K osnovi pravil društva v pomoč učiteljev in učiteljic, dalje učiteljskih vdov in sirot na Kranjskem. c) .Vdove takih u.iteljev, ki so bili do smrti kot neoženjeni udje pri društvu, dobe polovico možu odmenjene prevžitnine kot pokojnino". Na ta način, upam, pač ne prirastejo društvu posebno veliki troški, a prigodi se vender le tak slučaj prav lahko, s čimur se bo vdovi z malim zneskom polajšalo v zadregi in pomanjkanji. K § 17. naj se dostavi: Ako se pa vdova, ki dobiva pokojnino od tega rtruštva, oinoži s kakim nedruštvenikoni, če tudi ni učitelj, dobi, ako zopet vdova postane, četrtino prejšnje pokojnine. Vdova je skoraj vsaka potrebna pomoči, toliko bolj pa še taka, ki je v slabem gmotnem stanji. Ako bo taka vdrugič-vdova le količkaj premožna, ne bo se ji vredno zdelo prositi za te male krajcarje. § 19. uaj se tako-le izpremeni in popravi: Za pokojnino, vzgojnino in prevžitnino se prosi pri društvenem odboru z nekolekovano prošnjo. Vdovenajdokažejozakonsko zvezo, vkupno življenje in vdovstvo,*) otroci pa svoja leta (s krstnim listom), učiteljipa, dasoupokojeni. Vsa ta dokazila, (poročni, mrtvaški in krstni list), naj so nekolekovana ter naj imajo le uradni župnijski pečat; krstni list pa za vse otroke jeden zadosti, ter kar na navaden popir in ne na obrazec napisan, ter naj lma vsak tak spis zgoraj dostavek: Brez koleka v *) Dokazati morajo s poročnim listom, s potrdilom krajnega šolskega sveta in župnega urada, da sta rikupaj živela, ter mrtvaškim listom svojega moža. preosnovo zgoraj omenjenib pravil sem podpisani zadovoljen, vender pa predlagam k nekaterim paragrafom nekoliko prememb oziroma dostavkov, na katere naj slavni odbor blagoizvoli ozirati se in jih v poštev jemati. Moji predlogi so sledeči: Pri § 6. naj se opusti zadnji stavek: ra vender ni ljudski učitelj". Po mojem lnnenji je vsakdo dobrotnik, kdor kaj daruje, tedaj tudi učitelj oziroma učiteljica. Res, da učitelji nisrao bogatini, a pripeti se pa vender lahko, da izmed učiteljstva kdo društvu kaj podari, če tudi le raalo vsoto, dobrotnik je. § 8. naj se glasi: a) Razven tega pa plačujejo neoženjeni udje po 3 gld., oženjeni po 6 gld. letnine. b) Ako hoče neoženjen učitelj itd. Ta paragraf naj se tedaj razdeli v dva odstavka zaradi popravka pri § 13. b). Pri § 13. naj se tudi postavite črki a) in b) ter naj se odstavek pri b) glasi: b) Vpokojeni oženjeni učitelji, ki so imeli pravice oženjenih učiteljev, nimajo pravice do prevžitnine, (§ 10. 6) pač pa oni, ki so kot neoženjeni pristopili a se potem oženili in si niso pridobili pravic oženjenih (§ 8. b). To se pač lahko zgodi, da se učitelj, ko se je oženil, ni podvizal pridobiti si pravic oženjeuih, a napade ga bolezen ali pa ga zadene kaka nesreča, vsled katere ga upokoje, predno si je pri društvu dobil pravice oženjenih. Ali bode niar tak učitelj, ki dobiva morebiti le prav inalo pokojnine, brez pomoči, koje je še toliko bolj potreben. K § 13 naj se prida še odstavek c), ki naj se glasi: svrho pridobitve pokojnine oziroma vzgojnine. Morebitibi hotelo društvo sarao natisniti take obrazce, ter bi jih vsakemu udu po nekaj odposlalo, da bi bili v potrebi pri rokah. Ta dokazila so draga, posebno če pomislimo, koliko tacih raora imeti vdova s petimi ali šestimi in morebiti še več otroci. S tem pa nočern tajiti, da se dobe med duhovniki tudi taki, ki v takih slučajih pristojbino (takso) opuste in le koleke računijo. Pa tudi koleki po 50 kr. pri vecjeni številu dokazil nekaj vržejo, kar vdova le težko plača. Slavni odbor naj poskusi to vpeljati, ako zakonite določbe niso proti teinu. To so moji nasveti in preillogi k osnovi novih društvenih pravil. Nikoinuv nisem nič v škodo nasvetoval, ter vsakemu hočein le k dobremu pomagati. Da pa vsem driištvenikoni ti predlogi ne bodo všeč, že naprej vem. Vender pa bi bilo dobro, ko bi se te popra\e vzprejele. ker s tein bi se društvo oziroma društvein odbor izognil marsikateri neljubi sitnosti. Na Dovjem, dne 8. rožnika 1890. Frančišek Jegljič, društven ud.