ZA VSE DOVOLJ DELA
Vse kaže, da bo tudi letmnja jesen nadvse pestra na področjn ure-sničevanja in nadaljnje demokratizacije družbenoekonomskega in po-litičnega sistema. Zagotovo je moč opredeiiti pogla vitne aktivnosti, ki jih bodo opravljale subjektivne sile v okviru rednih ali dopoinilnih programskih nalog.
Tako se lotevamo dokaj ob-sežnih nalog pri uresničevanju dmžbenoekonomske stabilizaci-je; začenjamo javne razprave o osnutkih družbenih načrtov KS, TOZD, SIS, DPS za plansko ob-dobje 81—85, o uveljavljanju novih družbenoekonomskih od-nosov v stanovanjskem gospo-darstvu; nadaljujemo z že za-stavljeno akcijo za samoupravno in prostorsko preoblikovanje KS ter z akcijo Nič nas ne sme prese-netiti; Iotevamo se izdelave novih obrambnih načrtov, oce-nili bomo delovanje delegat-skega in skupščinskega sistema ter nadaljevali z usposabljanjem delegatov. Poleg teh bodo do konca novembra volilne konfe-rence OO ZKS, organizacijsko bomo utrdili hiŠno in ulično or-
ganiziranost SZDL ter se lotili postopne demokratizacije vseh zavestnih sil v duhu Titove po-bude o enoletnem mandatu in kolektivnem vodstvu.
Gre torej za obilico delovnih nalog, ki jim moramo dodati še aktiv-nosti ob mednarodnem letu otroka, ohranjevanje in obujanje revolucio-narnih tradicij ter druge sprotne na-loge, ki jih imamo v posamezni sre-dini.
Med naštetimi nalogami velja iz-postaviti le nekatere in o njih pove-dati nekaj več. Na področju družbe-noekonomske stabilizacije smo bili priče številnim ukrepom zveznega in republiških izvršnih svetov za stabili-zacijo gospodarstva, varčevanja, zmanjšanje vseh oblik porabe, ki je presegla dejanske in resolucijske ¦ možnosti ter povzročila prehitro rast cen in preveliko inflacijoter motnje v zunanjetrgovinski bilanci. NADALJEVANJE NA 2. STRANI
(Nadaljevanje s 1. strani)
Vsi ti in še drugi — energetski — ukrepi kritično kažejo na to, da bo v naslednjem obdobju treba te negativne trende z do-datnimi napori — z večjo pro-duktivnostjo dela, izboljšanjem delovne discipline, varčevanjem na vseh področjih in boljšo deli-tvijo dela in sredstev — odločno odpraviti.
Za dosego teh ciljev bodo izrednega pomena razprave o-izvajanju sedanjega srednjeroč-nega družbenega načrta in o osnutkih naših srednjeročnih družbenih načrtov za obdobje 1981—1985 ter dolgoročnega razvoja Ljubljane do leta 2000. Iz ocene izvajanja sedanjega srednjeročnega načrta je moč ugotoviti, da je še mnogo zadev ostalo nerešenih in se prenašajo v naslednje pJansko obdobje.
Globalne usmeritve družbe-noekonomskega razvoja za ob-dobje 1981—1985 postavljajo zahteve, da bo rast realnega družbenega proizvoda poprečno letno znašala od 5 — 6 %, da bo zaposlovanje na 2-odstotni letni stopnji in da bo morala produk-tivnost naraščati letno vsaj za 2,5 % — 2,8 %. Prav zaradi teh ocen bodo morali vsi nosilci družbenega načrtovanja upošte-vati planske cilje ter skrbeti za povečano reproduktivno spo-sobnost, za zmanjšanje skupne in splošne porabe, za rast družbe-nega proizvoda; enako pa velja tudi za osebno porabo in realne osebne dohodke, ki bodo morali ¦ zaostajati za rastjo produktivno-sti.
V javnih razpravah o planskih dokumentih bomo delovni ljudje in občani sami določali planske cilje, ki morajo biti odraz realnih možnosti, saj z družbenim plani-ranjem usklajujemo delavci, or-ganizirani v samoupravnih orga-nizacijah in skupnostih, odnose v proizvodnji in družbeni repro-dukciji, zlasti odnose pri ustvar-janju, pridobivanju, razporeia-nju ter uporabi dohodka ter do-ločamo pogoje za razvoj mate-rialne podlage dela in za zadovo-ljevanje svojih osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb.
Razprave o novih družbenoe-konomskih odnosih na področju stanovanjskega gospodarstva, še zlasti pa o ekonomskih stanari-nah, bodo izrednega pomena, saj gre za vprašanja, ki zadevajo domala slehernega občana.
Med pomembnimi nalogami bo tudi nadaljevanje že začetih aktivnosti za samoupravno in prostorsko preoblikovanje KS. Obiski, ki smo jih opravili pred dopusti, in iz njih izhajajoče ugo-tovitve kažejo na to, da bo treba v vseh KS še poglobiti krajevno samoupravo in razvijati take KS, ki bodo resnično nudile kraja-nom vse možnosti za uresničeva-nje njihovih želja. Ob obiskih so se oblikovale že nekatere kon-kretne možnosti za prostorsko preoblikovanje v naslednjih KS: Stepanjsko nasel je, Vevče — Zg. Kašelj, Nove Jarše in Moste. V nekaterih drugih KS pa se bodo na podlagi temeljite ocene še od-ločili o možnostih za preobliko-vanje.
Ne glede na to, ali bodo v po-samezni KS šli v prostorsko preoblikovanje ali ne, morajo v vseh KS v jeseni izdelati teme-ljite ocene samoupravnega delo-vanja, ki bodo osnova za nadalj-nje aktivnosti na tem področju.
Akcijo pod geslom Nič nas ne sme presenetiti z določenimi ak-tivnostmi zaključujemo 29. in 30. septembra. Vendar nas po tem roku čaka še obilo dela pri odpravljanju ugotovitev iz akcije in pri izdelavi obrambnih načrtov vseh struktur.
Pomembnejša bo tudi aktiv-nost pri ocenjevanju delegat-skega in skupščinskega sistema in pri sprejemanju smernic za nadaljnji razvoj, kajti dosedanje izkušnje iz drugega mandata nas že cpozarjajo na številne slabo-sti, ki jih bo treba družno odpra-viti v temeljnih samoupravnih skupnostih in na ravni občine.
Če sklenemo ta raznu.šljanja, potem velja nedvomno ugotoviti, da nas čaka veliko dela, ki pa ga bo moč uresničili ob zavestnem sodelovanju vseh delovnih Ijudi in občanov pod idejnim vodstvom organiziranih so-dalističnih sil.
IVAN KUHAR