370 Slovstvene stvari. Še nekaj zastran naročbe na »Lahkoverni", veselo igro v 3 djanjih, spisal Bernard Tomšič. Ko sem mesca septembra pisal prvo naročbo na imenovano knjigo, nadjal sem se podpore, temveč, ker sem spoznal živo potrebo slovensldh iger, — ali žali-bog — upanje me je ogoljufalo; preveč upal sem Slovencem, ker dozdaj nisem še toliko dobil naročnikov, da bi mogel polovico tiskarnih stroškov plačati. „Kdor prosi, ta nosi", pravi naša slovenska beseda; obrnem se toraj še enkrat na vse slavne domoljube slovenske in prijatle literarnih izdelkov ne le s svojim lastnim povabilom , ampak naj malo obširneje naznanim , kaka igra je ^Lahkoverni" , kdo jo je napisal in kako , da potem spoštovani čitatelji sami blagoizvolijo, je li ta igra vredna, da se spravi na svetlo ali ne', da ne bodejo morebiti potem rekli, da jim mačka v žaklji ponujam. Bernard Tomšič, spisatelj te igre, bilje učitelj v Vinici, rojen v Dobrepoljah na Kranjskem, mož, kteremu je enako teklo pero bodi si v slovenskem ali nemškem jeziku in od kterega bila bi potekla še mar-siktera mična zvezdica našega slovstva, da ni obne- magal pod nemilimi okolinostmi in tužnem življenjem. Bolezen ga je neprestano trla tako, da je večkrat rekel: „še nikdar v svojem življenji nisem bil popolnoma zdrav". On je bil prvi, ki je v „Novice" pisal pesmico z Grajevimi črkami *), — tedaj še takrat, ko se je očiščen feniks — slovenski orel še le vzdigovati začel iz žlindre nemškutarskega kovarstva. Napisal je dalje več krasnih reči, kterih nekaj jih je že ponatisnjenih, večino pa stiska prej ko ne kaka nedomoljubna pest. — Kar se njegovih spisov tiče, sestavljeni so s poetiškim duhom in prav narodno, akoravno se ne more ponašati, da jih je mnogo (več je nemških, ali ne tako lepih kakor slovenskih), - no, pa saj mu je bilo tudi prav malo let sojenih na tem svetu — umrl je v 45. letu svoje starosti (24. maja 1856). „L ah k o verni", vesela igra, ktero imam toraj v rokopisu, sestavljena je v verzih prav razumljivo; za-držaj ji je vzet iz neke resnične (?) dogodbe, ki je bila 1831 popisana v nemškem jeziku. **) Prišel je namreč neki šarlatan v trg N., ter s svojo izmišljeno umetnostjo nekaj starih bab po sreči ozdravil. Ko mu je to tako srečno izšlo izpod rok, napove lahkovernežem on-dotnim, da hoče vse mrtve, dasitudi so že 10 let v troh-nobi, obuditi iz grobov. Pri tem podvzetji pomagal mu je še neki drugi nimanič, kterega imenuje spisatelj te igre Podpihovec. Res se dogodi, da čez malo časa ju ves trg kakor bogova časti. Eden pride, drugi odide; eden je hotel sestro, drugi brata, tretji ljubico, četrti prijatla — le žene nobeden ne. Grozna misel, da bodo mrtvi vstajali, spekla je marsikterega v vest; prišli so kmali tudi nekteri z denarnimi darili k našemu mojstru, ter ga za božjo voljo prosili, naj pusti v spanji to ali uno dotično osebo. Kaj pa, da Rodo-goljuf (tako se je čudni mojster imenoval), nobenega ni hotel odpraviti s potepenim pismom, temveč si je bil mošnjico že prav do vrha napolnil. Posebno smešno je, kako neki dacar s po vzdignjenima rokama goljufa prosi, naj bi ne oživil njegovega gospodarja, čegar smrti je prav za prav on sam kriv, in kterega je za marsi-kteri goldinarček opeharil. Strašna osupnost bila je v kratkem v celem trgu, staro in mlado balo se je strašnega dneva. Celo sam sodnik, kteri je poprej Rodo-goljufa (ko je k njemu prišel prosit dovoljenja) mrzlo sprejel, priromal je tudi k imenovanemu čudodelcu, ter mu primerno darilo ponudil, ako bi se vendar novica utegnila uresničiti, da bi vsaj njegovo ženo pustil v miru. Smejati se moraš zvitemu Rodogoljufu, kako prebrisano je zapustil ta trg in šel s svojim tovaršem — Bog ve kam? — Ta mali košček, ki ga podam či-tateljem svojim, naj zadostuje, da poznajo obsežek igre, ktero bi prav rad dal na svetlo tudi že zato, da spolnim očetovo željo, ktero uvidim iz rokopisa, ker je bil za tisk že popolnoma pripravljen. Da Častiti bravci tudi metriko vidijo in poezijo skušajo, evo dva prizora iz te igre za poskušnjo. (Rodogoljuf pride sodnika prosit Rodogoljuf. dovoljenja.) Naj srce se mi odklene, — — — — — — Preden 'z ust gre prošnja moja! (Sluga odide; trkanje.) Sodnik. bodnifc. Dajte hitro mi pokoja! Ave! — (za-se) Da b' te mrčes Saj v ovinkih ni koristi. Drud DriZ0rkUga! Rodogoljuf. JHUgl priLUI Vedite, da jaz sem tisti, Rodogoljuf. Sodnik. K1 je v treh dneh bolnike mnoge Rodogoljuf. V vašem mestu djal na noge. Ponižni Vam sluga! Sodnik. Sodnik. Nisem vidii do zdaj njega; Kdo ste? kaj Čte Vi od mene? Slišal vendar sem od tega. *V Glg „Novice" 1843. teč. I. št. 8. **) Zagrebška „Luua" leta 1831, št. 14. sestavek: „Wer nur seine Leute kennt." 371 Rodogoljuf. •Glejte pred očmi zdravnika, Vsaeega ozdrav' bolnika, Jaz za jetko, vodenico Imam prebrisano glavico; V hipu mrzlico odženem, Duri v prihod ji zaklenem; Jaz popravit1 znam želodec, ProČ madron odganjam, bodeč. Pravi vid dam kratkogledcem, Putko znam odpravljat' dedcem. Radostne stfrim 'z žalostnjakov, Žalostne stVim 'z veseljakov — Govoriti brez zamude, V zdraviteljstvu delam čude. Sodnik. Tac'ga rabi nase mesto, Zmernost', treznosti nezvesto. Tu in tam je dost' bolnikov, Malo umnih le zdravnikov, Torej pri nas ostanite, In bolnike še zdravite. Rodogoljuf. Al še druge učenosti Me učil je mož modrosti: Da vse vzdignem, ki so v grobi, Preden angel jim zatrobi; Ce so trupla tud' strohnela, Zopet bodo oživela. Sodnik. Ljub' prijatel! ta je bosa; Kar odreže smrtna kosa — Se do ustajenja zore Skupaj djati več ne more. Rodogoljuf. Ce m1 ne bote hudo vzeli, Cem ostati dan tu celi, Za poskušnjo vse bolnike, Bodi male, bod7 velike, Bod1 bogate, bod' srotice, Bom ozdravil brez petice. Sodnik. Brez petice? Ta je nova, Al zopet laž gotova! Rodogoljuf. Jutri grem na kraj trohnobe, In obidem trikrat grobe, Na moj „Hokus, Pokus" kmalo, Kar je mrtvo, bode vstalo. — Prosim poglavarstvo slavno Mi za delo Čeznaravno Dati dovoljenje v listu. Sodnik. Ha! dal bi ga Antikristu! — Rad čem dovoljenje dati, Vaše dni pri nas ostati; Bogatine, sirotice Ozdravljati brez petice. V miru pak mrtve pustite, Scer — scer zdravi ostanite! (podaja mu roko.) Rodogoljuf. Mestničani so vesoljni S Čudodelcem zadovoljni. — Sodnik (srdit.) Razun mene ni jezika, Poslušajte me sodnika! Rodogoljuf. Z Bogom ! nesem poročilo , (za-se:) Pisal bodeš list še v silo. (odide.) Deveti nastop. Miklavž (sodnikov brat); za njim jih več v sobo plane. Prejšnja. Sodnik (k bratu glasno:) Zapri jim pred nosom vrata; Preč od tukaj, scer bo druga! Kje je moj telesni sluga? Kje so briČi, kje čuvaji? Je li rijast meč pri kraji? Al poznate me sodnika? Razun mene ni jezika! Miklavž. Lep'ga vraga si napravljaŠ , Kaj se vraga obotavljaš VraČu dovoljenje dati, Mrtve v grobih oživljati? Ključavničar. Da, do dans sodnik ste bili. Voznik. Druzega bomo zvolili. Sodnik. Druz'ga?! Krojač. Ki bo od Vas bolji. Sodnik. Krog in krog ga ni okoli. Potepuhov ec. Brž papir, pero , črnilo! Sodnik. Hm! papir? Voznik. Scer raVmo silo! Sodnik. Silo ?! Miklavž. Da, zdaj ni drugači. Sodnik. Ni?! Ključavničar. Naj živijo tudi vrači! Sodnik. Vrači! al — — Potepuhovec. Brž brez odloge In nasproti niti sloge. Sodnik. Nu, nu — — Neza. Hitro, vraČ odhaja! Potepuhovec. Ki življenje mrtvim daj a! Sodnik (raztresen:) Hu, hu! — kaj sem hotel reči? Neza (Miklavžu:) Dajte malo mu postreČi. Miklavž (prinese papir, pero in črnilo.) Tukaj je pisarja raba. Sodnik. Moja roka je preslaba! Bratu hočem izročiti — — Potepuhovec. Vaša roka mora biti. Sodnik. Naj mi vsaj moj brat diktira! Miklavž (nazočim.) Tiho! — Dajte nama mira. Milavz (narekuje:) „S temi vrsticami Boštjanu Rodogoljufu dovoljenje damu — — Sodnik (pisaje) — „dam" — Miklavž. — »jutri vse mrtve, bodi si moškega ali ženskega spolaa. — Sodnik. — „možkega spola" — Potepuhovec (gleda mu Č6z rame.) Ženski spol ste pozabili. — Miklavž (bratu.) Zgubljen si, da Bog se usmili! Potepuhovec. Jaz Čem ljubico! Neza. Jaz sestrico. Miklavž (kaže mu na papir.) Deni ženski spol v vrstico! Sodnik (pišaje nevoljen ponavlja:) — „ženskega spola" — Miklavž. Kak1 per6 te nizko nese! Sodnik. Roka mi se strašno trese! Miklavž. — „bodi mlade, bodi stare" — Sodnik (pero proč vrže.) Daj prej „Hirschhorngeist" z omare, Tudi en požirk rakije, Smrtni pot po licih lije! (Mu prineso.) Miklavž. Zdaj brž, da bi prej končala, Kje sva bratec že ostala? Sodnik (se oddahne) — „mlade ali stare" — Miklavž. — ,,naj bodo tudi že 10 let v grobu, — k življenju obuditi." — Zdaj podpiši. Potepuhovec. V letne bukve s tako zgodbo! Sodnik (podpiše.) Smrtno sem podpisal sodbo! itd. —.— j Kdor častitih čitateljev misli se torej naročiti, naj mi blagovoli do 10. decembra pisati v Zagreb (poste restante), ker potem bode — če se dosti naročnikov nabere — igra šla koj v tisk; mislim pa samo toliko iztisov natisniti dati, kolikor se naročnikov oglasi. Posebno prosim vse slavne čitavnice, vse drage domorodce in predrago slovensko mladino, naj mi nabira naročnikov, ter mi jih do naznanjenega časa pošlje. 13. iztis dobi vsaki nabiravec za dar. — Hudo je zares, ako misli kak nepremožen človek storiti kaj dobrega, pa vidi — da ne more. Salvavi animam meam! Ljud. Tomšič.