MARIBORSKI
Cena 1 Din
VE C ERN IK
Uradnlitvo In uprava: Maribor, Ooapoaka ul. II / Talalon uradnUtvn 5440, uprava 2465 Izhaja razan nadalja In praznikov vaak dan ob 16. uri / Velja neaeino prajeman v upravi m» po po*U 10 Din, doatavijan na dom 12 Din S Oglasi po eaniku / Oglasa aprejama brdl oglasni oddelek »Jutra- v Ljubljani r Poštni čekovni raSun M. 11.408
JUTRA”
Temeljna načela politike male antante
VAŽNI SKLEPI PRAŠKE KONFERENCE STALNEGA SVETA.
Mimo zadev pakta štirih in revizionizma so ministri tnale antante razpravljali tudi še o celi dolgi vrsti drugih aktualnih mednarodno-političnih vprašanj. Zlasti potrebno je bilo določiti smernice male antante glede razorožitve. V tem pogledu So vzele tri države male antante za temelj razprav o bodoči konvenciji načrt britanske vlade in z zadovoljstvom zabeležile doprinos predsednika Roosevelta k ideji varnosti, ki pa jo je treba še bolj razviti v smislu poslednjih sklepov odbora za varnost, zlasti v kolikor se nanaša na definicijo napadalca. Pristajajoč na načelo izenačenja k o n-in g en to v armad in na načelo znižanja vojaškega materiala, so sprejele na-vPl? e 11 a k ° P r a v n o s t i, ki naj se iz-de v etapah in v okviru varnosti za v^e narode. Razen tega so odločene Vztrajati čimbolj na precizni zagotovitvi dejanskega funkcioniranja kontrole in pridnosti stalnega odbora za razorožitev ,eJ mislijo, da se morajo do konca tega , a razprave na prvi razorožitveni kon-,erencl končati!
Na drugi seji konference so pa ministri
Bolgarije in Avstrije. Kar se tiče Poljske, bodo države male antante nadaljevale tudi v bodoče isto politiko prijateljstva kakor doslej, politiko prijateljstva, ki temelji na popolni skupnosti interesov. Glede sovjetske Rusije je vzela mala antanta z zadovoljstvom na znanje skladnost stališča glede nekaterih točk na razorožitveni konferenci in gleda z zaupanjem v boljši razvoj bodočih medsebojnih odnošajev. K tej. uradni ugotovitvi se pa zasebno zatrjuje, da bo sledilo v kratkem uradno priznanje sovjetske Rusije in imenovanje skupnega poslanika v Moskvi. S tem bodo položeni temelji za še tesnejše zbližanje. S splošnega vidika pa so ministri ugotovili, da predstavlja mala antanta kot enota politiko miru, ki ostane za vselej zvesta načelom pakta Društva narodov, in ki ne bo nikoli dovolila, da bi se posredno ali neposredno zmanjšala kompetenca in redno delovanje te ženevske ■ ustanove, in bo zato še dalje ostala zvesta ideji intimnega političnega ter gospodarskega sodelovanja z vsemi svojimi sosedi. Zato zahteva mala antanta še enkrat od vseh
ZARADI VZHODNE KITAJSKE ŽELEZNICE JE NASTAL NA DALJNEM VZHO-DU NOV KONFLIKT, KI SE LAHKO VSAK TRENUTEK SPREMENI V OBOROŽEN SPOPAD.
antante razpravljali o svetovni go-, držav dobre volje in izvajanje politike afski konferenci in ugotovili sledeče ^lei-nicc; i. Popolno črtanje vojnih t *°v, brez česar sklepi londonske kon-‘ reftce ne bi bili definitivni in brez česar
nemogoče finančno ozdravljenje Ev-
Je
^°Pe. 2. Vrnitev k stalnosti nekaterih a *a t, brez česar ni mogoč razvoj med-arodne trgovine in ni mogoče zvišanje en u>a svetovnih tržiščih. 3. Postopna .Drava ovir v mednarodni trgovini, zla-' respektivnih ukrepov za devizno in vv°zno prepoved. V tem pogledu so dr-male antante posebno zainteresirane, bodisi kot izvoznice poljedelskih pri-'W, bodisi kot izvoznice industrijske-jjM^aga. 4. Za gospodarsko politiko svo-. 1foe Izmenjave, ki je v nasprotju z ne-[_žvedljivimi idejami gospodarske avtar-■ !Ie-_ 5. Za sprejetje stališča na londonski °nferenci, ki ga neprenehoma naglašajo .onference agrarnih držav centralne _ vzhodne Eviope glede preferenčnega . st<h>ka za svoje agrarne pridelke, gle-jC r3zvoja poljedelskih kreditov in glede - Vn‘h in zasebnih dolgov. Posebno vpra-/nie. ki zlasti zanima države male an-ante> Pa je mednarodna ureditev trgovl-' cen žit!
. °fUgo važno vprašanje drugega dne ,°nference je bilo ugotavljanje razmerja Jzav male antante do sosednih držav. V hi oziru so ministri poudarili, da so poboma soglasni glede razmerja do Ita-J®' Nemčije, Rusije, Poljske, Madžarske,
spoštovanja pogodb in mednarodnega prava, politike splošne arbitraže na podlagi prevzetih obveznosti ter politiko razorožitve v okviru varnosti za vse. Države male antante ne ogražajo nobene sosedne države in nimajo nobenega interesa, da bi se zapletle v kakršen koli političen ali vojni spor s katero koli drugo državo in lojalno izpolnjujejo vse svoje mednarodne obveznosti. Odločene so, da jih spoštujejo in da jih izpolnjujejo.: Njihova zveza nima nobenega drugega cilja razen tega, da tvori izhodišče za novo miroljubno organizacijo srednje Evrope, ki se ji lahko pridružijo tudi druge države za skupno konstruktivno politiko, politično in gospodarsko sodelovanje vseh narodov na njihovih področjih v srednji in južnovzhbdni Evropi. Prepričane so, da predstavlja ta politika smer, v kateri bo trajno ohranieno načelo pakta Društva narodov z mednarodnim mirom! To politiko hočejo izvajati iskreno in lojalno napram vsem, in zato hočejo v nerazdeljivi skupnosti braniti svoje življenjske in skupne interese proti vsakemu morebitnemu ogražanju, in to z vsemi sredstvi, s katerimi razpolagajo njihovi narodi. S tem sporočajo, da je na ta način podana njihova definitivna politika prijateljstva napraim vsem narodom in da bodo pri tej politiki vztrajale, pa naj pridejo kakršne koli izpre-membe mednarodnega položaja!
HARBIN, 2. junija. Odnošaji med Sovjetsko Unijo in novo državo Mandžukuo so se zopet tako zelo poostrili, da je nastala možnost vojnega konflikta. Spor je nastal v glavnem zaradi vzhodnokitaj-skih železnic. Zaradi nekaterih spornih zadev so Rusi zadržali na svojem ozemlju 25 lokomotiv in več sto vagonov, katerih izročitev je nato mandžurska vlada zahtevala. Moskva je to zahtevo odklonila, nakar so dale mandžurske oblasti železniško progo pri Pograničnaji enostavno. podreti In so tako pretrgale železniško zvezo sovjetske Rusije z Vladivostokom. Sovjetska vlada je poslala novo ultimativno noto mandžurski vladi,
v kateri zahteva popravo in očiščenje proge. Mandžurska vlada, za katero stoji prav vidno Japonska, je to zahtevo odklonila in poslala namesto odgovora svoje vojaštvo na mandžursko-rusko mejo. Civilno prebivalstvo je prejelo orožje, streljivo in plinske maske, kar priča o tem, da se Mandžurija resno pripravlja na vojni konflikt. Mandžurija je trdno sklenila, da v tem sporu nikakor ne popusti. Kaj bo sedaj ukrenila ruska vlada, zaenkrat še ni mogoče dognati. Kako resen je ta spor, dokazuje dejstvo, da se je osebje ruskega konzulata že pripravilo za odhod.
Gospodarsko sodelovanje male antante
VAŽNI SKLEPI PRAŠKE KONFERENCE. STALNI GOSPODARSKI SVET-KONFERENCA JE BILA SINOČI ZAKLJUČENA, junija. Sinoči je bilo kon-1 novljene bodo mešane trgovinske zborni-
PRAGA, 2 čauo s popolnim uspehom prvo redno zasedanje sveta male antante za njeno organizacijo. Ob tej priliki se je ugotovilo, da je mala antanta dejansko močna velesila, ki jamči s svojo vedno naraščajočo moralno močjo in političnim vplivom za utrditev miru v Evropi, obenem pa zagotavlja vsem trem združenim narodom neoviran razvoj in napredek.
Na včerajšnji seji so biji sprejeti naj-dalekosežnejši sklepi, iz katerih sledi, da je bila ustanovljena čvrsta gospodarska mala antanta. Ustanovljen je bil skupen gospodarski svet, obstoječ iz treh nacionalnih odsekov po 5 članov, ki jih bodo podpirali razni izvedenci. Vsak odsek bo imel še posebne pododseke za vsa specialna gospodarska vprašanja. Odseki se bodo sestajali vsakega četrt leta, po potrebi pa tudi pogosteje. Gospodarski svet bo Skušal izdelati po podrobni proučitvi carinskih tarif v vseh treh državah sistem medsebojnega preferenčnega režima, da tako omogoča uspešno izmenjavo blaga. Vzajemno sodelovanje bo uvede no tudi v industrijski proizvodnji, usta
Avstrijska borba proti hitlerjevcem
0fiSEDNO STANJE NA TIROLSKEM. HIŠNE PREISKAVE IN ARETACIJE. IZg0N HITLERJEVSKIH V1S0K0Š0LCEV IZ NEMČIJE IN JUGOSLAVIJE.
. Dunaj . 2. junija. Tirolska vlada je ob-je a včeraj zjutraj manifest, s katerim •j.. Proglasila izjemno stanje na vsem r°lsliem, izvzemši samo mesto Ino-- ost. Policija je dobila nalog, da prepre-n,tz vsemi sredstvi vsako politično ma-S0lf‘aciio in da izžene vse tujce, ki bi elovali pri kakršnihkoli izgredih.
»Unaj,
vaii
2. junja. Pri hišnih preiska-
izvr*v hitlerjevskih domovih, ki	so	bile
helja	e pravkar v vsej Avstriji,	sta	po-
žiiio ,n Or°žništvo zaplenila veliko mno-n[e Propagandnega materiala in dokn-delo ij’ dokazujejo veleizdajalsko oro/i er’evcev hi njihovo tihotapljenje okro	. in stre,iva- Aretiranih	je	bilo
ca	^ hitlerjevski’; voditeljev.	Iz	Lin-
°fočajo, da je šef tamkajšnjih hitler-
jeveev Proksch ponoči pobegnil v Nemčijo. Vojni minister Vaugoin je napovedal prepoved vsega hitlerjevskega tiska v Avstriji.
INOMOST. 2. junija. Policija je včeraj dopoldne na podlagi nove naredbe o izjemnem stanju izgnala večje število tujih dijakov, doma iz Nemčije in Jugoslavije.
CIKLON V KANADI.
OUEBEC, 2. junija. Iz Saint Lina v državi Ouebec se poroča, da je v pretekli noči silen ciklon opustošil skojjo celo mesto. Razdejanje ic strašno. Ško da sc ceni na več ko 3 milijone frankov.
ce, poiskali se bodo potrebni kapitali za nove investicije in v vseh treh prestolnicah bodo takoj organizirani posebni gospodarski instituti male antante. Gospodarski svet bo nadalje imel nalogo organizirati enotno prometno službo na železnicah in parnikih, v letalskem prometu, pri pošti, radiu itd. Poseben odbor bo skrbel za normalizacijo vseh gospodarskih panog in vojaške oborožitve, uredilo pa se bo tudi tesno sodelovanje na finančnem in šolskem področju.
Sinoči so vsi trije zunanji ministri sprejeli nad 100 novinarjev ter jim podaH obširen ekspoze o tridnevni konferenci. V vseh izjavah so poudarjali, da govore vedno v imenu vseh treh in so tudi tako na viden način dokumentirali najtesnejše prijateljstvo. Ministra dr. Jevtič in Tituiescu sta že sinoči zapustila Prago in odpotovala domov. Prihodnja konferenca stalnega sveta male antante bo jeseni v Ženevi, dočim bo redna konferenca v maju prihodnjega leta v Bukarešti.
Zasedanje narodne skupščine
BEOGRAD, 2. junija. V četrtek, 8. t. m. se bo zopet pričelo redno zasedanje narodne skupščine. Na dnevnem redu ic razprava o predlogu zakona o likvidaciji agrarne reforme in poročilo zunanjega ministra dr. Jevtiča o sklepih in politiki maie antante v zvezi s praško konferenco.
Krir.8 v angleški vladi
LONDON. 2. junija. Na merodajnem mestu sc demantirajo vesti o odstopu zunanjega ministra sira Johna Simona, vendar pa je zelo značilno priznanje Reuterjevega dopisnega urada, da bo sir Simon najbrže že jutri nastopil na nasvet svojih prijateljev daljši dopust, da se odpočije. Politični krogi zatrjujejo, da so med Simonom in ostalimi član! vlade nesoglasja zaradi angleškega stališča v Ženevi. Z ozirom na nastala nesoglasja je podal Simon ostavko, ki jo je pa na prigovarjanje Macdonalda z ozirom na bližnjo svetovno gosnodarsko konferenco
začasno umaknil. Izgledi na uspeh ženevske razorožitvene konference so vsak dan manjši. Konferenca bi se da- spodarske konference.
la rešiti le, če bi se posrečilo aranžirati sestanek med Macdonaldom, Mussolinijem. Daladieriem In Hitlerjem.
NAŠA DELEGACIJA ZA LONDON.
BEOGRAD, 2. junija. Na sinočnji seji ministrskega sveta je bila določena naša delegacija za svetovno gospodarsko konferenco. Predseduje ji zunanji minister dr. Jevtič, člani pa so bivši ministri Ivan Mohorič, načelnik dr. Milivoj Pilja iz trgovinskega ministrstva. svetnik istega ministrstva dr. Dušan Mičič in večje število ekspertov in referentov s potrebnim pisarniškim osebjem.
POŠAST VOJNIH DOLGOV.
LONDON, 2. junija. Od dne do dne Je manjše upanje, da bi se angleško-ameriš-ka pogajanja o ureditvi vprašanja vojnih dolgov zaključila ugodno. Za danes napovedana debata o vojnih dolgovih v spodnji zbornici je bila odgodena na 13. junija, iz česar se da sklepati, da je sporazum še zelo daleč. To domnevo je potrdil tudi ameriški delegat Hull, ki je izjavil, da bo ameriška vlada odločno odklonila vsak poskus, da bi se spravilo vprašanje vojnih dolgov na prvo mesto dnevnega reda londonske svetovne go-
Sjjftangg.
Mariborski »V E'Č E R NI K« Jutra
V M a r i b o r u, dne 2. VI. 1933.
Dnevne vesti
Ufe mučite živali
Objava draštva za zaščito žtoaH -v Maribora.
V Žambeiku. na češkem* je.vPEed'30 leti načeloval okraju načelnik Vojaček, ki je bil kot prijatelj in ljubitelj živali znan daleč preko meja nekdanje češke kraljevine. Razposlal je na pomlad leta 1901. okrožnico naslednje vsebine: »Vsem šolskim vodstvom! Ker se bliža lov na žabe, prosim kot v prejšnjih letih šolska vodstva, naj tudi letos zabičajo otrokom, da ne smejo rezati živim žabam krakov, kakor se to na žalost dogaja. Žabo je treba najprej usmrtiti na ta način, da se ji odtrga glava, ali pa prereže hrbtenica. Nadalje naj se otrokom najstrožje pre pove vsako trpinčenje živali, bodisi iz zlobnosti ali pa ob navadni porabi in izkoriščanju.
Posebej opozarjam na obstoječo nespo dobnost, da se nepoklicanim in celo šolskim otrokom dovoli navzočnost pri kla-nju živine v klavnicah. Otroci naj ne gledajo niti klanja malih domačih živali in perutnine! Sicer pa je kot nedostojno smatrati tudi ravnanje, če se domače živali koljejo, skubijo in razkosavajo pred očmi in sredi med ostalimi preplašenimi žival mi. Ribe, ki jih prinesejo v kuhinjo žive naj gospodinje omotijo z udarcem po glavi.«
Navedeni primeri tvorijo le prav maj hen del mučenja živali in grdih razvad, ki so se razpasle tudi pri naših ljudeh, zlasti pa pri otrocih. Naloga in dolžnost našega učiteljstva bi bite, da v šoli m v javnosti vsepovsod zatira s poukom in z vsemi zakonitimi dopustnimi sredstvi brezsrčno ravnanje z živalmi. Učiteljstvo naj bi primemo opozorilo otroke na smo-treno varstvo ptic in na postavljanje primernih valilnic. Z lepimi nasveti in morebiti celo z vzgledi bi storilo mnogo dobrega.
Napredovanje sodnikov. V višjo skupino so napredovale starešine okrajnih sodišč, in sicer dr. Blaž Rehman v Prevaljah, dr. Alojzij Lešnik v Maribora, dr, Josip Sašel v Šmarju pri Jelšah in dr. .Vekoslav Šumenjak v Murski Soboti.
Iz poštne službe. Upokojena sta poštna uradnika Miroslav Grobnik v. Mariboru in Anton Smodiš v Ptuju.
Prvi kartonažni mojster. Izpit za kar-tonažnega mojstra jo pred kratkim opravil v Mariboru pred osebno komisijo g. Peter Turina, in ne Stevan Turina, kakor smo to prvotno poročali.
»Borba«. Danes je izšla v Mariboru prva številka novega tednika »Borba«, ki je namenjena borbi za socialne in nacionalne pravice delavcev, nameščencev in kmetov. Izhajala bo vsak petek. Tiska jo Mariborska tiskarna, izdaja Tone Bajt, predsednik mariborske Narodne strokovne zveze, urejuje pa Rudolf Germ, zasebni uradnik v Mariboru.
»Glas nove generacije«. V Zagrebu je pričel izhajati pred kratkim neodvisen informativen tednik »Glas nove generacije«, ki je glasilo srednješolske mladine Tednik izdaja in urejuje Božidar Marti-novic.
Izleta k Sv. Duhu o Binkoštih ne bo.
Mariborska narodna društva so preložila/ nameravani izlet k Sv. Duhu na Ostrem vrhu na praznik 15. t. m.
Nadnaslov mestnega fizlkata, tržnega nadzorstva in policije. Prejeli smo naslednjo umestno pri tož bo: Proti tuberku lozna diga. vvJMarlboru si mnogo prizadeva, da bijobvarovala prebivalstvo pred največjo sovražnico .človeštva. Naše oblasti pa nič ne vidijo^kako se pecivo, krnili in slaščice prodaja^iK).ulicah od hiše do hiše, od vrat dojkyra)t,\od stojnice do stojnice, okrog jkmetic|na' Glavnem tngu, na živinskem sejmišču/, pri mesarjih in Špeharjih. Navada je, Jda kupci knuh in pecivo otipavajo z rolcami,: ki dostikrat niso čiste. Oblasti 'bi 'morale;enkrat za vselej prepovedati in strogojnastopiti proti prodajalcem kruha im peciva'po ulicah in trgih. Preprečiti bi morali' prodajo kruha in peciva izven pekovskih prodajaln. Druga mesta, na primer Zagreb in Ljubljana, so to vprašanje že-zdavnaj rešila.
Studijske ure v Banovinskem arhivu so vsak delavnik od 9.—12. in od 16.—18. Ob nedeljah in praznikih ter v soboto no«*in]e.pa študijske -ur« odpadejo.
Prav je tako. Mestna občina /mariborska je odpovedala službo dvema dnevni 'carjema, ki sta bila pri njej zaposlena in sta prejemala zadostno pokojnino kot vpokojena državna uradnika. Tako bosta izpraznjeni mesti zasedla dva mlajša in brezposelna uradnika, ki jih imamo rnec našimi privatnimi nameščenci precejšnje število.
Turistične proge mestnega avtobusnega prometa. Ravnateljstvo mestnega avtobusnega prometa razglaša, da vozijo mestni avtobusi na sezonskih-turistični progah v Radvanje, na Reko, Falo, v Ruše, št. Ilj in k Sv. Martinu ob nedelja in praznikih po voznem redu, ki je stopi v veljavo 15. maja t. 1.
Odobrena je polovična vožnja za vse obiskovalce prireditve sabljaškega klu ■ba, ki bodo od 3. do 5. junija. Na odhodni postaji kupljena cela vozna karta velja s potrdilom o udeležbi, katerega izstav 1 ja Sabljaški klub v Mariboru, tudi za povratno vožnjo.
Kongres davčnih uradnikov. Finančni minister je dovolil dopust vsem davčnim uradnikom, članom Društva davčnih urad nikov, ki se nameravajo udeležiti kon gresa v Beogradu. Dopust velja od všte tega 2. do 7. junija.
Občni zbor mariborske Ljudske uni verze bo drevi ob 20. uri v dvora/ni na Slomškovem trgu. Članstvo naj se občnega zbora, udeleži polnoštevilno. P ret zborovanjem se bodo sprejemali novi člani.
Občni zbor gasilske župe mariborske, levi breg, je bil v nedeljo 21. maja t. pri Sv. Lenartu v Slov. gor. ob polno številni udeležbi delegatov vseh v župi včlanjenih društev. Zbor je otvoril in vodil župni načelnik tovariš Srečko Krajnc. JGZ je zastopal tovariš Pristov-šek. Uvodoma je bila z navdušenjem sprejeta vdanostna brzojavka iNj. Vel. kralju. Zbor je poslal pozdravni brzojav tudi banu dravske banovine g. dr. Marušiču. Gbčni zbor je sklenil, da se bo vršila v juliju skupna župna vaja pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Vaja bo za vsa gasilska društva naše župe strogo obvezna. Na predlog delegata svetlenarške®a gasilskega društva tovariša dr. Goriška se bo vršila vaja v nedeljo dne 16. julija t. I. Objekt gašenja bo Sokolski dom Zbor je sprejel še nekaj drugih važnih sklepov. Razprave so bile vseskozi stvarne in prav, živahne. S pozivom na novo smotreno delo je zaključil tovariš župn. načelnik ta lepo uspeli zbor. Na pomoč!
Slovenska starokatollška cerkev. Na binkoštni ponedeljek 5. t. m. bo ob 9. uri dopoldne v mali dvorani v drugem nadstropju Narodnega doma slovenska sta-rokatoliška služba božja. Udeleži se je lahko vsakdo!
Promenadni koncert v mestnem parku V nedeljo bo v mestnem parku dopoldanski promenadni koncert, na katerem bo igrala železničarska godba Drava pod vodstvom dirigenta Alojzija Žekar-ja: Čerinovo »Slovenski fantje«, Lortzin-govega »Čanja in tesarja«, Nedbalov val ček iz operete »Poljska kri«, Veberjevo antazijo iz »Čarostrelca«, Zajčev duet in finale iz opere »Zrinjski« in Zajčevo coračnioo »Moskva«.
Častniški družabni večer odpovedan. 'Jadi slave 32. artilerijskega polka, ki bo na binkoštni ponedeljek dopoldne v vojašnici vojvodo Putnika, je upravni odbor častniškega doma odpovedal za so »to 3. t. m. najavljeni družabni večer.
Prostovoljno gasilno društvo Pesnica priredi na binkoštni ponedeljek ob 14. uri na vrtu tov. Kluga veliko vrtno veselico s pestrim sporedom ter vabi vse prijatelje gasilstva, da pohitijo ta dan na Pesnico. Svina priljubljena košaška godba. Če bo slabo vreme, bo veselica prihodnjo nedeljo. Odbor.
Srečolov naših skavtov. Mariborski skavtje priredijo v kratkem velik srečolov. Ker je to prva tovrstna prireditev v našem mestu, pač zaslužijo naši skromni in marljivi skavtje, da jih’ naše občinstvo vsestransko podpre z nakupom srečk, ki jih prodajajo od hiše do hiše.
Današnji ribji trg. Današnji ribji trg je bil zelo slabo založen. Prodajali so sardelice po 12 Din. skombre in osliče po 26 Din ter morske rake po 24 Dki kilo-saram.	"	v
Uprava združenja brivcev in frizerjev
obvešča občinstvo in svoje člane, da bo->dO brivnice in damsko-frizerski saloni odprti na binkoštno nedeljo 4. junija od 6. do 12. ure, na binkoštni ponedeljek pa zaprti ves dan. To velja za mesto Maribor; izven Maribora kakor običajno.
Kralja Aleksandra bo na otvoritveni svečanosti XIII. ljubljanskega velesejma 3. junija t. 1. zastopal gospod Vladimir Cukavac, generalštabni brigadni general, poveljnik dravske divizije v Ljubljani Strelska družina Sv. Lovrenc na Pohorju ima v nedeljo 4. t. m. svoj občni zbor. Delegate bo pričakoval na postaji avto.
Društvo kmetijskih strokovnjakov za dravsko banovino bo imelo občni zbor v soboto 10. junija t. 1. ob 2.30. uri popoldne v dvorani restavracije »Pri levu« na Gosposvetski cesti v Ljubljani. Okrajni kmetijski referenti se specielno vabijo! Za redne člane društva je udeležba obvezna.
Letalska zveza med Prago in Suša-kom. S 1. junijem je bil otvorjen letalski promet /med Zagrebom in Prago, čigar proga pa se je podaljšala do Sušaka.
Legitimacije za četrtinsko in polovično vožnjo za Ljubljano o binikoštnih praznikih se dobe pri »Puitniku«.
Binkoštni izlet v Rogaško Slatino. Ker je veliko zanimanje za dvodnevni pavšalni izlet v Rogaško Slatino, sprejema »Putnik« prijave še do sobote 3. t. m. do četrte ure popoldne. Prosimo vse interesente, da se do tega časa zanesljivo javijo!
Na morje! V Martinščico pri Sušafcu gredo dne 30. junija dijaki in ostanejo tam do 30. julija zvečer. Da jim pa ne bo tam dolgčas, je preskrbela uprava za njih sledeča zabavila: Dva prostora za tenis (jreket mora imeti vsak sam), dve igrali-šči za volleybal, igrališče za koško. Razen teiga sta ob morju dve skakalni deski (trampulina). V morju samem pa so drča in trije različni splavi. Razen tega morajo zjutraj telovaditi pod vodstvom telovadnih učiteljev, ki vodijo in trenirajo tudi ostale igre (pink-ponk, šah itd.). Za veslanje so pa posebni vaditelji, ki imajo na razpolago več čolnov (40) od dveh pa do šestnajstih vesel. Vsak mora najmanj eno uro na dan veslati. Za neplavalce je tudi pripravljen prostor in učitelj, ki jih tekom počitnic nauči plavanja. V enem mesecu sta predvidena dva celodnevna izleta (brezplačno). Razen vsega tega imajo dijaki dvakrat na teden kino. Za enomesečno življenje v Vlartinščici znaša pristojbina 750.— Din. Zglasiti se mora vsak pri šolskem zdravniku v Koroščevi ulici do 20. junija, kjer tudi plača znesek. Avgusta meseca pridejo pa dijakinje in otroci (mešano) ljudskih šol. Obe koloniji vodi g. Lavrenčič, telovadni učitelj v Mariboru, Smetanova 32, kjer dobite tudi ostala pojasnila.
Iz Gradca pripeljejo posetnike Ljubljanskega velesejma trije avtobusi tvrdke Hans Schrotter, Graz, Rosselmiihlgasse 44, in sicer 3., 7. in 11. junija.
Teta Rezi, Laznica. V nedeljo koncert za birmance. Igra godba gasilnega društva iz Peker. V ponedeljek Schonherr-eva godba. Prvovrstne ocvrte piske itd. Cenena prvovrstna vina.
Birmanska darila, lepa in po nizkih cenah pri R. Bizjaku, urarju, Gosposka ul. št. 16.
Vojaški koncert. Otvoritev vrta v nedeljo in ponedeljek »Pri lipi« (Anderle). Zbirališče birmancev. Ocvrte piške ob vsakem času. Najboljši pekerčan.
Kino Union. Od danes naprej predvajamo fenomenalno veseloigro »Pozdrav, poljub, Veronika« s temperamentno Ma-džarko Frančiško Gaal, znano iz filma Paprika«, v glavni vlogi. Zopet očarujo-ča tol šarmantna ima v tem filmu nalogo, da> kot mala rezohutna cvetličarka očara svojega partnerja, Pavla Horbigerja, sovražnika žensk in si ga s svojo umetnostjo pridobi zase, pa tudi simpatije vseh obi-covalcev kina.
Grajski kino. Do vključno petka predvajamo najboljši film, kar jih je izdelala 'Umska Industrija, »Pesem za tebe« z Janom Kiepurom. Ker so večerne predstave vedno razprodane, smo ta velefilm podaljšali do petka ter prosimo, da sl občinstvo preskrbi vstopnice vnaprej Naš prihodnji film bo vojaška humoreska »Gospodična poročnik«. (Ljubezen v uniformi). Glavne vloge imajo: Fry Bos flarry Liedkein .Tibor JHataajc
.OceanopoSis’
naš novi roman, ki ga pričnemo objavljati v soboto, ni prevod! Delo je domačega pisatelja, ki se skriva pod psevdonimom Marij Skalan! »OCEANOPOLIS« nam bo odkril čudovito življenje velikega rodu starih Atlantov, ki živi v umetnem mestu na dnu Atlantskega oceana!
»OCEANOPOLIS« je bivališče ljudi, ki so v kulturi sto in stoletja pred nami, ki vejo za vse, kar se godi na zemlji, pa nočejo zapustiti svoje samote! »OCEANO POLIS« vam bo odkril vse skrivnosti človeške prošlosti: kje je bil raj Adama hi Eve, odkod sta prišla prva človeka na zemljo in kje je bil praizvor vse kulture!
»OCEANOPOLIS« pa bo govoril tudi o veliki ljubezni dveh src in o njenem trpljenju in junaštvu!
»OCEANOPOLIS« mora čitati vsakdo, kdor hoče spoznati, da ima tudi slovenski pisatelj domišljijo Julesa Vernea, Welsa, Tolstega in drugih svetovnih avtorjev!
Doraščajoči mladini nudimo zjutraj čašico naravne »Franz Josefove« grenčico, ki doseza radi tega, ker čisti kri, želodec in čreva pri dečkih in deklicah prav znatne uspehe. V otroških klinikah se uporablja »Franz Josefova« voda že pri /malih največ teižfeo za/gatenih bolnikih. »Franz Josefova« voda se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in Špecerijskih trgovinah.
Samo kdor pravilno kuha, kuha dobro!
To velja tudi za Kathreinerjevo Kneipp-ovo sladno kavo s pravim »Franckovim« dodatkom. Vsipajte jo v hladno vodo in pustite jo kuhati pet minut!
Letošnji Ljubljanski velesejem od 3. do 12. junija bo tudi o/nim, ki so željni zabave, nudil dovolj pestrega razvedrila. Zato bodo skrbeli avtodromi, kitajska strelišča na žarnice, cirkus, v katerem bodo kot »umetniki« nastopale bolhe, tobogan, gozdna idila, vrtiljaki, mrtvaška stena, po kateri bo kot po ravnih tleh y°~ zil motor, Charlestonovo kolo in še mnogo drugih prvovrstnih atrakcij. Po sejmišču pa bo obratovala prava parila železnica, seveda miniaturna z udobnimi va/gončki. Ta ljubljanski mali prater bo večer za večerom badno razsvetljen s tisoči in tisoči žarnicami. Plesaželjni pa bodo mogli tudi ob zvokih poskočnih melodij zarajati na prostem na za/ ta namen prirejenih plesnih odrih. V tem ljubljanskem pratru bodo gurmanom na razpolago tudi vsakovrstne specialitete. Zabavišče bo odprto vsak dan do 2. ure zjutraj.
Posledice prepira. V ptujsko bolnišnico so pripeljali upokojenega viš. stražnika Antona Mahoriča. V pozni noči je trčil na neke delavce tamkajšnje tovarne čevljev »Petovia«, nastal je prepir in ker so oni bili v premoči, so Mahoriča tako temeljito pretepli, da je moral iskati pomoči v bolnišnici.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 10 stopinj C; minimalna temperatura je znašala 9 stopinj C; barometer je kazal pri 16 stopinjah 738.4, reduciran na ničlo 736.5; relativna vlaga 61; vreme je tiho in jasno.
m
»Co to zbirate ta prodajate gobe, ali vsaj razločite. sUl Je med njlnri katera strupena?«
»Moj Bog, ob tako nizkem zaslužku a® Človek na bo "kvarjal de » takimi
' V M a r i b' o r u, 'dne 2. VI. 1933.
Mariborski »VEČERNI K« Jutra
B3HMBaKg8SS3&'A3SBSHaHH ■■HBBSBHBHHfiSHMBBHBBI
Stran 3.
Za ali proti spremembi trošarin-skega zakona
MNENJE IZ VRST NAŠIH VINOGRADNIKOV.
Neki čitatelj našega lista nam piše:
»V Vašem cenj. listu z dne 20. maja t. 1. ste objavili članek pod naslovom: »Za ali proti spremembi trošarinskega zakona«, in Vam na zadevni poziv tudi jaz podajam svoje mnenje, o katerem mislim, da ga deli z menoj tudi širša javnost:
Dobil sem vtis, da gre gostilničarstvu v prvi vrsti za njegovo korist. Če se je v aprilu preteklega leta ustvarjalo izjemno stanje glede trošarine na vino, je jasno, da velja isto tudi glede kontrole. Ce se pa ni mogla doseči popolna nameravana pomoč vinogradništvu, ni krivo zmanjšano nakupovanje vina po gostilničarjih, temveč splošna kriza.
Vinogradi in posestva v naši okolici so za vsakogar, ki jih obišče, dokaz vzornega gospodarstva. Da je obdelovanje vinogradov in posestev združeno s precejšnjimi stroški in velikim trudom, je vsakomur jasno. Če dobi torej vinogradnik za liter vina 6 Din, je izkupiček z ozirom na vse navedeno prav neznaten; če pa je slučajno slaba letina, kar ni redko, se z izkupičkom le deloma krije-j° Predelovalni stroški. Če bi bil vinogradnik pri prodaji vina odvisen samo od
odjemalcev-gostilničarjev, bi sploh ničesar ne zaslužil, ker plačujejo gostilničarji za liter vina komaj po 1.50 do 2.50 Din, , oc™ ga sami prodajajo po 8, 10 in ce-
° vee dinarjev in Še, žal, slabše kakovosti.
Preteklo jesen so naši gostilničarji kupovali vinski mošt po skrajno nizkih ce-^h, prodajali pa so ga po isti ceni, kakor T° vino. Ali je to prav? In kakšno ko-rist je im,e| ocj fejr,a vinogradnik?
, Kar se pa tiče »ogromne moralne ško-a za ves narocj« jh izdatno naraslega šte-a kriminalnih primerov, o katerih go-omenjeni članek, pa pravim, da te a‘0Stne resniče niso krivi ne vinotoči v° vino, temveč edinole — pomanjkljiva r^ia. Primerjati mestno prebivalstvo z azbrzdariimi podeželskimi fanti, katerih ^zgoja je kljub vsestranskemu prlzade-a«ju pomanjkljiva, pa ni umestno, tem-^ celo žaljivo.
gostilničarji gredo s svojimi trditvami e*o tako daleč, da pravijo, da je vino ‘uksiis«. Ali je postalo morda vino se-aJ zato luksus, ker ga lahko po primerni etli in v izvrstni kakovosti kupimo nevredno pri producentih? Ali bi govo-I gostilničarji o vinu kot luksuzu tudi u-ak če bi ga morali ljudje kupovati iz-wčno le pri njih? Prav gotovo ne! Ali ironija?
trda d3 ne bo noben razsoden človek da je luksus, če si kak delavec ali drug odrasel človek enkrat aii dva-
krat na teden privošči kupico vina po trdem delu zato, da se pokrepča?
Vse jadikovanje gostilničarjev ni preveč resno in verjetno, ker kažejo dejstva in splošni izgledi precej drugače. Nazoren dokaz za to domnevo so tudi priloge v »Službenih listih«, v katerih se objavljajo konkurzi in poravnalna postopanja in v katerih doslej gostilničarji še niso prišli na vrsto. Zakaj naj se potem zvišajo cene vina? Morda samo gostilničarjem na ljubo? Če bi bilo šedanje izjemno stanje trošarinskega zakona kmetom in vinogradnikom v škodo, bi prav ■gotovo že sami prosili za spremembo zakona.
Modrovanje, da bi bilo za kmeta in vinogradnika ter sploh za vse najkoristnejše. če bi lastniki vinogradov prodajali grozdje na dobri organizacijski podlagi, je res hvalevredno. Naj sc taka organizacija le omogoči in zagotovi, pa se bo takoj videlo, s kakšnim veseljem in zadovoljstvom jo bodo prizadeti sprejeli.
Kmetom in vinogradnikom bi bilo gotovo najljubše, če bi mogli vse pridelano grozdje takoj in po ugodni ceni prodati. Kje bi se pa potem pridelovalo vino? Kaj pa potem gostilničarji? Ti bi lahko svoje lokale zaprli ali pa bi morali vino kupovati drugod, seveda po znatno višjih cenah. Mar ni to res?
Zato je prav iluzorno mnenje in predlog o organizirani prodaji grozdja, ker sc ne dajo ne Maribor ne Ljubljana, in tudi ne Zagreb primerjati z velemestom Londonom, ki res potrebuje ogromne količine grozdja in zato omogoča njegovo koristno prodajo. Kar se pa tiče naših trgov, je znano, da so v času trgatve itak dobro založeni z grozdjem.
Da pa še končno poudarim glavno vprašanje: »Ali je s sedaj veljavnim tro-šarinskim zakonom pom-agano kmetom in vinogradnikom, in to ne le onim iz okolice Maribora, temveč tudi iz oddaljenih vinskih*krajev?« Odgovor na to ni težak: »Da! Za to govori pač dejstvo, da ni iz kmečkih in vinogradniških vrst doslej proti zakonu nobenih pritožb, nadalj-ni dokaz je po gostilničarjih uveljavljena bilanca in pa uspešen izvoz ter prodaja vina!«
Sokolstvo
Vozne olajšave za sokolske župne zlete
Na intervencijo narodnega poslanca g. dr. Ludovita Pivka je prometni minister izdal načelni odlok, po katerem je odslej dovoljena za zlete sokolskih žup znižana vožnja na železnicah, in sicer za člane četrtinska, za ostale udeležence zleta Pa polovična.
Za zlet mariborske sokolske župe, ki bo 11. t. m. v Ljutomeru, pa je prometni minister na intervencijo narodnega poslanca dr. Pivka dovolil za telovadeče članstvo brezplačno vožnjo, za ostale pripadnike sokolske organizacije četrtin-sko, za druge udeležence tega zleta pa polovično vožnjo.
Tridesetletnica Sokolskega društva Ljutomer. Ob 30letuici Sokolskega društva v Ljutomeru, ki bo pod pokroviteljstvom našega kralja Nj. Vel. Aleksandra I. dne 11. junija t. 1., bodo nastopili tudi naši vrli in zavedni kmečki jezdeci z Murskega polja in znana trška garda iz Veržeja v slavnostnem sprevodu na svojih priznano lepih konjih In v slikovitih narodnih nošah. Obenem si boste ogledali lepe toplokrvne konje znane ljutomerske reje. Nastopila bo tudi naša hrabra vojska iz Maribora s svojimi učinkovitimi vajami. Pridite v velikem številu ta dan v prleški Ljutomer, da se s tem udeležite velike sokolske slavnosti naj-starejšega Sokolskega društva v Sokol-
ski župi Maribor in ob severni državni meji. Zdravo! kliče vsem Sokol prestolnice Prlekije!
ljavi odigrala mednarodna nogometna tekma med SK Ilirijo in EC Budaiom iz Budimpešte. Zmagala je pred 2500 gledalci SK Ilirija v razmerju 6:1 (3:0).
ISSK Maribor v Celju. Na binkoštni ponedeljek gostuje ISSK Maribor v Celju ter bo odigral proti tamkajšnjemu SSK Celju prijateljsko tekmo.
Odbor za delegiranje sodnikov pri MOLNP, službeno. Za nedeljo 4. in ponedeljek 5. t. m. se odredijo naslednji gg. sodniki: 1. dan: ISSK Maribor mladina,: SK Svoboda mladina Kopič, SK Svobo-da:SK St. Peter Nemec. 2. dan: SK Ra-pid rezerva:SK Svoboda rezerva Jenko, SK Rapid:SK St. Peter Bergant. V Murski Soboti sodi oba dni'g. Bizjak.
SK Železničar, lahkoatletska sekcija. Pozivam vse tekmovalce, da se sigurno udeležijo tekmovanja za prvenstvo moštev, ki bo v soboto 3. t. m. ob 15. uri in v nedeljo ob 8. na igrišču SK Rapida. Načelnik.
Ptuj
Soort
Nacionalno ieniško prvenstvo za leto 1933
O bitikoštnih praznikih se bo odigralo na teniških prostorih ISSK Maribora odločilno tekmovanje za prvenstvo dravske banovine. Ker se pripisuje temu dogodku, ki se dogaja v Mariboru le vsako drugo leto, izredna privlačnost, ki jo opravičuje ob takih prilikah običajni start najuglednejših zastopnikov tenisa, se pričakuje letos res nekaj prvovrstnega Na mariborskih teniških igriščih se bodo zbrali predstavniki-prvaki vseh mest, da, celo državna prvakinja je prijavila svoje sodelovanje, kar je pač dokaz, da se v vseh teniških krogih pripisuje našemu prvenstvu izredna važnost. Mnogoštevilne prijave k letošnji konkurenci jamčijo za kakovostno prvovrsten šport z mnogimi napetimi borbami za najvišji naslov, ki ga oddaja naš tenis. Prireditvam je zagotovljen tudi popolen družaben uspeh. Letošnja tekmovanja so tudi v Mariboru posebno poudarjena s pokroviteljstvom bana g. dr. Draga Marušiča, ki bo kot vnet prijatelj športa osebno obiskal odločilna tekmovanja, za katera je daroval dvoje dragocenih spominskih daril.
Lep uspeh slovenskega nogometa. Sinoči se je v Ljubljani ob umetni razsvet-
Iz zdraviliške službe. Sekuirudarij ptmj" ske bolnišnice g. dr. Ivo Martinc je imenovan za banovinskega zdravnika združene zdravstvene občine Muretinci, s sedežem pri Sv. Marjeiti niže Ptuja.
Posestna sprememba. Poštni upravnik v p. Anton Smodič je kupil od učitelja v p. g. Čeha vilo v Trubarjevi ulici.
Razstava. Ptujska gimnazija priredi od 3. do 6. t. m. razstavo risb in ročnih del.
Pevski zbor Glasbene matice ima 14. t. m. ob 20. uri občni zbor ,v ptujskem Narodnem domu. Po zboru bo nastop pevcev.
Sejem za svinje je bil 31. maja dobro založen in obiskan. Prignanih je bilo 358 živali, prodanih pa 128. Cene nespremenjene.
Zvočni kino predvaja v soboto in v nedeljo »Ženo brez pižame« z Renato Miillerjevo, Julijem Alexandrom, Ido Wastovo in Otonom Wallbungom; v ponedeljek opereto »Tetka Gusti komandira« s Hansi Niese in Elzo Elster; v sredo in v četrtek pa »Skok čez plot« z Renato Miillerjevo in Hermanom Thiemi-gom.
K popisu živine in vozil. Vojaška komisija za popis živine in prevoznih sredstev je naknadno odredila, da lastniki živine niso dolžni k popisu, ki bo 20. junija t. 1., prinesti s seboj živinske potne liste za živino, prav tako lastniki bicikljev niso dolžni prinesti k popisu prometnih knjižic.
Poskus samomora. Sluga tukajšnje gimnazije Krapša je skočil v sredo popoldne, menda v hipni zmedenosti, z mostu v Dravo. Dva v bližini se mudeča dijaka sta brez oklevanja skočila za njim in ga rešila smrti. Krapša leži sedaj v bolnišnici. Pogumnima rešnikoma pa vsa čast in priznanje za njihovo nesebično požrtvovalnost!
Pepek
v, je sedel vzvišen na vozu in čakal; dn,Se je zganil, voz je začel lesti, ve-jj °. ^treje in glasneje je drdralo in oče je zamahnil v slovo. Za Pepeko-sin ^tom Pa ie -sedela mati in zrla v drd ’ k' 56 J’e z*11™5'11 in se Preniaim'il z . panjem koles. Pod njimi in mimo njih J^ala krajina.
J^edal je v solnce na nebu, v duhu je la trata. In je pomislil, kako bi-se Po P° lepi zeleni-trati. Zahrepenel je Se V trušču koles se je pogrezal in ter a“° ozrl najprej v pokrajino, čez ka-Se° to bežali, nato pa v mater. Zmeden Jv	in	je	vprašal:
Kakšen pa je Maribor?«
h j i- ls^j je mimo avtomobilov in visokih
vOziP^ to Je zc videl, avtomobili so se t 1 tudi niiirtir*	7*micIiI Ort 1P I
2£*»val
1 ne vsaj v prvem nadstropju? In je
hidi mimo doma. Zmislil sc je, da 2a^an°val v pritličju, samo v pritličju.
^njai..
Sk * *
Da, ^ ?kno bi gledal pod seboj ljudi, ma, . videl, tudi druge hiše. kot do-ležaia j]c zr' s Podstrešja. Pod njim je Ali ,rvarnfca, dalje vstran pa mlaka, bal Je ^ na vrb" črešnje in se zi-m-imgj.. nebom in zemljo. Pa čemu bi mestu v ^ le zm'sb' 'n 5e * ulita!, da v vest, daSega *ega n'- Pr'š'° mu ie vza-»,MamaV rocsto ni drevja.
^ ali raste tam drevje in, ali so
tam tudi travniki?«
»Ne, tega vsega ni. Pač pa so parki, Široke ulice...« je razlagala. On pa se je že ustavil ob prvi besedi, pri parkih. Pa se prav ni mogel domisliti, kaj bi to bilo. Vlak je vozil v postajo.
Pepek, ne nagibaj se tako! Kaj. če pride drug vlak naproti.« je govorila mati. »Glavo ti odtrga.«
Pepek jo je pogledal, zdvomil je nad resnico njenih besed, nasmehnil se in se nagnil še bolj.
Materi je bilo hudo. Na polici je poiskala cekar, iz njega je vzela mesa in potic in dregnila Pepeka, da je odtrgal oči od ljudi, ki so#se gnetli ob vhodih.
»Na, jej!«’
2.
»Čuj, Pepek,« je rekla in se zazda v sina.
Njemu pa je postalo, ko da ga je kdo udaril po glavi. Kriknil bi, v duši se niu je porušilo vse, kar je nasanjal lepega. Ni ■mogel vzdržati in je glasno zatulil; stisnil se je v kot, poleg njega pa so obstali mati, stric in teta.
Izba je bila prostrana in lepa. Pepek je jokal, oni so ga zrli, stric je mežikal in iskal poti. da bi izrazil svoje pomisle-,kc. Stisnila je še mater, da je šla k oknu in hotela lica skriti za težko zaveso.
»Najbrž pa ne bo tako hudo,« je hitel stric. »Vpisal sem te, da pa bi te moral še enkrat, je bilo prekasno.«
Pepek je tulil venomer, telo mu je drhtelo v krčevitem joku.
»Pomisli,« je stric govoril materi, ki je z robcem brisala oči, čez katere je na vse lice padla trda bol. »Pomisli! Predvčerajšnjim sem izvedel, za včeraj pa je bilo leč ni mogla sprijazniti.
»Kaj, če ga ne sprejmejo,« je strahoma vprašala mati in žalostno pogledala sina, ki je razjokan v kotu hliptal in brisal oči ter zardela lica. Kaj, ko ga ne bi sprejeli, je pomislila in s to mislijo se niti od daleč ni mogla sprijaznit it.
»Nič se ne bojta,« je govoril stric. »Menda še tudi danes ni zgubljeno. Ce bi pa bilo res prepozno.« je počasi govoril in mislil. »Ne! Ako je prepozno, pridita nazaj. S profesorji sem znan in grem prosit.«
Mati je začutila olajšanje, Pepek ni jokal, pridržal je sapo in se primikal iz kota. čez pol ure sta sedela v vlaku. Več ko uro sta preživela v strahu. Nobeden ni črhnil, Pepek je trmasto žalostno molčal in hodil poleg matere.
Ko pa sta obstala pred velikim • poslopjem, za katerega je mati vedela, da je šola. je Pepek v duši doživel nekaj novega. Takšna je šola, je pomislil. Iz visokega zidovja je zrlo ven mnogo oken. Le kaj je notri za temi čudno visokimi okni, se je vprašal Pepek, pa ni imel kdaj misliti, ker sta '-''-riala ; red velikimi vrrti.
Dvakrat sta prečitala nabit papir na vratih. Dvakrat, vsak po svoje in še nista bila v svesti, kako je ter sta se spogledala. Mati se je obrnila in iskala pomoči pri dečku, ki je prišel skozi velika vrata, pre
meril ju od nog do glave in hotel če* ulico.
»Čujte,« je poprosila in ga vikala. »Kako je tu z vpisovanjem? Ali more hiti še res enkrat vpisan?« Pokazala je m. Pepeka.
Oni ga je nekaj hipov zrl, Pepeka je shladilo pri srcu, sam ni vedel, kako se je v njem dvignil odpor.
»V prvi razred hočeš?« je vprašali oni.
Pepek sc je obrnil in pogledal mater, ki je prikimala.
»Ni potrebno. Včeraj in danes ie samo za one, ki smo že lani hodili.« Za hip je obstal, nato je šel čez nlioo. Mati je gledala za njim. Mislila je, kako pametni so mestni. Tako lepo ve odgovoriti, je pomislila in v duhu priklicala nazsri tisti bledi obraz, drobne samozavestne oči dečka, ki je zginil po ulici.
Peter p«; je fanta zasovražil. Zalkaij, sam ni vedel, samo velik odpor je ta hip občutil. Potem so se misli razbežale in je zrl po ljudeh, ki so hodili mimo po ulici.
Mati je zdvomila. Šla sita v poslopje. Dolgi hodniki v vse strani, človek bi zašel v tej ogromnosti. Po stenah so visele slike.
Pepek je čital nadpis nad vrati.
»Mama, to je razred,« je menil.
Po stopnicah sta prišla v prvo nadstropje. Hodniki v levo in desno. Obstala sta in ugibala. Odnekod s konca hodnika je prišel gospod.
»Kaj hočete?«
(Se bo nadaljevalo.;
Stran?.
MarlborsKI »YX CETCNTK« Jutra
■v m a
•j u v 1 XI, vniv
Pohorske skrivnosti
Grorskarpriroda^ln duševnost. Ljudska medletna. Kače In močeradi. Obisk pri pohorski »čudodelki«. Romantika izginja.
dobnem naslanjaču sprejema bolnike. Zgovorna ženska srednje rasti s sugestivnim pogledom z mirno preudarnostjo
Pohorska idila- s svojimi sotoanritm jasami in neskončnimi gozdovi prehaja ob natančnejšem opazovanju tega prelepega koščka naše zemlje v svojevrstna skrivnostna doznavanja. Pohorje sicer nibog-ve kako odmaknjeno od mestnega življenja, vendar gorska -priroda uravnava duševno življenje Pohorcev) bolj kot katerikoli drugi dolinski vplivi. Ne samo počasnost prehaja v mišljenje, doznaivanje in opažanje ljudstva, tudi osamelost in napori otopijo živčevje in čutila, da je temperament ljudstva težak, mrk, a v svojem bistvu — dober.
Skrivnosti in tajnosti prirode viz-bujajo slutnje v nadnaravnih pojavih in bitjih: tuljenje vetrov, bučanje pohorskih vodo-padov in šumljanje poh. potokov, trganje in leganje oblakov po hribih in dolinah ustvarjajo v gorjancu povsem druiga na-strojenja, kakor v nas dolincih.
Vraže so sicer širom Pohorja zelo skopnele, manj ugodni pai so izsledki v pogledu ljudske medicine. Težko je pač posvetiti v temne predele ljudske duše, da bi izginile kače, močeradi, žabe in krastače, kakor tema pred solncem. Lahkovernost in vraževernost še bujno cveteta, ker ljudstvo na žalost le v skrajnih primerih išče zdravnika. Kdor spozna in občuti to gorsko življenje, se ne čudi in ne podcenjuje ljudstva, ki bi_ se v drugih življenjskih razmerah gotovo prilagodilo kulturi 20. stoletja.
Če pomislimo, da se je padarstvo v zadnjem času z raznimi »Zeileisi« in ■»Hblfer-Hamsli« nazpiaslo že daleč po kulturnem svetu, potem ne smemo zameriti našim Pohorcem, če si sredi ta-jinstveno šuštečih pohorskih šum najdejo pomočnico v vseh križih in težavah človeškega m- živalskega zdravja: čudodelno »dohtarco«, ki že 26 let izvršuje dela človeškega usmiljenja v duhu tradicij svojega očeta — rajnega pohorskega živinozdravnika.
Pred dnevi, ko je zlato majniško soln-ce radostno obsevalo temno in gosto smrekovje pod Klopnim vrhom, sem sredi planinske poti po naključju srečal »pacienta«, namenjenega k pohorski čudodelki. Tako človek zaide nenadoma iz mirne poezije gorske pomladi v romantiko najtišjih pohorskih skrivnosti. »Pa ni to mkaka skrivnost, saj od blizu in daleč — celo iz mesta — prihajajo ljudje po nasvete. Že z avtomobili so prišli k njej!« Tako mi pojasnjuje bolnik, hoteč pregnati moje dvome.
Pia je bila »ordinacija« resnično zanimiva slika iz poglavja domačega zdravilstva. Skrivnostna pot naju je vodila do ta jinsitvenega doma... Kopica tulečih psov, kretenska postava majhne ženščine, svojevrstna zidanica, vse to vzbuja sum na zvezo z »višjimi silami«...
S prijaznim možakarjem se že pred vrati prične živahen pogovor: odkod, za koga, zakaj itd. Cerberas kot predstraža naznani prihod svoji boljši polovici, ki nato v primitivni »zdravniški sobi« vu-
prav strokovnjaško obrača steklenico s prinešeno »vodo«. Z neštetimi izrazi svoje izkušenosti, svojih zaslug in uspehov si -kmalu pridobi avtoritativen položaj, ki bolniku kmalu imponira, da se izpove, v kolikor bolezni ne dožene preiskava urina. Ne bi trdil, da je to šarlatanstvo in mazašftvo! Ženska ima nekaj pojma o domačem zdravstvu, a uspehe dosega bolj sugestivnim potom. Kemična zdravila odklanja, daje pa praške in tekočine iz pohorskih zelišč in koreninic, ki škodovati prav- gotovo ne morejo. Župnik Sebastijan Kneipp ji je svetel vzor in njeno mnenje, da more bolnik okrevati ob priprosti hrami, vodi in čajih, je v skladu s skrivnostno črno omaro, ki jo ima čudodelka v sobi. Polna je najrazličnejših steklenic, praškov, čajev in koreninic.
Dobil sem vtis, da skuša na bolnika (vplivati predvsem z duševnimi sredstvi, kar se danes le redko vpošteva. Prikupna »materinska naklonjenost« je taka, da ne morem zanikati dobrih učinkov domačinke zlasti na murko in z občutjem manjvrednosti obdarjeno naravo planinskega človeka. Iz teh vidikov je obiskovanje te »zdravnice« razumljivo. Ljudska navada je, ki bo ostala do njene smrti, čeprav je oblast že večkrat skušala preprečiti njeno »prakso«.
Z zaupanjem se je vračal bolnik, jaz pa sem odhajal v prepričanju, da s »čudodelnostjo* še ni dan povod za- razburjenje, niti za reklamo. Sočna planinska zelišča in čiste pohorske vode prav gotovo ne bodo nikomur škodovale. Nasprotno! Pasjo in mačjo' mast, žabe, kače in močerade bodo sčasoma zavrgli tudi tisti, ki nimajo sredstev za zdravniško pomoč.
Naravni razvoj gre svojo pot in z njim bo izginila ona romantika, ki nalše Gorjance usmerja tako, da ne vidijo dobrot in lepot svojeiga Pohorja v oni krasoti, kakor jih uživamo mi dolinci taim nad vrhovi.	Ver.
Zanimivo odkritje letal nad Mount Everestom
»Jezero bogov« v Himalaji.
po barvi vode sodeč, zelo globoko. Jezero leži prav na onem kraju, ki so ga omenjali domačini. Legenda pripovedu-
Houstonova znanstvena letalska ekspedicija, o kateri smo že objavili daljši članek, se vrača z velikimi uspehi domov v Anglijo. Vse vesti, češ, da letala omenjene odprave niso preletela in fotografirala najvišjega vršaca Himalajskega gorovja1, Mount Everesta, so se izkazale kot neutemeljene. Ekspedicija pa je imela še drug velik in pomemben uspeh. Na svojem skrajno nevarnem poletu je odkrila in točno narisala ter fotografirala tudi misteriozno »Jezero bogov« sredi Himalajskega gorovja, ki je bilo doslej znano le iz zamotanega pripovedovanja domačinov.
Tajnik ekspedicije polkovnik Etherton je pripovedoval na povratku -na parniku »Rajputani«, da so angleški letalci na svojeijn drugem poletu nad Mount Everestom nenadoma opazili v višini kakih 7.500 m velikansko jezero, ki mora biti,
je, da črpajo bogovi vodo iz tega jezera, kadar so žejni ali kadar hočejo napraviti dež oziroma kadar želijo poplaviti druge pokrajine. Zanimivo je, da se je izkazala pripovedba domačinov o »jezeru bogov« kot resnična.
Legenda pripoveduje nadalje, o nekem plemenu »snežnih ljudi«, ki b2je prebivajo visoko gori v večnem snegu in ledu Himalaje. Nekateri znani raziskovalci tega najvišjega gorovja na svetu ne izključujejo možnosti, da prebivajo v predelih Himalajskega gorovja slučajno tamkaj zaostali ljudje mongolskega ali indijskega porekla. Posebno čudno pa je dejstvo, da je bilo »jezero bogov« naj deno in odkrito v višini, kjer bi po geoloških zakonih ne moglo biti jezera.
Dva patenta iz starih časov
Amerika je bila že od prvih začetkov svojega razvoja dežela tekmovanja vseh mogočih in nemogočih patentov, deloma koristnih, večinoma pa tudi takih, ki so se rodili v prevročih glavah. Ameriški patentni urad je prejel in odobril na pr. 17. maja 1887. patent zrakoplova, ki so ga vlekli po zraku orli. Podatki v patentnem uradu pripovedujejo o njem, da se eden ali dva orla vprežeta v navaden zrakoplov, napolnjen s plinom, ki ga potem vlečeta v daljave. Vodnik v gondoli pa določa smer vožnje na isti način z vajeti, kakor pri konjih. Druga taka no-
bil prijavljen patentnemu uradu 25. apri la 1916. V tem primeru ni šlo za zabavo ali spoznanje kakih tajnosti narave, temveč naj bi koristil nestrpnim ribičem pri ribolovu. Patent je obstojal v konkav-
nem zrcalu, ki se je pritrdilo na vrvici takoj za trnkom. Po opisu izumitelja samega se približa velika riba zrcalu in opazi v njem samo sebe, seveda znatno pomanjšano. Riba1 potem misli, da je mala ribica pred njo dobrodošel plen in hlastne požrešno po njej, v tem trenutku pa pogoltne že tudi trnek in se ujame Seveda manjkajo v zapiskih patentnega urada vsaki podatki, koliko rib je ujel izumitelj na svoj »sijajni patent«.
Justifikacija pohotnega morilca.
vwjcu, aaivv/i K*.	^— ... V Elbiugu v Vzhodni Prusiji je bil pred
rost je bil patent hipnotiziranja rib, ki je dnevi justifioran neki Paul Schtmanski, Kil rvriifljvlien patentnemu uradu 25. apri- ki je v noči na .3. januarja t. 1. najprej
Mandžurske kokoši.
Tam daleč od vzhodai prihaja vest, da je v Mandžuriji v tesno odmerjeni krajini sedež posebno velike pasme kokoši, ki znese do 100 gramov težko jajce. To že nekaj pomeni, če pomislimo, da tehta navadno kurje jajce okrog 50 gramov. 60 igramo v težko kurje jajce je pri naši kokoši že nekaj posebnega. T. Koh-mura poroča o poskusih s temi kokošmi. Bilo je težko najti čistokrvno kokoš te pasme. V treh letih je spravil skupaj samo 13 petelinov im 32 kokoši. Jajce teli kokoši je tehtalo povprečno 90 gramov, v enem primeru 113 gramov, jajce z dvema rumenjakoma pa celo 143 gramov. 0 petelinili pripoveduje, da dosežejo težo 5 kilogramov, kokoši pa 4.5 kg. Pač je pa jajc malo. V enem letu jih je znesla ena kokoš 77, druga pa samo 54. PaČ so pa bile tudi kokoši, ki so jih zneslo po 120 in celo po 190. Kokoši te pasmo hitro dorastejo, jajca neso že v starosti 187 do 219 dni. Večinoma neso jajca pozimi, kar je gospodarsko zelo važno. Slaba stran teh kokoši je pa, da njihova jajca niso posebno plodna’, kajti samo i* tretjine se izležejo piščanci.
Dva rimska romarja.
Nedavno so listi poročali o bavarskem kmetu, ki se je bil napotil s težkim križem peš iz domače vasi v bavarskih Alpah v Rim. Namen je bil dober, toda križ ga je od dne do dne bolj pritiskal k tlom. Mož se je dolgo junaško držal, končno je pa začel omagovati in s križem vred se je dal tu pa tam peljati nekaj časa z avtomobilom. Njegova pokora torej ni bila popolna, toda kaj hočemo, hrbet tudi ne prenese vsega in Č* človeku odpovedo noge, se mora pač peljati. Zdaj pa prihaja iz Rima vest o drugem romarju, ki je žilavega Bavarca daleč prekosil. Gre za 501etnega Ed-munda Viviera iz Hasselta v Belgiji, ki je svoj načrt točno izpolnil. Mož je hotel dobiti posebne odpustke svetega leta in ker ni imel denarja za vožnjo, se Je napotil peš preko^ Luksemburške, Alza-ško-Lotrinške in Švice v Italijo. Preko MilEina je srečno prispel v sveto mesto. ( Prehodil je 1679 km v 51 dneh. Koliko podplatov je raztrgal, ni znano. Tudi domov se vrne peš.
posilil neko 161etno dekle, nato pa jo se umoril. Porotno sodišče ga je obsodilo na smrt in so sodbo potrdile tudi vse višje instance.
»Zares je bilo junaSko dejanje, da ste * ke višine skočili v vodo in rešili utapljanj ega se.«
»Kaj bi bilo tisto, gospod. Le to bi ra® ■lel, kdo je bil oni tepec, ki me je bil sU-
.1 v vodo.«
ti«....,
Mali o
Bazno
GRAJSKA KLET.
Danes zvečer sveže morske ribe: brodeto s polento in kalamari jev rižoto.	2034
VEČJA KOLIČINA SLADKEGA SENA
v balah, po dnevni ceni na prodaj. Vprašati pri hišniku, Jczdarska ulica 5.	2015
TRAJNI KODRI, 100.— Din
z najnovejšim preparatom izdeluje Marica Požar, gledališka frizerka. Vetrinjska ulica Št. 11.	2013
REFORM-HRANA.
10 dkg. Din 5.—. Z. Anderle, Maribor, Gosposka ul. 20.
STF.NICOL
uniči stenice z zarodom. Drogerija Kanc.__________
SENO V BALAH se proda po najnižji dnevni ceni. Združenje prevozniških ohrtov v Mariboru. Tržaška
MIZARSTVO.
prvorazredno, za pohištvo ter ostala mizarska dela. Naročila pod ugodnimi pogoji. Ciril Razboršek, Maribor. Dravska ulica 4.	1819
DNEVNO SVEŽI JOGHURT
na debelo, na drobno. Mlekarna Bernhard. Aleksandrova cesta 51. Koroška cesta !0-
1668
Prodam
NA PRODAJ NOVA SPALNICA.
nerabljena, kompletna, iz jesenovega cveta, najmodernejša, z otomano in stara spalnica, dobro ohranjena, iz trdega lesa, tudi z otomano, po zelo nizki ceni. Kacijanerjeva tdica 10, vhod desno. št. 1.
2012
OBLEKE. ČEVLJE.
če tudi potrebne popravila, knjige, nakit, porcelan, pohištvo, perilo, plača najboljše Grajska starinarna. Trg svobode.	■	16fi2
MARTIN SAFRAN.
sobo-, črkoslikar, pleskar in ličar. Maribor, Slovenska ul. 16, prevzema vsa v to stroko spadajoča dela ter jih Izvršuje dobro in poceni.	1664
PIJTE DNEVNO BRAZIL-MATTE-ČAJ.
1 zavitek Din 5.— pri Z. An-derlu. Maribor, Gosroska ul. 20	1937
DOBRO IDOČO ŠPECERIJSKO IN GALANTERIJSKO TRGOVINO.
5 minut od glavnega kolodvora. izven mesta, takoj prodam. Ponudbe na upravo »Vcčorulka« pod št. 15. 2003
Službo dobi
TRGOVSKEGA UČENCA
sprejmem. Trgovina, Stritarjeva ulica 17	2005
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO,
lepo, z vso oskrbo, oddam. Gosposka ulica 52.	2011
Stanovanje
ENOSOBNO STANOVANJE.
lepo, suho. oddam poceni v Pobrežju, Cesta na Brezje 99. 2008
STANOVANJE.
obstoječe iz 2 sob in kabineta, išče višji državni uradnik na desnem bregu Drave blizu vojašnic ali pa sredi mesta s 1. julijem. Ponudbe na upravo lista pod značko: »Zanesljiva stranka«.	5000
Službo išle
LJUBITELJICA OTROK.
Slovenka, s perfektnim znanjem srbohrvaščine in neko. liko nemščine, s trgovsko in gospodinjsko šolo. išče mesta pri boljši rodbini. Gre tudi v inozemstvo. Cenjene ponudbe na upravo »Večerni-ka« pod »Poštena« 4305
SEZONSKA PRODAJALKA
v vseh strokah verzirana. tudi v delikatesni in slaščičarski stroki, išče mesta za ta-koj ali pozneje. Cenjene ponudbe na upravo »Večernika« Maribor1, pod »Dobra moč«. 3405
„PRI VEVERICI", Tezno
bo priredil« na binkoštne praznike pod košatimi lip«"1'
koncert
In pojedino plliancev. — Pristna ljutomerska vina. Izbora* kuhinja« —- Se priporoča PEKLAR, gostilničar.
MODNI LISTI
FRANCOSKI IN NEMŠKI V NAJVEČJI IZBERI V
Tiskovni Zadrul
MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA h
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik
izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. STANKO DETELA v Mariboru
Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik