Leto 1.
Posamezna žttev. Din 2* -
Ljubljana, 1. septembra 1930.
Štev. 27.
Izhaja vsak ponedeljek opoldne.
Naročnina: čet tletno Din 20’—, polletno Din 20'- , celoletno Cin 80’— Naročnina se plačuje vnaprej.
Naslov uredniš va in uprave: Albert Kolman Tiskarna „Slovenija“, Ljubljana, Wolfova ul. 1. -- Izdajatelj: za konzorcij „Športnega lista' Friedl Leo. Odgovorni uiednik Kemperle Ciril, Ljubljana, Gradišče 17/1. — Tiskarna „Slovenija" Predstavnik A. Kolman, Ljubljana, Celovška c. 61
Državno prvenstvo — Damske svetovne igre v Pragi — Dvomatch Poljska« ČSR in ml - Prvenstvo Jugoslavije v lahki atletiki itd.
Pričetek drž. prvenstva
Imamo prisilne nogometne počitnice. .INS je zabranil vsem klubom vse tekme pd pondeljka 25. avgusta do vključno 6. septembra. V tem času se bo že vrnila naša reprezentanca. ki se je udeležila svetovnega prvenstva. Takoj nato pa se prične tekmovanje za državno prvenstvo.
V	prvem terminu dne 7. septembra se srečajo sledeči pari: •
V	Beogradu: Jugoslavija:BSK.
V	Zagrebu: Coucordia : Slavija (Osjek).
V	Splitu: Hajduk:Slavija (Sarajevo).
Beograjska tekma prinese srečanje dveb domačih rivalov. Izid ni Prav nič dvomljiv. BSK ima na razpolago dve moštvi, ki lahko obe z Uspehom tekmujeta v državnem prvenstvu. Za časa odsotnosti večine igralcev I. moštva, je rezerva BSK Prav tako dobro zastopala barve svojega kluba kot bi jih zastopala I. Wnitura. Rezervisti so igrali z re-ftomiranimi inozemskimi klubi in so Vselej častno odrezali, največji uspeh Pa je vsekakor neodločen rezultat z dunajsko Vienno. Moštvo BSK pa bo v državnem prvenstvu še mnogo nročnejše, kajti »Uruguayci« so si v •lužni Ameriki pridobili v trdih bojih mnogo izkušenj, katere bodo pač z večjim ali manjšim uspehom porabili v drž. prvenstvu. — Jugoslavija ni več tisto moštvo kot preje. Ivkovič in Hrnjiček sta presedlala k Soko-ju. kar vsekakor ni ostalo brez Posledic. Naša prognoza je: sigurna zmaga BSK.
Najzanimivejši par se sreča v Zagrebu. Concordia, ki je izločila našega prvaka iz državnega prvenstva, se sreča z osješko Slavijo, zrna- j govalcem Haška. Oba kluba prvič tekmujeta v rednem prvenstvu in Priznati moramo, da povsem zasluženo. Concordija zadnje čase ni nastopala, njeno moštvo je tiho treniralo in se brez večjih tekem pripravljalo na državno prvenstvo. Forma Zagrebčanov nam torej ni znana, dobro podučeni krogi zatrjujejo, da je moštvo v izborni kondiciji in da s sigurnostjo računa na dobre uspehe, hi Concordija navadno ne renomira.
Njen nasprotnik si je po dolgotrajnih podaljških z žrebom priboril Pot v drž. prvenstvo. Slavija je prid-Uo izrabila čas. Imela je v gosteh razne madjarske in dunajske klube ter se je pripravljala z vso resnostjo. Kljub temu je malo verjetno, da bo Proti Concordiji enako odrezala kot Proti Hašku. Concordija ima mnogo trše in borbenejše igralce in je pričakovati njene zmage.
V	Splitu je nasprotnik državnega prvaka sarajevska Slavija, ki je tudi novinec v državnem prvenstvu. Flavija je prišla v ožje tekmovanje krez boja in nam njena forma ni zna-'1a. Hajduk je poklical dunajskega trenerja, znanega bivšega avstrijskega internacijonalca Puschnerja, k' je bil svojčas kot srednji krilec Puša Wac-a. Novi trener že nad me-
dni trenira moštvo in je z uspehi zelo zadovoljen. Slaviji bodo splitska tla ravno tako vroča kot drugim
klubom.
III. damske svetovne igre v Pragi Naša reprezentanca le že določena. Osem novih jugoslovanskih rekordov
Samo nekaj dni nas še loči od največje damske športne prireditve — damskih svetovnih iger, ki se letos vrše v Pragi od 6. do 8. septembra. Vse kaže, da bodo te igre največja manifestacija ženskega športnega udejstvovanja.
V oktobru 1921. leta je pet držav ustanovilo mednarodni ženski športni savez v Parizu, ki je že drugo leto priredil prve damske igre v Parizu. Tekmovalo se je v 10 disciplinah lahke atletike in je od petih udeleženih držav zmagala Anglija. Leta 1926. so se vršile 2 damske svetovne igre, to pot v krasnem stadionu Slottskogvallen v Göteburgu. Izmed osmih udeleženih držav je prvič nastopila tudi Japonska, ki je bila zastopana z eno samo atletinjo, ki pa je spravila svojo državo na 5. mesto! Ime te atletinje pozna danes ves športni svet, je to gdč. Hitomi, pravi damski športni fenomen. V končni klasifikaciji je ponovno zmagala Anglija. Ogromni uspeh teh iger je privedel Mednarodno amatersko atletsko federacijo do tega, da je uvrstila v olimpijski program tudi 5 damskih lahkoatletskih točk, kar se je prvič vršilo v Amsterdamu. Uspeh je bil presenetljiv. V vseh točah so bili postavljeni novi svetovni rekordi in je zmagala Kanada pred Ameriko in Nemčijo. Anglija se ni udeležila, zastopajoč stališče, da se mora vršiti vseh 10 disciplin.
Damski sport je od tedaj zavzel ogromen razmah. FSF1 (Federation Sportive Feminine Internationale) so pristopile skoro vse kulturne države in šteje danes organizacija 25 članov. Predsedstvo je od vsega po-četko v rokah ge. Milliat, znane francoske prvoboriteljice za damski sport.
Letos v Pragi se vrše damske svetovne igre tretjič. Udeležba je naravnost ogromna: Belgija, Češkoslovaška, Anglija, Estonska, Francija, Holandska, Jugoslavija, Italija, Letska, Poljska, Avstrija, Nemčija, Švedska, Švica, Madjarska, Romunija, Japonska, Amerika in Kanada, skupno 19 držav.
Tekmuje se v sledečih panogah sporta:
Lahka atletika: teki na 60, 100, 200, 800 m, 4X100 m, zapreke 80 m, skoki v višino in daljavo, meti krogle, diska in kopja ter troboj (100 m, skok v višino, kopje). Vsaka država sme za vsako točko postaviti 2 tekmovalki in 1 štafeto. Za končno klasifikacijo štejejo samo prva štiri mesta in sicer pri poedinkah: 5, 3, 2, in štafetah 9, 6, 3, L
Rokomet, katerega se udeleže Avstrija, Nemčija in Češkoslovaška.
tlazena s Češkoslovaško, Jugoslavijo, Poljsko in Romunijo.
Poleg tega se vrše še svetovna prvenstva v sablanju, streljanju, odbojki in drugih športih.
Protektorat prireditve je prevzel predsednik republike g. T. G. Masa-ryk.
Za naše atletinje se je vršil v soboto in nedeljo izbirni meeting, kjer so nastopile najboljše iz naše države. Doseženih je bilo 8 novih jugoslov. rekordov, vendar je večina atletinj dosegla v treningu že mnogo boljše rezultate. Znana, sportu naklonjena tvrdka Uroševič & Tanaskovič v Beogradu je darovala za to tekmovanje več okusnih daril. Najbolj se je izkazala gdč. Jela Tratnikova (SK Ilirija), ki je nastopila za nekatere točke povsem nepripravljena, a se je kljub temu dobro plasirala, kar priča o njenem izrednem talentu za atletiko. Dobila je 5 okusnih nagrad, med njimi krasen kip atletinje kot najboljša atletinja Jugoslavije, ker je postavila najboljši rezultat tekmovanja (skok v višino 1.45 m — 71 točk).
Rezultati so sledeči:
60 m: L Batelkova (Hašk) 8.2 enako rekordu, 2. Zadravec (H), 3. Šantel (Primorje).
Skok v višino: L Tratnik (Ilirija) 145 cm, 2. Stefanini (H) 135, 3. Nefe-rovič (H) 130.
Kopje 600 g: L Stefanini 25.96 jug. rek., 2. Neferovič 25.06, 3. Bernik (Atena) 23.94; močan protiveter, ki je znatno skrajšal mete.
100 m : L Petričič (H) 13.4 jug. rek., 2. Šantel 5 m zadaj: Batelkova izven konkurence 13.5.
Krogla 4 kg: L Neferovič 10.21 jug. rek., 2. Stefanini 9.82, 3. Bernik 9.66.
Zapreke 80 m: L Stefanini 13.9 jug. rek., 2. Tratnik 14.9, 3. Ružič.
Troboj (višino, kopje, 100 m): L Stefanini 127.66 točk, 2. Neferovič 111.65.
Skok v dalj: L Krajnovič (Pančevo) 4.67, 2. Tratnik 4.49, 3. Čabri-jan (Concor.) 4.47: nalet je bil premehak.
200 m; L Batelkova 28.6 jug. rek.*
2.	Stefanini 3 m zadaj, Šantel je izstopila na progi.
Disk 1.5 kg: L Neferovič 30.58 jug. rek., 2. Tratnik 29.23, 3. Šole (C) 26.64.
4X100 m: L Hašk (Petričič, Ja-novič, Stefanini, Batelkova) 53.9 jug. rekord.
JLAS je imel takoj po končanem tekmovanju izredno sejo, na kateri je določil našo reprezentanco za Prago:	Batelkova Anita, Janovič
Ružica, Neferovič Vera, Petričič Mila, Stefanini Zulejka (vse Hašk); Tratnik Jelka (Ilirija); Čabrijan Renata (Concordia) in Krajnovič N. (Pančevački SK).
Naša reprezentanca se na povratku iz Prage ustavi na Dunaju, kjer se vrši štirimatch Avstrija-Francija-Jugoslavija-Italija.
V okvirju izbirnega meetinga za Prago so se vršile tudi nekatere moške točke, ki so prinesle 4 jug. rekorde: dr. Narančič (Cone.), v metu krogle obojeročno 25.43 m (13.90— 11.53) in metu diska o. r. 74.33 m (41.35—32.98), Buratovič (C) v metu kopja o. r. 73.67 m (40.37—33.30) in v skoku v višino 1.83 m.
Prvenstvo podsavezov in drž. prvenstvo
Letos smo prišli radi svetovnega prvenstva v čuden položaj. Državno prvenstvo, ki bi se moralo pričeti že 20. julija, je bilo preloženo in pade v dobo, ko se prično tudi tekme za podsavezna prvenstva. Glasom pravil so vsi klubi primorani, da se udeleže prvenstva svojega podsave-za, kar bo pa letos nemogoče, ako hoče savez izvesti državno prvenstvo po določenem programu. Savez bo moral najti gotov modus, po katerem se bo cela zadeva rešila. Najbrže bo stvar rešena na ta način, da se klubom, ki tekmujejo v državnem prvenstvu ni treba udeležiti podsavez-nega prvenstva, kakor je bilo to že svojčas predlagano na savezni skupščini. Prvak podsaveza bi naj nato igral s klubom svojega podsaveza, ki je sodeloval v drž. prvenstvu, kvalifikacijsko tekmo in bi se zmagovalec kvalificiral za novo drž. prvenstvo.
Stvar pa ni tako enostavna. V Beogradu n. pr. se udeležita drž. prvenstva oba prvoplasirana kluba in torej ne moreta sodelovati na pod-saveznem prvenstvu. Kaj bo sedaj z novim prvakom, kako se bo določilo udeležence za drž. prvenstvo? Na taka in še mnoga druga vprašanja je treba še le odgovoriti in bo imel JNS precejšne težave, ako bo hotel situacijo rešiti na zadovoljstvo vseh in da ne bo nihče oškodovan.
Preden
__ si nabavite pisalni stroj,
■M oglejte si stroj
>Triumph<
Glavno zastopstvo L. ŽITNIK, Ljubljana, Kolodvorska c. 26 Telefon 34—23
TERMINI PRVENSTVA V MARIBORU.
Medklubski odbor LNP v Mariboru je že izžrebal nasprotnike in termine za prvenstvo Maribora za sezono 1930-31. Prvenstvene tekme se prično 28. septembra.
28. sept, ob 10: Maribor Svoboda, ob 16: Rapid železničar.
5. okt., ob 16: Maribor : Želez-ii j čar
12. okt., ob 16: Rapid:Svoboda.
19.	okt., ob 10: Železničar Svoboda, ob 16: Maribor :Rapid.
Tekme se vrše na igrišču prvo-imenovanih._____________________
Prava Kolinska cikorija
KOLINSKA TVORMMA CIKORIJE
LJUBLJANA
iSiiilpilBii®11
Dvomatch Poliska - CSR in mi
Letos se običajni plavalni tro-match Češkoslovaške, Poljske in Ju-goslavie ni vršil radi finančnih teš-koč. Na vseh dosedanjih prireditvah je zmagala Češkoslovaška pred Jugoslavijo in Poljsko. V nadomestilo odpadlega tromatcha se je vršil med Poljaki in Čehi dvomatch 23. in 24. avgusta v Varšavi.
Tekmovanje je bilo jako zanimivo in je prineslo tudi v športnem pogledu popoln uspeh. Doseženo je bilo 7 poljskih in 3 češki rekordi. V končni klasifikaciji so zmagali Poljaki s 51:50 točkami, kar je vsekakor presenetilo, upoštevati pa se mora, da Čehi niso mogli nastopiti kompletno in so posebno med moškimi manjkali nekateri najboljši (Steiner, Getreuer).
Pri zmagovalcu so se posebno odlikovali moški, pri gostih pa dame. Skupno je bilo 17 konkurenc, od teh so odnesli Poljaki 9, Čehi 8 (dame same so prinesle 6 prvih mest).
Zmaga Poljakov je nad vse častna in priča o velikem napredku in razmahu plavalnega sporta. Največje zasluge na napredku imajo nemški plavalni trenerji, katere je plačala država. (Sedanji plavalni trener Ilirije g. Maks Deutz je bil pred prihodom v Ljubljano 16 mesecev državni trener na Poljskem).
Obenem z doseženimi rezultati hočemo navesti naše najboljše rezultate državnega prvenstva. Primerjava nam bo pokazala, da bi se letos Jugoslavija izvrstno plasirala ako bi se vršil tromatch. Pri tem se mora vpoštevati, da bi naša repie-zentanca še mnogo bolje odrezala, posebno v štafetah.
Poljska vodi v soboto 24:23.
Sobotne tekme so bile zelo hude in so Poljaki postavili 5, Čehi pa 1 nov državni rekord.
400 m prosto moški: 1. Bochen-ski (P) 5:31 pol. rek., 2. Kott (P) 5:38.9, 3. Koutek (Č) 5:54, 4. Pola-koff (Č) 6:04.2 (Senjanovič 5:31.9).
100 m hrbtno dame: L Nezavdal (Č) 1:32.2, 2. Svitak II (C) 1:41.9,
3.	Reicher (P) 1:43.8 (Bulat 1:36.9).
400 m prosto dame: 1. Friedländer (Č) 7:12.2,	2. Jarkulisz (P) 7:
13.3 pol. rek.. 3. Svitak I (C) 7:28.7, (Roje 6:25.8!).	* , »
100 m hrbtno moški: 1. Antos (G) 1:20, 2. Karliczek (P) 1:22.4 pol. rek. 3. Bičak (Č) 1:27, 4. Soliger (P) 1: 31.2 (Wilfan 1:18.2).
3X100 m mešano dame: 1. GbK 4:45.6 češ. rek., 2. Poljska 4:55.8 pol. rek. (Jadran 4:47.4. klubska štafeta!)
3X100 m mešano moški: 1. Poljska 3:50.2, 2. ČSR 3:50.8. Bochen-ski (P) je pri tem plaval 100 m prosto 1:02.6, Antoš (Č) 100 m hrbtno 1:16.2. (Jug 3:52).
Skoki 3 m dame:	1. Krongeiger
(Č) 65.36, 2. Klus (P) 62.83, 3. Sznack (P) 60.49.	/ N
Skoki s stolpa moški: 1. Merz (P) 90.60,	2. Remischowski (P) 58.96.
Čehi niso startali.
V nedeljo 27:27.
Prvenstvo Jugoslavije za poedince
Zopet je bila borba ostra in sta padla po 2 češka in poljska rekoida, dočim sta bila 2 ČSR rekorda izenačena.	,
100 m prosto dame:	1. Svitak 1
(Č) 1:25 češ. rek., 2. Szerb (P) 1: 28.5,	3. Friedländer (Č) 1:30.9, 4.
Raszdorf (P) 1:31.1 (Roje 1:20.6).
200 m prsno dame:	1. Jarkulisz
(P) 3-28.8,	2. Nezavdal (Č) 3:38.6,
3. Svitak 11 (Č) 3:43, 4. Reicher (P) 3:45.5 (Kaliterna 3:34.8).
100 prosto moški: l. Bochenski (P) 1:03.2 pol. rek., 2. Medficky (C)
1 ;04.5, 3. Svetila (Č) 1:09.6, 4. Szajb-ma (P) 1:11 (Matič 1:03.3).
200 m prsno moški:	1. Paputek
(P) 3-0.5,	2. Jorkovvski (P) 3:12.2,
3. Vodička (Č) 3:13.8, 4. Weinmann (Č) 3:13.9 (Frankovič 3:09).
4X100 m prosto dame:	L GSK
(Friedländer. Hanzlik, Svitak U, Svitak I) 6:04.2 češ. rek., 2. Poljska 6:13 pol. rek. (Jadran 5:51.7).
4X200 m prosto moški: 1. Poljska (Ruppert, 'Karliczek, Kott, Bo-chenski) 10:34,8,	2. ČSR (Koutek,
Švehla, Medficky, Antoš) 10:37.8.
Prva dva plavača ČSR sta pridobila 20 m naskoka, katerega pa sta Kott in Bochenski vjela. (Jadran 10:20.6).
Skoki 3 m moški:	1. Merz (P)
140.67, 2. Nesvadba (Č) 136.42, 3. Chienkowski (P) 120.01. Nesvadba je radi enega slabo izvedenega skoka zgubil prvo mesto.
Skoki s stolpa dame: 1. Klaus (P) 30.25, 2. Krongeiger (Č) 30, 3. Sznack (P) 27.75.
Waterpolo ČSR : Poljska 3:0 (3:0).
Čehi so bili tehnično boljši, druga polovica je bila po krivdi časo-merilca skrajšana za 2 minuti. Vse tri gole je dosegel Svehla.
Kakor je razvidno, bi se naša reprezentanca posebno v štafetah dobro odrezala. Tudi v ostalih točkah bi se prav dobro plasirali in bi zasedli ako že ne prvo mesto, sigurno 2. in 3. mesto. Od poedincev bi sigurno zmagala Rojetova. V panogah damskega prostega plavanja bi Jugoslavija na 100 in na 400 m zasedla 1. in 2. mesto (Roje, Župan, Godina). V damskem hrbtnem stilu nimamo sicer Nezavdalove, imeli bi pa zato 2. in 3. mesto, ker imamo najmanj štiri plavačice s časom pod 1:39 (Bulat, Wimmer, Prekuh, Lampret).
V	prsnem plavanju imamo sigurno 2. in 3. mesto s Kaliterno in Pr -kuhovo.
V	damski mešani štafeti v postavi-Prekuh ali Kaliterna, Bulat in Roje nam zmage Čehinje ne bi mogle ogrožati: Prekuh prsno 1:40.4, Bulat hrbtno 1:36.9 in Roje prosto 1: 20.6, kar da skupno 4:37.9, torej za 8 sekund bolje od Čehinj in za 18 sekund bolje od Poljakinj.
V	sprint - štafeti bi zadostovala Jadranova štafeta sama za sigurno zmago. Jugoslavija lahko postavi najmanj dve štafeti, ki bi bile boljše od Čehinj!
V	moških točkah tudi ne bi slabo odrezali. Na sprint progi bi bil sicer oster boj med Bochenskim in Matičem, vendar bi najbrže zmagal Poljak, ki plava sicer redno pod 1:03. Imeli bi pa zato 2. in 3. mesto s Se-njanovičem (1:03.8).
Na 400 m imamo sigurno 2. mesto s Senjanovičem in tretje z Ma-rovičem 5:35.
Na prsni progi je Frankovič sigurni drugi, dočim bi bila ostra borba za tretje mesto (Midžor, Fabris).
V	hrbtnem plavanju bi se borila Antoš in Wilfan za prvo mesto, oba sta plavala že pod 1:17: z Grbičem 1:20.3 nam je 3. mesto sigurno.
Štafeta 4X200 m je ravno tako sigurna kot damska inje naša reprezentančna štafeta zmožna^ doseči 10: 14, kar je več kot preveč.
Zelo oster bi bil boj v mešani štafeti in izid popolnoma negotov. Matič in Wilfan sta najmanj enakovredna Poljakom in Čehom ter bi najbrže odločil prsni plavač. Sigurno pa je, da zmore naša reprezentančna štafeta čas pod 3:50, ako je v količkaj dobri formi (1:25, 1:17, 1:03, skupno 3:45, kar bi zadostovalo dasi smo za prsnega plavača računali dosti slab čas in je tudi Wilfan zmožen, da plava v borbi znatno pod 1:17, kar je pri prvenstvu dokazal).
V	skokih je primerjava nemogoča, isto velja za waterpolo, v katerem pa se nam tudi ne bi bilo radi izredne forme Juga, bati ničesar.
* Ne računajoč skokov in water-pola bi torej dosegli od 12 točk plavanja polovico prvih mest oziroma pri ostalih točkah najmanj drugo in tretje mesto, kar bi zadostovalo za končno zmago. ' Škoda, da letos ni bilo tromatcha.
Jugoslovanski lahkoatletski savez priredi v dneh 19., 20. in 21. septembra v Zagrebu na igrišču Čoncordi-je drugi del prvenstva Jugoslavije za poedince s sledečim razporedom:
19.	septembra ob 17, uri:	tek
5000 m.
20.	septembra ob 15. uri: 1. tek
100 m semifin., 2. met krogle, 3. tek 100 m fin., 4. skok v daljino, 5. tek 200 m sf., 6. met diska prosti stil, 7. tek 400 m sf., 8. skok v višino, 9. tek 1500 m, 10. tek 110 m zapreke sf., 11. met diska grški stil, 12. tek 400 m fin., 13. štafeta 4X100 m sf.
21.	septembra ob 15. uri:	1. tek
110 m zapreke fin., 2. met kladiva, 3. tek 400 m zapreke sf., 4. tek 200 m fin., 5. troskok, 6. tek 400 m zapreke fin., 7. met kopja, 8. tek 10.000 m, 9. skok ob palici, 10. tek 800 m, 11. štafeta 4X100 m fin.
Pravo nastopa imajo tekmovalci, ki so dosegli sledeče rezultate: 100 m 11.8 sek., 200 m 24.6 sek., 400 m 56 sek., 800 m 2:10, 1500 m 4:35, 5000 m 17:40, 10.000 m 37:20, 110 m zapreke 18 sek., 400 m zapreke 65 sek., 4X100 m 48 sek., skok v višino 160 cm, skok v dalj 600 cm, skok ob palici 300 cm, troskok 1200 cm, met krogle 1150 cm, disk 3500 cm, kopje 4800 cm, kladivo 300 cm. Kdor kot prvi, drugi ali tretji ne doseže v svoji disciplini enak ali boljši rezultat od gornjega, ne dobi nagrade.
Nagrade dobijo v vsaki točki najboljši trije, naslov prvaka Jugoslavije v vsaki pa dobijo samo oni tekmovalci, ki dosežejo najmanj sledeče rezultate: 100 m 11.2, 200 m 23, 400 m 52.8, 800 m 2:05, 1500 m 4:25, 5000 m 16:45, 10.000 m 35:10, 110 m zapreke 17, 400 m zapreke 59, skok v višino 178 cm, skok v dalj 678 cm, skok ob palici 330 cm, troskok 1385 cm, krogla 1350 cm, disk 41 m, kopje 55 m, kladivo 40 m, 4X100 m 44.4.
Prijave je poslati najkasneje do 12. septembra do 12. ure na naslov tajnika Zdravka Frančiča, Zagreb, Jurišićeva 8/1 i. Upoštevajo se samo prijave, ki dospejo pravočasno in to samo pismene prijave klubov. Prijave poedincev izven kluba ali brzojavne prijave klubov ne veljajo.
Prijavnina je Din 15.— za osebo in točko. Din 60.— za štafeto za zagrebške klube, za klube izven Zagreba pa Din 30.—.
Tekališče je iz ugaskov in dolgo 435 m z 2 nedvignjenima zavojima. Tekmuje se po pravilih JLAS-a.
Kakor je razvidno iz razpisa, je način tekmovanja od lani znatno spremenjen oz. so pogoji mnogo težji. Na start so pripuščeni samo tekmovalci, ki Imajo gotov minimum, kar je gotovo pravilno, ker je na ta način izvzeta nepotrebna navlaka, ki ne spada na prvenstvo in tekmovanje samo ovira.
Zelo težki so pogoji za prvo trojico v boju za naslov prvaka in' najbrže v večini točk ne bodo razdeljene nagrade, ker ne bo dosežen minimum. Ne vemo po katerem vzorcu so bili ti. minimumi določeni, dejstvo pa je, da so v nekaterih disciplinah lažje dosegljivi kot v drugih. Tako so na pr. minimumi za 800 m, 1500 m, 110 m zapreke in skok ob palici v primeru z drugimi prenizki in jih bo lažje doseči. Nekateri rezultati so pa naravnost nerazumljivi in za naše razmere pretirani. Savez je najbrže hotel s tem dati atletom vspodbudo, da resno trenirajo in da se kolikor mogoče specijaliziralo za eno panogo in tako dosežejo vrhun-ški rezultat. To stališče je sicer pravilno in razumljivo s stališča prizadevanja saveza, da naša lahka atletika napreduje in se približa mednarodni kvaliteti, vendar se je postavil na pretirano strogo stališče. Rezultati kot so na pr. določeni za 100 m, skok v . daljavo, metu diska, posebno pa na 200 m, niso bili v Jugoslaviji doseženi že leta in leta in so radi tega pretežki. Nekateri minimumi so celo boljši od obstoječih državnih rekordov (troskok, kladivo, 4X100 metrov), kar je povsem nerazumljivo in bi se moral upoštevati ter vzeti kot bazo državni rekord. V .krogli in disku ter v skoku v višino imamo v Jugoslaviji v dr. Narančiču oz. Buratoviču atleta, ki zamoreta doseči rezultat izpod minima, biti pa morata v najboljši formi.
Z ozirom na gornje smemo računati, da se bo podelil naslov prvaka oz. nagrade le v sledečih disciplinah: 400 m. 800 m. 1500 m. ItO ih zapreke, skoku ob palici in v krogli, dočim je verjetno, da bodo mogoče na 400 m zapreke, teku na 10 km, skoku v višino in v metu diska posamezniki dosegli minimum. V ostalih disciplinah je pa to skoroda izključeno, ali pa bodo morali padati rekordi kot rasejo gobe po dežju.
V koliko smo se zmotili, bo pokazalo tekmovanje samo.
Pregled letošnjih juniorskih tekem za pokal SK Ilirije
RESTAVRACIJA
SLON
LJUBLJANA
Shajališče vseh domačih in tujih športnikov! — Izborna kuhinja! - Izbrana vina! Zmerne cene!
Predpreteklo nedeljo so bile zaključene juniorske tekme za prehodni pokal SK Ilirije. Te tekme se ponavljajo od leta 1925, letos torej šesto leto. Prva leta se jih je udeleževalo malo klubov, nato pa so postale med doraščajočo mladino nadvse priljubljene in štejejo vsako leto več udeležencev. Rekord v tem pogledu je bil dosežen lani. ko je tekmovalo za pokal 17 moštev. Letos se je udeleževalo tekmovanja 15 moštev ali približno 200 juniorjev v starosti 16 do 18 let. SK Ilirija skrbi ob sodelovanju udeleženih klubov in sodniške sekcije za dobro in točno organizacijo, tako da do sporov, protestov in nezadovoljstva v teh turnirjih skoro nikoli ne pride.
Zadnja leta se udeležujejo turnirjev poleg mnogoštevilnih ljubljanskih moštev tudi večji izvenljubljanski klubi, zlasti mariborski. Na ta način se je tekmovanje za preh. pokal SK Ilirije samo od sebe razvilo v neofi-cijelno juniorsko prvenstvo Slovenije.
Zmagovalci v vseh dosedanjih turnirjih so bili juniorji SK Ilirije. To je razumljivo, kajti skrb za vzgojo naraščaja je bila pri Iliriji vedno večja in bolj smotrena kot pri drugih naših klubih in temu je v prvi vrsti pripisovati dominanten položaj SK Ilirije v slovenskem nogometnem športu. Ostali naši serijozni - klubi slede zadnja leta v tem Iliriji. Juniorska tekmovanja' so jim dala za to neposredno pobudo. Zmaga belo-ze-
lenih juniorjev, ki je bila prva leta kaj lahka, postaja vsako leto težja, ker imajo danes že tudi drugi klubi močne in dobro izvežbane juniorske garniture. V letošnjih tekmah velja to med ljubljanskimi klubi posebno za SK Svobodo, ki je postavila telesno najmočnejše moštvo, nadalje za ŽSK Hermes in SK Grafiko. Ponovno je treba omeniti tudi juniorje SK Mladike, ki so presenetili s svojo tehnično že zelo zrelo igro; da se niso plasirali boljše, je pripisovati samo temu, da so fizično preveč zaostajali za ostalimi resnimi tekmeci. V mariborski juniorski _skupini so letos drugič zmagali Železničarji;
■ v vseh štirih tekmah so pokazali zre-! lo. nadvse požrtvovalno igro, zdru-; ženo s solidnim tehničnim znanjem. Juniorji SSK Maribora so letos nekoliko popustili, zato pa so pokazali juniorji Rapida nepričakovano velik napredek.
Juniorski prvak Slovenije SK Ilirija je odigral letošnje tekme z naslednjim moštvom:
Kervina — Moljk, Zorman — Belak, Lombar, Šavs — Kos (Urbančič), Pogačnik (Grüntal). Lah 1. Žitnik. Rihtar.
V tem moštvu, ki je po vigra-nosti, taktičnemu znanju in po fizični kondiciji očividno nadkriljevalo ostala moštva, nista popolnoma odgovarjala branilca, zato pa je bila zelo solidna krilska vrsta. Napadalna vrsta J je podala v nekaterih tekmah vzor-> no kombinacijsko igro. najprodorneJ-
šesja igralca je imela v Pogačniku, halfu I. moštva. Vratar Kervina je zanesljiv, pa morda le malo preveč flegmatičen igralec.
V naslednjem podamo pregled vseh letošnjih pokalnih tekem:
I.	kolo: Ilirija ILMars II 3:0, Ilirija 1:Jadran 12:0, Korotan:Hermes II 7:1, Svoboda:Reka 4:1, Hermes :Mars I 4:1, Qrafika:Mladika 3:2.
II.	kolo: Svoboda:Grafika 6:1, Ilirija II:Korotan 3:2, Ilirija I Hermes I 5:0.
III.	kolo: Ilirija LSvoboda 3:2, Ilirija I:Ilirija II 4:0.
Maribor: Železničar:Maribor 5:1, Rapid fMaribor 2:0, Železničar .-Rapid 1:0.
Finale: Ilirija:Železničar v Mariboru 3:2, Ilirija:Železničar v Ljubljani 3:2.
Slično kot lani so se vršile letos za ljubljanske klube, ki so izpadli že v h kolu in ki so odigrali v celem torej samo eno tekmo, še posebne tekme za utešno darilo (nogometno žogo). Med konkurenti za to darilo je bila gotovo najboljša Mladika, ki je pa v finalu podlegla srečnejšemu Marsu. Rezultati utešnega tekmovanja se glase:
I.	kolo: Reka:Mars II 3:1, Mars I:Jadran 3:1, Mladika:Hermes II 3:1.
II.	kolo: Mladika:Reka 3:2.
Finale: Mars LMladika 4:3.
Objave
SALDA-KONTE - ŠTRACE JOURNALE - ŠOLSKE ZVEZKE MAPE - ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE
PREJ
K. T. D.
V LJUBLJANI, KOPITARJEVA UL. 6 II. NADSTROPJE
Nogomet
Za blagajnu ZNP-a.
(Od našega dopisnika.)
Za 31. augusta odredio je ZNP prvorazrednim momčadima, da igraju prijateljske utakmice za blagajnu ZNP-a. U posljednje vrijeme, rijetko koja odluka ZNP-a ima sreću da se u cijelosti realizuje, pa tako i ovoga puta. Odredjeni su svi 1. raz. klubovi, medjutim odjednoć diže glas »Concordia«, da ona ne može nastupiti, zbog skorog državnog prvenstva. Treba čuvati igrače! Čudno za ZNP ne može igrati, ali za svoj račun može, i tako će igrati sa Amerikancima prije državnog prvenstva. Amerikanci će milovati Ćoncordiji-ne igraće, i ne prijeti prema tome nikakova opasnost da će biti koji blesiran.
Zbog uvaženja otkaza sa strane »Concordije«, pao je i interes za te utakmice. Klubovi nisu poslali svoje I. momčadi, već su nastupile znatne rezerve, što je mnogo štetilo interesima ZNP-a.
SK Ilirija (načelšfvena seja dne 26. avgusta). Sprejelo se je sledeče nove člane: Presinger Adolf, Ančik Franc, Dolenc Jože, Pogačnik Teodor. Iz članstva se črta g. Jože Ravnikar ml. Članstvo se opozarja, da je članarino za 11. semester plačati najkasneje do 30. septembra, sicer se bo neplačnike črtalo iz članstva, članarino je plačati ali po položnici na naš čekovni račun št 11.782 (Din 41 za semester) ali pa pri blagajni kopališča. Isto velja za naraščaj vseh sekcij, ki mora poravnati do 30. septembra vso zaostalo članarino pri svojih sekcijskih načelnikih. Z 31. t. ni. so ukinjene vse članske ugodnosti za članstvo in naraščaj, ki je v zaostanku s članarino. — Glavni tajnik.
OTO
vse potrebščine: plošče, papirje Fotogen, Agfa, Mimosa, Ilford, Herzog, Satrap i t. d. v drogeriji
tANITAS
Ljubljana,
Dunajska cesta št. 5 in Celje
Sirite „Športni list“!
Sokol :Šparta
i u dosadnoj igri pobijedila je Šparta sa 1:0.
Grafičar:Croatia 5:3.
Igra bila je sa obiju strana živa. a osjećala se znatna premoć »Grafičara«.
Hašk: Viktorija 1:3.
Iako obe momčadi nisu nastupile kompletne igre je bila zanimiva i puna elana. Laka premoč Viktorije izražena je i u gotovima.
Gradjanski:Željezničar 3:2.
Željezničar nastupa kompletan, Gradjanski sa rezervama. Igra u si rovom tonu, sudac isključuje u II. pol. jednog igrača od Želj, dočim dozvoljava surovost Gradj. što se neugodno doimlje publike. Zbog toga ne iznenadjuje rezultat.
Kolesarstvo
Zvezdna dirka v Ljubljano.
Triglavski pododbor Koturaške-ga saveza kraljevine Jugoslavije je priredil včeraj ob priliki otvoritve lovske in šumarske razstave veliko ! ! skupinsko zvezdno dirko v Ljublja-! no. Prireditev je bila prva te vrste v J naši državi in je sijajno uspela tako, i da namerava Triglavski pododbor še večkrat razpisati enake prireditve.
Klasificiralo se je po številu članov, doseženem času, kakovosti pro-I ge in oddaljenosti od Ljubljane. —
: Uspehi so bili:
j L Kol. klub Zagorje ob Savi(55 j km) 1 :44, 2. Kol. klub Novomesto (72) 2:54, 3.- SK Bratstvo Jesenice (62) 2:1/. 4. Kol. klub Ribnica (50) (50) 1:29, 5. Motokl. Ilirija (30) 1:09,
6. Kol. klub Celje (50) 1:49, 7. SK Disk Domžale (15) 31 min.
Kolesarskim krogom: Uredništvo doslej žal še nima dopisnikov iz vrst kolesarjev, stremi pa za tem, da upošteva in propagira tudi kolesarstvo in objavlja tovrstne članke na razpoložljivem prostoru. Radi tega vabimo kolesarske strokovnjake in de- I
lavce k dopisovanju v Športni list. Rokopise je pošiljati na naslov. Uredništvo Športnega lista, tiskarna Slovenija, Wolfova ulica 1.
Razne vesti
SK Disk v.Domžalah proslavi 6. in 7. sept. desetletnico obstoja.
Nepotrebne nogom, »počitnice«
je odredil .INS od 25. avg. do 6. septembra — menda samo zato, da imamo vendarle tudi mi počitnice. Drugod se sredi avg. pričenja jesenska sezona.
Ljubljanska sekcija ZNS ne bo
delegirala k nogom, tekmam Primorja več svojih sodnikov, temveč sodnike drugih sekcij na stroške Primorja. Vzrok za to odločitev sekcije je iskati v zadnjih nekvalificiranih javnih napadih nogometašev Primorja na sekcijo in na posamezne sodnike in pa v tem, da ljubljanski sodniki odklanjajo vodstvo tekem Primorja, ker so neprestano izpostavljeni izpadom notorično nediscipliniranih igralcev in članov tega kluba, LNP pa proti temu noče nastopiti.
SK Elan v Novem mestu igra 7. t. m. s seniorskim moštvom SK Ilirije.
SK Bled namerava 7. in 8. t. m. prirediti večje športne prireditve kot zaključek gorenj, nog. prvenstva.
Ilirija:Villacher Sportverein 8. t. m. Ilirija je sprejela ponudbo VSV za tekmo v Ljubljani na praznik 8. t. m. Ni izključeno, da bo gostoval 7. in 8. t. m. v Ljubljani tudi celovški Athletik SK, torej oba trenotno najmočnejša koroška kluba. V tem primeru bo aranžirala Ilirija tekme skupno s Hermesom ali z Grafiko.
Zanimiv nogometni proces.
Nedavno je sodišče v Liegen (Belgija) obravnavalo v tretji in zadnji instanci zanimiv nogometni slučaj. Končnovljevna razsodba je važna tudi za naše prilike. Neki napadalec je pri tekmi nehote poškodoval nasprotnega vratarja, sodnija pa se je ex officio zavzela za stvar in posadila napadalca na zatožno klop. Državni pravdnik je dvakrat vložil proti oprostilnemu izreku sodišča priziv in je zahteval revizijo procesa. Tretja instanca je nato igralca oprostila vsake krivde z motivacijo: »Ako so pri tekmi sodnik in stranska sodnika naziranja, da je igra potekla v redu, ni nobenega vzroka za sodnijsko postopanje.
Prepir glede »startnega aparata«
Pri nas je stratni aparat nepoznan. V drugih državah se ga pa večkrat uporablja: obstoja iz deske, na kateri sta pritrjeni dve premakljivi steni, od katerih se tekač na startu odžene.
V mnogih državah so se merodajni krogi izrekli proti uporabi startnega aparata. Motivacija pa prezre gotove točke, ki so vredne uvaževa-nja. Namen startnih jamic, kakor tudi aparata je, da dajo nogi tekača pri prvem koraku potrebno oporo.
Pri vsaki sprotni prireditvi je bistveno, da tekmujejo vsi nastopajoči pod enakimi pogoji. Ako je na kaki točki veliko število tekmovalcev, je treba včasih deset ali več zaporednih predtekov na istih progah. Tekači prvih predtekov si lahko izkopljejo odgovarjajoče in uporabne jamice, naslednji tekmovalci pa imajo radi razkopanega tla postopoma vedno manjšo možnost, da si zgrade pravilne fiksne jamice. Povse drugače je pa pri uporabi startnih aparatov, ki so pritrjeni in se dajo poljubno po meri in navadi tekača prestaviti. Ti aparati nudijo torej garancijo, da se izvrši start za vse tekmovalce pod enakimi pogoji in da se vrhu tega tudi ne kvari tekališča.
Športni doktorat v Italiji.
Italijanska vlada zelo podpira športno gibanje in je za novi stadion poleg Rima—Foro Mussolini, votira-la 70 milijonov lir. Posebno važnost pa se polaga na vzgojitev akademsko naobraženih športnih učiteljev. Academia Fascista di 'Educazione Fi-sica podeli po dveletnem tečaju športni doktorat (la laurea di dotto-re in scienze aplicate alla educazione fisica).
Radi praznika izide prihodnja številka v torek 9. t. m.
Iče ni suite — joe!
Našim lahkoatletom gotovo ne bo škodovalo par besed japonščine in kitajščine.
Sport je zavzel v zadnjem času naravnost ogromen razmah. Vsi narodi posvečajo sportu veliko zanimanje in v jezikovnem kaosu, ko se snidejo atleti z raznih delov sveta je potrebno, da obvladajo atleti vsaj nekatere drobtinice športnih povelj, katere nujno potrebujejo. Ravno sedaj so v Evropi gostje iz daljnega vzhoda in slučaj lahko nanese, da bo tudi kak slovenski atlet zašel v deželo vzhajajočega sobica. Da pa ne bo prišel v zadrego glede startnega povelja, ki se pri nas glasi: Na mesta — pozor — zdaj, hočemo termi odpomoči. V japonščini se glasi komanda: Iče ni suite — joe, v kitajščini pa: King kang hau — ibe!
Sedaj lahko naši atleti mirne duše potujejo na vzhod in ne bodo nikjer obsedeli, vsaj na startu ne.
Deset zapovedi treninga.
Svoj čas smo pisali o športu kot vzgojitelju in da bi morala dotična navodila viseti v vsaki klubovi sobi in na vsakem vežbališču. Danes prinašamo deset zapovedi treninga, sestavljene od enega najodličnejših športnikov.
1.	Prvi trening pomeni popolno usmerjenje načina življenja s ciljem vrhunskega uspeha. Z vajo se mora doseči oziroma ohraniti harmonično oblikovanje telesa.
2.	Vsako treniranje se sme začeti šele dve uri po jedi, ker zahteva prebavno delo zadostno množino krvi
v prebavnih organih katera kri torej za mišice ne pride v poštev. Na drugi strani pa povzroči iz istega vzroka predčasno delo mišic prebavna motenja in zmanjšanje delazmož-nosti.
3.	Pri prehrani pazi na to, da se načeloma ogibaš preobilne jedi; tudi prebavni organi hočejo imeti svoje odmore, da počivajo.
4.	Načeloma se ogibaj alkohola: on vpliva mrtvilno na živčni sistem, ludi nikotin zmanjšuje uspehe. Pij vodo s pridatkom sadnega soka, ne premrzlo, v majhnih požirkih; omeji uživanje kave, čaja in vsake pijače, ki vsebuje ogljikovo kislino.
5.	Predpogoj smotrenega treninga je osemurno spanje kot najkrajši počitek. Najboljše je spanje pred polnočjo.
6.	Vaja telesa tvori temelj za vsak specialni trening in je važnejša kot pretirano tehniško likanje. Posebno važnost polagaj na kondicijski trening; šele ta ustvari predpogoje za uspešno športno delovanje.
7.	Specialni športni trening nam potem pridobi taktične in tehniške sposobnosti; oboje je prirojeno in zavisi od gotovih talentov, vendar pa zamoreta izkušen učitelj in napredujoča tekmovalna skušnja oboje nadalje izpopolnjevati.
8.	Telesni »fit« (da smo v dobri formi itd.) ostane zmeraj pravi temelj vseh športnih uspehov. Kolikor ti pripušča tvoj poklic in tvoj čas, živi tako, da boš vedno »fit«; borba in uspeh te moreta zmeraj veseliti.
9.	Da prideš v formo, je potre-
ben vsaj dva- do trimesečni predtre-ning z več dnevi treniranja na teden. Dva meseca pred tekmo prični s trajnim dviganjem dela. Pazi pa, cia ne boš preveč treniral, kar je prav tako slabo ali pa še bolj kot če premalo treniraš:	dovajanje in poraba
snovi moreta biti v tem času enaka.
10.	Moralična in telesna usposobljenost zavisi v prvi vrsti od telescih predpogojev. Zavest zmage in upanje na zmago ima samo oni športnik, ki ve, da je njegovo telo na višku delazmožnosti. Pojdi torej šele tedaj na tekmo, kadar čutiš, da si telesno in duševno sposoben za to, da si v vsakem oziru »fit«.
Če se boš ravnal po teh desetih zapovedih, boš postal dober športnik. sam sebi in drugim v veselje in ponos.
Za zimske olimpijske igre leta 1932 v Lake Placidu je določen sledeči program:
28.	jan.: Svečana otvoritev, hitrostno drsanje na 5000 m, hockey.
29.	jan.: Hitrostno drsanje 1500 metrov, 10.000 m predteki, hockey.
30.	jan.: Smuško tekmovanje na 50 km, hitrostno drsanje na 10.000 m in finale, hockey, Skijöring.
31.	jan.:	Prosto, Skijöring in
hockey.
1.	ferb.: Bob z 2 os., predteki, umetno drsanje — gospodje, šolsko in prosto, hockey.
2.	febr.: Bob z 2 os., umetno drsanje dam, šolsko in prosto, hockey.
3.	febr.: Smuški tek na 18 km, umetno drsanje, pari.
4.	febr.: Bob s 4 os. predtekm. Smuški skoki v kombiniranem tekmovanju, hockey.
5.	febr.: Bob s 4. os. Smuški skoki. Hockey.
6.	febr.: Skeleton, hockey.
Zakjučne ceremonije — razdelitev kolajn in diplom.
Program obsega 18 tekem v ho-ckeyu. Skakalnica je zgrajena za skoke do 70 m, leži 600 m nad morjem, na mostu je široka 5 m, doskok pa začenja z 10 m širjave in doseže pri izteku 30 m. Zalet je dolg 18.5 m, doskok 114.5 m, iztek 84 m. Zalet ima 33", doskok 39". Kakor znano je zalet zgrajen umetno iz lesenega
ogrodja.	.
Za evropske športnike se predvideva 500 dolarjev po osebi (ca. 27 tisoč Din) stroškov, vsota, ki izgleda za naše prilike skoro nedosegljiva ter naj bi predstavljala že vsoto nastalo po danih ugodnostih, ki jih upajo doseči Amerikanci pa Evropejce. Amerikanci apelirajo na Evropejce, češ, da je moralna dolžnost Evropejcev, udeležiti se prve olimpijade ki se vrši v Ameriki. Ker so se Amerikanci številno udeležili evropskih olimpijad.
Jugoslovani v Los Angelesu so ustanovili posebni odbor, ki naj pripravi kolikor mogoče udobnosti m razvedrila športnikom, ki se udeleže zimske olimpijade iz domovine. Za vse športnike se računa 5—6 tedensko bivanje v Ameriki, v katerem času naj bi se tudi ogledalo najvažnejše industrijske in gospodarske centre Amerike.
Za Jugoslavijo predstavlja ves ta program veliko skrb, kako zbrati potrebna sredstva in omogočiti dostojno reprezentanco našega zimskega sporta na Olimpijadi.
Mednarodni zimski programi v zimi 1. 1930/31.
Mednarodna smuška federacija je notirala do sedaj sledeče mednarodne prireditve v zimi 1930/3L
Jugoslov. zimskosportski Savez
od 29. januarja do 3. februarja na Bledu-Bohinju.	j 01.	,
Federation Franeaise de Ski oü 4. do 8. februarja v Villard-de-Laus (Iscrc).
Deutscher Ski-Verband: 13.—16. februarja v Oberhof Eisine tekme.
Ski Club of Great Britain: 19. do 22. februarja v Mürren, Švica, risi-ne tekme v smuku in slalomu.
Norges Skiforbund: Holmenkoll-
ske tekme 28. febr do 1. marca, 50 km tekma ali 26. februarja ah —
marca.	. ^
Vesti iz F. I. S-e.
Norges Skiforbund je izbral novega predsednika v osebi Hauptmann Olaf Helset v Oslo.
Ustanovil se je in prijavil v Federacijo Nederlandsche Ski Vereinigung v Utrechtu, ki je začasno sprejet. —
Federacija izda predavanje stotnika Oestgarda o oceni smuških skokov v posebni brošuri, ki bo v kratkem razposlana vsem včlanjenim savezom.
Vesti iz drsalne federacije.
Federacija je črtala Litavski drsalni savez iz svojega članstva.
Vsi naconalni savezi morajo javiti do L oktobra osebe, ki pridejo kot mednarodni drsalni sodniki v vpoštev.
MARIBORSKI ZIMSKO-SPORTNI PODSAVEZ.
Seja ožjega odbora v četrtek 4. septembra ob 20. uri v restavraciji »Orel v Mariboru, II. nadstropje. Dnevni red: L Izredna gl. skupščina JZSS 14. septembra v Ljubljani. 2. Priprave za občni zbor podsaveza MZSP, ki se vrši 18. okt. ob 20.30 v Mariboru. 3. Slučajnosti.
Odbornike pozivamo, da se udeleže te seje, a člane, da razmišljajo o našem bodočem delu ter pošiljajo pravočasno predloge.
Tajnik MZSP.
Kulturni boj duhovnov-sportnikov.
Slušateljem katoliške teološke akademije na Bavarskem je bilo do pred kratkim dovoljena gojitev sporta le v predpisanih oblekah akademije. Slušatelji so mogli gojiti lahko atletiko le v promenadni obleki ter so jim pri nogometu neusmiljeno opletali škrici njihovih črnih površnikov. Končno so se temu nehigije-ničnemu predpisu uprli in so se ostentativno pojavili k predpisanim športnim vajam v športnem dresu, kakor je to splošno v navadi. Posledica je bila, da so se vrstile razne disciplinarne preiskave in kazni, končno pa je moralo vodstvo šole vendar popustiti in je radi pozornosti, ki jo je zadeva vzbudila v javnosti, morala sprejeti zahtevo današnje dobe.
Kopanje in plavanje v javnosti dostopnih vodah, oz. kopališčih pa ostane slušateljem slejkoprej prepovedano, dovoljene so jim le prhe.
Drago Ulaga:
O bistvu sporta!
AH je sport le moda?
Sport ni dete našega časa, ni otrok mode, temveč je kulturni pojav, ki je v organski zvezi z vsem ; ostalim življenjem. Ce pomislimo, da je nogomet prastara kitajska igra — ali, da so praznovali Urki olimpijske igre že pred 2700 leti, tedaj nam bo jasno, da športno gibanje ni prav nič novega. Veliki vzgojitelji vseh časov so naglaševali vzgojni pomen sport-ne igre in borbe, ki ustvarja značaj-I nega in pogumnega človeka. Plato, ; veliki filozof starega veka se je nekoč izrazil, da to kar vzgajamo ni duša, tudi ne telo, temveč človek. In če hočemo vzgajati človeka, tedaj moramo vzgajati oboje (dušo in telo) istočasno. Isti filozof je bil tudi prvi, ki je v svoji knjigi o idealni državi postavil zahtevo, da mora biti v šolah vsak dan po ena ura telovadbe. Zanimivo, da zahtevajo dnevno telovadno uro tudi sodobni vzgojitelji. — V Platonu najdemo vse, kar bi bilo še danes važno za pravilno vzgojo. On se jasno za,veda različnosti vzgoje pri moškem in pri ženski, poudarja važnost ritmične gimnastike kakor tudi vsestranost v telesnih vajah in zahteva, da predpiše država vsaki šoli telovadišče pod milim nebom in pod streho, t. j. letno igrišče in telovadnico. Po njigovih načelih naj bi se pričel pouk v znanostih šele v desetem letu, do desetega leta pa naj bi se vzgajala mladina le s športnimi igrami. Iz povedanega vidimo, da je igral sport že v starih časih važno in odlično vlogo — in to pri narodu, ki nam je zapustil visoko kulturo.
Ce pomislimo na pedagoge novejše dobe, zasledimo tudi pri njih zahtevo po vsestranski vzgoji. Slovanski pedagog Jan Komensky predvideva v svojem dnevnem načrtu tudi uro za igre zato, »da bo duh sposobnejši za študij« — kakor pravi. I Isto opazimo pri angl. zdravniku in ! pedagogu John Locke-ju in zla-
PIVOVARNA
„UNION“
LJUBLJANA
Delniška družba
Brzojavi:
Pivovarna „Union“ Ljubljana Telefon 2310, 2311
Podružna pivovarna Maribor
Brzojavi:
Pivovarna „Union“ Maribor Telefon st. 23
Priporoča svoje izborne izdelke: Svetlo in črno eksportno pivo v sodcih in steklenicah - Pekovski kvas (drože) - Čisto rafinirano žganje
sti pri Rousseau-ju, ki je važen mejnik na polju vzgoje. Njegov ideal ni bilo tako zvano »pridno« dete, ki ves dan sedi v kotu in, ki nikdar ne ječ temveč zdravo, veselo dete, ki se rado giblje pod milim nebom.
Švicarski pedagog Pestalozzi, ki je povsodi iskal elementarnosti, je tudi v telesnih vajah izumil »proste vaje«. Imenoval jih je »Gelenksübungen«. Njegov namen je bil, da bi vadil osnovno gibanje, ki bi naj bilo nekaka osnovna šola telesnega kretanja. Herbart, znanitelj vzgoje k značajnosti, govori že določno o vzgojnem pomenu igre sporta in telovadbe, ko pravi: Mladina naj se igra in vežba; v igri najde sprošče-nje in poglobitev, v igri se vadi odločnosti, krepi voljo in se vzgaja k obvladanju.
Z vsem tem pripovedovanjem od Platona do Herbarta nismo hoteli podati nikakega razvoja telesnih vaj, pač pa smo hoteli podkrepiti uvodno besedo: Sport ni otrok mode, temveč je stvar, s katero so se bavili misleci vseh časov.
Sport je star, da, prastar! Zakaj vsak človek se narodi kot nebogljeno bitje, ki se mora uriti in vaditi. Le pomislimo na enoletno dete, ki skuša obstati na nogah. Kako neumorno vadi! Koliko veselja ima, ko naredi prve korake! Kako se ta priprosta vaja stopnjuje do teka, do plezanja, do igre! In kdo se v svoji mladosti ni igral? Da, sport je star kakor človeštvo, izpreminjajo se le njegove oblike. Bili so časi, ko so mu pripisovali važno vlogo, bili pa so tudi časi, ko so ga gojili le nezavedno.
Vzgoja telesa?
Preden se poglobimo v bistvo športa, se nam zdi potrebno, da povemo osnovne misli o vzgoji in pa o objektu vzgoje, t. j. o človeku.
Ni naš namen, da bi vzgajali telo. Lahko ga negujemo, kakor negujemo živali in rastline, vzgajati ga pa ne moremo, ker pojmujemo vzgojo duhovno. In tudi celotnega človek« pojmujemo duhovno, zakaj vse ono, kar je na njem vidnega in čutnega, vse to ?e le izraz duše, kakor je iz' rečena beseda izraz gotovega pojma. Ako še poudarimo, da gre začetek vsega mišljenja in čutenja po poti preko telesa do duše, — in nasprotno, da gre vsak izraz življenja in udejstvovanja po poti iz duše preko telesa, potem nam bo jasno, da ni točna vsakdana ločitev vzgoje v telesno in v duševno. Vzgoja je torej le ena in ta se bavi z enoto osebnosti, t. j. s psihofizičnim bitjem, s-človekom.
Res pa je, da so sredstva vzgoje različna: eno med temi sredstvi so tudi telesne vaje.
(Nadaljevanje sledi.)
Športni duh — prva dolžnost nogometaša.
Pri naših nogometaših se je razpasla v zadnjem času čudna navada, da spremljajo vsako sodnikovo odločitev z gotovimi gestami (z roko pokažejo na čelo in podobne stvari). Teh gest nikakor ne zakrivajo in hočejo soigralcem in gledalcem javno pokazati, da se jim ne zdi sodnik pri pravi pameti, oz. da je več ali manj omejen.
Največji vzgojni moment sporta je pač ta, da zahteva od športnika tudi v najostrejši borbi samozataje-vanje in obvladanje svojih čustev ali z drugimi besedami — športno obnašanje.
Sodnik mora biti v takem slučaju nepopustljiv. Vrhovna instanca v nogometnih pravilih, International Board je na svojem zadnjem zasedanju odločila v gornjem pogledu sledeče : »Nobeden igralec ni upravičen, da z gesto ali besedo pokaže, da se ne strinja s sodnikovo odločbo. Prestopek proti tej določbi mora sodnik smatrati in obravnavati kot nešportno in nekvalificirano vedenje.«
Sodnik postopa torej napram takim igralcem, kakršen je pač njihov prestopek z opominom ali izključitvijo. Dosedaj je bilo to sodniku dovoljeno, sedaj pa je glasom pravila primoran da tako postopa.