Živa Drakulić Gorše1, Nik Krajnc2, Samo Roškar3 akademsko raziskovanje po zaključenem študiju medicine – praktični nasveti Academic Research after Medical Degree – Practical Advice izvleČek KLJUČNE BESEDE: raziskovanje, doktorski študij, mladi raziskovalec, specializacija, doktorska disertacija Raziskovalno delo je za napredek klinične medicine izrednega pomena, pa vendar je med študijem slabše zastopano oz. se ga dotaknejo le posamezni študentje, predvsem tisti, ki se odločijo za pripravo Prešernove raziskovalne naloge ali podobnega projekta. Po zaklju- čenem študiju medicine se večina odloči za opravljanje pripravništva in nadaljnjo spe- cializacijo, manj pa se jih prijavi na mesto mladega raziskovalca, vendar nobena od navedenih poti ne izključuje možnosti prijave na doktorski študij. Ob prijavi na doktorski študij je ključni pogoj zaključena univerzitetna izobrazba ustrezne smeri, v primeru prijave na mesto mladega raziskovalca pa mora biti kandidat tudi mlajši od 28 let. V primeru prijave na mesto mladega raziskovalca so vse delovne aktivnosti usmerjene predvsem v pripravo doktorata. V primeru pripravnika oz. specializanta je primarno klinično delo s pripada- jočimi obveznostmi in ob tem doktorski študij. Mesti mladega raziskovalca in speciali- zanta se izključujeta. Kot dobra iztočnica za nadaljnje raziskovalno delo lahko služi dobro zastavljena Prešernova naloga, katere zahteve se v veliki meri skladajo s kasnejšimi zah- tevami večine revij pri objavi članka. Ob začetku raziskovalnega dela je ključno oprede- liti področje zanimanja, poiskati temo in najti mentorja, ki se ukvarja s tvojim področjem. Formalno se doktorat zaključi z zagovorom doktorske naloge, ki je lahko klasično v obli- ki disertacije, možno pa je doktorat opraviti tudi z objavo treh člankov iz zaokroženega področja v znanstvenih revijah s faktorjem vpliva > 1. V prispevku podajamo svoj pogled na akademsko raziskovanje po zaključenem študiju medicine in ga zaokrožujemo z nekaj praktičnimi nasveti. aBstract KEY WORDS: research, doctoral study programme, young researcher, residency, doctoral dissertation Research work is of paramount importance for the advancement of clinical medicine, yet it is under-represented in students during the course of their studies, apart from those who choose to prepare a Prešeren research paper or a similar project. After completing 1 Živa Drakulić Gorše, dr. med., Klinični oddelek za bolezni živčevja, Nevrološka klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana; ziva.drakulic@kclj.si 2 Nik Krajnc, dr. med., Klinični oddelek za nevrologijo, Univerzitetna bolnišnica Dunaj, Währinger Gürtel 18–20, 1090 Dunaj; Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Zaloška cesta 9, 1000 Ljubljana 3 Samo Roškar, dr. med., Ortopedska bolnišnica Valdoltra, Jadranska cesta 31, 6280 Ankaran; Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Zaloška cesta 9, 1000 Ljubljana 27Med Razgl. 2022; 61 Suppl 1: 27–34 SMRK 2022_Mr10_2.qxd 21.3.2022 7:52 Page 27 pride v poštev tudi prijava na mesto mla- dega raziskovalca (MR). Prijavi se lahko zdravnik po opravljenem pripravništvu ali pa – v mojem primeru – takoj po zaključ- ku študija. Postopek prijave Vsako leto (lani: 11. junija 2021) Javna agen- cija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) objavi seznam mentorjev. Za leto 2021 je bilo možnih 229 mentorjev v najrazličnejših raziskovalnih področjih od arheologije do živalske produkcije in pre- delave. Prosta mesta za MR inštituti ogla- šujejo po različnih kanalih. Zainteresirani posamezniki lahko tudi sami kontaktirajo mentorja, čigar raziskovalno področje jih pritegne. Vsak mentor ima svoj način izbi- re kandidatov. V svojem primeru sem se pri- javila na mesto MR na Nevrološki kliniki pod okriljem Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (UKCL). Mentorici izr. prof. dr. Maji Trošt, dr. med., sem poslala e-pošto, kjer sem izkazala zanimanje za pri- javo. Dr. Trošt me je nato povabila na prvi pogovor, kjer sva se druga drugi na kratko predstavili. Čez kakšen mesec so na strani 28 Živa Drakulić Gorše, Nik Krajnc, Samo Roškar akademsko raziskovanje po zaključenem … medical studies, most of them opt for an internship and further residency, while fewer apply for a young researcher position, but neither of these routes excludes the possibi- lity of applying for a PhD. When applying for a PhD, the key requirement is a universi- ty degree in a relevant subject, and if applying for a young researcher position, the candidate must also be under 28 years of age. In the case of a young researcher position, all work activities are primarily focused on the preparation of the doctoral thesis. In the case of an intern or a resident, the primary focus is on clinical work with associated duties and doctoral studies. The positions of young researcher and resident are exclusive. A well- conceived Prešeren research paper can be a good starting point for further research work, the requirements of which are largely in line with the subsequent requirements of most journals for the publication of an article. When you start your research, it is essential to define your area of interest, find a topic and find a supervisor who works in your field. Formally, the PhD is completed by the defence of a thesis, which can be in the classic form of a dissertation, but it is also possible to complete the PhD by publishing three articles in a rounded field in peer-reviewed journals with an impact factor > 1. In this paper, we give our view on academic research after medical studies and round it off with some practical advice. uvod Raziskovalno področje je v medicini izred- nega pomena, pa vendar je med študijem slabše zastopano oz. se ga dotaknejo le štu- denti, ki se aktivno odločijo za pripravo Prešernove raziskovalne naloge ali druge- ga projekta. Mnogi so tako prvič v stiku z raziskovalnim delom šele po zaključenem študiju medicine, ko se odločijo za prijavo doktorske dizertacije. V prispevku smo pri- pravili nekaj praktičnih nasvetov, ki so subjektivno obarvani, saj temeljijo na las- tnih izkušnjah, vendar upamo, da bodo kljub temu prispevali k lažji odločitvi za doktorski študij ter lažji organizaciji posa- meznih obveznosti. mladi raziskovalec Po ŠtudiJu medicine Po zaključku študija medicine marsikateri diplomant ne ve, kako bi nadaljeval svojo karierno pot. Najpogostejša izbira je prija- va na pripravništvo, med katerim po nava- di tudi najbolj neodločen mladi zdravnik izbere specializacijo. Za manjši delež mla- dih doktorjev medicine, ki nas je že med štu- dijem najbolj zanimalo raziskovanje, pa SMRK 2022_Mr10_2.qxd 21.3.2022 7:52 Page 28 UKCL objavili še uradni razpis za mesta MR. Vloga na razpis je morala vsebovati: • dokazilo o izobrazbi (fotokopija diplome) oz. pisno izjavo, da bo kandidat zaključil dodiplomski študij do začetka nastopa zaposlitve, • prilogo k diplomi, če se kandidat za mla- dega raziskovalca vpisuje v prvi letnik podiplomskega študija tretje stopnje, oz. potrdilo o opravljenih izpitih in vajah, če kandidatu diploma še ni bila podeljena, • potrdilo o vpisu, če je kandidat že vpisan na podiplomski študij, • uradno dokazilo o povprečni oceni dodi- plomskega študija (brez diplome), ki mora vsebovati podatke o vseh izpitih in vajah na univerzitetnem dodiplomskem študiju, • potrdilo o koriščenju starševskega dopu- sta ali potrdilo o daljši bolezenski odsot- nosti (velja za kandidate, ki so starejši od 28 let), • fotokopijo osebnega dokumenta, mobil- no ali stacionarno telefonsko številko in naslov, na katerem bodo dosegljivi v času obveščanja o izbiri, in • (neobvezno) dokazila o doseženih nagra- dah in priznanjih, o avtorstvu ali soav- torstvu znanstvenih člankov in opis sode- lovanja pri raziskovalnem delu. Vlogo s prilogami sem poslala v predpisa- nem roku na Službo za zaposlovanje UKCL. Kmalu sem bila povabljena na drugi razgo- vor z razširjenim naborom zaposlenih na Nevrološki kliniki in sodelavcem iz pro- gramske skupine Medicinske fizike, v kate- ro naj bi bil vključen novi MR. Dobila sem se tudi na kavi z enim od MR na kliniki, od katerega sem lahko dobila bolj neformalen vpogled v delo MR. Pomembno je, da so pri- čakovanja MR in mentorja čim bolj uskla- jena, saj bo imel mentor velik vpliv na usposabljanje in delo MR. Sočasno sem se prijavila tudi na mesto MR na Univerzi v Ljubljani (UL). Tam je postopek potekal nekoliko drugače. Na Inštitut za patološko fiziologijo Medicinske fakultete sem poslala e-pošto z življenje- pisom in motivacijskim pismom ter bila nato povabljena na razgovor s tremi poten- cialnimi mentorji. Vse prijave za MR na UL potekajo preko obrazca na spletni strani UL. Potrebne priloge za prijavo so podobne kot pri razpisu na UKCL. Ko kandidat dobi potrditev, da je spre- jet na mesto MR, mora urediti nekaj doku- mentacije in se prijaviti na doktorski študij. Za prijavo na študij je potreben podpis mentorja in kratka idejna zasnova teme dok- torata. Treba je izbrati tudi nekaj izbirnih predmetov. Te so lahko iz nabora predme- tov v sklopu študija biomedicine ali na dru- gih doktorskih programih oz. celo na univerzah v tujini. Pogoji Pogoji za prijavo na mesto mladega razi- skovalca so najmanj univerzitetna izobra- zba ustrezne smeri, povprečna študijska ocena vseh izpitov in vaj najmanj 8,00 ter izpolnjevanje pogojev za vpis na podi- plomski študij tretje stopnje. Velja tudi izobrazba primerljivih programov v tujini. Pomembno pa je, da je starost kandidata do vključno 28 let. Starostna meja se dvigne nad 28 let, če je kandidat že opravil eno ali dve leti podiplomskega študija, bil dolgo- trajno bolezensko odsoten ali je izkoristil starševski dopust. Ob zaposlitvi na mesto MR se je treba obvezno vpisati na doktorski študij ustre- zne smeri. Za zdravnike pride najbolj v poštev študij biomedicine, ki ima 11 znanstvenih področij: Biokemija in mole- kularna biologija, Farmacija, Genetika, Javno zdravje, Klinična biokemija in labo- ratorijska biomedicina, Medicina – klinična usmeritev, Medicina – temeljna usmeritev, Medicinska mikrobiologija, Nevroznanost, Toksikologija in Veterinarska medicina. delovni proces Glavnina dela MR zajema pripravo in izved- bo doktorske raziskovalne naloge. Sama sem 29Med Razgl. 2022; 61 Suppl 1: SMRK 2022_Mr10_2.qxd 21.3.2022 7:52 Page 29 se prvo leto spoznavala z možnostmi in orodji za raziskovanje ter spremljala vsa- kodnevno delo na Kliničnem oddelku za bolezni živčevja na Nevrološki kliniki. Poleg glavnega raziskovalnega dela se MR pogo- sto vključi v različne manjše projekte, ki se izvajajo na inštitutu. Zelo zgodaj po zaposlitvi sem zaradi epidemije koronavirusne bolezni 2019 zače- la z delom od doma in ugotovila, da mi tak- šen način dela zelo ustreza. Za velik del zadol- žitev MR namreč zadostuje pisarniško delo in vključuje branje in pisanje člankov, ana- lizo podatkov, pripravljanje predstavitev, izobraževanje itd. Drug del zadolžitev je klinično usmerjen in lahko vključuje delo v ambulanti, klinično testiranje preiskovan- cev ali odčitavanje izvidov slikovne diagno- stike. Ta del je seveda odvisen od izbora teme doktorske naloge in se zelo razlikuje od posameznika do posameznika. En del zadol- žitev je lahko tudi pedagoško delo, ki je sicer bolj pogosto pri MR, zaposlenih na UL. Kot rečeno, v prvem letniku se MR spo- znava z možnostmi raziskovanja na izbra- nem inštitutu, predvsem če z mentorjem ni sodeloval že pred prijavo na mesto MR. Lahko se loti kakšnih manjših projektov, naredi pregled literature, sodeluje pri kli- ničnem delu itd. Do konca prvega semestra drugega letnika pa mora MR oddati pred- log teme doktorske naloge. Do takrat naj bi bila doktorska naloga že podrobneje zasta- vljena in oddana ter potrjena prošnja etični komisiji. MR ima nato približno dve leti in pol, da izvede in zaključi doktorsko nalogo. MR se spodbuja, da del študijskega procesa opravijo na tuji univerzi. Stroški bivanja in študija se krijejo iz materialnih sredstev, lahko pa MR pridobi tudi dodat- no štipendijo. Plača Plača mladega raziskovalca je v letošnjem letu 1.485,46 evrov bruto (32. plačni razred). Poleg plače MR prejema tudi sredstva, s katerimi krije stroške, povezane z razi- skovanjem. S sredstvi si lahko krije litera- turo, pripomočke za raziskovalni projekt, udeležbe na kongresih ipd. ARRS financira MR do zaključka dok- torata oz. največ štiri leta. V primeru, da MR zdravnik v času usposabljanja začne opra- vljati pripravništvo ali specializacijo, se plača ne izplačuje iz sredstev ARRS. ARRS v tem primeru še vedno krije materialne stroške do obdobja štirih let. zaposlitev po usposabljanju Zdravnik MR ima po zaključku usposa- bljanja nekaj različnih možnosti za zapo- slitev. Lahko začne opravljati specializacijo (ali pripravništvo, če ga še ni), lahko nada- ljuje pot v akademskem svetu ali pa se zapo- sli v podjetju v zasebnem sektorju. Na UKCL je težko ostati kot »samo« raziskova- lec, najpogosteje se z raziskovanjem poleg kliničnega dela ukvarjajo specialisti in spe- cializanti. Če ima doktor biomedicine željo po izključno akademskem poklicu, bo zato skoraj gotovo moral zamenjati ustanovo. V vsakem primeru pa je priporočljivo, da MR že med usposabljanjem razmišlja o zapo- slitvi po zaključku študija in se z izbiro nalog, projektov in dodatnega izobraževa- nja pripravlja na prihodnjo zaposlitev. doktorski ŠtudiJ in sPecializaciJa Za razliko od mesta MR in s tem poveza- nim intenzivnim ukvarjanjem z raziskava- mi, povezanimi s pripravo doktorata, je pri nas možno opravljati doktorski študij tudi vzporedno s specializacijo, kar predstavlja posebnost v širšem okolju. V tujini se po zaključenem študiju medicine ali usmeri- jo v nadaljnji doktorski študij in z njim pove- zano intenzivno raziskovalno delo ali v kli- nično delo in se lotijo doktorskega študija kasneje. Pri nas je veliko oddelkov in kli- ničnih skupin zainteresiranih za mlade specializante in jih podprejo pri dodatnem izobraževanju z vključitvijo v doktorski študij. Določeni oddelki v sklopu svojih razi- 30 Živa Drakulić Gorše, Nik Krajnc, Samo Roškar akademsko raziskovanje po zaključenem … SMRK 2022_Mr10_2.qxd 21.3.2022 7:52 Page 30 skovalnih skupin omogočajo tudi polno sofi- nanciranje doktorskega študija. Formalno si zaposlen kot zdravnik specializant, ki ob redni službi dodatno opravlja aktivnosti, povezane s pripravo doktorske naloge. Možno je začeti z doktoratom že v obdobju pripravništva, takoj po opravljenem študiju medicine na Medicinski fakulteti. Treba se je zavedati, da je doktorski štu- dij dodatek vsem obveznostim speciali- zanta, kamor sodijo delo na kliniki, dežur- stva na urgenci, opravljanje kolokvijev itd. Predvsem z logističnega vidika zna biti ob delu specializanta z veliko organizacije povezan predvsem prvi letnik doktorskega študija Biomedicina. V prvem letniku se opravljajo predmeti Osnove kliničnih razi- skav in Biostatistika, ki vključujejo vsa- kotedenske aktivnosti, ki potekajo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Kasneje po opravljenem začetnem sklopu, ko se posa- mezni doktorski študentje v drugi polovi- ci prvega letnika razporedijo na manjše skupine posameznih izbirnih predmetov, se je veliko lažje prilagajati glede na urnike posameznikov. S tega vidika velja razmisliti, da je ob ambiciji po nadaljevanju izobra- ževanja v smeri doktorskega študija in izdelani ideji področja zanimanja za spe- cializacijo z doktorskim študijem smiselno začeti že v obdobju pripravništva. Tako se lahko opravi začetni, z vidika prilagajanja urnika nekoliko rigidnejši del v obdobju manj obveznosti in večje fleksibilnosti. V drugem letniku doktorskega študija je treba opraviti še posamezne izbirne pred- mete, kasneje pa so posamezne aktivnosti povsem individualne, povezane s prido- bitvijo soglasja Komisije za biomedicinsko etiko Republike Slovenije (KME) o etični ustreznosti raziskave, predstavitvijo teme, faznim poročilom in zagovorom doktorske naloge. Ob prijavi na doktorski študij je podobno kot v primerih MR treba pridobiti podpis mentorja in oddati kratko idejno zasnovo teme doktorata. Formalno so pogoji za pri- javo na doktorski študij prav tako podobni, le da ni zgornje starostne omejitve. Zaposlen si kot zdravnik pripravnik oz. zdravnik spe- cializant, ki v svojem prostem času opravlja aktivnosti, povezane z doktorskim študijem. PriPrava na raziskovalno delo Zaključeni prijavi na mesto MR oz. na dok- torski študij kot zdravnik specializant sledi raziskovalno delo, ki je vsakomur na začet- ku nekoliko tuje, saj se z raziskovalnimi pri- stopi in metodami med študijem medicine ne srečamo pogosto. Dobro zasnovana razi- skava vodi klinično odločanje, ki vpliva na zdravje in splošno počutje milijonov ljudi. Izbrana doktorska naloga bo verjetno zgolj kaplja v morje, vseeno pa lahko predstavlja pomembno iztočnico za nadaljnje razisko- valno delo. Poleg tega je ključna za sezna- nitev s pristopi k raziskovanju, ki bodo vodila vašo nadaljnjo akademsko kariero. Pregled literature Pred raziskovalnim procesom se je treba seznaniti z literaturo s področja, ki vas zanima, in odkriti subspecialnosti, ki so v vašem strokovnem področju slabše zasto- pane, saj vam to omogoča več kreativnosti in svobode pri zasnovi raziskave. Izbira teme je ključna za pripravo doktorske diser- tacije. Pregledu literature lahko sledi pri- prava preglednega članka (angl. systematic review) ali metaanalize, ni pa nujno (1). S tem se raziskovalec seznani z obravna- vano problematiko in odkrije še neraziskano področje oz. neodgovorjena vprašanja. cilj raziskave Namen raziskave (angl. aim) je širša indi- kacija, kaj raziskovalec z raziskavo želi doseči. Po navadi je namen raziskave hipo- teza, ki jo želimo testirati. Cilji (angl. objec- tives) so praviloma povezani s parametri oz. meritvami, ki jih uporabimo za dosego namena raziskave, in jih lahko razvrstimo na primarne in sekundarne cilje. 31Med Razgl. 2022; 61 Suppl 1: SMRK 2022_Mr10_2.qxd 21.3.2022 7:52 Page 31 zasnova raziskave in metodologija Zasnova raziskave in metodologija mora- ta biti oblikovani tako, da pravilno nasla- vljata raziskovalno vprašanje in omogočata tudi odgovor na zastavljeno vprašanje. V to področje sodijo: • Populacija: bolniki, vključeni v raziska- vo, z jasno definiranimi vključitvenimi in izključitvenimi merili. Smiselno je pre- računati potrebno velikost vzorca, da bodo rezultati verodostojni (moč raziskave). • Zbiranje podatkov (angl. data collection): časovno okno, v katerem je raziskava potekala, in način zbiranja podatkov (pro- spektivna oz. retrospektivna raziskava, presečna raziskava itd.). • Nevtralnost: uporabljena metodologija, da se izognemo pristranskosti (angl. bias). Tveganje za pristranskost (angl. risk of bias) lahko zmanjšamo z randomizacijo vključenih oseb, slepim načrtom raziska- ve (angl. blinding) ipd. • Konsistentnost (angl. consistency): kon- sistentnost rezultatov, če bi bili v razi- skavo vključeni isti preiskovanci v pod- obnem okolju. Le-to lahko dosežemo s standardizacijo protokolov in uporabo univerzalno sprejetih metod. • Analiza podatkov: uporabljene statistične metode oz. programska oprema za ana- lizo podatkov. Pomemben del zasnove raziskave predsta- vlja tudi vloga KME, vendar le-ta presega namen tega prispevka. Poročanje o rezultatih Najpomembnejši del vaše disertacije so rezultati, o katerih je treba poročati jasno z izogibanjem dolgim stavkom, ki zmede- jo bralca. Poskusite poročati kratko in jedr- nato, po možnosti v obliki tabel ali grafičnih prikazov. Na začetku opišite preiskovance oz. demografske podatke vaše kohorte. Jasno navedite p-vrednosti oz. druge ključne koe- ficiente pri statistični analizi ter prikažite absolutna števila, s katerimi lahko recen- zenti ocenijo statistično značilnost vaših opažanj. Večje standardne odklone pri rezultatih lahko zmanjšamo s povečanjem števila opazovanj. V modele vključite vse pomemb- ne parametre in jih z le-temi tudi obtežite (npr. model linearne regresije). Po drugi strani se v istem modelu poskušamo izo- gibati parametrom, za katere vemo, da so linearno odvisni (problem kolinearnosti), npr. vrednosti določenih beljakovin v likvor- ju in krvi. Pisanje rezultatov bo olajšano, če boste vnaprej pripravili tabele in grafične ele- mente, ki jih boste v rezultatih le parafra- zirali. razprava Vaša razprava naj povzema rezultate vaše raziskave in ne ponavlja uvoda v razisko- valno delo. Prav tako ne predstavljajte novih podatkov, ki niso bili predstavljeni v rezul- tatih, in se izogibajte pretiranemu pona- vljanju. Poskusite poudariti pomen vaših rezultatov in doprinos le-teh k že znanemu. Ne pozabite omeniti tudi omejitev vaše razi- skave (angl. study limitations), ki jih lahko uravnotežite s prednostmi le-te. Opredelite, v kolikšni meri ste uspeli odgovoriti na znanstveno vprašanje. Neredko doktorska disertacija postavlja več vprašanj kot odgo- vorov nanje. V tej smeri sledijo smernice za nadaljnje raziskave. izdelava doktorske disertaciJe v oBliki Člankov Doktorsko disertacijo je mogoče pripravi- ti tudi v obliki člankov, pri čemer mora dok- torat zajemati minimalno tri članke s prvim avtorstvom, objavljene v reviji, indeksira- ni v SCI (angl. Science Citation Index) s fak- torjem vpliva (angl. impact factor, IF), pri čemer mora biti IF revije > 1. Izjemoma je lahko en članek sprejet v objavo (a še ne objavljen), vendar mora avtor v tem primeru pridobiti soglasje uredništva revije, da bo članek pred objavo v reviji vključen v dok- 32 Živa Drakulić Gorše, Nik Krajnc, Samo Roškar akademsko raziskovanje po zaključenem … SMRK 2022_Mr10_2.qxd 21.3.2022 7:52 Page 32 torsko dizertacijo in s tem dostopen jav- nosti (2). Postopek objave člankov Večina znanstvenih revij sprejme manj kot 25 % prejetih prispevkov. V primeru zavr- nitve to ne pomeni, da je vaš prispevek slab, temveč da nima dovolj visoke prioritete za recenzenta. Najpomembnejši dejavniki pri objavi so kakovost članka, novost, zane- sljivost rezultatov in uporabljenih metod ter znanstvena oz. klinična vloga vašega pri- spevka. Bistveno je, da vaša raziskava pri- speva nekaj novega k raziskovalnemu področju ali spreminja način razmišljanja o že znanem. Najpogostejši razlogi za zavr- nitev prispevka so neustrezne oz. nepopolne statistične metode, pretirana interpretacija rezultatov (pripisovanje prevelikega pome- na), suboptimalne metode, premajhen oz. pristranski vzorec, nezadostna opredelitev problema, inkonsistentnost poročanih rezul- tatov itd. (3–5). Prešernova naloga kot izhodišče za gradnjo doktorata Dobro zastavljena Prešernova naloga lahko predstavlja dobro osnovo za nadaljnje razi- skovalno delo na določenem področju. Doktorat je možno zastaviti tudi tako, da se kot iztočnica uporabi članek, nastal kot nadgradnja Prešernove naloge. Pridobljena množica podatkov ob pregledovanju dolo- čene skupine pacientov lahko predstavlja dobro bazo podatkov in vir idej za obliko- vanje novih hipotez. V osnovi se zahteve za pripravo Prešernove naloge skladajo z zah- tevami večine znanstvenih revij z IF. Po navadi je treba predvsem skrajšati uvod ter napraviti prevod v angleški jezik. zaklJuČek Če vas vsaj malo zanima akademska karie- ra, raziskovalno delo na področju klinične medicine in bi želeli po končanem študiju medicine nadaljevati usposabljanje v sklo- pu terciarne ustanove, je vsekakor smisel- na tudi odločitev za doktorski študij, bodisi v vlogi MR ali vzporedno z opravljanjem specializacije. Z raziskovalnim delom kot klinik odstiraš nove vidike pogleda na vsa- kodnevno problematiko, iščeš odgovore na odprta vprašanja in s tem nadgrajuješ svoje klinično znanje. Kljub temu je raziskoval- na rast dolgotrajen postopek in ne glede na izkušnje, pridobljene med doktorskim štu- dijem, se raziskovalna pot z novim nazivom šele začenja. 33Med Razgl. 2022; 61 Suppl 1: SMRK 2022_Mr10_2.qxd 21.3.2022 7:52 Page 33 literatura 1. Tawfik GM, Dila KAS, Mohamed MYF, et al. A step by step guide for conducting a systematic review and meta- analysis with simulation data. Trop Med Health. 2019; 47: 46. 2. Sklep senata ULMF - doktorat v obliki člankov. 2015 [citirano 2022 Feb 7]. Dosegljivo na: https://www.mf.uni-lj.si/ application/files/1615/1073/4799/Izdelava_doktorske_disertacije_v_obliki_clankov.pdf 3. Bordage G. Reasons reviewers reject and accept manuscripts: The strengths and weaknesses in medical edu- cation reports. Acad Med. 2001; 76 (9): 889–96. 4. Samet JM. Dear author-advice from a retiring editor. Am J Epidemiol. 1999; 150 (5): 433–6. 5. DeBehnke DJ, Kline JA, Shih RD, et al. Research fundamentals: Choosing an appropriate journal, manuscript preparation, and interactions with editors. Acad Emerg Med. 2001; 8 (8): 844–50. 34 Živa Drakulić Gorše, Nik Krajnc, Samo Roškar akademsko raziskovanje po zaključenem … SMRK 2022_Mr10_2.qxd 21.3.2022 7:52 Page 34