PO STABILIZACUSKIH UKREPIH Ugodnosti za izvoznike, zadrege za obrtnike Ob najnovejšlh ukreplh zvezne skupščine In zveznega tzvršnega sveta na področju gospodarske stabllizadje smo obiskati nekaj delovnih organizacij v našl občlnl. Vprašall smo, kako odmevafo ukrepi v tamkajšnjih delovnih okolfih in kako Jih sprejemajo. Na podlagi večine odgovorov lahko ugotovlmo, da jlh v gospodarstvu sprejemajo ugodno. Zaskrbljeril so v glavnem le tam, kjer /e njlhova dejavnost bolj kot drugod odvisna od uvoza. Sicer pa poglejmo, s kaj pravifo.? > Henrik Odlazek, Kartonažna tovarna: Spodbudeza povečan izvoz Stabilizacijski ukrepi so nas doleteli v času, ko se ukvarjamo z vrsto proble-. mov, in zato le-te še potencirajo. Upada . namreč povpraševahje po papimati em-balaži, slabša se oskrba z repromateria-lom, okoliščine so nam prav letos »od-prle« novo investicijo. Razumljivo je, da y ta^dh okoliščinah dokaj težko ohranja-jo likvldnost. Devalvacija bo zagotovo spodbudnp vplivala nanaš izvoz. To je za nas zelo pomembno, kajti izvoznih načrtov ni-smo izpolnili. Tuji kupci so namreč pre-" Ukrepi zadeialo vsakogar Predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Ljubljana Center je takoj ob sprejetju novih ukrepov zveznega izvršne-ga sveta, ki naj zagotove uresničevanje gospodarske stabilizacije, poslalo poziv vsem osnovnim organizacijam, naj naloge nemudoma začno uresničevati v sleher-nem kolektlvu. Predsedstvo poudarja, da je skrajni čas, da v praksi dosežemo dosledno spoštova-nje dogovorjenih usmeritev, da bodo bre-mena stabilizacije gospodarsko enako-memo porazdeljena znotraj kolektivoV kot tudi v družbi kot celoti, skladno s pravica-mi; odgovornostmi in obveznostmi posa-meznika. Ne le prizadevatl, tudi boriti se moramcf, da bomo vsak dinar pravilno na-ložili in uporabili. V sedanjih gospodarskih razmerah se moramo odločno boriti proti lažni solidar-nosti ob raznih deformacijah. Zato si je treba prizadevati, da bodo ukrepe upošte-vali prav vsi. . Ob teh ukrepih pa predsedstvo občin-skega sindikata poziva tudi k dosledni skrbi za solidarnost do delavcev, ki živijo v težkih socialnih razmerah. j.p. cej odlagali z pdpiranjem akreditivov, pričakujoč verjetno kakšnih ugodnosti. No, moram pa feči, da ta pozitiven uči^ nek devalvacije precej izgubi na teži, ker vemo, da bomo zato ob delizvozne stimulacije. Kar zadeva naše ehergetske bilance, upamo, da bosta.Valkarton in Lepenka,-ki kurita mazut, le dobila dovolj tega kuriva. 'Vsekakor je treba storiti vse, da proizvodnja ne bi stala, kot je že. Problemi se napovedujejo tudi - kar zadeva pptrošnjo goriv - zaradi poveča-nih. prizadevanj na področju prodaje. V povečano aktivnost nas silijo razmere na trgu, omejevalninkrepi pa zahtevajo za 20 oziroma za 40 odstotkov manjšo porabo. Ljubo Tomič, Kompas: Ukrepi nas niso presenetili Ukrepi zveznega izvršnega sveta nas pravzaprav niso preveč presenetili. Že dalj časa smo spreminjali sestavo naše dejavnosti: zmanjševali smo turistična potovanja naših državljanov na Zahod in krepili izvozni tuiizem. Menim, da ukrepi v tem pogledu ne bodo bistveno. vplivali na našo dejavnost. Cene šo osta-le v tujih valutah, zato se nam bo v dinarjih izražeri dohodek povečal. Gle-de na visoke stroške poslovanja hotelov je to seveda zelp pomembno. Upajmo le, da inflacija ne bo prekmalu ujela deval-vacije. Pričakujemo pa lahko, da bodo omeji-tveni tikrepi sprožili reakcijo na trgih, s katerimi smo sklenili pogodbe o reci-pročnosti turističnih storitev. Ti trgi so države whodne socialistične skupnosti. Povedati moram, da so te pogodbe za nas izredno ugodne. Razmerje potroš-nje je pretežno 1:4, torej za en dolar, ki ga potroši jugoslovanski tarist, potroši-jo državljani teh držav štiri dolarje. To-rej, slej ali prej pričakujemo krčenje ob- Premaknjenl kazalcl Pobudo o prehodu na spremenjeni de-lovni čas, ki naj bi začel veljati v vseh delovnih organizacijah in skupnostih takoj po 1. novembru.^o z razumevanjem spre-jele tudi vzgojnovarstvene organizcije v naši občini. Starši so dobili vprašalnike o tem, kdaj bodo otroka pripeljali v vrtec ozirotna iz njega; na podlagi odgovorov bodo delavci v WO prerazporejeni, če bo potrebno, pa bodo oblikovali tudi posebne skupine. - Temeljno vodilo vzgojnovarstveoih or-ganizacij pa je, da za starše varstvo otroka v WO ne stne biti problem, čeprav bodo pravzaprav v še najmanj rožnatem po|oža-ju prav zaposleni y WO. Spremenjen de-lavnik zahteva seveda tudi drugačen de-lovni čas kuhinj in pralnic, saj bodo otroci dobili zajtrk ob 8.15 (doslej ob 7.15), kosilo ob 12.15, popoldansko malico (ta bo bolj izdatna) pa ob 15. uri. Zanimiva je ugotovi-tev, da je v tednu pred prehodom na novi' delovni čas že začelo po njem delati nekaj organizacij, mestna.zdravstvena skupnost, predvsem pa družbenopolitične organiza-cije (občinska skupščina, mladina, sindi-kati, SZDL itd.), medtem ko jih bo večina-med njimi so banke, temeljno sodišče, to • storila z 2. novembrdm. 0 tem se bodo predhodno dogovorili na ravni mesta, saj bi bilo nesmiselno, ko bi se v vsaki občini odločili za lastno »varianto«. O premišljenem ravnanju glede spreme-njenega delovnega časa priča tudi poda-tek, da sta bila v WO Ane Ziherlove od 750 varovancev zadnje dni oktobra do 16. ure ledva. . &K. sega te izmenjave, kar pomeni za nas (delež teh potovanj je dokaj pomembna postavka v naši dejavnosti) kar občuten hladen tuš. . Branko Praprotnik, Koteks Tobus: Razumevanje za prevozne težave Moram reči, da so stabilizacijski ukre-pi v zvezi z omejevanjem porabe goriv vsaj na prvi pogled napovedovali neka-tere večje težave. Kar zadeva prevoz us-nja in usnjenih izdelkov, se bomo neka-ko vključili v redukcijske okvire, pro-blem pa je večji glede uporabe 40 vozil, prirejenih ža prevoz surovih kož in kon-fiskata. Ta tovor moramo vsak dan odvažati iz 32 klavnic. Prizadevamp si, da bi pri pristojnih organih naleteli na razumevanje, tako da bi te prevože ob-držali na vsaj lanskoletni ravni. Sicer se lahko zgodi - seveda, de uporabimo dra-matično. obravnavane besede - da bo Slovenija zaypljo tega krepko smrdela. Omejitveni ukrepi zadevajo tudi okoli 50 naših delavcev, ki svoje delo oprav-ljajo na terenu, pri tem pa uporabljajo svoje osebno vožilo. Narava dela seveda nedvomno kaže, da z vidika varčevanja z gorivom m smiselno uvajati drugačnih prevoznih rešitev. / : Pri nas se bomo v varčevanje vkljtičili še s spreminjanjem delovnega časa. Omeniti velja tudi devalvacijo dinar-ja, ki ima seveda precej vpliva na razme-re za pridobivanje dohodka. ' ' Smo precej viden izvoznik in z deval-vacijo dinarja je družba bolje ovrednoti-la naše izvozne napore. Pq drugi strahi pa je res, da bodo stroški, ki so vezani na našo trgovinsko dejavnost v tujini, moč-np poskočili. /• - • Miran Cesar, Pletenina: Bo železnica dovolj hitra? Ni dvoma, da bodo zadnji stabilizacij-ski ukrepi močno vplivali na organizaci-jo poslovanja v naši delovni orgarlizaci-ji. Poleg razmeroma splošnih proble-mov, s katerimi se morajo sopčrU tudi drugod v združenem delu, je za nas še najbolj žgoč problem prevoza. Omejeva-nje porabe goriv v*družbenem sektorju bo rjamreč občutno zmanjšalo uporab-no zmogljivost našega lastnega avtomo-bilskega parka. S tem bomo prisiljeni dajati več blaga v javni prevož, zlasti železniški. To samo pq sebi ni nič slabe-ga, toda ker s šurovinskimi zalogami živimo takorekoč iz rok v usta - praktič-no nam je postalo skladišče nepotrebno - je taka prevozna alternativa slaba, kaj-ti vemo, da železnica, zlasti kar zadeva njene zmožnosti hitrega odziva na naše kohkrethe prevozne zahteve, ni dovolj zanesljiv parther. Seveda pa nas v tem položaju vsaka takšna nezanesljivost lahko stane prisilno ustavljanje proi-zvodnje. Kot močnemu izvbzniku pa nam je devalvacija vsaj žačasno izboljšala polo-žaj na tujem trgu. Upamo lahko, da učihki devalvacije ne bodo zvodeneli podobno kot pri predlanski. Janez Nejnec, Obrtno združenje občine Ljubljana Center: Težave s terenskim delom Najnovejši ukrepi so zelo prizadeli številne naše člane, katerih dejavnosti so odvisne od terenskega dela ter uvoza materiala, ki ga na domačem trgu ni. Kritično je stanje pri obrtnikih, ki se ukvarjajb z gradbenimi inštalacijami, avtoprevoznikih in nekaterih drugih: 300 do 500 litrov goriva zadostuje avto-prevozniku za tri do pet dni, v tem času pa ne more zaslnžiti dovolj za svoj Pseb-ni dohodek in dajatve družbi. Imamo tudi primer serviseija mqdicinskih apa-ratov, ki dela po vsej Jugoslaviji in nare-di po 40.000 km na Iet6, kar pa je s •sedanjo kvoto bonov nemogoče. Nevar-nost je, da bodo začeli posamezni obrt-niki vračati obrtna dovoljenja. Že pred ukrepi smo opozarjali y okviru zveze združenj, da naj ti ne prizadehejo drob-no obrti in poskušali se bomo dogovori-ti za nekatere spremembe v prid naših članov, saj bodo sicer servisne dejavno-sti zelo trpele. /, : .¦',-' . • ^ Meta Tičar, Rog: Uvoženi deli so postali predragi Uvoženi repromaterial, za katerega je v svetu le nekaj proizvajalcev in ga veči-na držav uvaža,-se je za nas podražil, brez kakovostnih delov pa ne moremb konkurirati na svetoynem ti^išču. Ne-katere dele smp začeli prbizvajati sami, drugi pa se zaradi previsokih stroškov ali preslabe tehnologije no izplačajo. Vi-deti bomo morali, kakšne so izvozne sti-mulacije za izvoz v posamezne dežele. Naslednji mesec bomo dobili odločitev glede velikega posla za Angolo, pričaku-jemo pa tudi podobno za izvoz y Irak in Iran. Nekoč smo s 65% iztrženih deviz lahko shajali, s 50%. pa bomo bolj težko. Tončka Uršič, TTG Ljubljana: Manjkrat v Trst, več po domovini Zelo je upadel promet v Trst, saj ga skorajda ni več, zato pa je tembolj nara-sel na lokalnih progah, zaradi i5esar so bile potrebne notranje organizacijske in kadrovske spfemembe.'Pri izletništvu HUMORESKA" BOGO SAJOVIC Nov delovni 6as V množlci novlh ukrepov In ukrepčkov, M jlh dbbimo servlrane vsaklh nekpj dni po televizljl in v časoplsih, je vedlna takš-nih, za katere vsaj upamo, da bodo kratke sape; eden med njiml, kl nas na vldez ne prizadene tako hudo kot benclnskl boni all pa depozit za prehod rrieje, pa kaže, da bo veljal za vse večne čase. To )e nov delovni čas. Po nbvem delovnem času naj bi se pri-bllžali delovnikom v drugfh državah, torej na) bl delali od osmih pa tja do štlrlh. Naredili smo hitro anketo med vzorčni-ml predstavniki delovnih kolektivov. JOŽE RAZUMNIK, dlrektor: Kor bomo pozneje začeli z delom, ne bomo vstajali sredi nočl in bomo torej prihranlll veliko elektrlčne energlje. JANEZ BRIHTA, skladlščnlk: Imam po-poldansko obii, zato mislim, da bom mo-ral detati pozno v noč. Dvignil bom cene, ker to ne bo več popoldanska, ampak nočna obrt. Za nočno delo pa so cene vlšje. TEREZA PRSIČ, referentka: Sem mati samohranilka. Zato bi zame morale veljatl ugodnostl, da bi šla ob dveh z dela, kajti v vrtcih bodo delali od jutra, saj bodo tovar-ne še vedno delale od šestih in potemta-kem tudi vrtci. MARJAN FUŠAR, zldar: S tem zakonom pri energlji ne bomo prihranili nič. Na fuš bomo pač delali prl razsvetljavl. ALFRED RJUHA, kadrovlk: V načelu sem za vsako obliko varčevanja. Toda bojim se, da zakon ne bo dosegel name-na. Če bomd pozneje vstajali, bomo dalj časa pokoncf. Ker pa ne bo televlžije, bomo šli spat Bolj bomo spočiti in bomo bolj delall otroke. In tako bo čez dvajset let zrasel nov problem, kako do delovnih mest za vse te otroke. MATEJ GRABIČ, komercialist: Meni |e vseeno, ali pijem kavo pd šestlh do dveh ali od osmlh do štirih. smo se že pred leti začeli preusmerjati samo na domače tržišče^ tako da nas najnovejši ukrepi ne bodo prizadeli. 2al pa se tudi pri domačem izletniškem tu-rizmu, na primer pri maturantskih in sihdikalhih izletih, pojavlja težnja po skrajševanju izletpv, saj kupna moč pre-bivalstva pada. V kratkem bomo dobili npve spalnike, ki bodo komajda zadosti-li naraščajočemu povpraševanju, saj se ppslovni in tudi drugi potniki zaradi te-žav v letalskem prometu in uvedbe ben-cinskih bonov preusmerjajo na železni-ški promet. Povečali bomo tudi obseg prevozov na smučišča, prvenstverjo na Koblo, y kombinaciji z avtobusnimi prevozniki pa morda še kam drugam. J. K.