademskem letu
2013/ 2014 se je v Ljubljano
odpravilo 32 dijakov, v Ko-
per 16, v Novo Gorico pa 18.
V tem letu je ministrsko šti-
pendijo za Slovence v zamejstvu in po svetu
prejemalo 112 študentov z bivališčem v Itali-
ji. Obdobje študija tako zanje postane obdob-
je vzpostavljanja živega odnosa do Slovenije
in (ponovnega) odkrivanja lastne identitete.
Študentje se lahko ob študiju vključijo v lju-
biteljske zbore, gledališče itd., ki delujejo v
beli Ljubljani. “Ti mladi so s svojimi izkušnja-
mi lahko izjemno bogata dodana vrednost
za našo narodno skupnost: zaradi pogleda od
zunaj na realnost manjšine, zaradi pridoblje-
nih znanj in metodologije dela”. Pri tem pa
seveda moramo ohranjati naše domače
značilnosti, “saj nas je tega prvi naučil prav
prof. Merku’: rezijanske ljudske napeve je zad-
nji trenutek rešil pred zobom časa, jim nadel
modernejšo preobleko zborovske večglasne
predelave in jih predstavil slovenski javno-
sti”. Svoje razmišljanje je Andrej Černic
končal z besedami: “In že spet govorimo o
trinomu kultura, jezik in narodnost v eni po-
dobi. Pot je bila začrtana skozi stoletja, treba
ji je le slediti. ’Ko hodiš, pojdi zmeraj do kon-
ca', pravi Tone Pavček, ‘vnovič in zopet in
znova’”.
Na četrtkovi prireditvi v KCLB je bilo prisot-
nih kar nekaj predstavnikov iz kulturnih in
družbenopolitičnih krogov; od teh naj ome-
nimo vsaj podpredsednika deželnega sveta
FJK Igorja Gabrovca.
Iva Koršič
O
V Kulturnem centru Lojze Bratuž
Žlahten poklon Pavletu
Merkuju in Štefanu Mauriju
Foto DP
Foto DP
Andrej Černic
Goriška 12. februarja 2015 7
In memoriam
Zdenko Vogrič odslej
fotografira večno Lepoto
  petek, 6. t. m., smo se v
polni cerkvi sv. Ivana z
mašo poslovili od goriške-
ga učitelja, kulturnega delavca,
zbiratelja narodnega bla-
ga, fotografa, predvsem pa
imenitnega gospoda
Zdenka Vogriča. Mašo je za
pokojnim daroval g. Mari-
jan Markežič, ki se je s to-
plimi besedami spomnil
pokojnega Zdenka, predv-
sem pa je naglasil njegov
blagi značaj, kot je tudi
izrazil vero, da mu bo
Večni namenil častno me-
sto, kjer bo lahko “fotogra-
firal lepoto, ki jo je neiz-
merno ljubil”. V imenu
Društva slovenskih upoko-
jencev za Goriško je spre-
govoril predsednik prof.
Emil Devetak, ki je dejal,
da smo Slovenci na Go-
riškem z odhodom Zdenka Vo-
griča izgubili pomembno oseb-
nost, saj je bil pokojni Zdenko
vreden vsega spoštovanja.
“V svojem življenju si marsikaj,
tudi hudega izkusil, s starši in bra-
tom ste bili namreč med vojno
deportirani v zloglasna nemška
taborišča, oče je umrl v Dachauu.
Po vojni si kot učitelj poučeval v
raznih krajih blizu Gorice. Pozne-
je pa si se z vso vnemo in požrtvo-
valnostjo predajal raznim hvale-
vrednim dejavnostim, razisko-
vanju, ustvarjanju, fotografiranju,
etnografiji, planinstvu itd. Bil si
človek neštetih zanimanj, predv-
sem glede preteklih življenjskih
razmer ljudi v slovenskih vaseh.
Svoja zanimanja in izkušnje si
znal primerno strniti tudi v obliki
knjig, posebno o Gorici in njeni
okolici. Zapustil si nam dragoce-
no dokumentarno gradivo, saj si
mnogo zanimivega in lepega
rešil pozabe. Velike so tvoje zaslu-
ge na raznih kulturnih področjih,
zato si upravičeno prejel tudi šte-
vilna priznanja. Tudi pri Društvu
goriških upokojencev si bil izred-
no požrtvovalen, saj si bil od usta-
novnega občnega zbora leta 1982
dalje nepretrgoma dolgoletni od-
bornik, od leta 2013 pa sta z bra-
V tom Emilom postala zaslužna,stalna častna člana odbora. Zden-ko, bil si društvu v veliko oporo.
Spoštovali smo te in cenili. Za vse
tvoje dragoceno delo na vseh po-
dročjih, koristnih za Gorico in
posebno za nas goriške Slovence,
ti veliko dolgujemo. Zato se ti v
imenu vseh iskreno zahvaljujem.
Zdenko, počivaj v Božjem miru”!
je lepo povedal prof. Emil Deve-
tak, ki je v imenu vseh izrazil
sožalje ženi Veri, sinu Marku in
vsem sorodnikom.
Inž. Marko Vogrič, pokojni-
kov sin, je v italijanskem in
slovenskem jeziku nagovoril
svojega očeta in vse nas:
“Dragi tata, poslan si bil za
učiteljevanje: učil si svoje
učence v šoli, a tudi nas do-
ma, pa tudi prijatelje fotogra-
fe in planince, obiskovalce
predavanj
pa splošno
širši krog
vseh, ki so
lahko kori-
stili v raznih oblikah sad tvojega
dela.
Skušal si nam širiti obzorja in
nam posredovati svoje znanje o
krajih in dogodkih, najsibo kate-
ra zanimivost le čez ulico ali na
Severnem krogu. Koliko smo zve-
deli o vsakem kraju, ki smo ga
obiskali kot družina na izletu ali
kot publika dokumentarnega ali
potopisnega predavanja!
In káko valenco ima seveda pri
vseh teh dejavnostih fotografija
sama, ki si jo tako ljubil in se tru-
dil, da bi jo širil.
Učil si: kako uporabljamo foto-
grafski aparat, kako popravimo
lesen stol, kaj je tisto veliko drevo
na Goriščku, kako je bilo v Da-
chauu, čemu Eifflov stolp – a tudi
Knežji kamen, kaj zganjajo Pepel-
juharji va Vrhu, katera je tista go-
ra, kaj vse za eno orodje so upo-
rabljali Brici, kako je bilo na Trav-
niku...
Pa tudi: bodi pošten, neguj in
čuvaj jezik in navade, ljubi in
spoštuj naravo. Če je mogoče, de-
laj, kar te veseli, saj v denarju
sploh ni vse...
Za vse to in toliko drugega se ti
zahvaljujem – v čast bi mi bilo, ko
bi jaz lahko posredoval skupnosti
le desetino vsega tega, kar si ti.
Ker si bil zadnje čase prešibak, da
bi lahko še aktivno dajal, si se
vseeno informiral, zbiral, arhivi-
ral. Skozi to gradivo boš gotovo
še po svojem odhodu lahko dal
svoj doprinos skupnosti, tako kot
so se iz zbranega gradiva pred leti
rodile krasne knjige o Gorici in
Goriški.
Vsi bi morali slediti tvojemu zgle-
du in postati “učitelji” in posre-
dovati skupnosti svoje znanje, v
katerikoli obliki, ker bo to oboga-
tilo in rešilo naš prostor.
Tata Zdenko! Odpravljaš se na
svoje, morda zadnje potovanje.
Lepo ga fotografiraj in dokumen-
tiraj, da bomo lahko še enkrat
uživali ob tvoji diaprojekciji, ko
se nekoč spet srečamo.
Pozdravim te, kot smo se vedno:
Živio”!
Ko gospe Veri in sinu Marku, nje-
govi ženi Eriki Jazbar ter njunima
otrokoma Vanji in Lenartu ter
drugim sorodnikom v imenu
našega uredništva in uprave, a tu-
di bralk in bralcev, izražamo naše
iskreno sožalje ob smrti gospoda
Zdenka Vogriča, nam prihajajo
pred oči vedno njegova velika
skromnost, gosposka drža, umir-
jenost in na njegovem
zadržanem nasmehu nadih ple-
menite otožnosti, njegova velika
zavezanost “naši stvari”. Zdenko
Vogrič je bil velik gospod in ga
bomo še kako pogrešali v naših
vrstah, še posebej na likovnih in
fotografskih razstavah, na kultur-
nih prireditvah. Veseli smo, da
smo z njim že pred veliko leti na-
redili intervju in
ga pobliže spoz-
nali, predvsem
pa ob njem dobi-
li tudi pravo lek-
cijo o skromnosti
in delavnosti.
Kot član žlahtne
slovenske levice
je bil tudi vedno
na strani vsako-
gar, ki je bil zave-
zan slovenstvu in
plemenitim na-
menom, strpen
in vedno pripravljen na iskren
dialog.
Prav je imel g. Marijan Markežič,
ko je rekel, da je prepričan, kako
gospodu Zdenku Gospod Bog go-
tovo pusti, da fotografira večno
Lepoto, ki jo je že med nami ved-
no iskal in jo z nami tudi delil.
Zbogom, gospod Zdenko!
JUP
  Abonma Mali in Veliki polžek
Z Jurijem Murijem 
v črni Afriki
GORIŠKI VRTILJAK 
  o prazničnem božičnem
in novoletnem premoru
se je Goriški vrtiljak, ki ga
prireja Kulturni center Lojze Bra-
tuž ob strokovni pomoči SNG
Nova Gorica in v sodelovanju z
ravnateljstvoma Večstopenjskih
šol iz Gorice in Doberdoba, spet
razigrano zasukal v ponedeljek,
26., in v torek, 27. januarja 2015,
ko je abonente Velikega in Ma-
lega polžka, malčke iz vrtcev in
prvošolčke ter učence ostalih ra-
zredov osnovne šole, povabil na
štiri ponovitve plesno-gledališke
predstave Juri Muri v Afriki pleše
v produkciji Plesnega teatra Lju-
bljana. Režiserka Ivana Djilas je
razgibano predstavo, prepleteno
z glasbo in plesom, sestavila iz
čudovitih, zvočno izredno pri-
kupnih pesmi nepozabnega To-
neta Pavčka (1928- 2011), ki se
je znal tako preprosto in razum-
ljivo približati otrokom, tudi
našim “zamejskim” šolarjem,
P saj je bil večkrat njihov prilju-bljeni gost. Njegovi spevni verzise sijajno skladajo z glasbo, ki jo
tudi z duhovitimi nadrobno-
stmi v živo izvaja avtor Blaž Ce-
larec. V njej imajo seve-
da glavno besedo bobni,
saj so prav ti “vodilno”
glasbilo afriške glasbe.
Tem pa se pridružijo še
“slovenski lonci”, tako
da se bobneči zvoki spa-
jajo z bolj domačimi.
Imenitno vzdušje črne
Afrike in njene savanske
pokrajine, kjer se spre-
hajajo sloni, noji, žirafe,
zebre, velikanske kače,
levi … v reki Nil pa še
krokodili s strašnimi
zobmi, je ob glasbi s ko-
reografskimi koraki ustvarila
plesalka Maša Kagao Knez, ki je
hudomušno upodobila noja in
s soplesalcem Vitom Weissom
še vse ostale živali, ki si sledijo
Obvestila
Stranka Slovenska skupnost, ob
40-letnici ustanovitve goriškega
dela stranke, obvešča, da je
sklicano slavnostno zasedanje
pokrajinskega sveta za Goriško,
ki bo v petek, 13. februarja 2015,
ob 18. uri v komorni dvorani
Kulturnega centra Lojze Bratuž v
Gorici.
Ob 50-letnici slovenskega
goriškega skavtizma se pripravlja
spominska razstava. Prosimo vse
aktivne in nekdanje člane, ki
hranijo in bi lahko ponudili
zanimivo skavtsko gradivo, da to
javijo pripravljalnemu odboru na
tel. št. 338-7501181 (Tamara) ali
347-5329299 (Marko).
Zahvaljujemo se za sodelovanje.
Katoliška knjigarna v Gorici išče
pomočnico / pomočnika.
Zainteresirani naj oddajo do 14.
februarja 2015 prošnjo z osebno
predstavitvijo v knjigarni na
Travniku 25.
Društvo slovenskih upokojencev
za Goriško prireja praznovanje
dneva žena v nedeljo, 8. marca, z
izletom v Pušjo ves-Venzone za
ogled posebnosti od potresa do
obnovitve mesteca dalje. Opoldne
se bodo udeleženci peljali v bližnji
hotel/restavracijo “CARNIA”, kjer
bo kosilo. Vpisujejo po tel. 0481
884156 (Andrej F.), 0481 20801
(Sonja K.), 0481 882183 (Dragica
V.), 0481 78138 (Sonja Š.). Na
račun 25 evrov.
Resna in zanesljiva gospa z
večletno izkušnjo nudi pomoč pri
l ikanju, čiščenju in drugih
gospodinjskih opravilih ter 24 -
urno nego in oskrbo starejšim
osebam. Tel. 0038653051446
ali 0038641848064.
Resna in odgovorna medicinska
sestra nudi nego in pomoč
starejšim osebam. Tel. štev.
00386 30 325 558.
Diskretna in prijetna gospa nudi
pomoč pri likanju in čiščenju v
gospodinjstvu. Tel. št. 00386
40153213.
32-letna profesorica nudi
inštrukcije slovenščine in varstvo.
Tel. štev. 00386 41256240.
Resna gospa s petnajstletno
izkušnjo nudi nego in pomoč
starejšim osebam tudi 24 ur na
dan. Tel. štev. 0038640484339.
Resna gospa nudi pomoč v
gospodinjstvu in nego starejšim
osebam od 4 do 6 ur na dan. Tel.
štev. 0038641390244.
Mlajša gospa z izkušnjami pri negi
starejših oseb in gospodinjskih
opravilih nudi pomoč na domu.
Tel. št. 00386 41390244.
Mlajša gospa z večletnimi
izkušnjami kot pomočnik v kuhinji
nudi pomoč v gostinjskih obratih
in restavracijah ter pri
gospodinjskih in hišnih opravilih.
Tel. št. 00386 40120919.
20-letna študentka z izkušnjami
nudi lekcije slovenščine,
angleščine, nemščine ter varstvo
otrok. Tel.: 0038631478807.
Masaže: protistresna - relaks,
protibolečinska, refleksna
masaža stopal, tajska masaža itd.
Zelo ugodno, blizu meje. Pokličite
na 00386 40 575805.
Urejena gospa išče delo za
čiščenje in likanje na območju
Gorice. Tel. št. 0038631449311.
Prodam motokultivator NIBI
dizel KW 18 v zelo dobrem stanju,
malo rabljen. Primeren za
vrtnarstvo. Tel. 0481 884077.
Varujem starejše, pomoči
potrebne osebe, in sicer 24 ur ali
pa samo čez dan ali varstvo
ponoči. Sem človek dobrega srca
in imam nekajletne izkušnje! Sem
upokojenka, vse ostalo
(vrednotnice) in vprašanja na
številko 040 621 424 (V poštev
pride celotno primorsko in goriško
območje).
Čestitke
Malemu Petru se je pridružil
bratec David. Mamici Aniti in
očku Simonu čestitajo in celi
družinici želijo srečo in božji
blagoslov vsi, ki jih imajo radi.
Darovi
Za Novi glas: Anton Brne,
Avstralija, 25 evrov.
RADIO SPAZIO
Vrata proti vzhodu
(od 13.2.2015 do 19.2.2015)
Radijska postaja iz Vidma oddaja
na ultrakratkem valu s
frekvencami za Goriško 97.5,
91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7,
103.9 Mhz; za Kanalsko dolino
95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo
dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo
97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu
www. radiospazio103. it.
Slovenske oddaje so na sporedu
vsak dan od 20.00 do 21.00.
Spored:
Petek, 13. februarja (v studiu Niko
Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki
z naših kulturnih prireditev -
Glasba iz studia 2.
Sobota, 14. februarja (vodi Ilaria
Banchig): Okno v Benečijo: oddaja
v slovenščini ter v benečanskem
in rezijanskem narečju.
Nedelja, 15. februarja (vodi Ilaria
Banchig): Okno v Benečijo: oddaja
v benečanskem in rezijanskem
narečju.
Ponedeljek, 16. februarja (v studiu
Andrej Baucon): Narodno-
zabavna in zabavna glasba -
Zborovski kotiček - Iz krščanskega
sveta - Novice iz naših krajev -
Obvestila.
Torek, 17. februarja (v studiu Matjaž
Pintar): Utrinki v našem prostoru -
Glasbena oddaja z Matjažem.
Sreda, 18. februarja (v studiu Danilo
Čotar): Pogled v dušo in svet: Pred
200 leti se je rodil sv. Janez Bosco
- Izbor melodij.
Četrtek, 19. februarja (v studiu
Andrej Baucon): Lahka glasba -
Zanimivosti in obvestila.
na odru in prihajajo izza velike
kulise v barvah zemlje. Z njeno
plesno zamislijo so se enkratno
ujemali kostumi Jelene Proković
v toplih, živahnih barvnih od-
tenkih s stiliziranimi motivi. Te
je uporabila tudi v oblikovanju
domiselnih mask (Zoran Srdić
in Zala Kalan), ki posrečeno po-
nazarjajo značilnosti predsta-
vljenih živali. Josej Joseph Nzo-
bandora je pripovedovalec-po-
vezovalec vsebine in animator
lutke “Jurija Murija, ki je s
hruške pal” in se ni hotel umi-
vati, pa je dobrodejni objem vo-
de in užitek ob kopanju odkril
ravno na črni celini, za katero je
bil prepričan, da sploh nima vo-
de in da se tamkajšnji prebivalci,
ker so pač črni, sploh ne umiva-
jo. Temnopolta izvajalca Kagao
Knez in Nzobandora sta uprizo-
ritvi pričarala še bolj verodosto-
jen afriški nadih in v plesu raz-
krivala tisti naravni občutek za
ritem, ki ga vselej občudujemo
pri “zamorcih”. Nzobandora je
z obiskovalci Goriškega vrtiljaka
znal takoj na začetku predstave
izpostaviti živ stik, ko jih je izzi-
val z vprašanji, kaj je
Afrika, kje se nahaja,
kdo živi tam itd. Povabil
jih je tudi k skandiranju
zloga -ri, da se je razvnel
ritem, ob koncu Murije-
ve pustolovščine pa jih
je s povabilom tako pri-
tegnil v svoj razgibani
krog, da so vstali in sku-
paj zaplesali, tudi učitel-
ji in učiteljice.
Očarljiva predstava,
spletena iz Pavčkovih
stihov, je malim gledal-
cem posredovala tudi
svetlo misel, da ne smemo imeti
predsodkov do ljudi, ki imajo
drugačno kožo kot mi in tudi
kulturo z vsemi navadami vred.
IK
Foto Marko Vogrič
Zdenko Vogrič:
Krizanteme
Kultura12. februarja 20158
  vetloba v umetnosti je zaznamova-
la letošnjo podelitev Prešernovih
nagrad, ki smo jo lahko tudi gle-
dali po televizijskih ekranih, če že nismo
bili povabljeni v Ljubljano, kjer se je v
Cankarjevem domu zbralo veliko po-
membnih slovenskih ljudi kulturnega,
političnega in javnega življenja.
Državna slovesnost ob slovenskem kul-
turnem prazniku, na kateri so podelili
Prešernove nagrade in nagrade Prešer-
novega sklada, je bila lepa. V Cankarje-
vem domu so na predvečer slovenskega
kulturnega praznika, v soboto, 7. t. m.,
podelili Prešernove nagrade. Svetloba
kot rdeča nit prireditve je vodila gledalce
do najvišje točke proslave, ko sta spre-
govorila letošnja Prešernova nagrajenca
za življenjsko delo - pionir slovenskega
stripa Miki Muster in pesnik Andrej
Brvar. Podelili so tudi šest nagrad skla-
da.
Letošnja podelitev Prešernovih nagrad,
ki jo je režiral Matej Filipčič, je bila na-
slovljena Sipanje svetlobe. Voditeljica
večera Nataša Dolenc je uvodoma ome-
nila paradoks poezije, ki lahko sveti tudi
s svojo temo. Sovoditelj Igor Velše pa je
dodal, da se na predpraznični večer ven-
darle spodobi slaviti svetlobo. Tako so se
skozi večer odpravili po svetlih poteh
kulture in umetnosti skozi besede veli-
kih slovenskih in svetovnih avtorjev.
Letošnja Prešernova nagrajenca, Miki
Muster in Andrej Brvar, po besedah vo-
diteljev prihajata iz krajev, kjer sije son-
ce. Skupen jima je navdih, ki zagovarja
znosnost življenja in nalezljivo upanje.
Pesnik Brvar je po prevzemu nagrade
zbranim zastavil pesem-vprašanje: Ali so
kdaj pomislili, s kom vse so
se že rokovali in nato po-
mislili, s kom vse so se ti
ljudje pred tem rokovali,
itd..: “Ste že kdaj pomislili,
da ste se vpeti v to nevidno
mrežo sklenjenih rok po-
sredno rokovali z vsemi
ljudmi na svetu, ne glede
na barvo kože, versko pri-
padnost ali politično pre-
pričanje”?
Tudi Miki Muster je bil kra-
tek, saj je, kot je dejal, po-
vedal že vse: “Ko sem bil
otrok, sem sanjal o tem, da
bom zabaval generacije
otrok, in mislim, da mi je
uspelo. Imam pa željo. Če imate tudi vi
neizpolnjene otroške sanje, vam želim,
da bi se vam izpolnile, tako kot so se me-
ni”.
Predsednik upravnega odbora Prešerno-
vega sklada Janez Bogataj je povedal, da
bi se vselej odločil za slovensko
državljanstvo, saj v Sloveniji na rojstni
dan največjega pesnika slavimo kulturo
in umetnost: “Tak narod, čeprav šte-
vilčno majhen, je velik narod”. Kul-
tura je po njegovi presoji v Sloveniji
tista tovarna, ki še proizvaja in ne le
trguje ter omogoča vse tisto, kar tudi
v svetu velja za največjo vrednoto in
veščino 21. stoletja: “To je ustvarjal-
nost, ki je pogoj za napredek”. Boga-
taj je tudi omenil, da je odbor že pri-
pravil nekaj sprememb statuta in pra-
vilnika Prešernovih nagrad, ki naj bi
prišle v veljavo prihodnje leto. Dodal
je, da je upravni odbor letos dosledno
upošteval mnenja strokovnih komi-
sij.
Kot vsako leto, tudi zaradi stopnje-
vanja suspenza, so najprej podelili
nagrade Prešernovega sklada. Prva sta
jo prevzela plesalca Rosana Hribar in
Gregor Luštek, ki sta bila nagrajena
za avtorsko plesno stvaritev Duet 014 ter
za umetniško zasnovo in realizacijo ple-
snega projekta Korak v dvoje po Pii in
Pinu.
Saksofonist Jure Pukl je virtuoznost, za
katero je bil nagrajen, predstavil tudi
polni Gallusovi dvorani Cankarjevega
doma. Skupaj z zasedbo Bastian Stein's
NEOgravity je zaigral skladbo Last Au-
tumn. Prav tako se je zbranim z branjem
iz nagrajenega prevoda Canterburyjskih
povesti Geoffreya Chaucerja poklonil
prevajalec Marjan Strojan.
Nagrade Prešernovega sklada sta prevze-
la še mladi slovenski skladatelj Vito
Žuraj ter gledališka in filmska igralka Pia
Zemljič. Akademskega slikarja Marka
Jakšeta na po-
delitev ni bilo.
V njegovem
imenu je na-
grado prevzela
njegova
nečakinja Ana Jakše.
Z besedami in ute-
meljitvami del, v ka-
terih so se dotikali
svetlobe, so se na le-
tošnji podelitvi
spomnili tudi petih
lani preminulih
Prešernovih nagra-
jencev - pisateljev
Kajetana Koviča in
Vladimirja Kavčiča,
pesnika Tomaža
Šalamuna, slikarja
Bogdana Borčiča ter skladatelja Pavleta
Merkuja.
Slovenski kulturni praznik, 8. februar,
posvečen spominu na Franceta Prešer-
na, je v nedeljo minil v znamenju števil-
nih večjih in manjših prireditev, ki so se
zvrstile po vsej Sloveniji in tudi pri nas.
Tudi letos je Združenje dramskih umet-
nikov Slovenije ob slovenskem kultur-
nem prazniku pripravilo tradicionalni
recital Prešernove poezije. Igralci so
točno opoldne na ljubljanskem Prešer-
novem trgu že 29. leto začeli z interpre-
tiranjem Prešernovih pesmi. Kot vsako
leto je prireditev uvedla Prešernova
Zdravljica, ki jo je interpretiral Aleš Va-
lič.
Pred Zdravljico je zbrane kot vsako leto
pozdravil ljubljanski župan Zoran Jan-
ković, nato pa so se zvrstili nastopi igral-
cev, drugih ustvarjalcev in študentov
dramske igre.
Tudi letos je
bučen aplavz
doživel nastop
Štefke Drolc z
njeno zname-
nito interpre-
tacijo Neza-
konske mate-
re, medtem ko
je Irena Zuba-
lič, igralka iz
Trsta, presene-
tila z interpre-
tacijo in ple-
som Urške iz
Povodnega
moža. Pred re-
citalom sta
ministrica za
kulturo Julijana Bizjak Mlakar in akade-
mik Boštjan Žekš položila venec k
Prešernovemu spomeniku.
Kot zanimivost povejmo še to, da je na
Prešernov dan tudi slovenski predsednik
Borut Pahor na stežaj odprl vrata pred-
sedniške palače in tudi nekaj ljudi iz
našega prostora je odšlo na ogled. Obi-
skovalci so si lahko ogledali poslopje
predsedniške palače pod strokovnim
vodstvom uslužbencev državnega pro-
tokola. Letos je bilo rekordno število obi-
skovalcev, v treh skupinah kar 350. Obi-
skovalce je po vrnitvi z 51. münchenske
varnostne konference sprejel sam pred-
sednik republike Borut Pahor z družino.
Obiskovalci predsedniške palače, ki je
tudi kulturni spomenik, so si lahko med
drugim ogledali faksimile in študijsko
izdajo dela Gratae posteritati (Ljubim za-
namcem) Žige Herbersteina, ki jo je
predsedniku republike
predal direktor
Knjižnice Jožeta Potrča
Ptuj Matjaž Neudauer.
Delo iz leta 1560 je
druga izdaja in eno od
sedmih Herbersteino-
vih avtobiografskih
del. Ptujski izvod Gra-
tae posteritati je eden
redkih ohranjenih ko-
loriranih izvodov na
svetu.
Pred predsedniško pa-
lačo je bila na dan kul-
ture postrojena tudi
častna straža garde Slo-
venske vojske.
-po STA in drugih vi-
rih pripravil JUP
S
Zapisnik 43. literarnega
natečaja Mladike
  omisija literarnega na-
tečaja Mladike, ki se je
sestala v ponedeljek, 2.
februarja 2015, na sedežu Slo-
venske prosvete v ul. Donizet-
ti 3, je obravnavala 70 prispev-
kov v prozi in 63 ciklusov pe-
smi, ki so v roku prispeli na
natečaj. Komisija je po temel-
jiti razpravi in oceni dospelih
prispevkov podelila naslednje
nagrade:
PROZA
Prvo nagrado prejme novela
Velika dežela, ki je prispela
pod psevdonimom Rozalija.
Zgodba opisuje vojno travmo
primorske ženske med drugo
svetovno vojno. Pripovedo-
vanje je napeto in čuteče, be-
sedišče izbrano, slog izdelan.
Avtorica je Marija Mercina iz
Nove Gorice.
Drugo nagrado prejme novela
Moja zgodba. Kako bi moralo
biti... , ki je prispela pod ge-
slom Spankworthy.
V skladu z vsebino je pripoved
fragmentarna, a vendar dina-
mična. Motivika odpira te-
meljna vprašanja bivanja.
Avtorica je Eva Perko iz Gornje
Radgone.
Tretjo nagrado prejme novela
Nepretrgane niti, ki je prispela
pod geslom Nočni biser.
Novela govori o mladi materi,
ki sprejme svojo materinsko
odgovornost šele po dolgem
potovanju.
Avtorica je mlada Tržačanka
Belinda Trobec, ki v svojem
pisanju kaže pozornost na
življenjske dileme in literarno
spretnost.
Komisija priporoča za objavo
še novele: Splet in preplet Da-
rinke Kozinc, Stari znanec Ire-
ne Husu, Virtuti et musis
1949 Jožeta Kurinčiča, Po ti-
stih sanjah Božidarja Rustje,
Zaradi mene Nataše Konc Lo-
renzutti, Popkovinica Tanje
Mastnak, Mojstrica miru An-
dreja Makuca in Mar je ta?
Vande Šega.
POEZIJA
Prvo nagrado prejme ciklus
pesmi, ki je prispel pod ge-
slom Preko svetov.
Pesmi izražajo globoko du-
hovno vsebino. Njihova izvir-
na metaforika prikazuje avto-
ričin odnos do Boga. Vsebin-
sko se pesmi povezujejo v zao-
kroženo celoto.
Avtorica je Veronika Kranjc iz
Ljubljane.
Drugo nagrado prejme ciklus
pesmi Vsakomur iz svoje Le-
pene. Pesmi so prispele pod
geslom Januševi metulji.
Avtorica upesnjuje koroško
problematiko in njene boleče
aspekte z veliko izvirnostjo in
s sodobnim pristopom.
Avtorica je Lidija Golc iz Lju-
bljane.
Tretjo nagrado prejme cikel
pesmi, ki je prispel pod ge-
slom In si kar naprej.
Pesmi izražajo nostalgijo po
pristnem življenju in iskrenih
čustvih. Opazna je slikovita in
samosvoja metaforika.
Avtor je Milenko Strašek iz
Maribora.
Komisija priporoča za objavo
še cikel pesmi Metke Kacin
Beltrame iz Trsta. / Za komisi-
jo literarnega natečaja Mladi-
ke, Marij Maver
Podelitev nagrad bo v pone-
deljek, 9. februarja, ob 20. uri
na Prešernovi proslavi Sloven-
ske prosvete in Društva slo-
venskih izobražencev v Peter-
linovi dvorani, Donizettijeva
ulica 3, Trst.
K  prostorih dunajskegadruštva umetnikov Kün-stlerhaus na Karlplatzu so
5. februarja odprli razstavo z na-
slovom Magija umetnosti: Prota-
gonisti slovenske sodobne umet-
nosti 1968-2013. Razstava avtorja
likovnega kritika Aleksandra Bas-
sina bo v preko 110 eksponatov
predstavila historični pregled del
slovenskih slikarjev, kiparjev, gra-
fikov in fotografov.
Razstava vključuje dela več kot 50
slikarjev ter za več kot polovico
manj kiparjev in fotografov ter
šestih grafikov, ki izvirajo iz nacio-
nalnih, avtorskih in zasebnih
zbirk. Do postavitve na Dunaju je
prišlo na podlagi želje uprave du-
najskega Künstlerhausa po ogledu
te razstave v Villi Manin v Passa-
rianu v bližini Vidma, kjer je bila
na ogled spomladi lani.
Slikarska in v večji meri tudi kipar-
ska dela na razstavi bodo
razvrščena po kronološkem zapo-
redju nastopov umetnikov v posa-
meznih desetletjih, fotografi in
grafiki pa bodo prikazani posebej.
Znotraj postavitve bodo postavili
še t. i. razstavo v razstavi pod na-
slovom Krajina kot tematska preo-
kupacija v slovenskem slikarstvu
in fotografiji. Ta postavitev pred-
stavlja slovenski zelo prepričljiv
specifikum, ki ima svoj precedens
in tematsko kontinuiteto zlasti od
nastopa velike slovenske impresio-
nistične četverice, Riharda Jako-
piča, Ivana Groharja, Matije Jame
in Mateja Sternena.
Po besedah vodje Slovenskega kul-
turno informativnega centra (Ski-
ca) na Dunaju Ane Novak je
velika pregledna razstava
nujna, saj bo Avstrijcem po-
nudila sistematičen pregled
slovenske umetnosti. Čeprav
sta Slovenija in Avstrija po-
vezani in gojita dobre sosed-
ske odnose, avstrijski prostor
premalo pozna slovensko umet-
nost, čemur po mnenju Novakove
botruje tudi sodobni divji, agresiv-
ni trg. Pričujoča razstava, kot meni
Novakova, pomeni dobro izho-
dišče za trajnejše sodelovanje na
umetniškem področju med
državama.
O nekdanjem pomenu Dunaja za
Slovence je slovenski veleposlanik
na Dunaju Andrej Rahten v zapisu
za razstavni katalog omenil besede
Riharda Jakopiča, ki je ob zname-
niti razstavi slovenskih impresio-
nistov v dunajskem Miethkejevem
salonu pred 111 leti zapisal, da je
bila že od nekdaj struna slovenske
umetnosti vsaj na eni strani privi-
ta na Dunaj - “svetovno mesto, ki
je bilo manj nemško kot avstrijsko,
s tem pa tudi dovolj slovensko”.
Bassin je poudaril, da gredo zaslu-
ge za dunajsko postavitev tudi av-
strijskemu veleposlaniku v Slove-
niji Clemensu Koji, ki je to razu-
mel kot svojo dolžnost. Kot je pou-
daril, ni zgolj predstavnik avstrij-
skih interesov v Sloveniji, pač pa
posrednik med obema kulturama.
Razstava bo odprta do 29. marca,
nato pa se bo selila v zagrebško
Gliptoteko, kjer bo na ogled od 9.
aprila.
V
Dunaj / V prostorih društva umetnikov Künstlerhaus
Razstava s pregledom
slovenske umetnosti
Podeljene Prešernove nagrade
V znamenju Prešerna in kulture
Andrej Brvar
Pia Zemljič
Miki Muster
Letošnji Prešernovi nagrajenci z ministrico za kulturo in predsednikom Prešernovega sklada
Kultura 12. februarja 2015 9
   pam, da bo te tujosti v od-
nosu med slovensko in ita-
lijansko narodnostjo vedno
manj. Za to si prizadevam, predvsem pa
verjamem v neko občečloveško potrebo
po spoznavanju nečesa, kar ti je ob strani
in ki lahko sooblikuje tvojo osebnost. Prav
tako dojemam svojo slovensko identiteto
v dialektičnem razmerju z drugačnostjo v
svoji soseščini. O tem podrobno pišem v
knjigi Kratki časi – Trst iz žabje perspekti-
ve, v kateri opisujem obdobje svojega
otroštva”.
Dvoranica v zadnjem predelu kavarne San
Marco je bila prejšnjo sredo, 4. februarja,
zjutraj prazna in mirna. Tudi natakar je
od daleč pogledal in odšel, ko je videl, da
smo v rokah držali mikrofon: ni hotel pre-
kiniti intervjuja, ki smo ga pravkar začeli
z našim sogovornikom.
Marko Kravos je s seboj nosil belo kuverto
večjega fomata in jo ves čas čuval. Šele na
koncu pogovora je iz nje potegnil snopič
papirjev, s čimer je podkrepil svoj odgovor
na naše predzadnje vprašanje, kaj trenut-
no snuje …
Tržačan, letnik 1943, pesnik. Diplomiral
je iz slavistike in 23 let vodil založniško
hišo ZTT. Marko Kravos je poučeval slo-
vensko književnost in vodil slovenistiko
na Univerzi v Trstu. Nato je postal samo-
stojni ustvarjalec poezije, proze za odrasle
in otroke, radijskih iger, esejistike. Je tudi
prevajalec iz italijanščine, hrvaščine
/srbščine, španščine in narečnih književ-
nosti. Je član Društva slovenskih pisateljev
in mednarodne pisateljske organizacije
PEN; v letih 1996-2000 je bil predsednik
Slovenskega centra PEN. Izšlo je 24 njego-
vih pesniških zbirk, nekatere so v tujem
prevodu ali večjezične. Njegova dela so
objavljena v več kot 20 jezikih. Leta 1982
je prejel nagrado Prešernovega sklada za
pesniško zbirko Tretje oko, prva samostoj-
na pesniška zbirka, Pesem, pa je
izšla leta 1969.
Leta 1999 je bil nominiran za na-
grado Prešernovega sklada za delo
Kratki časi – Trst iz žabje perspekti-
ve, ki smo jo že omenili.
“V tej knjigi je govor o otroštvu pri
Sv. Ivanu, o otroštvu neke drobne,
neznatne identitete, ki pa je vselej
udomačila in sebi naredila naklonjeno to,
kar je bilo zanjo sprva tuje. Drugače pa po-
meni odkrivanje tega širšega okolja nekak
odmik od izkušnje svojih staršev oziroma
prednikov, ko poskušaš sebe postaviti na
svoje noge. Ko smo kot Slovenci pri Sv.
Ivanu doživljali raznovrstne ‘nevšečnosti’,
ki smo jih kot otroci začutili kot še bolj
krivične in nasilne, me je mama vedno
svarila, da je potrebno s takim okoljem tu-
di živeti, a ga hkrati nenehno poskušati
spreminjati v bolje. In vedno s prepričan-
jem, da so nasilneži na napačni strani”.
Tega načela ste se v življenju vedno
držali?
Svojo radoživost žarčim z energijami, ki se
mi nato vračajo v obliki samozavesti, da
sem se držal svoje vesti, svojih načel. Tega
se držim tudi na področju literature. Ko
ustvarjam, sem prepričan, da delam dobro
sebi in okolju, kateremu pripadam.
Kako ste se približali svetu literature?
Kdaj ste dojeli, kaj sploh je poezija, kdaj
pa ste razumeli, da ste sami pesnik?
Gotovo je določeno kulturno izročilo žive-
lo z mano že od prvega trenutka življenja.
Vsaka uspavanka ali nabožno petje v cer-
kvi je del naše kulture, ki se nam vtisne v
zavest. Res je tudi, da je po drugi svetovni
vojni bila slovenska knjiga pri nas doma
kultni predmet, prav tako sta bili svetinja
slovenska beseda in identiteta. Tako pre-
pričanje sem krepil bodisi v domačem
krogu bodisi v osnovni šoli.
Po pravici pa povem, da si s kronološkega
vidika nisem nikoli začrtal neke jasne
ločnice, po kateri bi sebi pripisoval neki
dar pri ubesedovanju sveta. Zelo zgodaj
sem pa sicer zaslutil, da se z besedo večkrat
ravna nemarno. Še več: opazil sem, da se
beseda uporablja za laž. Ta ugo-
tovitev me je gnala k drugačne-
mu odnosu do besede, ki me je
najbrž privedel do pesnjenja. V
svoji pesniški vlogi poskušam
jezik bogatiti, ga ostriti. Tako po
svojih sposobnostih pripomo-
rem k temu, da se jezik v tem
našem svetu bolje počuti.
Večkrat opažam, kako sedanja
geojezikovna politika, ki pover-
ja angloamerikanščini vedno
večjo vlogo, in tehnološka spo-
razumevalna sredstva krčijo
človekovo sposobnost ubese-
dovanja bistvenega. Tako se
zmožnost in sposobnost jezika
krepko zreducirata, posledično
je jezikovno soočenje manjše,
poplitveno.
Kako ste kot tedanji mlad
“zamejec” doživljali univer-
zitetna študentska leta v Lju-
bljani? Koliko je to obdobje
oblikovalo vašo pesniško in
umetniško biti?
Spominjam se te-
danjih predavateljev
slovenske in ruske
književnosti in jezi-
ka. Še najraje pa mi
spomin pristaja na
druženje s predstav-
niki svoje tedanje ge-
neracije. Ne morem mimo ne-
davno preminulega Tomaža
Šalamuna, s katerim sva večkrat
nastopala v javnosti. No, to sku-
pino ljudi, katere člani so v času
razvili svojo ustvarjalnost in postali sestav-
ni del slovenske literarne srenje, imam za
ognjišče svojega ljubljanskega študentske-
ga obdobja. Ker sem se takrat odločil, da
bom svoje življenje posvetil literaturi,
predvsem poeziji, je name to okolje še ka-
ko žlahtno delovalo: v tem intelektual-
nem povezovanju in tkanju prijateljskih
vezi sem našel odrešilno bilko in streho
nad glavo - čeprav slamnato, pa vendar
domačo in toplo …
Ustvarjalni navdih ste namenili poeziji,
a ne samo njej. Preizkusili ste se v ra-
zličnih literarnih zvrsteh, tudi v prozi.
Vaš verz ni bil nikoli jetnik razno-
vrstnih estetskih tokov. Kaj je bilo to,
kar vas je vselej gnalo v iskanje lastnega
izraza?
Najbrž potreba po uveljavljanju neke oseb-
ne lege v literaturi. Tudi v ljubljanskih štu-
dijskih letih sem se čutil nekoliko dru-
gačnega od zagovornikov tedanjih osred-
njih literarnih tokov. Navsezadnje naša
primorska literarna tradicija
čuti vpliv Mediterana in zato
ne sodi v strujo takega
književnega soočanja, ki slo-
ni na podalpski različici ger-
manskega tipa. Zaradi svoje-
ga izvora se zato nisem skli-
ceval na sočasne literarne
težnje, ampak sem raje gradil
svojo pesniško zgradbo na
podlagi kulturnih izhodišč,
ki sem jih čutil bližje, na pri-
mer na ljudski pesmi in na antični litera-
turi, kakršno sta mi na klasični gimnaziji
posredovala profesorja Alojz Rebula in Pa-
vle Merku’. To dediščino sem v času spojil
v svoj jezik, v svojo govorico. Prepričan
sem, da sem takrat imel pravico oziroma
celo dolžnost tako postopati. Mislim, da
so po istem postopku kovali svoje pe-
sništvo ostali nekdanji primorski pesniki,
od Gregorčiča dalje. In to vse do danes, ko
se v našem prostoru čedalje nakazuje neko
soočenje z italijansko kulturno in umet-
niško produkcijo. To so plodni vplivi, ki
jih moramo čuvati, saj vemo, da vsako
biološko telo degenerira, če je samo vase
zazrto. Z drugačnostjo se moramo soočiti
s svojo vitalnostjo in svojim erosom ter
egocentrizmom, da ta odnos presnovimo
v neko novo življenje. Tako živim
svoj odnos do književnosti, ki
sem ga oblikoval predvsem s pe-
sništvom, v katerega sem mesto-
ma vključil tudi epski ključ, s
prozo za otroke in mladino, z ra-
dijskimi igrami. Vselej sem iskal
tovrstno poetičnost sveta, ki je
meni še vedno sol življenja. Brez
soli, brez kozarca žlahtne kapljice bi bilo
življenje pusto …
Kaj pa bi bilo življenje brez ironije?
Slednja je razpoznaven znak vašega pe-
sništva. Kaj vam sploh pomeni ironija
in kako jo gojite? Je orožje, je zdravilo,
je estetska izbira?
… je smeh, je humornost sveta. S hu-
morjem postavljamo na glavo tesnobo.
To je namreč zdravilno sredstvo proti
manjšinskim mlakužam in občutku, da
smo zaradi tega potisnjeni v zakotje s stra-
ni domovine in matične države. Humor
je del mojega igrivega odnosa tudi do be-
sed in tematik, s čimer jim jemljem
strašno usodnost na svojo malo eksisten-
co. Življenjske tegobe so lahko s pravšnje
distance malenkostne in zato predmet
smeha.
Humor je torej sredstvo vaše etike?
S humorjem ohranjam svojo identiteto in
negujem vero v svoje početje, v svoje delo,
v prepričanje, da ustvarjam neko sled. Ho-
dim. Z eno nogo sem pritrjen na tla, druga
pa v zraku išče z zaupanjem neko trdno
oporo, na kateri pristati. Razdaljo sredi
sprehajalnega koraka pa morajo vedno oz-
načevati smeh, humor, ironija – tudi do
samega sebe. Na tak način ustvarjam neko
daljavo do zagatne vsakdanjosti.
Na kaj se naslanja to zaupanje?
Še prej kot zaupanje je to morda otroška
naivnost, ki jo vselej gojim. Najbrž prav
zaradi te naivnosti se preizkušam v do-
mišljijski literaturi za otroke. Verjamem si-
cer, da je treba verjeti v srečen konec, v to,
da se življenje nenehno obnavlja. Neka
iskra v človeku je vedno prisotna. Rad
uporabljam metaforo vode, ki neumorno
išče svojo pot do morja in si jo po načelu
težnosti utira tudi v nenaklonjenih
okoliščinah. Prepričan sem, da bi tu-
di največji ocean (ali neskončnost
ali večnost) presahnil, če ga ne bi
napajale naše male kapljice. No,
težnost vode je naša življenjska ener-
gija, je navsezadnje to, kar nas
osmišlja!
Ali ste neke vrste eksistencialist v po-
zitivnem smislu?
Moje življenjsko načelo je ra-
doživost, kar mi narekuje spoštovan-
je do vsega živega in vero v pre-
pričanje, da naj se ta živost ohranja.
Ta ideja deluje name preko nežnih
življenjskih pojavov, preko narave,
preko erotičnih doživljanj, preko lju-
bezenske razpoloženosti za druge. S
tem zagotavljamo nova rojstva, no-
va vsestranska spočetja. Ljubezen,
igra, smeh in hkratna resnoba so to-
rej del mojega tematskega področja.
Svojo vero vzporejam panteistične-
mu doživljanju stvarnosti: še se spo-
minjam, kako močan vtis je v meni
zapustil pesnik Tagore, ki sem ga ta-
ko strastno prebiral v študentskih le-
tih.
V času ste tkali tesne stike s pripad-
niki italijanske kulture. Čutite, da bi
lahko pesnili v italijanščini?
Ne, sploh ne! En sam jezik je za ose-
bo, ki se ukvarja s poezijo, dovolj.
Tudi svojemu jeziku ne prideš nikoli
do dna, saj je navsezadnje neverjetna za-
loga možnosti. Zato ne, ne čutim potrebe
po pesnjenju v italijanščini, jeziku, v ka-
terem se itak ne počutim trdnega do mere,
da bi si upal v njem pesniti. Sploh ne vem
tudi, če bi znal ubesediti v italijanščini
svojega čuta za ironijo, humor. Kdaj pa
kdaj na grobo prevajam kakšno svojo poe-
zijo, a to je vse. Na Slovenskem je veliko
piscev, ki svoja prozna dela pišejo kar v
angleščini, poznamo kup emigrantske li-
terature, ki nastaja v ne-ma-
terinem jeziku, od Kundere
dalje. Lahko se ozremo tudi v
Benečijo ali Rezijo, kjer so za-
radi dozdajšnjega neobvlado-
vanja slovenskega knjižnega
jezika bili prisiljeni izražati
svojo domačo identiteto pre-
ko narečja ali preko italijan-
skega jezika: s tem pa – ne po-
zabimo – ponujajo svoj ka-
menček mozaiku slovenstva.
Slovenska literatura se danes
navsezadnje pojavlja v več oblikah. Naj
navedem kot primer podatek, po katerem
tudi v slovenski poeziji zdajšnjega kova
proda pesnik le nekaj ducatov izvodov
svoje zbirke: gotovo imata
Renato Qualia ali Silvana
Paletti večji avditorij … Vse
manj je tudi zavezanost
enemu samemu mediju:
pesnik ne zaupa svoje stva-
ritve le papiru, ampak tudi
CD-ju, glasbi itd. V tej in-
terdisciplinarnosti se žanri
med sabo spajajo. To nam-
reč narekuje tržišče, to je
odraz sodobnega človeka.
Vaša književniška pot vsebuje tudi bo-
gato prevajalsko izkušnjo. Kakšne la-
stnosti mora imeti dober prevajalec li-
terarnih del, zlasti pesniških? Kako pa
se tega posla loteva oseba, ki je sama
besedni umetnik?
Pomembno je, da prevajalec v tem prime-
ru ohrani svojo ustvarjalnost. Dober pre-
vod pesmi bo nastal le v primeru, da bo
prevajalec investiral v svoje delo določeno
pesniško energijo. Ko prevajam, po-
skušam zlesti pod kožo avtorja in se vživeti
v njegov svet. Kot Tržačanu mi ni bilo da-
no, da bi imel en sam narečni izraz. Na-
jraje bi pesnil v živem jeziku, v narečju, a
pri nas v Trstu smo govorili ‘raznorodno’.
Občudujem zato sodobne izraze narečne
kulture, tudi pri naših sosedih. Prevajal
sem veliko italijanskih narečnih pesnikov,
saj se mi je njihov jezik zdel izjemno za-
nimiv, živ: čutim do njih veliko sorodnost
v pojmovanju poetičnega. Poglejte, za pre-
vajalca je prevajanje iz narečja v knjižni
jezik res težko. Knjižni jezik je podvržen
standardizaciji (kar je vsekakor njegova
prednost), narečje pa se veže na glasovno
realizacijo in slušno percepcijo. Prav zato
se mi zdi lepo, da si narečna pesnica Sil-
vana Paletti privošči, da svoje verze poje.
Pravkar so namreč izdali zgoščenko nje-
nih pesmi. Svoje verze je prepevala tudi
Marija Miot, eminentna pesnica od Sv.
Ivana.
Vprašali bi vas še za oceno stanja duha
v naši manjšinski sredini. Kaže, da smo
priča vse večji polarizaciji mnenj.
Najbrž je znak časa to, da se človek obnaša
vedno bolj agresivno. Prej sem spregovoril
o načinu, kako korakam v življenju: ena
sama noga je šibka, hojo počenjamo z
obema udoma. Nekaj pri nas pa je od nek-
daj narobe zastavljeno. Verjamem, da so
vsekakor nekateri glasneži v naši sredini
manjšina, večina manjšincev pa si želi ne-
kaj novega, zanimivega, odprtega. To me
spet navdaja z neumornim in naivnim
optimizmom. S svojim vsestranskim kul-
turnim delom se trudim, da bi to širino
še bolj … širil.
Kot predsednik Tončičevega sklada, ki
deli denarne podpore našim zaslužnim
študentom, in kot akter odbora, ki po-
deljuje nagrado Zlato zrno perspektiv-
nim predstavnikom mlajše generacije,
ste vedno bodrili mlade, naj si pre-
pričano utrdijo svoj položaj v svetu. “Le
da niste brezspolni, medli: megličasta
neizraznost, kronična onemoglost,
kakršno imamo na pretek med ’odra-
slimi’ v gospodarstvu, politiki, umet-
nosti, znanosti”. Tako ste dejali na po-
delitvi lanskih podpor Tončičevega
sklada. Kako naj mladi ohranijo
pravšnjo razdaljo ’med domom in sve-
tom’? Kako naj gojijo ogenj v sebi, ko
pa ga družba in gospodarske okoliščine
poskušajo nenehno gasiti?
Treba je graditi na ustvarjalnosti mladih,
ki nam kažejo, kam se bo svet razvijal. Ka-
ko graditi pravšnje razmerje ‘med domom
in svetom’, je večno vprašanje. Morda
smo bili nekoč preveč vezani na svoje ko-
renine, današnji mladi človek je po sili raz-
mer razprt v svet, ki pa ga morda že preveč
ogroža.
Kaj snujete trenutno?
Pripravljam novo pesniško zbirko. Dejan-
sko je že končana in iščem založnika. Vse-
buje okrog 55 pesmi, kar bo po številu be-
sedil moja najbolj obširna zbirka. Z vse-
binskega vidika pa v njej poskušam zajeti
vso to našo polifonijo življenja, od sprot-
nih humanih grozodejstev, jezikovnih
provokacij do svojega naivnega sveta, ki
me navdaja s humorjem. Naslov zbirke bo
po vsej verjetnosti Kot suho zlato, kar po-
meni, da je ubesedovanje, poezija navse-
zadnje še vedno absolutna vrednota, ki je
ne načne rja ali prašnost vsakdana.
Še zadnje vprašanje: katera je po vašem
mnenju najlepša slovenska beseda?
Hm. O tem je razmišljal že Kosovel. Ta be-
seda je po mojem mnenju SVET. Ta izraz
v slovenskem jeziku prikazuje nekaj, kar
je zaokroženo, zaobljeno in hkrati sveto,
presežno.
IG
“U
Pogovor / Marko Kravos
S humorjem ohranjam svojo identiteto
Foto IG
En sam jezik je za osebo, 
ki se ukvarja s poezijo, dovolj.
Tudi svojemu jeizku ne prideš
nikoli do dna, je neverjetna
zaloga možnosti.
Ko ustvarjam, sem prepričan,
da delam dobro sebi in okolju,
kateremu pripadam
Ljubezen, igra, smeh in hkratna
resnoba so torej del mojega 
tematskega polja.
Svojo vero vzporejam panteističnemu
doživljanju stvarnosti: še se spominjam,
kako močan vtis je v meni zapustil 
pesnik Tagore, ki sem ga tako strastno
prebiral v študentskih letih.
En sam jezik je za osebo, ki se
ukvarja s poezijo, dovolj. Tudi
svojemu jeizku ne prideš nikoli
do dna, saj je navsezadnje 
neverjetna zaloga možnosti.
Tržaška12. februarja 201510
   to vlado ne bo težko najti
skupnega jezika. Iskati mora-
mo ustrezne rešitve, da se šte-
vilčnost te vaše večjezične generacije v pri-
hodnje ne bo manjšala”.
S temi besedami je ministrica za šolstvo,
univerzo in raziskovanje Stefania Gianni-
ni sklenila svoj poseg na koncu obiska v
prostorih liceja Prešeren v petek, 6. fe-
bruarja. Ministrica, ki je pred nedavnim
napovedala slovo politični opciji nekdan-
jega premiera Maria Montija in vstop v
Demokratsko stranko, se je na tržaškem
obisku soočila s šolsko stvarnostjo našega
mesta bodisi manjšinskega bodisi večin-
skega predznaka, saj se je med drugim
udeležila tudi odprtja akademskega leta
tržaške univerze: tako je zaokrožila pot, ki
jo je pred nekaj tedni začela v Gorici. V
veliki dvorani liceja na Vrdelski cesti so jo
pričakali skupina dijakov vseh slovenskih
tržaških višjih šol, učno in upravno oseb-
je, pripadniki ravnateljskega kadra sloven-
skih šol iz Tržaške, Goriške in Videmske,
predstojnik Deželnega šolskega urada Igor
Giacomini, predsednika krovnih organi-
zacij SSO in SKGZ, Drago Štoka in Rudi
Pavšič.
Ministrico sta spremljala senator France-
sco Russo in poslanka Tamara Blažina, ki
je srečanje uvedla s krajšim orisom po-
ložaja slovenskega šolstva v Italiji. Ome-
nila je dolgo preteklost našega izo-
braževalnega sistema, ki je tajno delovalo
tudi v fašističnem obdobju. Poudarila je
pomen državnih zakonov (točneje zaščit-
nega zakona) in mednarodne sporazume,
ki ščitijo slovensko šolo v Italiji. Poslan-
stvo slovenskega šolstva je kljub etnični
specifiki povezano s širšim vprašanjem, ki
zadeva prihodnost mlajše generacije in
njene uvrstitve na trg dela. Prav zato mo-
ramo ciljati na čim večjo kakovost našega
učnega kadra: premisliti je potrebno v tem
smislu konvencijo pri priznavanju diplom
slovenskih univerz v Italiji in spodbujati
večjo mobilnost v čezmejni izmenjavi štu-
dentov in profesorjev. Pri tem nikakor ne
smemo prezreti povezave, ki naše mlade
intelektualne sile vežejo na območje: tudi
v tej navezi lahko nastanejo nove delovne
sinergije. Blažinova, ki je te poglede uvrsti-
la v dokument, ki ga je šolsko ministrstvo
že prejelo, je poudarila še ključno vlogo
slovenske šolske avtonomije, to je temati-
ka, ki sta jo nato v svojih posegih obrav-
navala še predsednica paritetnega odbora
Ksenja Dobrila in vodja Urada za sloven-
ske šole Igor Giacomini. Dobrilova
je še posebej izpostavila tudi pereče
vprašanje dosedanjega osebja na
tem uradu, ki ga je potrebno potrditi
in prišteti novemu kadru, ki je izšel
iz nedavnega razpisa za osebje, in
kočljivo tematiko sindikata sloven-
ske šole. Obenem je potrebno usta-
noviti urad za slovenske šole v sklo-
pu Inštituta za dokumentaci-
jo, inovacijo in raziskovanje v sklo-
pu vzgoje Indire. Predsednica pari-
tetnega odbora je predlagala, da bi
tokratna šolska reforma lahko
končno rešila vprašanje slovenske
sekcije na konservatoriju Tartini, ta-
ko da bi uvrstila poučevanje glasbe
v slovenske višje šole, pri čemer naj
bi bilo soudeleženo osebje naših
glasbenih ustanov. Giacomini je
ministrici izrazil še željo, da bi slo-
venska šola v Italiji razpolagala tudi
z večjo avtonomijo ne samo glede
upravnih in finančnih zadev, am-
pak tudi v preverjanju učnega ka-
dra: sedanja določila namreč take
specifične diskriminante ne predvideva-
jo.
Predstavnica državne vlade je bila nato de-
ležna krajše predstavitve zgodovine slo-
venskega šolstva v Italiji, ki jo je z multi-
medijskimi sredstvi nakazala gostiteljica,
didaktična ravnateljica liceja Prešeren Lo-
redana Guštin.
Ministrica je tako spoznala etnične sunke,
ki jih je bila v zadnjih desetih, petnajstih
letih deležna naša šola (število nesloven-
skih dijakov čedalje raste), raznovrstne or-
ganizacijske in prostorske stiske naših šol-
skih ustanov, hkrati pa so jo dijaki družbo-
slovnega liceja Slomšek, Inštituta Zois in
Stefan ter samega liceja Prešeren seznanili
z bogato in razvejeno ponudbo našega
šolskega sistema, ki temelji na resnem štu-
diju in povezavah z ostalimi deželnimi in
tujimi šolskimi ustanovami. Ključnega
pomena je tudi naveza s krajevnimi razi-
skovalnimi ustanovami, saj lahko ta rela-
cija rodi v prihodnje marsikatero delovno
razmerje.
Ministrica Stefania Giannini je v svojem
nagovoru zaupala prisotnim, da ima kot
klasična filologinja do večjezičnosti pose-
ben odnos. V tem vidiku je omenila tudi
skrb, ki jo evropske institucije namenjajo
negovanju jezikovnih specifik: jezik je po-
trebno zaščititi kot osnovno človekovo
pravico – je dejala. Njene nadaljnje besede
so bile še bolj pomenljive, ker jih je pod-
krepila obveza, da bodo nekatera vprašan-
ja v zvezi s slovenskim šolstvom našle go-
tovo obravnavo v sklopu Renzijeve vlade.
To bodisi glede avtonomije in preverjanja
znanja Invasli, ki bodo morale upoštevati
specifiko slovenskih šol, bodisi glede rešti-
ve tematike v zvezi z glasbenim šolstvom.
Ministrica, kateri je deželni svetnik Igor
Gabrovec v imenu stranke Slovenska
skupnost obenem posredoval spomenico
glede položaja slovenskega šolstva v Italiji,
je tudi napovedala, da so v reformo šole,
ki temelji na t. i. smernicah Dobra šola,
obenem že uvrstili prisotnost slovenskih
inšpektorjev, ki bodo preverjali znanje
učnega kadra. Predstavnica vlade je nav-
zočim še svetovala, naj predvsem glede
avtonomije slovenske šole snujejo čim
večjo sinergijo z deželo FJK. Posebno po-
zornost pa je potrebno nameniti izvajanju
določil zakonskega okvira (zlasti zaščitne-
ga zakona), ki ščiti našo narodno skup-
nost.
IG
“S
  osip Pangerc se je 3. januarja rodil Jožefu Pan-
gerc pok. Jakoba in Mariji Kočevar por. Pangerc
na domačiji v Dolini pri Trstu. Krstili so ga z
imenom Josephus Casparus. Josipov oče Jožef
Pangerc (rojen 15. avgusta 1823) je bil posestnik
in gostilničar v Dolini. V 50. letih 19. stoletja je
nasledil zadnjega mejnega grofa in bil postavljen
za nadžupana (Podesta') velike dolinske Županije,
kot so ji tedaj pravili.
To je izhodiščni okvir, na podlagi katerega se raz-
prede dokumentarec z naslovom Josip Pangerc –
Plemeniti rodoljub, ki so ga občinstvu predstavili
v četrtek, 5. februarja, v prostorih deželnega sedeža
RAI. Občinstvo so nagovorili tudi direktor struk-
ture Guido Corso in vodja slovenskega program-
skega oddelka Martina Repinc. Film je nastal kot
produkcija slovenskih programov, za režijo je po-
skrbela Loredana Gec, ki se je zahvalila celotni teh-
nični ekipi (snemalcu Andreu Siviniju, montažerju
Ediju Pinesichu in zvočnemu tehniku Francescu
Morosiniju), scenarij je pripravil Marko Manin.
Kot nam je povedal Manin, je
dokumentarec nastal z name-
nom, da bi počastili 90-letnico
smrti nekdanjega dolinskega
župana Josipa Pangerca in 100-
letnico izbruha prve svetovne
vojne, ki je med drugim kovala
težko usodo Pangerčeve rodbi-
ne.
Dokumentarni film se z neka-
terimi fikcijskimi prizori, v ka-
terih v vlogi Josipa Pangerca
nastopa igralec Franko Korošec,
dotika osrednjih junakovih življenjskih mejnikov,
od začetnih korakov do usodne nezgode, ko so mu
v funkciji župana na vlaku ukradli denar, ki so ga
bili občani odmerili občinski davkariji. Glas pri-
povedovalca v ozadju so ustvarjalci filma zaupali
Alešu Valiču. Rdečo nit pripovedi pa razpreda v
prvi osebi Marko Manin, ki gledalca nagovarja na
lokacijah, ki so bile za Pangerca pomembne.
Med vsemi gre omeniti Pangerčevo rodbinsko do-
mačijo, ki ima že sama na sebi bogato preteklost,
saj je v 19. stoletju poleg bivanju lastnikov služila
tudi gostilni, trgovini, mesnici, poštnemu uradu
in še marsičemu. Kot nam je povedal Manin, ki že
najmanj deset let raziskuje preteklost Pangerca in
njegove rodbine in si prizadeva za njihovo ovred-
notenje, je poslopje v osrčju Doline vrsto let same-
valo, pred nedavnim pa je bilo, s pomočjo tržaške
pokrajine (na premieri dokumentarca je bila pri-
sotna tudi predsednica pokrajine Bassa Poropat),
mogoče popraviti notranjščino in namestiti var-
nostne naprave za postavitev rodbinskega arhiva,
na podlagi katerega je delno slonela dokumentar-
na pripoved: dragocenost tega materiala je potrdilo
italijansko ministrstvo za kulturne dobrine z urad-
nim priznanjem in uvrstitvijo materiala v pristojni
seznam.
Na domačiji danes domuje Srednjeevropski
inštitut za zgodovino in kulturo Josip Pan-
gerc, ki bo skupno s projektom tržaške po-
krajine pobudnik zgodovinske razstave o
Pangercu in o doživljanju dogodkov prve
svetovne vojne v Dolini in Bregu. “Postavitev
bomo odprli 18. aprila. To bo končno pri-
ložnost, da bomo Pangerčevo domačijo spet
odprli javnosti”, nam je povedal Manin in
dogodek uvrstil v širši načrt turistične nara-
ve, ki želi ovrednotiti zgodovinsko in vse-
stransko dediščino Brega. Pangerčev daljni
potomec bi obenem želel, da bi ta postavitev
postala temeljni kamen pravega muzeja, ki
bi hranil in ponujal na ogled kopico ekspo-
natov rodbine Pangerčev (dokumenti, priz-
nanja, uniforme, beleške, fotografije itd.) Čeprav
je bil lik Josipa Pangerca v zadnjih letih prav na
podlagi Maninovega prizadevanja deležen ovred-
notenja (po njem so namreč pred letom dni poi-
menovali dolinsko večstopenjsko šolo), je še veliko
dela za to, da bo ta junak naše preteklosti lahko
imel v naši sredini mesto, ki si ga zasluži.
IG
J
Josipu Pangercu je kot nadarjenemu otroku po
šolanju v domači vasi bilo dano študirati na
ljubljanski realki. Istočasno se je v sedanji slovenski
prestolnici Josip vpisal na orglarsko šolo. Po
dokončani izobrazbi se je v vrnil v svojo rojstno vas
in kot 16-letni mladenič postal cerkveni orglar, nato
še zborovodja (napisal je tudi več priredb in avtorskih
pesmi). Istočasno se je zaposlil v občinskem uradu
in se začel privajati občinskega poslovanja ter študij
uspešno nadaljeval na Cesarski in
kraljevski trgovski in pomorski
akademiji v Trstu. Poleg maternega
jezika – slovenščine - je obvladal še
nemški, italijanski, hrvaški in madžarski
jezik: tudi v tem podatku lahko
razberemo dejstvo, da je bil Pangerc
docela sin tedanje dobe in predvsem
avstro-ogrskega kulturnega in
miselnega miljeja. Bil je občinski tajnik,
zatem župan in deželni državni
poslanec ter deželni odbornik, zaradi
česar je večkrat potoval na Dunaj, kjer je bil
nekajkrat v avdienci pri cesarju Francu Jožefu. Postal
je med drugim tudi odbornik političnega društva
Edinost. Užival je sloves strokovnjaka v finančnih,
trgovskih in prometnih ter gospodarskih zadevah:
kot politik si je veliko prizadeval, da bi v dolinski
občini izboljšali prometne povezave in zgradili
sodobna šolska poslopja. Leta 1894 je ponovno
obudil kulturno življenje v domači vasi in ustanovil
izobraževalno-pevsko društvo v Dolini ter ga
poimenoval po Valentinu Vodniku (društvo je še
danes dejavno). Med prvo svetovno vojno je bil
Pangerc kot državni funkcionar od leta 1915 do leta
1916 v Budimpešti in nato od leta 1916 do leta
1919 na Dunaju, kjer je opravljal svojo službo.
Po prvi svetovni vojni je to ozemlje pripadlo kraljevini
Italiji. Leta 1922 je bil na državnozborskih volitvah
ponovno izvoljen za državnega poslanca. Na prošnjo
starešin in občinskega komisarja je
ponovno pristopil k občinskemu Odboru
Občine Dolina. Ponovna izvolitev v Istrski
izredni deželni zbor je bila zanj zelo
pomembna, saj je zastopal vse slovansko
ljudstvo celotne Istre. Ob državnozborskih
volitvah se je moral skrivati pred fašisti,
saj so nanj dvakrat pripravili hud atentat
z bombo. Pred smrtjo ga je doma obiskal
zadnji slovenski tržaško-koprski škof Alojzij
Fogar. Podelil mu je poseben blagoslov in
se mu zahvalil za vse, kar je storil za
Cerkev in slovenski narod. Pangerc je po dolgotrajni
bolezni umrl v domači hiši v Dolini 6. julija 1925.
Časopis Edinost je napisal štiri članke o izgubi Josipa
Pangerca: na začetku prvega članka je časnikar
napisal, da niso še beležili in nikoli videli tako velike
množice ljudi v Bregu. Pogreb je bil na državne
stroške, kar priča, da so kljub nelahkim odnosom
tudi italijanske fašistične oblasti pripisovale
pokojniku zaslugo pri upravljanju javnih poslov.
Strnjen življenjepis Josipa Pangerca
Ministrica Stefania Giannini gostja na liceju Prešeren
“S to vlado ne bo težko
najti skupnega jezika”
  Prijetno vzdušje v božičnem času
Dva odlična koncerta 
v Domu Jeralla
PADRIČE 
  božičnem času smo
ostareli gostje Doma “Li-
via Jeralla” na Padričah
doživeli veliko veselje, zlasti kar
nas je Slovencev. Tako smo na
najlepši način sklenili prazno-
vanja, ki so se začela z adven-
tom, ko smo pripravili razstavo
za pomoč misijonu Iriamurai v
Afriki. Ta je nekako v oskrbi
tržaške škofije. Obiskovalci so si
lahko nakupili razne razstavlje-
ne predmete iz blaga, lesa, le-
penke itd. Bili so lepo okrašeni
z živobarvnimi vzorci. Razstavo
je odprl sam nadškof msgr.
Giampaolo Crepaldi.
Pred nedavnim pa sta nas obi-
skala dva slovenska pevska zbo-
ra. Oba sta pela predvsem slo-
venske božične pesmi. Ker pa je
večina gostov italijanskega jezi-
ka, sta zapela tudi nekaj pesmi
v italijanščini. Pesmi so bile ena
V lepša od druge, vse zapete z ve-likim zanosom, melodije so ve-sele prihajale iz dna srca. Zato
so bile sprejete z navdušenjem.
Zato se zboroma toplo zahvalju-
jemo.
Kakor že dolgo vrsto let so na
praznik sv. Treh kraljev prišli
zjutraj po maši pevci in pevke
zbora Skala-Slovan iz Gropade
in s Padrič. Gostje smo jih
pričakali v veliki dvorani.
Večinoma nas je sedelo na vo-
zičkih, ostali na stolih in na na-
slanjačih ob stenah. Navzoči so
bili tudi nekateri sorodniki in
prijatelji. Zbor je dirigiral mae-
stro Jaro Jarc, na pianolo pa
spremljal Paolo De Cristina. Le-
tos nas je presenetila solistka go-
spa Irma Ozbič Pisani. Pevce je
kot stare prijatelje nagovoril
predsednik Doma dr. Pilutti,
ena od gostij jim je pa izrekla
pozdrav in zahvalo v slo-
venščini in italijanščini. Isto je
storila, ko je pel drugi zbor. V
imenu zbora Skala-Slovan je
navzočim voščil Paolo De Cri-
stina.
Dne 10. januarja pa nas je na po-
budo Slovenske Vincencijeve
konference iz Trsta obiskal de-
kliški zbor Vesela pomlad z
Opčin. Sveži srebrni glasovi so
se razlili po dvorani pod vod-
stvom pevovodkinje Andreje
Štucin in ob glasbeni spremljavi
Alenke Cergol. Tudi predsednica
Slovenske Vincencijeve konfe-
rence Ivica Švab nas je nagovo-
rila in poudarila, kako ta usta-
nova pomaga potrebnim v stiski
in skrbi za potrebne otroke in
ter za ostarele in osamljene ose-
be. Zato že več let skrbi za
božične koncerte v domovih za
ostarele z upanjem, da jih s tem
razveseli in razvedri. Odbornica
Vera Puntar je dirigentki in or-
ganistki poklonila šopka cvetic.
Po koncertu sta bila oba zbora
deležna prigrizka, ki ga je ponu-
dilo vodstvo Doma Jeralla.
Nada Martelanc gostja in Neva
Stefančič prostovoljka
  Na deželnem sedežu RAI
Predstavili so dokumentarni film 
o Josipu Pangercu
NAŠA PRETEKLOST 
Foto Damj@n
Foto Damj@n
Tržaška 12. februarja 2015 11
Obvestila
Klub prijateljstva –
Vincencijeva konferenca vabita
na popoldansko Prešernovo
proslavo Naj pesem sega do
srca: prof. Majda Cibic bo
predstavila zbirko poezij
Odselitev pesnika Ivana Tavčarja
s sodelovanjem gledališkega
umetnika Adriana Rustje in
pianistke Alenke Cergol, v
četrtek, 19. februarja 2015, ob
16. uri, v Peterlinovi dvorani, ul.
Donizetti 3, prvo nadstropje.
Društvo slovenskih izobražencev
Tokrat o duhovniku
Ladu Piščancu
  ruštvo slovenskih izo-
bražencev je v sodelo-
vanju z Radijskim
odrom priredilo večer v spomin
na tragedijo, ki se je zgodila
pred enainsedemdesetimi leti v
Cerknem, v kateri je umrl tudi
znan barkovljanski duhovnik
Lado Piščanc. Tedanje zgodo-
vinsko ozadje je orisal novinar
Marko Tavčar, čeprav je uvodno
dejal, da bi namesto njega mo-
ral spregovoriti bolje podkovan
poklicni zgodovinar dr. Boris
Mlakar, ki je pred petnajstimi le-
ti izdal knjigo z naslovom Tra-
gedija v Cerknem. Pozimi 1944.
Ker pa se večera ni mogel ude-
ležiti zaradi službenih obvezno-
sti, je poslal svoje pozdrave. O
cerkljanski tragediji zvemo mar-
sikaj iz povesti Andrejka, gospe
Zore Piščanc, Ladove sestre, v
kateri pripoveduje o usodi svoje
družine. O tem dogodku je pisal
tudi Ivo Svetina v znanem ro-
manu Ukana, a je ta zgodba zlo-
rabljena.
Marko Tavčar je zbranemu ob -
činstvu predstavil zgodovinsko
ozadje. V
četrtek, 27. ja-
nuarja 1944
zgodaj zju-
traj, so tečaj-
niki partijske
šole med zaj-
trkom sli šali
strele. Posto-
poma so ra-
zumeli, da so
to rafali mi-
traljezov, ki
se približuje-
jo: Cerkno so
napadli Nem-
ci. Pobili so
48 tečajnikov
in partiza-
nov, nekaj jih ranili in ujeli. Ko
se je izvedelo za dogodek, so
aretirali petnajst vaščanov, ki so
jih osumili izdaje in jih peljali
na hrib, kjer so jim sodili zraven
Jamškovega gozda. Vodja šole
Ivan Bratko je v poročilo zapisal,
da je napad treba pripisati belo
in plavogardistom, ki so opravili
svoj izdajalski posel, resnici na
ljubo pa partijska šola sploh ni
bila zaščitena. Med petnajstimi
aretiranimi je bil tudi barko-
vljanski kaplan Lado Piščanc, ki
je ugovarjal obsodbam, nato so
vsakega posamezno ustrelili in
D jih potisnili v brezno. Le enemuse je uspelo rešiti: prebil se je dovasi, kjer so poklicali zdravnika.
Ko pa so pregledali brezno in
opazili, da eden manjka, je VOS
uvedla preiskavo, a ni ji ga uspe-
lo najti, ker se je zatekel k sorod-
nikom na Goriško.
V epilogu svoje knjige se Mlakar
osredotoči na prizadevanje k
spravi in si želi, da bi opravili
simboličen pogreb cerkljanskih
žrtev oziroma da bi zemeljske
ostanke potegnili iz brezna in
jih pokopali, a tega mu še ni
uspelo. Še vedno pa se ukvarja s
to tragedijo in pripravlja dodat-
no študijo, ki osvetljuje, kako so
bili tako eni kot drugi žrtve zgo-
dovinskih razmer ter sovraštva
med ljudmi. V drugem delu
večera je režiser Danilo Pertot
predstavil radijsko oddajo Srca,
ki se ljubijo, se vedno najdejo,
ki si jo je na umetniški način za-
mislila Bruna Pertot ob stoletni-
ci rojstva Lada Piščanca, zadnje-
ga novomašnika po rodu iz Bar-
kovelj. Ob tej priložnosti so
predvajali tri odlomke. V igri
nastopajo
Ivan Bu-
zečan, Lučka
Susič, Franko
Žerjal, Mitja
Petaros, Maja
Lapornik,
Helena Per-
tot in Tomaž
Susič. O tra-
gični in kri-
vični usodi
barkovljan-
skega župni-
ka je sprego-
vorila tudi
Bruna Pertot
ob svojih
osebnih spo-
minih na Zoro Piščanc in na
njuna srečanja na Višarjah. Na-
pisala je radijski literarni kolaž,
za Mladiko pa je tega prestavila
v literarni pogovor. Ker je poz-
nala vse te čudovite ljudi, je pi-
sala besedilo z veliko vnemo.
Najbolj jo je presunilo to, da ta-
ko Zora kot njena mama nista
imeli sence sovraštva kljub vse-
mu, kar se je zgodilo.
Ob koncu je Radijski oder česti-
tal Lučki Susič ob okroglem ju-
bileju in se ji zahvalil za vložen
trud in delo.
Šin
O vrnitvi predela starega pristanišča mestu 
Švab: “To nas postavlja
pred dolgoročen izziv”
  mandma, ki je postal se-
stavni del finančnega za-
kona oziroma po novem -
zakona za stabilnost, predvideva,
da bodo večji del starega prista-
nišča iz državne domene prene-
sli v občinsko last. “S tem se de-
jansko vrača del tega področja
mestu”, nam je povedal občinski
svetnik SSk Igor Švab. Ostajajo
del državne obmorske domene
pomoli in predeli, ki se nahajajo
v neposredni bližini morja in
služijo pretovornim dejavno-
stim. Glede popravka - tržaške-
mu senatorju Francescu Russu je
prejšnjega decembra daleč od so-
jev žarometov uspelo vključiti v
finančni zakon, kar je v tržaški
sredini za zdaj poenotilo poli-
tično sceno (le Severna liga na-
sprotuje tej potezi), je pa sprožilo
val polemik med podporniki in-
dipendentističnih gibanj - je bil
naš sogovornik jasen: “Ta poteza
nas postavlja pred velik izziv dol-
goročne narave. Vprašati se mo-
ramo, kaj želi Trst početi s tem
področjem”. Vprašanje je nam-
reč bistveno politične narave, saj
se neposredno navezuje na uso-
A do prihodnjih občinskih uprav-nih volitev leta 2016 in na delo-vanje uprave, ki bo takrat zma-
gala. “Prihodnost pristanišča pa
je hkrati tematika, ki zahteva ta-
kojšnjo obravnavo”, je mnenja
Švab, saj se moramo po njego-
vem obenem vprašati, “ali želi-
mo na tem področju še ohraniti
pristaniške dejavnosti”. Mnenja
je, da ja.
Špediterska podjetja in sorodni
nosilci pristaniških interesov
želijo še ohraniti ta dejavnostni
režim. “Res pa je”, je dodal Švab,
“da je staro pristanišče nastalo za
potrebe pristaniške dejavnosti in
konvencionalnega tovora izpred
poldrugega stoletja, se pravi, da
ne odgovarja načelom sedanjega
pomorskega prometa. Po drugi
strani predstavlja problem tudi
morska plitvina tamkajšnjega
obmorskega področja, kar one-
mogoča dostop večjih ladij. Ver-
jamem, da bi se zato lahko staro
pristanišče preuredilo in posodo-
bilo do mere, da bi lahko še po-
nudilo pravšnje pogoje za preto-
varjanje konvencionalnega tovo-
ra, promet zabojnikov pa naj bi
ostal še naprej nameščen na sed-
mem pomolu in na logistični
ploščadi, ki jo bodo zgradili v
prihodnje”.
Občinski svetnik lipove vejice
ponuja v razmislek še eno
vprašanje, ki ga mo-
rajo docela razčistiti
najprej državni orga-
ni, točneje finančno
ministrstvo. “Ali je
delovanje pristanišča
podvrženo le prosto-
carinskemu režimu
ali tudi fiskalnemu?
Na vseh posvetih, kar
sem jih spremljal v
vlogi svetnika, so
vedno zatrjevali, da
gre zgolj za prostoca-
rinsko cono, v kateri
velja za skladiščeno
blago izventeritorialni režim z
vsemi davčnimi oziroma prosto-
carinskimi olajšavami, ki jih ta
status prinaša: to je zatrjeval tudi
predsednik združenja špediter-
skih podjetij”. V primeru fiskal-
nega režima, ki ga Evropska uni-
ja ne dopušča kar tako gladko, pa
bi – denimo – trgovske oziroma
produktivne dejavnosti s se-
dežem v starem pristanišču ime-
le davčne olajšave v odnosu do
Italije.
Četrta točka, ki nam jo je svetnik
Švab predočil in ki ga še najbolj
skrbi, zadeva investicije. “Občin-
ski svetnik sem že nekaj let. V
vsem tem obdobju je bil Arvedi
edini resen podjetnik, ki je Trstu
ponudil konkretne investicije (v
zvezi s škedenjsko železarno, op.
ur.). Vsi se radi vnaprej ponujajo
kot možni investitorji, ko je pa
posel potrebno udejanjiti, se
vsi najraje izmikajo. Upam, da
se ne zgodi tako glede starega
pristanišča. Hkrati se
sprašujem, kaj želi mesto s
tem področjem: ali naj to po-
stane trgovski poslovni center,
kjer naj bodo nameščeni ura-
di velikih podjetij, naj postane
sprehajališče Tržačanov, naj se
v njem uredi muzejsko sre-
dišče, naj se del področja
preuredi v turistične namene.
Upam, da bo odločitev padla
složno, brez kakršnihkoli ve-
tov ene ali druge politične
strani”. Za Švaba pa mora biti
povsem jasno, da se področje
od železniške postaje do bar-
kovljanskega nasipa ne bo
spremenilo v nekakšno
tržaško varianto silicon valley ali
Montecarla.
Občinski svetnik pričakuje, da
bodo pristojne inštitucije v pri-
hodnje opravile vse potrebne
formalne korake zlasti v smer ja-
sne namembnosti obravnavane-
ga področja: “Naj se loči to, kar
bo še naprej pripadalo prista-
niški dejavnosti v prostocarin-
skem režimu, od tega, kar bo de-
ležno obnove v drugačne name-
ne. Naj torej tudi odločijo, kam
premakniti perimetracijo prosto-
carinskega ozemlja, ki je doslej
nameščeno na tem območju”.
Ali občina tvega, da bo zaradi po-
večanega občinskega območja
primorana kriti dodatne stroške?
“Ta vidik proučujejo občinski
uradi. Prostorski načrt za staro
pristanišče je že itak odobren.
Ponavljam, odločiti se moramo,
kaj mesto želi na tej coni početi”.
IG
  bčni zbor, ki je bil sklican za odobri-
tev obračuna za leto 2014 in pro-
računa 2015, je potekal v Peterlinovi
dvorani 29. januarja. Kot vsako leto se ga je
tudi letos udeležilo veliko število članic, ki
so podale poročila o svojem delovanju. To
zajema široko paleto dejavnosti: od jezikov-
nih tečajev, gledaliških dejavnosti za otroke,
pevskih zborov, nastopov, predavanj do de-
lavnic za otroke in športnih pobud za odra-
sle. Vse dejavnosti se izvajajo z veliko
požrtvovalnostjo posameznikov z enim sa-
mim ciljem: bogatiti in ohranjati slovensko
besedo in slovenstvo v duhu krščanskih in
demokratičnih vrednot.
Danes že na vsakem koraku slišimo govoriti
o krizi in težavah, tudi na občnem zboru je
bil izpostavljen ta problem. Nenehno krčenje
sredstev ogroža delovanje društev, kar po-
sredno tudi kulturno siromaši manjšino.
Čisto brez sredstev društva ne bodo mogla
več plačevati nekaterih neizogibnih stroškov
(ogrevanje, najemnine prostorov...). Še toliko
bolj pa dušita delovanje negotova prihodnost
in nenehno spreminjanje pravil igre (novi
načini predstavitev prošenj in financiranje
le-teh).
Prisotni so se resno spraševali, kam vodi se-
danji način razmišljanja odgovornih, saj je
naša skupnost vedno bolj pod negativnim
demografskim pritiskom in asimilacijo.
Uvodoma je predsednik Marij Maver podal v
glavnih obrisih delovanje Slovenske prosvete
kot krovne kulturne organizacije na
Tržaškem. Naštel je glavne pobude, namen-
jene vsem uporabnikom: natečaj Mladi oder
za ljubiteljske igralske družine, ki je bil raz-
pisan že štiridesetič; literarni natečaj Mladi-
ke, razpisan že 38-krat; literarni natečaj Mo-
spa in SKK; študijske štipendije Albina
Ločičnika za študente inženirstva; nagrado
Vstajenje; Gledališki abonma Gledališkega
vrtiljaka in Male gledališke šole Matejke Pe-
terlin. Pohvalil je mestno Društvo slovenskih
izobražencev, ki redno prireja kulturna in
družabna tedenska srečanja v Peterlinovi
dvorani in tradicionalne študijske dneve Dra-
ga, ki bodo letos dosegli že 50. izvedbo. Pou-
daril je tudi pomen več kot tridesetletne kul-
turne izmenjave s Korošci na tako imenova-
nih Koroških in Primorskih kulturnih dne-
vih. Pred odobritvijo obračuna je predsedu-
joči povabil še predstavnike prisotnih članic
za kratka poročila o njihovih dejavnostih. Na
povabilo so se odzvale skoraj vse prisotne čla-
nice.
Med bolj odmevne dejavnosti Radijskega
odra sodi Gledališki vrtiljak, ki pripravlja
predstave za predšolske in osnovnošolske
otroke že 17 let. Prav tako sta dobro znana
Mala gledališka šola, ki je bila že trinajsto leto
in se odvija junija po končanem pouku, in
tečaj lepe govorice in odrskega nastopanja.
Knjižnica Dušana Černeta je tudi v letu 2014
izpolnjevala svoje poslanstvo med Slovenci
v Italiji in po svetu, čeprav se je njen finančni
položaj zaostril zaradi znižanih javnih pri-
spevkov. Zelo občuti izgubo dolgoletnega po-
budnika in vodje, knjižničarja Marjana Per-
tota. Že v preteklih letih je strokovna sode-
lavka knjižnice ugotovila, da veliko gradiva,
ki ga KDČ poseduje, ni vključenega v vzajem-
no bazo Cobiss. si. Prof. Majda Tomažič se je
ponudila, da bo brezplačno poskrbela za no-
ve zapise knjig, ki še niso v Cobissu. Podelje-
na je bila 27. Nagrada Dušana Černeta, ki je
bila izročena Skupnosti družin Sončnica, ki
od leta 1994 deluje v korist družin.
Študijski center Melanie Klein je izvedel v le-
tu 2014 bogat program, namenjen otrokom
in odraslim. Nadaljevali so tečaje za nosečni-
ce v bazenu in pripravo na porod, jezikovne
delavnice za otroke in odrasle (z njimi želijo
približati otrokom slovensko kulturo in je-
zik), tečaj angleškega jezika … Zelo dobro
obiskan je bil tudi tečaj slovenskega jezika za
odrasle.
Zelo aktivno je mladinsko društvo MOSP, ki
je organiziralo različne pobude in priložnosti
za udejstvovanje mladih iz Trsta in okolice v
obliki tedenskih krožkov. Mednarodni
krožek je pripravil MENS-ov dogodek “Kick
– off: 30 years of YEN”. Udeležila se ga je
dvajseterica mladih iz raznih evropskih
manjšin. Razpisali so Literarni natečaj za
mlade od 14. do 25. leta.
Zelo bogat program so predstavila društva
Igo Gruden, Barkovlje, Marij Kogoj in
Finžgarjev dom, katerih ponudba krije ra-
zlična področja: zborovsko petje, klasični ba-
let, razstave, jezikovne tečaje, predavanja,
koncerte in podobno.
V dolgi razpravi, ki je sledila, so se prisotni
dotaknili številnih problemov kulturnega de-
lovanja: od skupnih pobud z drugimi sorod-
nimi organizacijami do vzdrževanja dotraja-
nih infrastruktur in kulturnih domov.
O
V Peterlinovi dvorani
Občni zbor Slovenske prosvete
Marko Tavčar in Danilo Pertot (foto Damj@n)
Lado Piščanc
Beneška / Aktualno12. februarja 201512
Smrt v vrstah beneškoslovenskih kulturnikov
Zbogom Aldo Klodič
  ežka izguba za Be-
nečijo in vse Slovence v
videmski pokrajini.
V ponedeljek, 2. februarja
2015, je po hudi bolezni
umrl znan kulturni dela-
vec Aldo Klodič. Star je bil
69 let, saj se je rodil 6. ok-
tobra 1945 v Garmaku.
Njegovo ime bo ostalo za-
pisano med najbolj za-
služnimi Benečani, saj je
bil med protagonisti pre-
poroda Slovencev v vi-
demski pokrajini. Ob
koncu šestdesetih let
prejšnjega stoletja je začel
sodelovati z lieškim ka-
planom g. Rinom Mar-
kičem in peti v zboru
Rečan. V tem zboru je pel
celo življenje in ga je ve-
liko let tudi vodil. Njego-
vo ime pa je še najbolj poveza-
no s Sejmom beneške pesmi –
T to je festival moderne popevkev beneškem narečju, katerega
duša je bil od vsega začetka.
Napisal je veliko število pesmi,
tudi tisto, ki je bila zmagovalka
prvega Sejma leta 1971. Ta nosi
naslov Pustita nam rože po
našim sadit in je še danes
neke vrste program v
obrambo slovenske identi-
tete v Benečiji. Klodič je bil
večkrat predsednik kultur-
nega društva Rečan in si je
zamislil ter izvedel veliko
kulturnih prireditev. Napi-
sal je številne igre za Be-
neško gledališče, nekatere
je tudi sam režiral. Pisal je
tudi pesmi in leta 2009 je
izdal zbirko Duhuor an lu-
na. Na zadnjem Dnevu
emigranta so uprizorili
glasbeno-gledališko igro
Krajica Vida, ki jo je napi-
sal prav Aldo Klodič, ugla-
sbil pa jo je njegov sin Da-
vide.
Klodičev pogreb je bil v soboto,
7. februarja, na Liesah.
Prejeli smo (5)
Odprto pismo Davidu Bandlju,
goriškemu pesniku in še marsikaj
  i pa se pojdi rajši - če lahko tudi jaz kaj ma-
lega svetujem - navijača od tu naprej. Pre-
dlagaj - konkretno, brez vsake retorike -
kakšen spodoben spominski kraj in obeležje, lah-
ko v množini - za nepokopane mrtvece, vključno
z mojim stricem Marijem, veteranom iz Galicije v
prvi svetovni vojni, ki so ga Nemci med drugo sve-
tovno vojno nekega dne, po ovadbi domačina, are-
tirali doma v Senožečah, menda samo zato, ker je
bil poročen z Rusinjo, teto Ano, in ni navijal za Hi-
tlerja, rekla bi prej za nasprotno stran, a ne ravno
pretirano, odpeljali so ga, ne vemo točno, kam,
vemo le, da so ga potem skurili v eni od svojih šte-
vilnih lagerskih peči in da se ni vrnil nikoli več
nazaj, niti kot pepel. Ti, ki si trenutno, če se ne
motim, še vedno brez redne službe na univerzi,
začni kar tu doma, da se izogneš pretiranim pot-
nim in drugim stroškom, moj stric lahko počaka,
njemu se pač ne mudi, da pride na vrsto. Ti pa se
lahko ogreješ z
mano vred - ni
obvezno - za su-
gestijo arhitekta
Janeza Suhadol-
ca, ki je nadvse
stvarno že pre-
dlagal spomenik
v zvezi z rovom
Barbara, to je s
Hudo jamo, v
neki sobotni pri-
logi Dela, meni
se je zdel in se še
vedno zdi čudo-
vit načrt, zelo
primeren za iz-
vedbo tudi v dandanašnjih časih, imenovanih
kriznih, in je vreden ne samo resnega in treznega
premisleka, pač pa tudi čimprejšnje obdelave in
izvedbe. Svetujem ti, da si ga vzameš za iztočnico,
menda so se zanj ogrevali tudi drugi in nekateri
predlagali celo muzej, - če odkriješ kaj boljšega,
stroškovno bolj prikladnega za narodne žepe, se
zavzemi za tisto boljše in cenejše, samo po sebi
umevno, saj se s Suhadolcem et co nisi poročil in
jim nisi obljubil večne zvestobe - in z njo (sva spet
pri iztočnici) skušaj premakniti z mrtve točke vse
tiste še nespravljene dežurne mogočneže, najra-
zličnejše politične provenience, ki se radi oklicu-
jejo za odločujoče faktorje, in prevečkrat tudi so,
jih je pa še bolj pogosto skoraj nemogoče premak-
niti z zasedenega mesta, imenovanega po domače
mrtvilo, za marsikatero zdravo pobudo, vključno
s post-spravnimi dolžnostmi in ukrepi, ker se jim
za marsikaj še najbolj splača imobilizem in status
quo ali celo umetno poglabljanje spravnih razdo-
rov ali problematiziranje in podiranje že davno
doseženih sprav. Skratka kaljenje narodnih odno-
sov za lastne interese ali za uveljavitev novega
enoumja z zamenjavo starih in že preživetih vlog.
Skratka zavihaj rokave, in če nisi še spravljen, re-
cimo z - domobranci ali s partizani ali celo z obo-
jimi - se pač spravi, kaj še čakaš. Če misliš, da si
enemu ali drugemu ali obema naredil kakšno
grdobijo, pojdi najpoprej v Kanoso po odpuščanje
in šele nato v kamnolom po primeren kamen za
pozabljene, razžaljene, ubite, dostojno še ne po-
kopane. Sam presodi, kaj si jim dolžan, in pravza-
prav komu vsem. Potem ti bomo dali eno roko vsi
tisti, ki ne čakamo od narodnih sprav novega, le
drugače obarvanega enoumja. Anti se ne boš šel
prav ti za na vrh misijonarja in od mene terjal, da
začnem misliti kot ti, saj jaz od tebe ne zahtevam,
da sva enakih mislih. Nasprotno, me sploh ne mo-
tijo mišljenjske divergence, zdi se mi pravzaprav
nekaj naravnega, da nismo vsi enih in istih misli.
Prej drugačnih - vsak od nas po - recimo - kar ne-
serijskem, skoraj enkratnem butičnem kopitu.
Vendar ne zameri mi, David, a niti če si na nos na-
taknem naočnike in v roke vzamem za nameček
še povečevalno steklo, ne vidim, kar menda vidiš
ti, in sicer, navajam
te skrajšano in pro-
sto, da so idejne in
ideološke razmere
in zamere, do kate-
rih smo v slovenski
družbi prišli, posta-
le naravnost
nevzdržne.
Najpoprej mi povej,
kaj pomeni zate:
nevzdržne razme-
re? In kaj je po tvo-
jem mnenju tako
nevzdržnega v zvezi
- rečeno poenosta-
vljeno - z domo-
branci in partizani oziroma med njimi in njihovi-
mi somišljeniki? Se mar med sabo tepejo in kolje-
jo? Si mečejo polena pod noge ali kako drugače
nagajajo in škodujejo? Veliko bolj - če sploh - kot
se nepartizanski in nedomobranski sosedi med sa-
bo? Da kar izstopajo po... nevzdržnem obnašanju
in manirah? Ali samo tu pa tam živahno med sabo
polemizirajo, ko nanese priložnost? Jaz živim v
Sežani in nisem opazila, da bi... kaj posebno izpa-
dali iz norme, imam prej občutek, kot da jih ni.
Kaj je z njimi tako narobe na Goriškem, da se mla-
deniču tvojih let (36) “včasih zdi, ko (t) bi živel
petdeset let nazaj”. Moja opomba: Kaj pa ti veš,
kako so ljudje živeli 14 let pred tvojim rojstvom,
da se nanje tako suvereno sklicuješ ali se nad njimi
skoraj znašaš z minus predznakom? Redno prebi-
ram naše (matično) in vaše (zamejsko) časopisje,
s črno kroniko vred. Kar nekaj jih je šlo te dni na
oni svet. Med njimi je bila prav gotovo kakšna za-
mera, a niti zdaleč ne partizanska ali domobran-
ska, le tako rekoč neideološke narave, a zdi se, da
so take zamere zate “vzdržne”, saj nad njimi ne
povzdiguješ glasu. In nikogar ne vabiš k narodni
spravi, ne nas ne naših italijanskih sosedov.
/ dalje
Jolka (Milič seveda)
T
MARIJINE BOŽJE POTI PRI NAS (84) Mariza Perat
Log pri Vipavi
Od leta 1840 pa do smrti leta 1882 je
v Vipavi deloval dekan Jurij Grabrijan
(1800-1882), kulturni in javni delavec,
Belokranjec po rodu, Prešernov in
Slomškov sošolec na ljubljanskem li-
ceju. Leta 1821 je vstopil v ljubljansko
bogoslovje in se tu srečal tudi s Fride-
rikom Barago.
Kot dekan se je gospod Grabrijan v
svoji dekaniji vsestransko udejstvoval,
še poseb-
no na šol-
skem in
prosvet-
nem po-
dročju, saj
je v Vipavi
prav on
ustanovil
čitalnico.
Bil je
okrajni šolski
nadzornik in je v
dekaniji odprl
več osnovnih šol.
Podpiral je razvoj kmetijstva, vinogradništva
in sadjarstva, udejstvoval pa se je tudi v poli-
tičnem življenju. Zlasti pa se je zavzemal za
gradnjo novih cerkva v dekaniji. Zanje je sam
izdelal načrte,
za kar je imel
izredne spo-
sobnosti. Še
prav posebno
se je zavzel za
Marijino sve-
tišče v Logu,
katerega je dal
preslikati. Delo
je poveril sal-
zburškemu sli-
karju Franzu
Kurzu pl. Gol-
densteinu, ki
ga je v dveh le-
tih (1842-44)
dokončal.
Pozneje, od
leta 1867 pa
do 1874, je
dekan Gra-
brijan po-
skrbel še za
nekatere
predelave
cerkvene
stavbe sa-
me. Izdelal
je tako
načrt za
pevski kor,
za novo
pročelje in
vhodno lo-
po z mo-
gočnim, 60
m visokim
zvonikom,
ki z obema manjšima zvonikoma še danes
krasi loško cerkev. Dela je opravil mojster Mi-
ha Blažko iz Lokavca. V novi zvonik so ob tisti
priložnosti postavili veliki zvon, ki ga je leta
1792 ulil ljubljanski zvonar, livar Janez Jakob
Samassa. Lahko torej ta zvon imenujemo kar
“zgodovinski zvon”, saj je bil priča mnogih
pomembnih zgodovinskih dogodkov. Ivan
Kobal o njem takole poje:
“Zamajal se je loški zvon,
Vipavce vse prebudil.
Zapel je v burjo stari bron
od Nanosa do Čavna.
Kar dali vam dedovi so,
to zdaj še vse velja:
le vprašajte, kaj povedo
od Nanosa do Čavna.
Le sem nazaj, otroci, v Log,
prihajajte kot nekdaj,
da srečo vrnil bo vam Bog -
Vipavcem izpod Čavna”.
/ dalje
  Fabrizio Dorbolo'
“Videmska pokrajina bo odslej
naslovljena v štirih jezikih”
POGOVOR 
  redzadnji dan januarja je
pokrajinski svet odobril
resolucijo, da bo Videm-
ska pokrajina naslovljena v šti-
rih jezikih, se pravi, da bo ob
italijanskem in furlanskem na-
zivu imela tudi slovensko in
nemško ime in da bodo vsi štir-
je jeziki enakovredni. Resoluci-
jo je napisal in predstavil opo-
zicijski pokrajinski svetnik iz
Nadiških dolin Fabrizio Dorbo-
lo' iz stranke SEL. Podoben do-
kument je predstavil že 30. sep-
tembra 2013, a je bil takrat za-
vrnjen.
“V tem času – nam je na ured-
ništvu Doma razložil Dorbolo'
– je večina postala bolj 'pamet-
na'. Povedal sem jim, da če bi
tokrat ne sprejeli resolucije, bi
se pritožil na paritetni odbor,
saj imamo Slovenci v videmski
pokrajini zakone, ki nas ščitijo.
Pametno je, da bo v tem okviru
tudi pokrajina štirijezična in ne
samo italijanska in furlanska.
Severna liga se je trudila, da bi
bila ta resolucija sprejeta. Vse je
šlo dobro. Delali smo več kot
eno leto in smo na koncu dose-
gli ta rezultat, ki je zame zelo
pozitiven. Dokler je ne bo par-
lament odpravil, bo videmska
pokrajina štirijezična”!
Toda predsednik Fontanini
gleda na odločitev pokrajin-
skega sveta restriktivno, saj
želi postaviti napis samo na
vrata pokrajinske palače. Re-
solucija pa predvideva, da bi
P bilo prav vse v štirih jezikih.Kaj mislite?V začetku bodo štirijezični na-
pisi. Ostalo, kot so na primer
spletne strani ali pa uradniško
delo, bo šlo nekoliko bolj
počasi, bolj postopoma. Že to je
zame danes velik rezulat.
Z vami se je v svet videmske
pokrajine po petih letih vrnil
slovenski predstavnik. Kako
poteka delo?
Delam veliko v komisiji in se-
veda v pokrajinskem svetu.
Imam dobre odnose s kolegi
Demokratske stranke in v glav-
nem opozicija deluje enotno
pri reševanju različnih proble-
matik. Moram pa reči, da kot
opozicija imamo dobre odnose
tudi z večino. Gremo naprej,
včasih se tudi malo sporečemo,
a to je normalno v poli-
tičnem življenju.
Na pokrajini je odprto
tudi slovensko okence.
Kako deluje?
Pred kratkim so razpisali
nov natečaj. Zmagala ga
je Martina Valentinčič z
Goriškega, ki dobro dela,
saj je okence zelo aktiv-
no. Moram pa priznati,
da smo upali, da bi bil na
videmski pokrajini zapo-
slen kakšen Benečan ali
Benečanka, ker bi želeli,
da bi imela Benečija pri
tem okencu svoj prostor,
zato ker so naše doline v
okviru videmske pokraji-
ne zelo pomembne.
Kaj mislite o reformi lo-
kalnih avtonomij? Kate-
ra zveza je po vašem naj-
bolj pametna za Benečijo?
Sam se ne strinjam s to refor-
mo. Mislim, da bi bila za Be-
nečijo najboljša rešitev, če bi se
povezale občine, kjer je prisot-
na slovenska manjšina, se pravi
Nadiške in Terske doline. Če
bomo skupaj s Čedadom, ne
bomo pri tem imeli dosti koristi
in možnosti za razvoj, saj bomo
v takšni zvezi nepomembni in
nas bodo lahko vedno pregla-
sovali.
Ilaria Banchig
Dekan Jurij Grabrijan
Glavni oltar v cerkvi v Logu
z Goldensteinovimi freskami
Cerkev Marije Tolažnice v Logu
Grad v Kanosi
Slovenija 12. februarja 2015 13
Ultra trail Vipavska dolina
Odbor Ultra trail Vipava napoveduje prvi Ultra trail Vipavska
dolina, ki bo v Vipavski dolini drugi vikend v maju, spremljevalni
program pa bo trajal od 8. do 17. maja 2015. Organizatorjem
je uspelo združiti moči in predstaviti enotno podobo – od
Okusov Vipavske na Dvorcu Zemono, Šembijske pomladi,
pohoda po Gori in šmarenskih gričih, majskega teka v
Ajdovščini do tradicionalnega plezalnega vikenda s številnimi
predavanji iz sveta alpinizma.
V okviru spektakla Ultra trail je povabilo namenjeno v prvi vrsti
predvsem tekačem, ki želijo preizkusiti in okusiti 3 razdalje:
100 km, 50 km in 25 km. Organizatorji so poskrbeli, da so
proge speljane tako, da bodo udeleženci spoznali Vipavsko
dolino v vsem svojem sijaju: od nepozabnih razgledov od
Jadrana pa do Alp, spomladanskih vonjav, okusov, ki
spodbudijo duha, do gostoljubnih domačinov. Organizatorji so
prepričani, da bo Ultra trail Vipavska dolina navdušil z izzivom,
z razgledi, naravo in okusi, ki bodo lajšali korake.
V spremljevalnem programu tekaške preizkušnje pa bo
zagotovo še za vsakega nekaj: od gastronomskih in kulinaričnih
užitkov do športnih, glasbenih in izobraževalnih vsebin.
Vsekakor gre za dogodek, ki ga ne smemo zamuditi, pravijo
organizatorji.
Več informacij na spletni strani: http: //www. 100utvv. si/home-
sl/
Komedija Češpe na figi v Braniku
V nedeljo, 15. februarja 2015, bo ob 16. uri v Zadružnem domu
v Braniku gledališka skupina KD “Brce” iz Gabrovice pri Komnu
uprizorila komedijo Marjana Tomšiča Češpe na figi. Režija
Sergej Verč in Minu Kjuder.
Kratke
  udi v slovenski družbi, državi in
politiki se veliko pomembnega
najprej zgodi v t. i. zakulisju, v
neformalnih okoljih, potem pa se glede
na rezultat delovanja vplivnih skupin
ali posameznikov nameni in cilji ure-
sničujejo na javnih prizoriščih, najbolj
pogosto v predstavniških organih. Izvi-
ren in nazoren primer takega delovanja
ponuja sam slovenski premier dr. Miro
Cerar. On se uradno nikoli ni predsta-
vljal kot politik levega ideološkega in
političnega izvora oziroma opredelitve,
v resnici pa je vselej deloval kot pred-
stavnik take politične opcije.
Letošnje leto bo polno zgodovinskih
obletnic, pomembnih za Slovenijo in
njene prebivalce. Minilo bo 70 let od
konca druge svetovne vojne, povojnih
pobojev, formalnega konca jugoslovan-
ske monarhije, pa obletnice prvih de-
mokratičnih volitev po drugi svetovni
vojni, jubilejev vlade Lojzeta Peterleta,
sestanka Demosa v Poljčah ter nekate-
rih drugih dogodkov, ki so zaznamovali
našo bližnjo preteklost in usodo.
Ob 100-letnici začetka prve svetovne
vojne je v Sloveniji bilo objavljenih ze-
lo veliko pričevanj, a to veliko temo iz
naše zgodovine še naprej preučujejo in
analizirajo z najrazličnejših vidikov. Za-
to ima še kako prav zgodovinar prof. dr.
Branko Marušič, ki je v oceni knjige
Vojne na Slovenskem: Pričevanja, spo-
mini, podobe tudi zapisal, “da so usode
večjih človeških skupnosti in posamez-
nikov v vojnah neizčrpno raziskovalno
področje”. Pričevalci dogajanj o prvi
svetovni vojni ter pisci knjig in drugih
zapisov o njej soglašajo v ugotovitvi, da
so se Slovenci vsaj v začetnem obdobju
vojne, zagotovo pa na soški fronti,
srčno bojevali za avstro-ogrsko državo,
ki so jo imeli za svojo domovino, in to-
rej zoper Srbijo, ki je veljala za pov-
zročiteljico vojne. Vendar je to še zme-
raj zelo občutljiva politična tema, ki je
v Srbiji nikoli niso radi slišali in obrav-
navali. Zaradi tega so se omenjeni temi
nemara izognili tudi na konferenci slo-
venskih in srbskih vojaških zgodovinar-
jev, ki je bila nedavno v Beogradu.
Kar zadeva prvo svetovno vojno, so kot
edine priče takratnih grozot ostala voj-
na pokopališča, kjer so pokopani padli
ali umrli vojaki. Sodeč po zanesljivih
podatkih, je med prvo svetovno vojno
padlo najmanj 25 tisoč Slovencev. Nji-
hovi grobovi so na vseh frontah, kjer
so se bojevali vojaki iz avstro-ogrske
monarhije. Ti so dostojno vzdrževani,
tako kot Slovenija dostojno vzdržuje tu-
di vsa vojaška pokopališča iz prve sve-
tovne vojne, ne glede na narodnost po-
kopanih vojakov.
Dostojno so ohran-
jena tudi vojaška
pokopališča izred-
no velikega števila
italijanskih voja-
kov, ki so padli na
soški fronti. Za nji-
hov prekop v ko-
stnice v Redipulji,
na Oslavju in v Kobaridu je
sicer že pred drugo svetovno
vojno poskrbela italijanska
država.
Zdaj v Sloveniji poteka pole-
mična razprava o t. i. dostoj-
nem pokopu žrtev povojnih
pobojev. Ustrezni zakon je
predložila Nova Slovenija, v
tej stranki pa razlagajo, da bi
nov zakon določal zgolj “teh-
ničnoizvedbeni vidik urejan-
ja grobišč, kar da je eden od
temeljnih pogojev za spravo
v Sloveniji”. Predstavniki po-
litičnih strank v bistvu raz-
pravljajo ali se natančneje
prepirajo o tem, ali bo z no-
vim zakonom žrtvam pobo-
jev dana le pravica do poko-
pa, groba in spomina ali pa jim bosta
vrnjena tudi dostojanstvo in predvsem
čast. Nasprotja o tem so tako velika in
kot se zdi nepremostljiva, da se zdi, da
predlog zakona o dostojnem pokopu
žrtev povojnih pobojev skoraj nima
možnosti, da bo sprejet. Po mnenju
Marka Štrovsa, pisca knjige Neme priče,
Množični poboji nasprotnikov komu-
nizma 1941-1946, predlog zakona o do-
stojnem pokopu “želi prikrivanje
zločinov samo nadaljevati”. Akademik
in zgodovinar dr. Stane Granda opozar-
ja, “da se v predlogu zakona niti z be-
sedico ne pove, kdo so tisti, ki ležijo v
množičnih grobiščih po Sloveniji”.
SDS, največja opozicijska stranka, kot
kaže, glede zakona sprejema stališča
Nove slovenske zaveze. Peter Sušnik,
njen predsednik, pa poudarja, “da se v
Sloveniji še vedno izogibamo jasnih be-
sed o revolucionarnem nasilju v času
vojne, s čimer se želijo diskreditirati
njegove žrtve. Pokop žrtev brez priz-
nanja sedanje države, da so padli zaradi
zavzemanja za vrednote, na katerih te-
melji Slovenija od leta 1991 dalje, je za-
to v nasprotju s temeljnim programom
in pričakovanji Nove slovenske zaveze”.
O tem, kaj vse se lahko dogaja v da-
našnji politično povsem razdeljeni in
sprti Sloveniji, kaže lahko tudi odnos,
ki ga sodišča, oblast in neimenovani,
toda očitno vplivni posamezniki, uvel-
javljajo zoper Igorja Bavčarja. Bil je vpli-
ven politik, pomemben osamosvojitelj,
vendar tudi pravnomočno na 7 let za-
pora zaradi kriminala obsojen tajkun.
Toda sedaj je hudo bolan in je v izol-
skem Mednarodnem centru za kardio-
vaskularne bolezni. Od tam pa bi ga ne-
kateri, tudi tisti, ki odločajo, najraje kar
iz bolniške postelje odpeljali naravnost
v zapor na Dob. To kljub ugotovitvam
zdravstvene ekipe,
potrjenim s preiskava-
mi, da je Igor Bavčar
hudo bolan in ga bo-
do najbrž morali ope-
rirati. Torej nov pri-
mer z malo etike in
usmiljenja, pač pa z
veliko maščevalnosti,
političnih predsod-
kov in nemara skritih
računov. Žal, pa so
prisotne tudi intrige
iz kroga zdravnikov
proti predstojnici bol-
nišnice, v Evropi zna-
ni in uspešni srčni ki-
rurginji dr. Metki
Zorc.
V Ljubljano je med-
tem prispel novi veleposlanik ZDA v
Sloveniji, poklicni diplomat Brent Har-
tley. Že v izjavi ob prihodu je podprl
delovanje svojega predhodnika Josepha
Mussomelija. Zanj je dejal, “da je dobro
opravil svoje delo v Sloveniji”. S tem je
zagotovo razočaral tisti del Slovencev
in državljanov drugih narodnosti, pre-
težno levo usmerjenih, ki so pogosto
trdili, da se vmešava v naše notranje za-
deve, ter ga pri tem tudi žalili.
Marijan Drobež
T
  menujmo ga, kot nam je
lažje. Nekateri ga predstavlja-
jo kot Grexit, neologizem, ki
je nastal s spojitvijo besed Greece
– Grčija in exit – izhod in ki zelo
nazorno prikazuje dinamiko
zdajšnjega gibanja Aten v Evropi.
Drugi vidijo v Aleksisu Tsiprasu
predrzneža, ki izziva evropsko jav-
nost in spravlja ob živce Merklo-
vo, Draghija in vse po-
membnejše institucije
EU. Predrzneža, ki po-
stavlja usodo Grčije na
kocko zaradi lastnih
ambicij in velikega ega.
Kot da bi ob pogledu v
ogledalo videl novega
Marlona Branda, glav-
nega igralca filma Po-
slednji sirtaki v Bruslju.
Spet drugi ga vidijo kot
odrešitelja zatiranih in
poteptanih, ki so obu-
božali samo zaradi “to-
talitarnih nagnjenj”
trojke in besnih izpa-
dov Merklove. Nekako
v slogu “druže Tsipras,
mi ti se kunemo”! Ob
vseh teh predstavah no-
vega grškega premiera,
ki se demagoško pojavljajo v
evropskih medijih, zadnje tedne
tečejo intenzivna pogajanja, kaj
sploh storiti z Grčijo. Evropska
turneja, ki sta jo prejšnji teden
opravila premier Tsipras in fi-
nančni minister Janis Varufakis,
ni pomirila evropskih voda, na-
sprotno, močno jih je razburkala.
Vsaka država tako počasi začenja
sestavljati neki približen izračun,
kaj bi zanjo prinesel morebitni
klavrni konec grške zgodbe v
Evropi.
Vsa grška plačila
V tem kontekstu nas zanima, kaj
bi to pomenilo za Slovenijo. Kje
je glavni problem? Grčija je doslej
prejela približno 240 milijard
evrov pomoči iz Evrope. Tukaj pa
moramo biti še nekoliko bolj na-
tančni. 52 milijard evrov so Grčiji
v obliki posojila odobrile države
I članice evroobmočja. Preostalihnekaj manj kot 190 milijard evrovpa je prišlo iz mehanizma za
reševanje držav v krizi. Gre za t. i.
mehanizem EFSF, ki so ga usta-
novile države članice evroob-
močja. Kolikšne bi torej lahko bi-
le posledice za Slovenijo, če bi se
plan “reševanja vojaka Ciprasa”
zalomil? Slovenija je v “skupno
malho” posojil Grčiji prispevala
sorazmerno z ostalimi članicami
evroobmočja. In to pri obeh po-
stavkah: pri bilateralnem posojilu
in pri posojilu, ki so ga Atene do-
bile v sklopu mehanizma EFSF.
Začnimo najprej z bilateralnim
posojilom. Doslej so članice evro-
območja na podlagi pogodb za
bilateralna posojila izplačale
Grčiji skupno za 52,9 milijarde
evrov. Slovenski delež pri tem je
znašal 0,498 odstotka. V nomi-
nalni vrednosti znaša to 263,68
milijona evrov. Od tega posojila
je za zdaj Grčija začela plačevati
le obresti, v slovenske blagajne je
doslej kapnilo 17,6 milijona
evrov: roki odplačevanja so trime-
sečni ob obrestni meri euribor
+0,5 odstotka. Prvi obrok glavni-
ce bi morala Grčija plačati junija
2020.
Težko poroštvo, da kar
boli glava
Drugi del zgodbe z grški-
mi plačili je povezan s
shemo za pomoč ESFS.
Gre za sklad, ki so ga ustanovile
države članice evroobmočja in je
neke vrste “rezervna blagajna” za
hude čase. Po principu zdrave
kmečke pameti: v dobrih letinah
je vedno treba nekaj privarčevati,
da ne bodo slabe letine prehude.
Žal se je EU oziroma natančneje
povedano evroobmočje te domi-
slice spomnilo že v času slabih le-
tin, leta 2010 (kasneje je EFSF na-
domestil mehanizem ESM). Me-
hanizem EFSF ima fond težak 440
milijard evrov, namenjen posoji-
lom posameznim državam člani-
cam v krizi. Da bi se izognili mo-
rebitnim nevšečnostim in
zmanjševanjem bonitetnih ocen
tega fonda, so skupna poroštva,
ki jih morajo vplačati države, čla-
nice evroobmočja, vredna 780
milijard evrov. Tudi v tem prime-
ru je ključ za vplačevanje po-
roštva vezan na finančno moč
vsake članice. Slovenski delež
znaša 0,47 odstotka celotne vsote
poroštev. V nominalni vrednosti
je ta znesek 3,66 milijarde evrov.
Kako bi to predstavili bolj pla-
stično? Gre za vsoto, ki je večja od
tiste, ki jo je decembra 2013 Slo-
venija namenila za reševanje pre-
zadolženega bančnega sektorja.
Gre za znesek, ki je vreden dobrih
10 odstotkov slovenskega BDP. Z
njimi bi Slovenija lahko kupila na
primer 130 preplačanih vladnih
Falconov ali približno 30-krat za-
polnila vrzel v zdravstveni blagaj-
ni.
Da pa ne bo odvečne retorike: to
je za največji možni znesek, ki bi
ga morala Slovenija vplačati v
najslabši različici dogodkov. Slo-
venija je do danes na ta račun
vplačala 1,55 milijarde evrov po-
roštev. Pretežno so seveda ta po-
roštva šla za Grčijo: natančneje je
v ta namen šlo približno 1,2
milijarde od 1,55 milijarde že
vplačanih evrov.
Kaj nas čaka?
Vplačana poroštva za zdaj še
niso bila unovčena. To pome-
ni, da denar, ki ga je Slovenija
vplačala v okviru poroštev, še
vedno ždi nekje v bančnih se-
fih in bi se moral vrniti nazaj
v Ljubljano, če bi Grčiji sami
uspelo poplačati dolg od poso-
jila ESFS. Ali ji bo to uspelo, je
seveda drugo vprašanje. Do te-
ga pa so številni zelo skeptični.
Vzroke za to skepso velja iskati
v današnjem stanju Grčije, v
napovedanih spremembah
vladne politike in v ostrem od-
zivu evropskih institucij na vse
to. Grški javni dolg je ta trenu-
tek težek približno 170 odstot-
kov BDP, Tsipras in Varufakis sta
že večkrat omenila, da ne name-
ravata nadaljevati reševalnega
načrta s trojko in da se želita po-
gajati samo z EU. Evropske insti-
tucije so na to odgovorile jezno:
ECB je napovedala, da ne bo več
sprejemala grških obveznic kot
poroštvo za posojila Atenam. To
pomeni, da je rok likvidnosti v
Grčiji najbrž zelo kratek, čeprav
premier in finančni minister to
zanikata. Zelo zgovono je bilo tu-
di dejstvo, da ne Tsiprasa ne Va-
rufakisa ni sprejela nemška kan-
clerka Merklova, ki je to nalogo
prepustila svojemu finančnemu
ministru Wolfgangu Schäbleu.
Tsipras ob vsem tem dogajanju
zatrjuje, da bo Grčija odplačala
vse odprte račune (torej se ne zav-
zema več za odpis dolgov), a da
potrebuje restrukturiranje progra-
ma. Realno gledano, si je danes
težko zamisliti katerokoli strate-
gijo za učinkovito reševanje
Grčije.
Demagoško čaščenje
Slovenska izpostavljenost za pri-
bližno 1,4 milijarde evrov (260
milijonov evrov je neposrednega
posojila, 1,2 milijarde evrov pa je
poroštev) je za Ljubljano pre-
cejšnji zalogaj v teh kriznih časih.
Ideološke opredelitve okoli Tsi-
prasa (predvsem ko gre za zago-
vornike) so v zadnjih mesecih vse
bolj glasne, a žal, tudi populi-
stične in demagoške. Tsiprasov
model je namreč v marsičem
prav tako demagoški in nerealen.
Kritika do politike, ki jo vodi EU
pri grškem vprašanju, je del legi-
timnega demokratičnega diskur-
za. A vse širši krogi slovenske jav-
nosti bi morali razumeti, da je po-
veličevanje Tsiprasa zaradi na-
sprotovanja politikam EU neučin-
kovito sredstvo boja. “Reševanje
vojaka Tsiprasa” zaradi teh dema-
goških prijemov ne bo nič bolj
učinkovito.
Andrej Černic
Slovenska izpostavljenost v grški krizi
Reševanje vojaka Tsiprasa
Igorja Bavčarja bi nekateri radi odpeljali iz bolniške postelje v zapor
Letos obletnice pomembnih
dogodkov za Slovenijo
Igor Bavčar
Aleksi Tsipras
Aktualno12. februarja 201514
NATUROPATSKI NASVETI (55)Erika Brajnik
ŽIVLJENJSKA PREIZKUŠNJA
Edvard Bach, ki je odkril Bachove cvetne
esence, je zatrjeval, da predstavlja vsaka
bolezen klic duše na pomoč. Vsaka bole-
zen, nesreča ali nezgoda, ki nas prisili, da
mirujemo, da prisluhnemo sami sebi,
predstavlja duhovno rast. To duhovno rast
smo sami priklicali, jo sami podzavestno
želeli.
Danes je svet tako nastrojen, da nam nudi
veliko materialnega, nič oziroma premalo
je prisotnih v vsakdanjiku duhovnih do-
brin, vrednot, načel. Prav po teh pa najbolj
hrepenijo naše
duše.
Tako se zgodi, da
postanemo prezase-
deni z obveznostmi,
sestanki, predavanji,
potovanji, da smo
nekako prisiljeni bi-
ti vedno dobro raz-
položeni, prijazni.
Tako kot nas okolica
želi.
Nadenemo si ma-
sko, odtujimo se od svoje duše, vedno bolj.
Nekaj časa vzdržimo takšen tempo, potem
se pa telo in duh upreta in se moramo
ustaviti. Zaradi bolezni, nesreče, se mora-
mo ustaviti.
Prisiljeni smo ležati nemočni, nebogljeni,
bolni in prestrašeni.
Takrat se oglasi naša duša, ki hlepi po du-
hovni moči. To moč veliko ljudi išče in
najde v veri. Da bi bolje ušli iz lastnega
subjektivizma in lahko svojo zgodbo videli
kolj objektivno, torej s kritično distanco,
nam pomagajo Bachove cvetne esence. 38
rožic predstavlja 38 emocij, ki so lahko je-
za, ljubosumje, strah, črnogledost, posesiv-
nost, pretirana navezanost, šok...
Prav te esence so obvezna oprema v Ameri-
ki v rešilnih avtomobilih. Kapljice kapne-
mo pod jezik ponesrečencu. Delujejo takoj,
v isti minuti, ko jih posameznik zaužije.
Pravijo jim “tolažba za dušo”.
Ko bi lahko bili sposobni se prej ustaviti in
prisluhniti sami sebi, preden nas bolezen
ustavi.
Se da?
Seveda, z vsakod-
nevnim celostnim
prizadevanjem za
zdravje s hrano, z
vadbo, tudi s srečo
v družini!
Vredno je spoštova-
ti vsako duševno
rast posameznika,
bolezen torej, ki ne
bo odpravljena, do-
kler se ne uravnajo
vse tegobe, bloka-
de, ki pestijo dušo, torej psihične, ne fi-
zične. Naj navedem nekaj primerov: oseba
ne bo ozdravela za hipotirozo, če se v njej
ne bodo uravnale emocije strahu.
Oseba ne bo prebolela hipotiroze, če se v
njej ne bodo uravnale emocije delohiliz-
ma, perfekcionizma itd.
Lahko je razumeti klic duš, ko ležimo v mi-
ru, težko je prisluhniti klicu duše, ko drvi-
mo po svetu.
Iščimo zdravje!
www.saeka.si
ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu
Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic
Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385
Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks  0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu  
Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu
Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks  0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu
www.noviglas.eu
TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, 
tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it 
LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493
PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov
Bančni podatki: IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C,
naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA.
OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. 
Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com
Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo 
zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo 
za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh.
Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC
Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu
Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250
To številko smo poslali v tisk v torek, 10. februarja, ob 14. uri.
  Gostujoča predstava: ABC Oder Krieg
Med črkarsko pravdo
in ljubeznijo
SNG NOVA GORICA 
  lovensko narodno gleda-
lišče Nova Gorica je v dneh
okrog slovenskega kultur-
nega praznika ponudilo svojim
abonentom, po ugodni ceni
vstopnic, tri predstave: dve v do-
mači produkciji, Srečanje Nine
Mitrović v režiji prav na dan te
premiere preminulega Primoža
Beblerja, ki je bil kar nekaj let
umetniški vodja novogoriškega
gledališča, Zmaj Jevgenija Švarca
v režiji Dina Mustafića, in gostu-
jočo predstavo v treh jezikih,
slovenščini, srbščini in
nemščini, ABC oder Krieg (Qua-
si una fantasia) , ki je izšla izpod
peresa Iva Svetine. Naslov se na-
naša na članke Matije Čopa ABC
– Krieg iz l. 1833. S to dramo je
Svetina posegel nazaj v čas, ko
se je na Slovenskem od l. 1831
do l. 1835 bila črkarska pravda,
kako pravilno zapisovati šumni-
ke. Pri tem se osvetljujejo tudi
polemike okrog cenzure in pre-
povedi slovenske tiskane besede.
V zgodbi so namreč protagonisti
jezikoslovci in literati, ki pretre-
sajo ta vrašanja vsak s svojega
zornega kota. To so togi Jernej
Kopitar, strogi cenzor, ki mu je
Prešeren posvetil zbadljiv sonet
Apel in čevljar, Vuk Karadžić
(1787 -1864), največji reforma-
tor srbskega jezika, Kopitarjev
prijatelj in zbiratelj srbske ljud-
ske pesmi, Matija Čop, dragi
Prešernov prijatelj, ki je tragično
utonil v Savi, in sam France
Prešeren, ki je napisal marsika-
tero bodičasto puščico na račun
črkarske pravde. V imenitnem
Svetinovem besedilu se krešejo
mnenja na račun te kočljive te-
me in ob tem spoznamo ra-
S zlične značajske odtenke znanihosebnosti. Resničnost zgdovin-skih dejstev se prepleta z do-
mišljijskimi avtorjevimi dodat-
ki. Ti znanstveno-literarni pogo-
vori se prepredajo s čustvenimi
trenutki npr. med srečanji
Prešerna z Vukovo hčerko Mino,
ki ustvarja njegov portret in se
pri tem zagleda vanj, ali pa med
pogovori Matije Čopa z ovdove-
lo Antonijo pl. Hoeffern, sestro
Friderika Barage, ki se tudi zara-
di Čopove neodločnosti zatrdno
odloči iti za bratom v misijone
med Indijance. Delo, ki ga pre-
veva lirični nadih, tudi ob ko-
maj slišnem petju igralk, je
režirala Barbara Novakovič Ko-
lenc (1963), ki je na Filozofski
fakulteti v Ljubljani najprej štu-
dirala sociologijo kulture in
umetnostno zgodovino, nato pa
l. 1993 končala študij dramske
igre na AGRFT in l. 1995 ustano-
vila gledališče Muzeum. Takrat
se je odločila tudi za svobodni
umetniški poklic. Ustvarila je že
več avtorskih projektov, v kate-
rih včasih nastopa tudi kot igral-
ka, oblikovalka scenskega pro-
stora in kostumov. Tudi v pred-
stavi ABC oder Krieg, ki je nasta-
la kot koprodukcija Muzeuma,
Prešernovega gledališča Kranj,
Cankarjevega doma Ljubljana in
Opere&Theatra Madlenianum,
Zemun, je suvereno opravila
vlogo režiserke in scenografinje.
Scensko prizorišče je domiselno
izdelala tako, da so na njem
krajši prizori – predstava traja
eno uro in 15 minut -, kot ne-
kakšni filmski kadri, dogajajo v
dunajski Dvorni knjižnici, ki jo
zgovorno predstavljajo “viseči“
snopi knjig in Kopitarjeva pisal-
na miza, pa tudi, v privzdignje-
nem sredinskem delu odra, na
mestnem sprehajališču. V ozad-
ju se leskeče “voda”, usodna za
Čopa, pa tudi za ubogo Mino, ki
si v bolezenskem deliriju zaradi
kolere, ki je razsajala takrat tudi
na Dunaju in je pobrala tudi Ko-
pitarjeve starše, v ganljivem pri-
zoru želi sveže vode. Odlično
pripravljena
predstava, ki je
lahko predv-
sem za dijake
tudi nazorna,
nadvse prijetna
lekcija sloven-
ske književno-
sti, prikazuje
živahno literar-
no življenje na
Dunaju med
znanimi slo-
venskimi oseb-
nostmi v prvi
polovici 19. sto-
letja. Dramske
oz. zgodovin-
ske like so
dovršeno, izpil-
jeno v vseh od-
tenkih prikaza-
li Peter Musev-
ski, pred časom član SNG Nova
Gorica, kot togi, malce čudaški
Jernej Kopitar, ki ne odstopa od
svojih idej (njegovi strogi cenzu-
ri je bila podvržena tudi Kran-
jska Čbelica), Ivan Bekjarev, ki
se je zdel kot oživljen portret Vu-
ka Karadžića; sam je namreč
srbske narodnosti in zato je lik
Vuka v njegovi tekoči srbščini
zaživel še bolj verodstojno in
prepričljivo, Borut Veselko kot
blagi Matija Čop in Jure Ivanušič
zelo izrazit kot France Prešeren,
ki je poleg poezije ljubil tudi pri-
kupna dekleta in žlahtno kaplji-
co. K poetičnemu vzdušju neka-
terih prizorov sta nedvomno
prispevali igralki Vesna Per-
narčič kot Antonia pl. Hoeffern,
ki brez uspeha “dvori” Matiji
Čopu, in Aleksandra Balmazović
v vlogi Mine Karadžić. Magično
ozračje ustvarjata v prizoru, ko
komaj slišno prepevata pred
projekcijo vode (avtorica videa
Lucija Smodiš). Koreografijo je
podpisala Sanja Nešković Peršin.
Krasni, elegantni kostumi so za-
misel Alana Hranitelja, ki vsakič
očara s svojim finimi kreacijami.
Avtorsko glasbo, ki dopolnjuje
vsebinsko in vizualno podobo,
je podpisal Davor Hercog.
IK
  anski mesec oktober je že v predalu zgodovi-
ne, a je še živo prisoten v oktobrski številki
revije Galeb, na naslovnici katere je rožnata
vaza z dišečimi ciklamami (Saša Žagar, 5. r. OŠ KD
Kajuh – P. Trubar, Bazovica). Še osem podobnih ri-
sbic in jesenskih motivov so
poslali uredništvu Galeba
šolarji omenjene šole. V zajetni
številki je cel kup zanimivih,
včasih tudi hudomušno obar-
vanih zapisov, ki so jih otroci
gotovo z velikim veseljem pre-
birali. Tako se v pesmici Jure-
ta Jakoba Rak ta morski pre-
bivalec, ki je postal vojak,
spopada s tisočerimi kaplji-
cami, ki jih povzroča morje,
ker … telovadi! Anja Jerčič
Jakob je ilustrirala ta “bojni”
prizor. Mojca Sekulič Fo je
zložila in narisala pesmico
Muškat, v kateri dva škržata modrujeta, kaj je
muškat. Kozica Marička je naslov stihov, ki jih je
napisala Martina Legiša, umetniško podobo pa je
protagonistki, ki rada kaj dobrega pokusi, dal Štefan
Turk. “Stara znanca” Medved in Miška iz stripa, ki
ga ustvarjata Majda Koren in Bojan Jurc, se tokrat
gresta slaščičarja. Spekla sta palačinke in nanje po-
vabila gozdne prijatelje. Stripu so priložene naloge
za boljše poznavanje jezika. Sandra Kump Crasnich
nadaljuje svojo strip-zgodbico o muci Nini, ki se je
spoprijateljila z miško (na sliki) ; le-to so kot Nino
spodili iz šole. Iz živopisanega stripa Ko-Ko-Krišna
Maše Ogrizek in Mihe Ha so bralci ob bojeviti ko-
koški in tatinski lisički spoznali, da prijatelj odganja
dolgčas. O ognju, ki se kar večkrat pojavlja v besed-
nih zvezah (Kjer je dim, je tudi ogenj, ogenj imamo
v srcu, lica imamo v ognju, znašel se je med dvema
ognjema, z ognjem se ni dobro igrati …), razlaga
Klarisa M. Jovanovič, s katero vselej sodeluje s svo-
jimi duhovitimi ilustracijami Veno Dolenc (tokrat
je izbral pračloveka, ki gloda kost ob ognju). Stra-
stni bralci so v oktobrski številki Galeba našli veliko
lepega branja. Z njim si nabirajo točke za letošnjo
bralno značko. Maja Furman jim je postregla z na-
daljevanjem zgodbice Lovro in Tinka; bratca sta se
zatekla pod očetov stari plašč in tam jima je bilo
prav udobno: Lovrov strah pred temo je izginil in
tudi Tinkina trema pred glasbenim nastopom. Iva-
na Soban je zapisano dopolnila z ilustracijo. Nadal-
juje se tudi pravljica Palček Ušesnik, o palčku, ki je
postal osebni pripovedovalec pravljic dečka Vida.
Nekega dne ga je Vid končno zagledal in postala
sta velika prijatelja, toda neko noč je palčka čuden
vrtinec odnesel iz dečkovega ušesa naravnost v nje-
gove sanje … Katerina Kalc
privlačno upodablja drob-
nega možička, ki si ga je za-
mislil Marko Gavriloski. Eve-
lina Umek razpreda zgodbo
Hiša na koncu in jo ovija v
“čarovniško” vzdušje, polno
klobčičev volne in izdelkov
iz nje … Živa Pahor živahno
opremlja pripoved. Mra-
vljinček Mrovi se zoperstavi
pisatelju je naslov tokratne
dogodivščine o mravljinčku
Mroviju, ki vprašuje pisatel-
ja, ali pozna Ezopa in Jeana
Le Fontaina, slavna pisca ba-
sni, in mu grozi, da ne bo več nastopal v njegovi
zgodbici, če ne bo v njej mravljicam dopustil malce
oddiha in prostega časa. Dunja Jogan je ilustrirala
uporne mravljice in rdečeličnega, dolgolasega pi-
satelja. Iz dolgega zapisa Marjete Zorec Viteški dvo-
boj izvejo bralci, ki jih še posebno veseli zgodovina,
kako so se včasih dvobojevali za viteško čast in
kakšno je bilo življenje nekdanjih gospodarjev na
Kranjskem, ki so bili “do objestne in surove ple-
miške mladine zelo popustljivi”. Zgodbi je avtorica
dodala še viteški kodeks, dolžnosti viteza in opis
Otočca, edinega vodnega gradu na Slovenskem. Ilu-
stratorka Dunja Jogan je upodobila izsek napisane-
ga. Iz novega vodnika Slovenija v žepu Vojmirja
Tavčarja in Mitje Tretjaka je vzet opis Žužemberka,
ki leži ob Krki in je središče Suhe krajine. V drugi
številki so lahko mladi bralci, predvsem tisti, ki jih
privlačuje naravoslovje, prebrali všečno izobliko-
van zapis o osah, ki lončarijo in prežijo na nekatere
vrste pajkov. Rubriko piše Tomaž Pisanec, ilustracije
pa izdeluje Boštjan Plesničar. Jasna Merku’ pred-
stavlja Spacala, umetnika iz Trsta, ki je imel zelo
rad Kras in morje. Merkujeva mladim risarjem ra-
zlaga tudi, kako lahko ustvarijo spraskan motiv na
črni podlagi tuša, pomešanega z jajcem.
V oktobrski številki so še Galebov kviz, uganke,
križanka in rubrika za najmlajše Vaja dela mojstra
Ester Derganc in Chiare Sepin.
IK
L
Druga številka mladinske revije Galeb
Vrsta zanimivih pripovedi
in izvirnih ilustracij
Aktualno 12. februarja 2015 15
Neizbežno minevanje 
Od začetka do konca
  e od samega začetka nas
kot otroke navajajo na to,
da smo socialna bitja. In
še čisto majhni, še preden sede-
mo v šolsko klop, razumemo,
kako pomembno je imeti prija-
telja in kako težko je pravzaprav
biti sam. Kajti tudi igra je lepša
v dvoje, tudi otroštvo potrebuje
smeh in sanje.
Socialna bitja ostanemo potem
vse življenje, pa čeprav je življen-
je v otroških in najstniških letih
najbolj polno. Morda zato, ker v
tem obdobju nastopamo brez
maske. Morda tudi zato, ker te-
daj še ni pehanja, službe, tekmo-
valnosti, prezaposlenosti. In ni
tiste prave, grde, odrasle hudo-
bije, ki je pravzaprav že zloba ali
celo kaj več. Pa ne, da v otroštvu,
ko je prijateljev okoli nas vse
polno, ne bi občutili samote. Tu-
di mladi jo občutijo, kajti to so
leta, ko smo najbolj ranljivi, ko
smo največji sanjači in ko hrani-
mo največ energije za skupinske
podvige.
Sama se spominjam, da sem bila
kot otrok precej sama, kajti na-
vezana sem bila predvsem na
mamo in mi do družbe vrstni-
kov ni bilo. Pravzaprav sem tedaj
nase jemala breme materine sa-
mote. Z očetom se nista razume-
la, zato me ni rada puščala na
travnik pod blokom, da bi se
igrala z drugimi. Potrebovala je
moje čebljanje, mojo družbo. In
Ž me navajala na samoto. A otro-kom to ni težko breme. Otrociniso nikoli sami, ker imajo na-
mišljene prijatelje, namišljene
kužke, namišljene muce. In se
lahko z njimi pogovarjajo.
Zato pa sem družbo začela toliko
bolj ceniti v najstniških letih, te-
daj, ko je najlepše sanjati v dvoje
in ko, za razliko od odraslih let,
za prijatelje nimamo skrivnosti.
Kajti najstniki delijo čisto vse s
prijatelji. In samota je tedaj še
posebno boleča, ker mladi ne
znajo ceniti tišine in uživati v
njej. Družba je mladim pisana
na kožo. Iz tistih let so mi ostali
v spominu dolgi popoldnevi, ko
bi šla k morju, a ne sama, ure, ko
je telefon molčal in sem zaman
čakala na klic prijateljice, polet-
ja, ki so bila brez družbe žalo-
stna. A tudi neskon čno dolgi kle-
peti, neprespane noči in pesmi,
ples, izleti in vse tisto lepo, kar
lahko doživiš s prijatelji.
Ne bom pisala o samoti, ki nas
spremlja skozi vse življenje, o ti-
stem grenkem cmoku v grlu, ki
ga začutiš, ko bi rad spregovoril
in delil, a gredo besede v prazno.
Vse to vsi predobro poznamo.
Samota ni nikomur neznanka.
In vsakdo ve, kako boli. Samota,
ki postane tako oprijemljiva, da
bi jo lahko rezal z nožem.
Vendar sem nekje, mislim, da je
bilo v italijanskem tisku, brala
intervju z nekim znanim devet-
desetletnikom, in-
tervju o samoti. In
me je stisnilo pri
srcu, kajti še nikoli
nisem razmišljala o
samoti, ki jo je on
doživljal, o samoti
brez vrnitve... O sa-
moti, kjer ni nobe-
nega telefona, ki bi
lahko zazvonil, nobenega prija-
telja, na katerega bi lahko
računal. Niti danes niti jutri. Ker
prijateljev ni več. Ker so prijatelji
odšli pred teboj. Tista samota je
neskončna. Samota pred kon-
cem.
Spet sem jo začutila pred dnevi,
ko so me nekdanji sovaščani iz
Kostanjevice na Krasu poklicali
na pogreb. Saj ni bilo prvič letos.
Neka vez, za katero skoraj nisem
vedela, ko sem odhajala, mi še
vedno pravi, da je to tudi moja
vaška skupnost. In tako sva se z
možem že kmalu po novem letu
poslovila od mladega dekleta, ki
je umrlo zaradi posledic poroda.
Ko umre mlad človek, ko umre
mati, ki zapušča otroka, je bo-
lečina neskončna. In prav zaradi
tega je bila tudi solidarnost veli-
ka. Mislim, da je bila na pogrebu
cela goriška pokrajina. Mislim,
da nikoli nisem videla, da bi se
zbralo toliko ljudi...
Spomin na to množico, ki se je
strnila okoli ranjene družine, je
bil še vedno živ, ko sem se pred
dnevi odpeljala na Kras, da bi se
poslovila od Slavice, sosede, ki
je pri enaindevetdesetih mirno
zaspala. Z možem sva hitela, saj
sva zamujala, daleč je sedaj naš
dom od Kostanjevice. Mislila
sva, da parkirišča ne bo, zato sva
avto pustila na našem dvorišču,
ki mu pravijo Palma. In pohitela
sva gor k cerkvi, kjer nama je za-
stal korak. Avtomobilov ni bilo
skoraj nič, tišina, ampak ne, da
sva preslišala in
zgrešila dan??? Na
srečo sta šla mimo
druga dva nekdan-
ja soseda in sta po-
vedala, da sta šla
pokropit in da se
vračata domov.
Menda se je začela
maša. Hitiva, a cer-
kev je bila napol
prazna. Zaradi ure,
je dejala soseda, vsi
še delajo. A vsi ve-
mo, da ni tako, po-
grebi so vedno ob
tej uri, a cerkev in prostor pred
njo sta bila vedno polna. Sedaj
manjkajo sosedi, znanci, celo so-
rodniki niso prišli vsi. Prijateljev
skoraj ni... odšli so pred njo.
Poslušala sem duhovnika in
imela občutek, da se mu mudi,
ker nič ne pove o pokojničinem
življenju, vse gre hitro. Ker je
mraz, ker bo potem sedmina,
ker je ljudi malo. Smrt v samoti.
Kot življenje. Naša tiha spremlje-
valka, ki nikoli ne odide. In je na
koncu del vsakdana. Ne vem za-
kaj, a v grlu me duši, ko se
vračam domov s pogreba. O svo-
jih prijateljih razmišljam, o pri-
jateljih, ki jih imam tako rada, o
prijateljih, na katere lahko
računam. Kljub samoti, ki žre
vse nas, obstajajo. So. Lahko
računam nanje in oni name. In
strah me je, da jih počasi ne bo
več na Facebooku, da se ne bodo
več odzivali mojim vabilom in
prihajali na obisk. Da bo telefon
zvonil v prazno. Nekega dne. Ko
ne bom več vedela, koga naj po-
kličem. To odhajanje namreč že
poznam. Začelo se je že pred to-
liko leti kot neustavljiva izšte-
vanka. Kot kosi sestavljenke, ki
počasi izginjajo, z njimi barve in
prizori. Dokler ni miza popolno-
ma prazna. In sestavljenke skoraj
ni več. Samo en kos še ostaja...
ti. A brez vseh ostalih je ta zad-
nji, osamljeni kos sestavljenke
izgubil vsak pomen.
Suzi Pertot
Pogled na domači nogomet
Praznik z veselim koncem
  ponedeljek so v Repnu
odigrali pričakovani po-
krajinski derbi nogo-
metne meddeželne D lige med
Krasom in Triestino. Nogome-
taše je na igrišče pospremila ne-
skončna zgodba o tem, kje in
kdaj bo tekma. Napovedana je
bila seveda na nedeljo, toda
tržaška kvestura iz varnostnih
razlogov ni dovolila, da bi igrali
na ta dan v repenskem špor-
tnem središču, češ da bi lahko
nastale težave, če bi se pred sta-
dionom, ki sprejme morda ti-
soč ljudi, naenkrat zbralo tri ali
štiri tisoč privržencev. Oba klu-
ba sta predlagala tržaško nogo-
metno svetišče Nereo Rocco, tu
pa se je oglasila nogometna
zveza, ki je zamisel ovrgla, saj
ne bi bilo pošteno, da bi Trie-
stina proti konkurentu za ob-
stanek v ligi igrala dvakrat na
domačem pravokotniku. Čisto
blizu smo bili celo rešitvi o nev-
tralnem igrišču v 120 kilome-
trov oddaljeni Fontanfreddi pri
Pordenonu (kar bi ne ustrezalo
nikomur), naposled pa so
V tržaške oblasti le sprejele skup-ni predlog obeh uprav, da botekma v Repnu na ponedeljek,
torej na delavnik, ko na kraški
planoti ni bilo pričakovati tru-
me ljudi. In res smo našteli ka-
kih 800 gledalcev in vse je mi-
nilo povsem mirno. Žvižganje
navijačev Helebarde ob branju
postav ekip v slovenščini in
transparenti s trobojnico ter na-
pisi o italijanskem Trstu so v bi-
stvu sodili v pričakovano fol-
kloro, ozračje pa je bilo v resni-
ci vedro, dogajanje na zelenici
športno in dovolj korektno.
Dvoboj se je začel z minuto
molka v poklon dolgoletnemu
Krasovemu nogometašu Darku
Škabarju, ki je prerano zapustil
repensko skupnost. Gostje pa
so ob obletnici nasilne smrti na
stadionu počastili spomin na
mladega Triestininega navijača
Stefana Furlana.
Končalo se je – natanko tako
kot v prvem srečanju – neo-
dločeno, 1 proti 1. Triestina je
kmalu povedla s kapetanom Pi-
scopom in je bila, roko na srce,
na terenu boljši nasprotnik,
večkrat bi lahko usodo Krasa ce-
lo zapečatila z drugim golom.
Kot pa se v nogometu večkrat
dogaja, so gostitelji, ki so bili
večji del derbija v podrejenem
položaju, v končnici našli skrite
rezerve, navalili na vrata tek-
mecev in prav v zadnji minuti,
v gneči, bolj s srcem kot s teh-
niko, dosegli izenačujoč zade-
tek z napadalcem
Rabbenijem. Krasov
trener Žlogar je po
obračunu priznal,
da je lahko s tako
doseženo točko (in
s tem da Triestina ni
osvojila vseh treh)
izjemno zadovol-
jen. Njegova ekipa
namreč ni nav-
dušila, v splošnem
nismo bili priča rav-
no vrhunskemu no-
gometu. Krmar
moštva nekdaj slav-
nega tržaškega klu-
ba Ferazzoli pa je
bridko ugotavljal,
da je njegova ekipa
zapravila izredno
dragoceni točki v
boju za obstanek. Pohvalil pa je
Repence, češ da so dobra ekipa
in da sedaj preživljajo posebno
pozitivno obdobje (v letu 2015
še niso izgubili).
Skratka, v soncu in mrazu je bil
v Repnu naposled – sicer malce
okrnjen zaradi nevsakdanjega
ponedeljkovega termina – lep
športni praznik. Z razpletom so
bili na koncu, kot rečeno, mno-
go bolj potešeni v domačem ta-
boru. Kras ohranja dve točki
prednosti pred Triestino, oboji
pa se bodo – če ne bo prišlo do
presenečenj – težko izognili do-
datnim spopadom play-outa za
obstanek med četrtoligaši.
HC
TAKO PAČ JE!
“Tako pač je”! rečejo tisti, ki vedo.
Jaz ne vem.
Vedno bolj se mi zdi, da ne vem in me tudi zato ta
njihov s preveliko lahkoto (od) vrženi “Tako pač
je”! vedno znova ne samo zaboli, ampak vedno
bolj tudi utruja.
Da, naveličan sem ga, pravzaprav mi gre na bru-
hanje, ko vsepovsod poslušam ta “Tako pač je”! in
se mi zdi, da zelo malo tistih, ki ga izreče, sploh ve,
kaj govori.
“Tako pač je”! pomeni vdajo tistih, ki so se prene-
hali boriti. Istočasno pomeni tudi brezbrižno in
zajedljivo aroganco tistih, ki so zase poskrbeli na
škodo drugih in s tem, da ga izrečejo, postavijo zid
med seboj in svetom.
Tako pač je in pika!
Ko delavcu ukradejo tovarno, ga pošljejo na cesto,
potem ko so mu seveda ukradli tudi zasluženo od-
pravnino, mu povejo, da so taki časi in končajo s
tem prekletim “Tako pač je”!
In gre domov, pove, molči, le ta vseprisotni “Tako
pač je”! nekje v zraku zlovešče obvisi. Če ima srečo,
vsaj doma ne sliši še enkrat, da tako pač je. Da o
ostudnem trepljanju po ramenu sploh ne govori-
mo!
“Tako pač je”! rečejo materi in očetu, ki sta v za-
konski zvezi imela večje število otrok, ko ugotovita,
da ne zmoreta sama vsega, dodajo še: “Življenje je
drago”! Na tihem pa: “Kaj sta pa mislila, a? Kdo pa
vama je rekel, da imejta toliko otrok, a? Kdo? Sama
sta jih hotela, sama jih imejta na grbi! Ha, bi se ho-
telo, a, da bi vam jih še mi hranili? Kdo pa je rekel,
a, da imejta toliko otrok”!?
“Tako pač je”! reče komercialist, ko vidi, da bi po-
ročen par plačal veliko manj davkov, kot jih plačuje
par, ki ni poročen.
“Takšni so zakoni, nisem jih pisal jaz. “Tako pač
je”! reče odvetnik, ko razlaga s pravimi sredstvi, ka-
ko je zakonita največja krivica.
Pred časom so znanki, ki se je znašla potisnjena v
kot, oče ji je iznenada hudo zbolel za Alzheimerje-
vo boleznijo, mama pa je onemogla, rekli, naj gre
pogledat na socialno službo, kako bo uredila zade-
ve. Njena ostarela mama namreč nikdar ni imela
nobene zaposlitve, bila je le mama in gospodinja,
z možem sta imela tri otroke, zgledno sta jih spra-
vila h kruhu in živela na stara leta s skromno
moževo pokojnino, ki pa danes ne zadostuje za
kritje doma za onemogle in ostarele ljudi, v kate-
rega je bila moja soseda prisiljena odpeljati izgu-
bljenega očeta, ki je v svoji norosti postajal nevaren
za mamo. Dom za ostarele občane, kot se uradno
imenuje dom, v katerem je sedaj znankin oče, po-
bere vso očetovo pokojnino, za mesečno kvoto do-
ma je le-ta premalo, a občina pomaga kriti priman-
jkljaj, mi je povedala znanka.
“Potem pa sem vprašala: Kako, s čim pa bo živela
moja mama, saj vendar nima pokojnine!? In mi je
uradnica suho rekla, da sta oče in mama lastnika
stanovanja, zato mama ni upravičena do nobene
socialne pomoči”, je povedala znanka, ko sem ji
postregel s kavo, prišla je na enega redkih obiskov,
ki zmotijo pri nas doma že pregovorno samoto do-
mov v brezimnih naseljih, kamor hodimo spat in
po spanju na delo drugam in se zvečer vračamo
spat vanje.
“In”? sem skušal prekiniti mučno tišino.
“Ne vem, če sem prav storila, a sem dobesedno po-
norela, pa me je uradnica mirno in suho prekinila
z besedami, da mama ni potrebna pomoči, ker da
lahko stanovanje zastavi v banki in živi od denarja,
ki ji ga da banka v zameno za stanovanje”, je rekla,
ko je končno nastavila k ustnicam skodelico kave.
Uničeno me je pogledala: “Pa sem ji rekla, da je to
za mojo mamo največja krivica, in ona, veš, kaj mi
je rekla ona”?
Nisem vedel.
“Rekla mi je samo: ‘Tako pač je”! Samo to mi je re-
kla in sem odšla”.
Jaz nisem rekel: “Tako pač je”!
Molčala sva v dnevnem prostoru med knjigami,
slikami in osamljenim pianinom, na katerega je
pred leti igrala hčerka, danes sem pa nanj postavil
olja na platnu.
Znanka je v tišini listala knjigo o baroku na Slo-
venskem, ki sem jo prejšnji večer odložil na mizo
v dnevni. Kar tako. Po moje niti krasnih fotografij
ni videla, brala gotovo ni, ker ne pozna slovenščine.
Molčal sem in jo povabil skozi kuhinjo pod utico
na cigareto.
Vzela je in pokadila sva v tišini.
Saj tudi ni bilo kaj povedati.
Ko je odšla, je ponovila le to, kar ji je rekla uradnica:
“Tako pač je! Tako pač je, mi je rekla”!
Zaprl sem vrata in sedel k pisalni mizi, kakor sam
še vedno imenujem mizo, na kateri je sicer res ve-
liko pisal, a je predvsem računalnik tisti, ki na njej
kraljuje in je tudi tisti, ki je stalno prižgan.
Pregledal sem agencijske novice, prebral nekaj ve-
sti, ki so se mi zdele zanimive, med njimi nekaj su-
hoparnih podatkov o številnih brezposelnih, za
brezimnimi številkami sem za hip uzrl obraze ljudi,
ki jih ne poznam, a so mi blizu, pomanjkanje me
je v otroštvu za vedno zaznamovalo, in naj se še ta-
ko trudim, danes vem, da se tega ne bom nikdar
otresel. Vedno me zamrazi, ko izvem od domačih,
kdo vse je danes “na cesti”, ker so zaprli še eno od
premnogih podjetij. Pripadam generaciji ljudi, ki
so še doživeli čase, ko je primanjkovalo osnovnih
dobrin, zato vem, kaj pomeni, ko si manjvreden v
družbi. Pa naj še tako govorijo, kako ima vsak člo-
vek svoje dostojanstvo! Ne, nima ga, ko mu ga
ukradejo! V trenutku, ko mu vzamejo možnost
pravšnjega in pravičnega zaslužka, ga nima več,
mu je vzeto. In noben “Tako pač je”! ne pomaga,
prav noben! Nasprotno!
Računalnik je oddal svoj kovinski zvok, s katerim
me opozarja, da sem prejel novo elektronsko pošto,
odprl sem jo, a sem v trenutku, ko sem začel brati,
preklel trenutek, ko sem se odločil, da jo preberem:
bilo je spet eno tistih nesramnih pisemc, ki v nekaj
stavkih prinesejo s seboj golido gnojnice in zla,
spet ena anonimka zlobne osebe, ki se naslaja s
tem, da zlo deli drugim, da prizadeja hudo. Tokrat
je bilo o tem, kako zanič pišem, kako nisem pisal
o tem in kako sem o onem, vmes zajedljivost in
laži, polno grdobije, pljuvanja, mazanja itd. Prebral
sem samo enkrat, pogledal izmišljeni naslov od-
pošiljatelja in ponovno zamenjal geslo na svoji
elektronski pošti.
Ko sem naslednji dan poklical elektronskega
inženirja, ki se na zadeve spozna, če ima sploh smi-
sel zadeve prijavljati policiji v Sloveniji, mi je ra-
zložil, da ga v bistvu nima, ker sam vidim, kako de-
luje sodstvo, dodal je še: “In potem naj bi se ukvar-
jali še z anonimkami”?
Ko sem povprašal kolego iz domovine, kako je s
tem vdiranjem v zasebno pošto in tako naprej, mi
je mrtvo hladno rekel, da je to “vsakdanji kruh slo-
venskega novinarstva”.
“Moj ni”, sem resno odvrnil.
Pomolčal je in odvrnil: “Tako pač je”!
JURIJ PALJK 2
Foto Damj@n
Aktualno12. februarja 201516
S 1. strani
Preprosto in ...
Včeraj
Plesna kulisa uvoda predstave je
temeljila na gimnastiki, sklepna
ponarodela popevka Slovenske-
ga naroda sin pa je sprožila v
občinstvu pravo razpoloženje,
ki ga je dodatno podkrepilo vi-
deo pričevanje Borisa Pahorja,
ki je uvedel prvo poglavje, par-
don set, gledališke pripovedi z
naslovom Včeraj. Pisatelj je spre-
govoril o svoji ljubezni do pla-
nin in o tem, kod vsega je nekoč
hodil - od Snežnika preko Julij-
skih Alp do Triglava. Med hojo
je najraje razmišljal o sebi in
svojem odnosu do narave.
Najbrž je tudi to odraz našega
kulturnega etosa. Kultura je za
pisatelja navsezadnje področje,
kjer smo Slovenci enaki ostalim
narodom.
Na odru Kulturnega doma je kot
prva športna panoga zaživela
odbojka. Z radijskih valov Mala-
lan-Komar smo izvedeli, da ima
ta šport v naši manjšinski sredi-
ni dolgo tradicijo, med skupin-
skimi športi najbrž najdaljšo: ve-
lik pomen pri razmahu tega
športa pri nas so imele Sloven-
ske športne igre. Govor je bil o
Športnem združenju Bor, o od-
bojkarskih društvih v Bregu in
Krasu ter o goriških društvih
Dom in Olympia. Monolog Mo-
ja! avtorja Igorja Pisona, ki ga
je interpretirala Patrizia Ju-
rinčič, pa je na hudomušen
način prikazal, kako se lahko ro-
di ljubezen pod mrežo.
Danes
Drugi set, posvečen nogometu,
je uvedlo pričevanje dolgoletne-
ga profesorja telesne vzgoje na
slovenskih višjih šolah Franka
Drasiča, ki je obudil spomin na
ponovno oživitev slovenskega
športnega gibanja po drugi sve-
tovni vojni. ZSŠDI je tedaj nasta-
lo zato, da bi ponudilo organi-
zacijsko pomoč našim
društvom. V njih so se zbirali
mladi zamejci, ki jih je družila
ljubezen bodisi do športa bodisi
do slovenskega jezika. Bili so
časi, ko je večinski narod Slo-
vence še zmerjal, bilo je namreč
drugače kot danes, ko se v naša
društva vključuje lepo število
italijanskih športnikov. Po men-
ju Franka Drasiča se v tem sicer
razveseljivem podatku skriva tu-
di past, ki ji pravimo tiha, nepri-
silna asimilacija. Način, da se te-
mu pojavi postavimo nasproti,
je za Drasiča združevanje špor-
tnih društev in ekip. Pozabiti
moramo na preteklost in z zale-
tom odskočiti proti prihodnosti,
saj “edinole skupaj zmoremo”!
Izpod peresa Petra Verča je na-
stal monolog, ki ga je pred
občinstvom v osrednji vlogi in-
terpretiral Evgen Ban. Koordina-
tor letošnje Prešernove proslave
si je nadel kroj nogometnega
sodnika, ki med drugim z rez-
kim humorjem ugotavlja, da se
v njegovi usodi zrcali danost nas
Slovencev: ko drugi igrajo, mi
gledamo... V tem setu je radijski
duo omenjal slavna zamejska
nogometna moštva, Zarjo iz Ba-
zovice, Primorca iz Trebč, Pri-
morja s Proseka, Juventino iz
Štandreža.
Jutri
Pričevanje, ki je uvedlo tretji set,
so prireditelji zaupali mlademu
košarkarju Iliji Kocijančiču.
Spregovoril je o svoji najstniški
generaciji, pri kateri je morda
več spora kot vzajemne pomoči.
Da premagamo apatijo, predla-
ga svojim vrstnikom vsestran-
sko udejstvovanje, starejšim pa
premagovanje samozadostnega
vrtičkarstva.
Komarjeva in Malalan sta v zgo-
dovinskem ekskurzu poudarila
eno izmed najlepših zgodb, kar
jih je bilo slovensko zamejsko
športno (in morda ne samo
športno) gibanje sposobno na-
pisati: podvige velikega Jadrana
izpred treh desetletij. Besedilo
Jasmin Kovic z naslovom Biti ali
ne biti ali boj proti komi Nine
Kolenc, ki velja za resnobno raz-
mišljanje o življenju preko sim-
bolnega košarkarskega zadnje-
ga, usodnega prostega meta, je
interpretirala Mairim Cheber.
Pojutrišnjem
Radoživa in neposredna, sanjska
in presneto poštena vizija o
življenju, manjšini in še mar-
sičem je prišla do izraza v
pričevanju najmlajših športnih
videojunakov, Oliverja Busana,
Lorenza Mezzaville, Boštjana Pe-
tarosa in Denisa Stefanija.
Zadnji set so prireditelji name-
nili športu, ki je pri
nas v društvenem
okolju najmanj orga-
nizirano, plavanju.
O njej je v studiu Ko-
mar-Malalan sprego-
voril prav predsed-
nik ZSŠDI Ivan Pe-
terlin. Oder se je na-
to koreografsko spre-
menil v namišljen
bazen, v katerem se
je igralec Ilija Ota
spremenil v hiperak-
tivnega plavalca, kot
je v svojem besedilu
začrtala Jasmin Ko-
vic.
Oder Kulturnega do-
ma je ob vsakem se-
tu pridobil drugačno
scensko podobo, od
odbojkarske in
košarkarske telovad-
nice do nogometne-
ga igrišča in plavalne
arene. Poleg igralcev,
igralk in glasbenikov je nosilno
vlogo nosil ravno izbor športni-
kov in športnic, ki so s svojimi
gibi večkrat postali sestavni del
plesnega odrskega dogajanja.
Prisotni so bili tako športniki ŠZ
Bor, AŠD Cheerdance Mille-
nium, AŠZ Gaja, ŠD Grmada,
AŠZ Jadran, AŠD Juventina, NK
Kras Repen, AŠZ Olympia, AŠD
Polet, Shinkai club, TKP Sirena,
AŠZ Sloga, AŠD Sloga Tabor,
SPDT, AŠD Sovodnje, AKD Šilec,
ŠD Vesna, AŠD Zarja, AOD Bor,
AŠD Breg, ŠD Kontovel, AŠZ Slo-
ga, AŠD Sokol.
Prisoten je bil tudi pasiven špor-
tnik Zvonko Simčič (takih je
najbrž največ med nami), ki je
leže in nemo spremljal dogajan-
je po televizijskem ekranu na ro-
bu odrskega prostora. Če že
omenimo njega, velja poimen-
sko zapisati imena ostalih, ki so
na bolj... aktiven način soobli-
kovali letošnjo Prešernovo pro-
slavo. Solistične pevske vloge so
prireditelji zaupali Marti Donni-
ni in Kristini Frandolič. Na tol-
kala so igrali Marko Jugovic,
Alex Kuret, Patrick Quaggiato,
Matija Tavčar. Svoj doprinos sta
dala tudi DVS Bodeča Neža in
DPZ Kraški slavček – Krasje pod
vodstvom Mateje Černic in Pe-
tre Grassi. Izvirna glasbena be-
sedila so prispevali Ilija Ota in
Igor Pison, Jurij Paljk, Marij
Čuk, David Bandelj in Evgen
Ban. Skupno je na odru nasto-
pilo 140 mladih, ki jim je s par-
terja z zanimanjem sledil tudi
slavni olimpijski šampion Miro
Cerar, oče sedanjega slovenske-
ga premiera.
Konec
Pravo presenečenje je predsta-
vljal konec Prešernove proslave,
ko so se nastopajočim pridružili
predstavniki prav vseh panog
našega zamejskega športnega
mozaika. Tako je na odru glasno
'zadonel' utrip našega športne-
ga čutenja, ki ga je lepo sinteti-
zirala pesem Skupaj zmoremo,
za katero je besedilo napisal Ev-
gen Ban, glasbo pa duo Epifano-
Marino. Mogočnost končne za-
sedbe je lepo pokazala, kolikšen
pomen ima športno druženje v
našem prostoru, celotna prosla-
va pa je na svojstven način
ojačila prepričanje, da sta si
šport in kultura s primernim
režijskim pristopom morda
manj tuja, kot bi se na prvi po-
gled lahko zdelo.
Sklepni del dogodka je predstavljala podelitev priznanj kulturnim
ustvarjalcem, ki ga v sklopu vsakoletne osrednje Prešernove
proslave podeljujeta krovni organizaciji SSO in SKGZ. Letos so
nagrado prejeli duhovnik, škedenjski kaplan, glasbenik, časnikar,
etnograf in vsestranki kulturni delavec msgr. Dušan Jakomin ter
glasbeni duo Marko in Martina Feri.
Predsednika krovnih organizacij Drago Štoka in Rudi Pavšič sta
nagrado za življenjsko delo za g. Jakomina vročila Igorju Stoparju,
tesnemu znancu škedenjskega kaplana, ki zaradi posledic hude
operacije ni mogel osebno doživeti te počastitve. Škoda, saj je v
naši manjšinski sredini prisoten malokateri junak, ki je s svojim
vsestranskim delom tako gmotno prispeval k razvoju našega
verskega, kulturnega, časnikarskega in pevskega življenja. G.
Dušan Jakomin je 65 let dejaven na dušnopastirskem področju
na Tržaškem, od tega 61 v Škednju. Kot istrski otrok, ki mu ni bilo
dano, da bi se od osnovne šole pa do semenišča lahko izobraževal
v materinščini, je po vojni še toliko bolj vzljubil slovenski jezik.
Izkazal se je kot zborovodja in organizator zborovske kulture, saj
se je v obdobju 1944-1994 zavzemal za rast in napredek zborov
v najbolj pristnem primorskem duhu pri izvajanju tako sakralnih
kot posvetnih skladb. Še bolj markantno je njegovo ogromno
časnikarsko delo. ‘Bil je urednik revije Mladika, tednika Katoliški
glas, od leta 1958 pa do danes mesečnika Naš vestnik, dolgoletni
sodelavec tržaškega radia, občasni uvodničar Primorskega
dnevnika, avtor desetine knjig, ravnatelj škedenjskega
Etnografskega muzeja. S svojim delom, še posebej pa s skrajnim
zaupanjem v ljudi, ki jih ni nikdar ločil med vernike in nevernike,
pač v vsakem posamezniku videl le človeka, za katerega je vedno
našel primerno besedo, je splošno priljubljen in spoštovan’, piše
v utemeljitvi.
Duo Marko in Martina Feri imata za sabo dolgoletno pevsko in
glasbeno izkušnjo. Pripadata mlajši generaciji in že vrsto let
uspešno nastopata na glasbenem prizorišču. Izoblikovala sta se
najprej v slovenski glasbeni šoli – Glasbeni matici in preko svojega
študija, izpopolnjevanja in nastopanja, pedagoškega dela in
sodelovanja z vrsto priznanih glasbenikov – prenašata vedenje o
svojem slovenskem izvoru v širše okolje, v matico in v tujino ter po
svetu. Marko Feri je raznolik in večplasten klasični kitarist,
umetnik, ki je v svojem elementu tako v klasični glasbi kakor tudi
v jazzu, tangu in slovenski ljudski pesmi. Martina Feri je vokalistka,
pianistka in zborovodkinja. Ukvarja se s petjem, z zborovsko
glasbo, glasbeno didaktiko in muzikoterapijo. Posveča se številnim
glasbenim zvrstem v različnih okoljih, kot solistka in v skupini.
Priznanje so letos prejeli g. Dušan 
Jakomin in duo Marko in Martina Feri
Po proslavi je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd
Žmavc odprl v foyeru Kulturnega doma razstavo o snujočem se
Tržaškem knjižnem središču, ki bo še pred poletjem zaživelo na
Oberdanovem trgu. Postavitev na podlagi dokumentov, časopisnega
materiala in fotografij razčlenjuje zgodbo, ki se je začela z zaprtjem
slovite Tržaške knjigarne, se premikala preko zahtevnih, mestoma
krčevitih pogajanj znotraj manjšinske sredine in se končala z izbiro
načrta, ki bo preoblikoval prostore knjigarniške izpostave.
Načrt za notranjščino je izdelala skupina arhitektov, ki jo sestavljajo
Aleš Plesničar in Igor Špetič s Trsta ter Ljubljančani Nejc Batistič,
Edvard Blažko in Marko Volk. V imenu projektnega odbora je
spregovorila Ilde Košuta, ob njej so stali tudi ostali snovalci tega
načrta, predstavniki založb Mladika in ZTT. O podrobnosti izbranega
načrta je spregovoril prof. Rok Žnidaršič z ljubjanske univerze in
dejal, da delo trojice arhitektov odgovarja zahtevam po čim večji
funkcionalnosti in idejni prožnosti prostora, ki se bo moral prikladno
predrugačiti ob vsaki vsebinski inačici. Nova knjižna izpostava bo
obenem zasnovana tako, da se bo s svojim svežim in izjemno
prosojnim arhitektonskim konceptom, ki bo obenem spominjal na
fasado bližnjega Fabianijevega Narodnega doma, ponujala
zunanjščini in jo zato posledično vabila vase.
Minister Žmavc je bil od samega začetka velik zagovornik tega
projekta in dejstvo, da se začetna zamisel naglo približuje srečnemu
in otipljivemu koncu, ga navdaja z velikim veseljem. Dejal je, da je
zgodba o Slovenskem knjižnem središču zgodba o lepem
sodelovanju med kulturnimi in gospodarskimi dejavniki naše
manjšine, ki so znali ob sicer različnih nazorskih prepričanjih najti
skupen jezik. “Manjšina je tako pokazala, da skupaj zmore”, je dejal
minister z mislijo na komaj videno proslavo. Prepričan je, da bo TKS
demokratična ustanova, ki bo dala prostor vsem. Središče na tako
pomembni lokaciji sredi mesta mora postati stičišče vsega
slovenstva – kulture, gospodarstva, turizma, šolstva -, povezati mora
zamejski prostor z matično domovino, vključevati mora vse
organizacije slovenske skupnosti, biti mora prostor dialoga,
kreativnosti in druženja, je bil mnenja predstavnik slovenske vlade.
Minister Žmavc je odprl razstavo o 
snujočem se Tržaškem knjižnem središču
Foto IG
Foto IG
Foto IG
Foto IG
Lara Komar, Ivan Peterlin in Danijel Malalan (foto IG)