Sedem let Solskega radia Že nekaj lct prištevamo tudi radio med najmodernejše učne pripomočke novc šole. V mnogih državah je radio obvezno uvedeni učni pripomoček, in nujna posledica tega ukrepa je, da ima prav vsaka šola svoj radio aparat. Tudi naše stremljenje mora iti za tem; kajti ko bo pri nas imela vsaka šola svoj radio, takrat bodo tudi našc šolske oddaje dosegle ono višino, ki je taki ustanovi nujno potrebna. Toda kljub skromnim začetkom so naše šolske oddaje v teku let žele večkrat prav lepa priznanja in pohvale. In sedaj, ko mineva že sedmo leto šolskega radia je prav in potrebno, da se ozremo nekoliko v preteklost, pregledamo izvršeno delo in sestavimo tudi program za bližnjo bodočnost. Na pobudo Prosvetne zveze, takratne lastnice radio - postaje in s pristankom kraljevske banske uprave, je bil pri sekciji JUU 1. 1931. osnovan poseben odsek, ki mu je bila poverjena naloga voditi vse priprave in skrbeti za šolske oddaje. Po resnih predpripravah je »kukavica« v ljublj. študiu prvič zakukala v sporočilo šolski mladini, da se začenja tudi zanjo nova doba, ko bo lahko pred radio - aparatom poslušala mnogo poučnega, zanimivega in zabavnega. Res skromni so bili začetki, kajti le malo šol je imelo svoje aparate, toda prav uvedba šolskih ur je dala pobudo, da je marsikatera šola nabavila svoj aparat, najvcč pa so pripomogli k uspehu in popularizaciji šolskih oddaj oni upravitelji in učitelji, ki so dali svoje radio-aparate na razpolago, da je smela mladina poslušati njej namenjene oddaje. Tedensko sta prirejeni le dve šolski uri, toda kljub temu pomenja to lctno povprečno 65 oddaj za šolsko mladino. In v sedmih letih je »kukavica« oznanjala že 455 krat tudi šolam njihove ure. Res veliko je to število, a še pestrejša vsebina raznih oddaj. Vrstila so se predavanja, šolski nastopi, reportaže in pokrajinske oddaje, slušne igre in glasbene produkcije, dvogovori, proslave in razgovori z učenci, vse, prav vse je poskušal odbor, da bi dvignil pestrost oddaj, ki so namenjcne šolski mladini, za katero je treba izbirati izmed dobrega vedno le najboljše. Če se pa to ni vedno posrečilo, je treba upoštevati dobro voljo, ki je vedno obstojala in tudi pripravljenost ustreči vsaki upravičeni pritožbi. Da bi odbor čim laže upošteval želje malih poslušalcev, je bilo uvedeno tudi dopisovanje, a vsako leto ob začctku šolc je bilo učiteljstvo pozvano k sodelovanju, in prav učiteljstvo je s svojim marljivim delom poleg ostalih sodelavcev največ pripomoglo k dvigu te velevažne ustanove. Nastane tudi vprašanje upravičenosti obstoja šolskega radia. Po točnih poročilih ima približno 250 šol priliko poslušati šolske oddajc. Vsekakor lepo število, vendar je to komaj dobra četrtina vsch šol v Sloveniji. Ce suponiramo še dejstvo, da nima menda niti ena meščanska in ne srednja šola radio - aparata, tedaj vidimo, da nam še mnogo manjka. Spopolnitcv šolskih oddaj je v interesu našega šolstva res nujno potrebna, toda misliti je treba predvsem na zvišanje števila radio - aparatov. Če bi imele poleg vseh ljudskih šol tudi srednje in meščanske šole svoje aparate, tedaj bi sc lahko mislilo na posebne oddaje za ljudsko, za nižjo in za višjo srednjo šolo. To pa je stvar bodočnosti in vprašanje naše delavnosti in tudi prizadevanja za spopolnitev šolskega radia, ki naj ne služi samo šoli, marveč postane, kot je to njegov namen, tudi najvažnejši faktor narodnega izobraževanja. Kljub mnogim težkočam se je ta, za modernizacijo našega šolstva zelo važna ustanova vzdržala že sedem let in se je v primeri s skromnimi začetki zelo dvignila, a ne iz lastnih sredstcv, marveč s podporo kr. banske uprave in radio-postaje. Da se bo pa mogla v bodoče spopolnjevati še nadalje in se dvigati čim višje, je odvisno le od tega, kako bo učiteljstvo razumelo in delalo za popolno uresničenje apela. Vsaka šola imej svoj radio - aparat.