List 46. Tečaj LU i in I zhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr.. za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic Ljubljani 16. novembra 1894. £ venska gimnazija osnuje kje drugje, le v Celji ne. Slovenci Politiški oddelek. Nov predlog o volilni reformi. Dunaja prihajajo pogostem poročila o posveto vanji koaliranih strank o volilni reformi. Ta por pa dokazujejo, kako težko se stvar vrši in ne dajo baš preveč upanja, da se sporazumljenje doseže Gospodje hodijo okrog volilne reforme, kakor okrog vrele kaše. pač moramo iz tega le nauk posneti, da se nikakor ne kaže navezati na nemške konservativce, temveč moramo najprej imeti lastne koristi pred očmi in prav bodemo storili, ali se bodemo bolj držali slovanskih bratov nego pa nemških konservativcev. Omeniti je pa še, da baš omenjeni list nazivlje koalirane stranke, stranke reda, ki se morajo upirati vsakemu preobratu. Stranka reda so torej levičarji in Koroni- Nobeden se prav ne upa da zajel. Vsako poročilo pa pristavlja, da se bodo posvetovanja še nada naposled Ijevala. Vlada sama že nepotrpežljiva postaja zaradi teh brez vspešnih posvetovanj in že širijo se novice, da odstopi ali pa razpusti zbornico. To je pač sedaj še le strašenje s katerim se skuša pritiskati na razne stranke. To stra nijevci, ki so očitno podpirali protidržavno rovanje na Primorskem. Pravi avstrijski domoljub pač ne bode ime- to more storiti le pa interes naše no val tacih strank za stranke reda komur je lasten interes več îne Avstrije. nego senje ni brez pu in novejša poročila nekako poročajo î kdo, ljubljene tem smo nekako narisali sedanji položaj in sedaj hočemo preiti k novemu volilnemu načrtu, kateri je sedaj zopet se razširil po listih. Ta predlog zopet izvira od liberalne strani, ali je toliko boljši od dosedajnih pred- da so se stranke nekoliko zbližale. Marsikaj kaže, da se umikajo konservativci pred liberalci, kar je bilo pričakovati. Nekateri konservativni listi že zagovarjajo tako umikanje. Posebno „Grazer Volksblatt" hvali to stališče, da kmetski delavci ne dobe volilne pravice. Tu se je očitno pokazalo Tudi kmetski delavci morajo nositi raznovrstna državna logov ki so prihajali od te strani, da se ozira na vse ljudske sloje in ne izključuje hlapcev od volilne pravice Stoji torej višje nad tistimi, ki hočejo volilno pravico za tovarniške delavce. Ker pa prihaja predlog od liberalne strani, po pravicoljubje nemške konservativne stranke, trebno, da ga dobro pogledamo. Mi sicer ne vemo, če se je ta bremena pomagajo pridobivanju denarja, s katerim se z vlado se plačujejo davki m zatorej vsaka pravična stranka predlog stavil pri posvetovanjih koaliranih strank a če se še ni, pa se bode še, kajti poseglo se po vseh mogočih predlogih, da bi se le doseglo » mora biti zato, da se jim dovoli primeren vpliv na državne posle. Temu se more upirati jedino stranka, ka- nego pa pravičnost in taka teri so lastne koristi več stranka pač le zlorablja katoličanstvo, koder se imenuje katoliško. Tako počenjanje štajarskega konservativnega lista __4 nam daje mnogo misliti. Pred vsem pa to, moremo od take stranke, ki stoji na tako nizkem stališči Slovenci govoriti o njem je že kako sporazumljenje. O čem so se vse že posvetovali pri znanih konferencah, se ne ve, ker poročila o njih se glase kakor izreki delfiškega orakla. Predlog, o katerem mislimo tukaj govoriti, je objavil liberalen dunajski list brez dvombe izvire od kakega liberalnega poslanca. Po nekaterih določilih bi utegnil ugajati konservativcem in Poljakom in zatorej se nam zdi potrebno nekoliko spre- Kakor znano, je že grof Hohenwart pričakovati pravičnosti, kadar bi morda to ne ugajalo predlagal da bi več državnih poslancev volili deželni nemško-konservativnim koristim. Gotovo ne! To je nam zbori Nekateri Čehi in Poljaki bi pa najrajši, da bi se dokazal že baš omenjeni graški list sam. liberalnimi kar povrnili indirektnim volitvam, ki so bile do 1873 • • • • _ é listi vred je vedno prihajal z nasveti, da se nova slo leta Predlog, o katerem smo se namenili tukaj govoriti > ». » 440 tudi priporoča, da se voli jeden del poslancev po de Vt^ « * želnih zborih. Če % •• - se pa že hoče deželnim zborom dati kako pravico » naj se pa določi, da imajo neko število poslancev voliti Vseh poslancev bi se po tem načrtu volilo 380 in v gospodsko zbornico i ki se s tem le poživila. Sedaj sicer 272 bi se jih volilo direktno in 108 bi pa jih vo- gospodska zbornica le životari in je prenovljenja še bolj lili deželni zbori. Volilno pravico za državni zbor imel m . % % potrebna nego zbornica poslancev. Sedanja sestava gospod vsak, ki je spolnil štiriindvajseto leto in se ni odtegnil ske zbornice ni več času primerna, kajti veleposestvo je vojaški dolžnosti, ter zna toliko pisati, da more sam v državnem oziru zgubilo mnogo svojega pomena. Ple sicer ne v kaki baš predpisani obliki pismeno zahtevati menitaši niso več to, kar so bili in se po svojem miš-volilno pravico. Voljen pa sme biti, kdor sme voliti in je ljenji ne morejo več dosti ločiti od židovskih kapitalistov. že spolnil 24. leto. Že ta določila imajo v sebi neko Smisel za državno blaginjo je tudi v plemenitaških krogih dvomljivo določbo, namreč tisto, ki govori o znanji pisave, močno izpodrinil egojizem in zato njih prednosti niso vec Omika je bolj razširjena v mestih nego po deželi tako opravičene in je torej tudi v tem oziru potrebna in zatorej v mestih gotovo vsakdo volil, na deželi kaka reforma. bi pa zaradi pomanjkljivega znanja v pisanji, marsikdo ne volil. To bi pa bilo v korist liberalcem, ker je okrog mest bolj razširjen liberalizem. Po temu bi še toliko ne ugovarjali, kajti število šol se vedno množi in kmalu bodo tudi po kmetih tisti redki » ki pisati ne znali ; nevarnejše je pa to, da se da posneti, da bode vsak moral svojo volilno pravico še le zahtevati. Kdor pozna ravnodušnost posebno kmetskega prebivalstva, bode vedel, da se marsikdo ne bode v to odločil in bode jzatorej izgubil volilno pravico. Ljudje ne hodijo radi okrog uradov. Politični pregled. Državni zbor je prenehal posvetovanje o kazenskem Am I % ' • zakonu in dovolil vojaške novince. Mladočehi so pri dovolitvi vojaških novincev se pritoževali, da se pri vojakih preveč po-nemcuje. Poleg teh umestnih pritožeb so jih pa navedli celo niso v nobeni zvezi z vojaškimi novinci. Vašatvja mestih pa ljudje niso tako boječi, vrsto. tudi to boli, da se himne in pa marselj poslanec, ki je mej svojim poslanstvom imenovan za administrativnega uradnika, zgubi svoj mandat. Povod za to je jim kim godbam ne pusti igrati Mladočehi so predlagali, ruske da naj imajo bližje do dalo imenovanje dveh poslancev za dvorna svetnika, kar je po uradov in tudi razni agitatorji jih bodo ložje zdrezali, in njih misli v zvezi s celjskim vprašanjem. Zahtevana nujnost je zatorej verojetno, da se vsi oglase. Zatorej bode iz te določbe žel liberalizem dobiček. Da je res prebivalstvo za take stvari malomarno, nam kaže pogled v sosedno Italijo, kjer bode na tisoče in tisoče volilcev zgubilo volilno pravico, ker ne mara dokazovati znanja pisanja. Tistim konservativcem, ki ne marajo, da bi hlapci volili, za ta predlog se je odklonila, predlog se je pa izročil odseku za volilno reformo Zbor je začel posvetovanja o novem ilnopravnem redu Izmej kih poslancev je o tem vprašanju govoril OP Ï3 dr. Ferjančič. Državni zbor bode zbo roval do 12. decembra. Dne 17. decembra se pa baje snidejo deželni zbori vlado Sp Coronini in tovariši so interpelovali če misli narediti konec sedanjim neznosnim razmeram bode morda baš ta določba ugajala. Nevarnejši nego vse to, se pa nam zdi določba, da na Primorskem. Vspeha seveda ta interpelacija ne bode imela ker se vlada boji Nemcev in Lahov. Celje Piran Zup piranski je v posebnem 108 poslancev volijo deželni zbori. Naši deželni zbori pismu celjskemu županu pozval nemške Celj niKakor ne izražajo mnenja prebivalstva, temveč so večinoma vsled umetno sestavljenih volilnih redov pravo za- ne, da se vkup no bilo seveda zaradi bore proti slovanskim zahtevam V Celji je tega veliko veselje, kajti vsaka pomoč je dobra proti slovenski gimnaziji, proti kateri se celo po vetje nemškega in italijanskega liberalizma. Poleg tega občinskih zastopih sklepajo resolucij gorenj eštajarskih mestih v se pa hoče dovoliti deželnim zborom, da bodo še sami odločili, naj li volijo poslance po kurijah, ali skupno. Za Nemški državni jezik Piranski Italij baj mislijo prositi vlado, da se napravi napis pri sodišči v nem kateri način bi se liberalci odločili, ni dvojbe. Tržaški i škem državnem jeziku, da se ani so torej pripravljeni iz odpravi dv napis. Ita sovraštva do Slovanov priznati nemščino za državni jezik na Primorskem. Kdo ve, če se ne isterski, koroški in štajarski deželni zbor ne bi volili no benega Slovenca. Ravno tako je pričakovati, da deželni bodo še kdaj zaradi tega kesali, ker Nemci bodo znali to pri zbori moravski, Razširila se je bila in bukovinski volijo samo nemške znanje že zase izkoristiti liberalce, na Češkem bi bilo vse odvisno od veloposest Hohenwartov klub in Istra na nikov, ki tudi se bolj nagibljejo na nemško stran, Gorenjem Avstrijskem je večina odvisna od tolmačenja govorica, da je na zahtevanj g Povšeta bil peljal grof Ho henwart slovenske poslance, kateri so v koalicij grofu Schonbornu in da je ta obljubil, da se njegov ukaz v Istri volilnega reda za veleposestvo, na Solnograškem imajo pa polagoma izvede. To je vzbudilo nevoljo v liberalnih krogih, mogočno besedo Lienbacherjevci, ki bi gledali, da se v drž. katere je pa potolažil „Vaterland u češ da to ni res. Ker je zbor odpošljejo možje, ki bi varovali nemško prvenstvo. pa mogoče, da se konservativni koaliranci boje, da se ne za- • # Če nepristranski ogledamo tak volilni red i moramo merijo liberalcem m zatorej taj mi ne vemo, pri čem v • ta stvar. Sploh je istersko vprašanje jako nejasno. Vlada reci i da bi se s poslanci, ki bi jih odposlali deželni neče v nobeni stvari dati jasnega od o ker se boji za zbori, Avstriji za dolgo let utrdila prednost nemštva v koalicij njim se torej za mnogo let utrdila Mladočehi in Rusija Mladočeški klub je po stara krivica. Za to bodo pa morali slovenski poslanci biti previdni, ako pride tak volilni red v pretres, da ne pomagajo krivici do zmage. slal deputacijo k ruskemu veleposlaništvu, da izreče zaradi smrti ruskega carja. V imenu deputaci j sožalje to ovoril dr Engel v gladki v v • • ruščini. Veleposlanik se je zahvalil deputaciji potem pa izrazil veselje, da Mladočehi tako gladko ruski go 441 vore. Engel je na to odgovoril, da bi se v Avstriji morala kolaj ruščina v večji meri gojiti zaradi trgovine z Rusijo. Govori menik carju Aleksandru III, je zaukazal, da naj se po celi Rusiji pobira za spo- se, da Mladočehi pošljejo tudi zastopnike v Peterburg naj bi se postavil v Moskvi. grebu. po- Poljaki pa z veliko nevoljo opažajo to mladočeško la- Zdravniki so se izrekli, da je bil car že tri leta bolan in sicer na ledicah. Govorica, da je bil car zastrupljen, je iz- skanje Rusiji. Njih listi jako ostro pišejo proti Mladočehom. mišljena. Zdravniki posebno poudarjajo carjevo junaštvo ob Madjari Rusija Tudi ogerski državni zbor je izrekel sožalje povodom smrti ruskega carja. Samo skraj levica do Rusij mogla tudi pri tej priliki zatajiti svojega sovraštva glasovali proti dotičnemu predlogu Ogersko zbornici poslancev ogerske parobrodm Ogerski trgovski minister je predložil predlogo družbe o osnovi in podpori posebne in pa o grajenji morskih ladij Obe ti predlogi naperjeni ste proti cislitvanski trgovi vsem hočejo Madjari dohiti v roko vso trgovino z < Vse nii .. Pred ijentom. smrti. Zadnje ure svojega življenja je še reševal državne posle in zdravnik profesor Leyden pravi naravnost, da je car umrl kot junak. — Carjeva nevesta Alica prestopila je v pravoslavje. Poroka bo takoj po pogrebnih slavnostih Minister vnanjih stvarij poudarja v posebni okrožnici, da hoče car Niholaj II. v vsem posnemati svojega očeta, posebno pa v mirovnem oziru in ostati hoče z vsemi velevlastmi v najboljših prijateljskih razmerah. nji delovanje meri na to. da se vedno bolj emancipujejo od naše državne polovice, prav v duhu Košutovem. Polagoma naj se potrgajo vse vezi, jih še ežej polovi z drugo držav Nemčija Vatikan Novi nemški držav kan celar bi\ brat v • ki namestnik v Alzaciji knez Hohenlohe je kardinala Hohenlohe-ja avdijenci, se dolgo pogovarjal Papež kardinala vsprejel v Kdo naj ima pravico jemati mero? • • niim in mu čestital da je imenovan brat nemškim državnim kancelarjem. Iz tega fakta izcimujejo mnogi politično veljavo. Kardinal Hohenlohe zadnji Dasi IV. se krojaštva tiče v prvi vrsti prepir o tem, čas ni bil papežu priljublj oseba in če prijazno v avdijenciji sprejel znak zdaj tega tako kdo ima pravico jemati mero, in se za krojaštvo olji imenov da mu je posebno po izdala znana razsodba upravnega sodišča, vendar je tudi kneza Hohenlohe-ia nemškim državnim kance- Pri druzih oblačilnih obrtih trgovina z narejenimi izdelki 1 ar jem To imenovanje je papežu še posebno po volji, ker je odtujila izdelovatelja in trošilca (nosilca). Posebno so novi kancelar katoličan po veri, kar pomeni v protestantski Nemčiji veliko. Rusija Umrlega carja Aleksandra III lepe tako imenovani trgovci z mešanim blagom prizadeli skoro vsem rokodelskim mojstrom smrtni udarec, ker prodajajo stnosti opisujejo vsi listi. Posebno poudarja se carjeva miro ljubivost in vsa Evropa sprevidi, da je pski mir zadnj čas to se je pod katei naslovom mešanega blaga najrazličnejše predmete, e so o svojem času samo rokodelci izdelovali in pro- je car ohraniti mir s zagotovil, je delo in zasluga carjeva. Vedel pa dajali. Tako mnogo rokodelstvo že kar izumira, kakor 010 tranj zadeve kake druge države taktnostjo, ni se vmešaval v no- klobučarji, krznarji, rokovičarji itd. Da se to pri krojačih bil je zmirom mož beseda in ni se dal po intrigantih speljati v navskrižje z drugimi ve- vsem je bil pa narodnogospodarski razvoj levlastmi Rusij Pred carju na srci in vedoč, da je le v miru blagostanje, je in čevljarjih ni zgodilo v taki meri, pripisovati je okoliščini, da je za izdelavo kacega predmeta neobhodno potrebno, mero vzeti po pravilih rokodelske umetnosti, in istega varoval in istega ohranjeval. V umrlem carji imajo iz- ta jedina okoliščina je bila jamstvo samostojnega obstanka gled opski vladarji, kako ohraniti mir, in če se bodo teh dveh obrtov. ravnali po njem, osrečeval bo narode še nadalje preljubi potrebni mir. Aleksander III. je bil tudi jako skrben vladar priden Vsa količkaj važna posla državniška je sam reševal. Za svoj narod je imel pravo srce. Kako bil krben in priden potrjuje tudi to, da je še na smrtni postelji reševal dri •le. Car je bil pa poleg tega jako dober in ljubez ne posle. oce in soprog Da je bilo potrebno naročila izvrševati po meri, to je bila jedina ovira, da velika vršba ni noma podjarmila teh dveh obrtov. Baš po jemanji mere sta se nevarljivo ločila rokodelski mojster in prodajalec točni popol- Po opr krog preživeti v svojem družbinskem in to razliko razumevalo občinstvo brez vsacega po par ur, to je bila njegova največja zabava Umrli car jasnila s kakim zakonom. more biti v zgled sem soprogom in očetom Ljubil svojo soprogo čez vse in skrb za vzgojo otrok bila mu je velika Jako hvalijo tudi carjevo pobožnost, katero je pokazal posebno na smrtni postelji prejemši dvakrat sv zakramente. Ni čuda, da je smrt to-li Dobro je vedelo, da je za narejeno obleko treba iti prodajalcu obleke, za obleko, ki se pa ima narediti po krepostnega svetu največje sočutj 20. no> velikih carja Pogreb embra t v vzbudila po vsem širnem carjev vršil se bode dne 3 po Peterburgu, kamor so iz Livadij truplo Vse v ceremonijah prepeljali njegovo truplo. Dva dni je bilo razpostavljeno tudi v Moskvi Pogreb bo velikansk. elevlasti pošljejo pogrebu svoje stopnike. Našega meri, pa k krojaču, in resnici na ljubo moramo konsta-tovati, da celo občinstvo, za katero to vprašanje nima važnosti, ni moglo razumeti, kako da se neizučenemu človeku more dovoliti najvažnejša rokodelska manipulacija, jemanje mere. Seveda, krojači so obračali, in drugi so pa obrnili ! cesarja bo zastopal nadvojvoda Karol Ludovik, nemškega ce- Mojsterstvo, ki se je pri našem obrtu pridobilo še z sarja brat njegov princ Henrik, laškega slednik, Francija pošlje večje kralj odposlanstvo, grški in srbskikralj se vdeležita osobno pogreba, istotako knez črnogorski, Anglij bo zastopal prestolonaslednik t smrti carjevi izraža Francija, ki je spoštovala v Aleksandru prestolona- znanjem racijonalnega jemanja mere, se bode moralo izbrisati iz mej obrtnih umetnostij, da Spekulativna velika vršba pridobi svobodno polje za svoj razvoj. Ne preostaje še nič druzega, da se še šivanje prizna za delo trgov- Največje sočutje o III svojega prijatelja in zaveznika. Carju Nikolaju došlo je čevo, ker je šivanje baš tako potrebno za prodajo suknje > dosedaj iz Francoske 27.777 sožaljnih brzojavk Car Ni- kakor jemanje mere. * 442 »lc « * 1 Pa dovolj, če mi krojači zahtevamo zase pravico je- aluminijev okis in se odlikuje po svoji izredni trdosti. manja mere, ne zahtevamo, kakor mislim, da sem že do- Zaradi tega ga rabijo za brušenje kovin. Navadno je volj dokazal, s tem nobene milosti, nobene blagohotnosti pa ta okis beli prah. temveč staro in naravno rokodelsko pravico! Če se to že noče, naj Iiovica, kakeršna se nahaja v prsti, je pa, kakor se pa vsaj še za nas odpravi smo že omenili kremenčevokisli aluminijev okis. Nahaja otročarija dokaza zmožnosti in naj se odkrito prizna na sprotstvo do rokodelstva in njegovih pravic. se pa ne le v prsti, temveč tudi v raznem kamenji. Će se tako kamenje razdrobi vsled vremenskih vplivov, pa nastaja ilovnata prst. Ilovica se rada sprejemlje in ima Obrtnijske raznoterosti. Napredek v Rusiji. Spalnih vagonov tretjega razreda neki poseben duh, to pa menda le zaradi tega, ker jej je navadno primešano nekaj amonjaka. prirodi raz dosedaj niso imeli še v nobeni državi. Potreba za take va- gone pokazala se je v Rusiji in so jih nekoliko že napravili na železnici Moskva-Jaroslav. Odprava rje. Sveža rja se najbolje oidrgne z oljem. Če je pa rja se že bolj zajedla, je pa najbolje fiai tripel (fini rudninski prašek, ki obstoji največ iz kremencevokislega hidrida) in žveplenega cveta, an- ki se zgnete z laškim oljem v testo. odrgnejo. tem se zarjavele stvari namažejo in potem dobro lične barve, kar prihaja od tujih jej primešanih tvarin. vodo pomešana ilovica je tvarina, katero lahko obdeluješ v razne oblike. Iz nje izdelujejo prsteno posodo. Ilovica hudo zadržuje v sebi vodo. Skušnja uči, da ilovica srka vase razne barve in tolšče. Zaradi tega se rabi semtrtja tudi za odpravo tolšče iz raznih stvarij. Za obdelovanje ilovnate prsti, ker se močno spre- zemlje î je potrebno velike nnči. Ker se močno vkupe Tla. Velike važnosti so tla, kadar delamo stanovanje. drži i se brazde take zemlje ne razsipljejo, temveč imajo Tla, katera imajo razpoke, niso zdrava, ker v razpoke se razne ostre robove. mokrem stanji se brazde kar svetijo. stvari nabero, ondu trohne in so prava gnezda nalezljivih bo- lezni j. Zaradi tega je za tla boljši trd nego mehek les, ker Ilovica se precej stisne, ko se posuši in zaradi tega ob tako hitro ne nastanejo špranje na njem. Poleg hrastovih par-ketov so tudi bukovi priporočljivi. Električna past za muhe je najnovejše, kar je iz- suši ilovnata zemlja poka. Taka zemlja se počasi ohladi in ogreje in zatorej v njej tudi žito počasneje zori. Po mladi in v suši se hitro osuši in jeseni je prej mokra umil neki premeten Francoz; kakor hitro se muha usede na Na taki prsti rade stoje luže, posebno po suši past, ubije jo električen tok, ker plošča visi, pade muha v nastavljeno posodico. Kako snažiti šivalne stroje. Pomoči gosje pero v ko je po bencin in namazi vse dele, ktere po navadi mažeš z oljem. Stroj moraš dobro vrteti, potem še jedenkrát namazati, mesto bencina lahko rabiš tudi petrolej. Na- hudo sprejeta, ter voda zaradi njene g03tosti vanjo časi prodira. Na ilovnati zemlji ni mogoče delati v mokrih dneh. pa tudi ne v prehudi suši, ko je trda, da se je ne prime nobeno orodje. Priporoča se, da se taka zemlja globoko obdeluje, da pride vanjo zrak, ki pospešuje sprhnjenje. 4:: Kmetijstvo. Es» 8» Gnoj v njej le počasi sprhne, zaradi tega take zemlje ni treba pogosto gnojiti, ali tedaj se mora pa dobro Nai Crtice o kmetijski kemiji r s (Dalje.) boljši je dolgi slamnat gnoj, ki potrebuje mnogo vlažnosti za sprhnenje in rahlja zemljo. Zboljša se taka zemlja s tem, ako jo gnojimo z apnom, ali sipino ter odvajamo vodo. Rodovitnost ilovice precej povzdiguje to če je pod njo rahlejša peščena prst. y Ilovnata prst ali zemlja je tista, ki ima v sebi nad Na močno ilovnati zemlji ne vspeva vsaka rast polovico ilovice. Nadalje je v taki prsti nekaj peska do 7 % kremenčeve nekristalovane kisline, 4 do 5 % leznookisovega hidrata, in razne kamnite razpadline. Ker smo pri nekaterih snovih že pojasnili i lina najboljša še oves in vrbe. Taka zemlja je rada že močvirna. Če je pa nekoliko druzih snovij v ilovici primešanih, pa vspevajo na njej pšenica t bob Î detelja, njih od dreves pa gaber, bukva in hrast. Na srednje ilovnati i posebno kemično sestavo, hočemo svojim čitateljem tudi povedati, zemlji pa vspevajo skoro vse poljedelske rastline iz česa obstoji ilovica. Ilovica je spojina iz kremenčeve pa ugaja krmskim rastlinam, ker njih rasti kisline in aluminijevega okisa. Aluminij je kovina, kakor suša, preobilna moča jih pa tudi ne mori. Sploh so pri ne ovira že vedo čitatelji „Novic", ki je bila pred sto leti popol- delki na taki zemlji jako dobri. noma neznana, ali se danes v obrtniji že vporablja v Posebno ugodna za poljedelstvo je pa prst, v ka se raznovrstne namene. Ta kovina lahkosti. Ker s kislikom se tako rada ne spaja odlikuje po svoji teri je sicer precej, ali vendar manj nego polovica ilo- i kakor vice. Taka zemlja ni pregorka, ne premrzla, ne presuha » nekatere že opisane kovine, je v obrtniji porabljiv. Njen ne premokra. Za obdelovanje pa ni tako težavna kakor okis tudi galunova prst imenovan, nahaja se na zemlji ilovica. Mnogo vpliva na rodovitnost ilovnate zemlje v raznih oblikah. to, koliko je v njej apnenih spojin Biti pa mora on Znan kristalizovan kot modri zafir ali rudeči mešanega nekaj peska. rubin ki se odlikujeta po svojem jasnem lesku, trdoti in Če je pa v prsti mnogo apnenih spojin, imenuje se pa po tem, da se ne topita. Ravno tako je tudi korund, apnena. Rodovitnost .take zemlje ravna se po tem, koliko 443 m dela je primešane ilovice. Apneno zemljo je potrebno pogosteje gnojiti. Če je apnena zemlja pri tem še skalnata, skupščino za naso družbo ter družbe sv. Cirila in zaključi Metoda IX v glavno Novem njena rodovitnost jako majhna. Na apneni prsti posebno uspeva rž, ječmen, od krmskih rastlin pa lucerna. (Dalje sledi.) Mestu. Takoj po sklepu zborovanja se poda deputacija novomeškemu okrajnemu glavarstvu. Prvomestnik vodja Tomo Zupan si je privzel v ta častni posel podpredsednika Luka Svetec-a in družbinega nad- Kmetijske raznoterosti. Sleparije pri prodaji semena. V preiskovalnici semena v Gradci preiskovali so rumeno deteljo trgovine Mauthner v zornika profesorja dr. Ivana Svetino. Okrajni glavar vitez Oton Vestenek, ki je sploh z največjo eleganco postopal družbi napram, je radovoljno obljubil Budimpešti. Našlo se je v njih 18 % tujih premesij, kalji- lojalno izjavo v minijaturi tu zbranega vega semena je pa 27 °/0. Ta detelja ni za seme, ker dva Je" četrti del ozeleni in se ž njo zanese predenica in drug plevel na njivo. Kupčija z vinom na borzi. Dunajska borza za kmetijske pridelke hoče baje vpeljati tudi trgovino z vinom, za to je prosil klub dunajskih trgovcev. Ker pa po svojih pravilih sedaj ta borza nima pravice trgovati z vinom, se bodo mo- Slovenstva dovesti do Najvišjega prestila. trjuje nastopni čestilni dopis: Slavna družba sv. Cirila in Metoda ' vesoljnega tem po- V Ljubljani. Njegovo c. kr. apostolsko Veličanstvo blago- rala pravila predelati. Ker se pa od vtč stranij ugovarja izvolilo zapovedati, naj se naznani veliki skupščini vpeljavi vinske trgovine na borzi, ne bode borza lahko dobila dotičnega dovoljenja. družbe sv. Cirila in Metoda sožalja Najvišja zahvala. za izjavo udanosti in tem « iM : Poučni in zabavni del. obveščujem pričujočim slavno družbo sv. Cirila in Metoda povodom odloka vis. c. kr. de- •8* želnega predsedništva z dne 11. avgusta šte- vilka 2340. Družbe sv. Cirila in Metoda redna IX. ve C. kr. okrajno glavarstvo. Novo Mesto, dne 12. avgusta 1894. lika skupščina Vesteneck r. dne 7. avgusta 1894. I. v Novem Mestu. (Dalje.) Nato prvomestnik stojé spregovori: Častiti skupščinarji! Nj. Veličanstvu našemu ce- IX. Po zborovanju je bil skupni obed na Tuče- kovem vrtu, katerega se je udeležilo nad 200 skup- ščinarjev in bi se jih bilo še več, ko bi bil prostor. Okusno okrašen vrt, dobra postrežba, ubrano in usojena bila te dni britka izguba. Njegova vstrajno sarju cesarska visokost, prečastiti veliki mojster nemškega igranje novomeške mestne godbe, pokanje viteškega reda, vladarjev strij c Viljem, se je pone- topičev, vse to pospeševalo je prijetno zabavo in ne- pojavljali skup- so srečil na grozen način. Ob tej trpki rani cesarjevemu srcu bi si usojal predlagati, naj velika skupščina 1Z- tilo vzbujeno navdušnot, katero ščinarji v prelepih govorih. Prvomestnik Tomo Zupan nazdravi tako le : p * reče Njegovemu Veličanstvo prvič: naj poni žneje iskreno sožalje, drugič pa si usojam nasvetovati, naj v jedno izjavi velika skupščina ob Častita družba! Zdelo se nam je, da je dolenjskemu vedremu slovesni priliki ljudstvu usojeno ostati še dalje v tišini med tem, ko devetletnega svojega globoko čanstvu našemu cesarju. zborovanja v Novem Mestu stopajo drugi na dan. udanost, zvestobo in pokorščino Nj. Veli- ozemlje bo vselej se zvezujejo druga v svetovnem prometu. Zdelo se je, da naj to lepo i samo za-se med tem, ko se zdelo se Če nas pooblastite, izvrši ta Vaš sklep sedaj je tako. Oni, kojega dobrot našteti ne premorem neposrednje po seji potom tukajšnega okrajnega gla- ne vedel bi niti začetka ne konca — je dal govoriti varstva imenom družbe sv. Cirila in Metoda depu- svojemu čutečemu srcu tudi v prid Dolenjske. Le tacija treh družbinih članov. (Skupščinaji vstanejo ena sama velika njegova dobrota naj nam stopi ta ter z živio- in slavaklici na presvitlega cesarja odobré trenotek v sredini te oblagodarjene dežele , v oo fran prvomestnikov nasvet.) Konečno se prvomestnik zahvali čč. čiškanom za preskrbitev božje službe, vrlemu pevskemu zboru za prekrasno petje v cerkvi, Novome- krasnem Novemmestu bivajočim, pred naše dušno oko. šele skozi Po pred milosti Nj. Veličanstva je namreč zdrčal nekaterimi tedni prvokrat železni voz dolenjske pokrajine v Novomesto. Uprav ščanom. osobito mestnemu županu, narodnim družbam dolejnski železnici pa je namen Avstrijo in slovensko in novomeški podružnici na prisrčnem vsprejemu, ozemlje ob novem prevažnem kraju zvezati z onim vsem zborovalkam in zborovalcem, vsem častitim potom ki je redom izvor in pospeševatelj člove k * » delegatom posamičnih podružnic, vsem podružnicam skega blagostanja: z morjem. V spominju te zadnje na požrtvovalnem sodelovanju tekom preteklega posebno Dolenjce kakor vse nas Slovence osolnču upravnega leta ter brezizjemno vsakemu ) ki čuti joče dobrote Veličanstva naj hvaležno zakličem 444 imenom družbe sv. Cirila in Metoda: Vsem raznim avstrijskim narodom dobrotnemu cesarju Franu Josipu, njemu ki se je prav zadnje dneve skazal posebno naklonjenega dolenjski strani naših pokrajin trikratna slava! Crnogorski knez Nikolaj I. vozil se je minolo nedeljo po noči preko Ljubljane k carjevemu pogrebu v Pe- terburg. Visoko pismeno priznanje je došlo te dni tukajšnjemu lekarnarju g. Gabr. Piccoliju od tajništva Nj. ce- -v sarske visokosti gospe cesaricinje vdove nadvojvodinje Stefa-Gosti se navdušeno pridružijo slavaklicem na nije, na nje povelje, v katerem izraža visoka gospa zadovolj- cesarja, godba igra cesarsko pesem m topiči grmé. Govotili so še : novomeški župan Perko, pl. Sla dovič iz Novomesta, Omerza iz Kranja prof. Medved iz Maribora w kr. notar Luka Svetec dr Li stvo in priznanje glede na učinek opetovano uporabljevanih zobnih kapljic, koje prireja označeni lekarnar. Gospodu odvetniku dr. Gustavu Gregorinu so tržaški Slovenci v znak hvaležnosti podarili zlato uro s pri- za zasluge, katere si je merno verižico in z napisom in to tije, Ivan Hribar iz Ljubljane, kapelan Pankracij Gre- stekel v boji za slovenske tržaške šole. Gospod dr. Gregorin goreč iz Trbovelj, prof. Sukije dr Poznik dr. Ivan napravil je namreč znani temeljiti rekurz na ministerstvo. G. Tavčar i Andrej Gabršek iz Gorice in prof. dr. Ma rinko. Vsi govorniki so povdarjali korist družbe ter w « V t » bU • , mm V|l » ^ 1 poživljali vse stanove, da delujejo neumorno za nje uvede se tudi tečaj za pletenje košaric in sicer se prične ponk odvetnik se je ginjen zahvalil za darilo in obljubil delovati za pravično narodno stvar, dokler bo mogel. Na strokovni šoli za lesno industrijo v Ljubljani razvoj in moč ter da v tej družbi vedno ostanimo v tem tečaji s 1. marcem 1895. Poduceval bo delovodja Jož. vsi Slovenci požrtvovalni in edini. _ * Omenjati je še, da so povodom IX. velike skup ščine gospa Ivana Gutnikova, gdč. Antonija Kadiv čeva, litijske in šmartinske Slovenke z Baran iz Sobjeslava na Češkem. V slovenskem gledališču pela se je včeraj prvikrat češka Smetanova opera „Poljub" z največjim vspehom. Koncert »Glasbene Matice«, minoli ponedeljek v razprodajo redutni dvorani se je pod spretnim vodstvom g. M. Hubada kokard naklonile družbi 128 gld. čistega dobička (Dalje sledi.) i završil najlepše. Obilo zbrano občinstvo je burno odobravalo zares umetniška proizvajanja vseh koncertnih točk. Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaji, prejelo je zadnji čas sledeče darove : Gosp. Ant. Poučni in zabavni drobiž. Flis, poslovodja na Vrdu pri Vrhniki, je poslal 23 gld. 50 kr. Darovali so Ciceronov spomenik Arpinu, rojstnem mestu Ci- zdravnik sledeči rodoljubi : G. dr. Janko Marolt, ceronovem so sklenili temu slavnemu možu postaviti spomenik, sestnik 3 gld. g. Josip Lenarčič, dež. poslanec in velepo- Izdali so oklic na učeni svet za nabiranje doneskov Zdravstvo v Bosni. Pod turško upravo A • Bosni jedna sama bolnica v Serajevem, sedaj so gld, g. Gabrijel Jelovšek, župan gld, g. J. pa bila v pole Požar, c. kr. zemlj. knjigovodja 1 gld, g. dr. Rogina, c. kr. pristav, 50 nov, g. M. Brilej, trgovec 1 gld, g. Fr. Ko- g renčan, gostilničar 1 gld, gospa Ivana Jelovšek, 50 nov, g. stare v Serajevem zgradili novo po paviljonskem sistemu, Karol Jelovšek, posestnik 50 nov, slednja na Brdu, 13 občinskih bolnic poleg tega je pa še sedem okrajnih in torej vkupe 22 bolnic. Do okupacije so v Bosni in Herceg zdravili le, mažaci, sedaj je pa 34 okrajnih 23 , Anton Komatar, c. kr. notar 3 gld, g. Josip Verbic, not. uradnik 50 nov, g. Jurij Fajfar, not. kandidat 50 nov. Dalje so da- bolniških zdravnikov Mostaru ljeni dve izučeni zdravniški doktorici Dolnji Tuzli sta nastav-. ker se mohamedanke rovali : Gospa Marija Kotnik, na Vrdu gld, gospica Kati Rabič, poštna upraviteljica v Dol. Logatcu 1 gld. in g. Tone Flis, na Vrdu gld. Slednjič so društvu darovali : g. dr. branijo moških zdravnikov. V Serajevem se je zgradil vodovod, Ivan Klasinc, dvorni in sodni odvetnik v Gradcu gld. ki je stal milijon goldinarj v kratkem se začne delati kanalizacija, četrt milijona se je izdalo za vodnjake v raznih Henrik Satter, višji nadzornik avst. ogerske banke na Dunaji gld, po g. dr. L Žmavcu, g. Anton Gregorič, posestnik v selih • -v Stari ljudje na Irskem. Po uradnih poročilih Ptuji 1 gld, in g. dr. Jak. Ploi odvetnik v Ptuji 1 gld., na vč. g. France Krastelj, župnik v Ribnici na Štajarskem 5 gld , Irskem bilo 611 oseb starih čez 95 let, mej njimi 295 moških p0 g. stud. phil. Janku Mulačku v Ljubljani sta darovala vč. ali in 316 žensk, 66 moških in 78 žensk je že spolnilo sto let Slepcev živi v Evropi in Zjed. državah 272.745 81 na sto tisoč prebivalcev. Ločitve zakonov. Anglež Ileaton je sestavil evro- pejsko statistiko zakonskih ločitev; na Angleškem pride jedna g ospoda Anton Koblar, arhivar v Ljubljani 1 gld, in Martin Malenšek, župnik pri sv. Petru gld. Iskrena bodi hvala vsem imenovanim rodoljubnim damam in gospodom ! Bog plati! Odbor podpornega društva je v mesecu novembru t. 1. mej 40 ubožnih in vrednih velikošolcev razdelil 156 gld. zakonska ločitev na 577 porok, v Rusiji na 450 na Skod skem na 331 v Avstriji na 184 v Belgij na 169 Sedem prošenj pa odbil. Toliko prosilcev na enkrat še na nikdar ni bilo kot v tem mesecu. Kedor toraj le količkaj pre- Ogrskem na 145, na Švedskem na 134, na Nizozemskem na more naj daruje imenovanemu društvu. Darove sprejemlje v Franciji na 62, v Italiji jedna sodnijska ločitev na društveni bladajnik vc. dr. Fr. Sedej, c. in kr. dvorni kaplan 132, 421. Med evropejskimi velikimi mesti je najslabše v Berolinu kajti na 17 zakonov pride jedna ločitev, na Dunaju na 43 ii v Parizu na 23. in ravnatelj v Auguštineju, Dunaj Auguštinerstrasse 7. Dela za zgradbo novega poštnega poslopja v Vsa dela • - / so proracunjena na Dvorni svetnik Franc Suklje dne 1 Ljubljani so že razpisana. 177.500 gld. Vojno streljanje imeli bodo tukajšnji brambovci dne 20. in 21. novembra t. 1. na domžalskih pašnikih. Novo razširjeno šolo so slovesno blagoslovili dne t. m. v Predvoru pri Kranji. Število otrok se je tako po- sklical shod volilcev v Metliki, na katerem je naznanil t. m. da množilo, da ni več zadostovala enoiazrednica, razširili so jo v dvorazrednico in so v ta namen že obstoječe poslopje primerno odloži državnozborski mandat in je priporočal za svojega na- razširili. Za zgradbo ima največ zaslug ondotni župnik g. J. mestnika dež. poslanca g. sodnika Višnikarja v Ribnici Debelak. — Sentjakobsko-trnovska ženska podružnica sv. Cirila in Metoda ima v nedeljo dne 18. novembra t. 1. v prostorih hotela „Lloyd" na sv. Petra cesta svoj redni občni zbor. Po zborovanju je zabava, pri kateri sodeluje tamburaški zbor „Sokola1, in pevsko društvo „Ljubljana". Začetek je ob 6. uri zvečer. — Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Zaticino-Višnjogoro-Št Vid ima v nedeljo dne 18. novembra t. 1. v gostilniČnih prostorih „Julnice1 v Višnji gori svoje redno občno zborovanje. — 5oletnica svojega službovanja v jednem in istem podjetji. Ta redki dogodek je preteklo nedeljo 11. t. m. slavil gospod Ferdinand Pevec, kamenotiskar v Blasnikovi tiskarni. Vstopil je leta 1844. v tiskarno kot učenec in je s tega časa vedno tu služboval. Na dan slavnosti so ga njegovi kolege lepo vsprejeli in se ga primerno spominjali in tudi solastniki tiskarne so ga z lepim spominom počastili. Bog daj vrlem in jako delavnem jubilantu dočakati še dijamanten jubilej ! — Iv. pl. Zaje slavni hrvatski skladatelj praznuje dne 17. jan 1895 petdesetletnico svojega glasbenega delovanja. — Razpustili so občinski zastop v Buzetu v Istri in zakaj, zato ker je v hrvatskih rokah. Vsaj to je smatrati za naravni vzrok, kajti lahonskim občinskim zastopom, ki so zadnji čas toliko škandalov in nerednostij zakrivili se ni nobenemu nič zgodilo, nedolžni hrvatski zastop v Buzetu pa so razpustili, ker se ni zoperstavljal ministerski naredi glede dvojezičnih napisov. Zares daleč smo že ! — Demonstracije v Trstu. Minoli torek zvečer je bila seja mestnega občinskega sveta tržaškega. Dr. Spadoni je v seji strastno napadal Slovence. Galerija je po navadi ropotala. Mej tem zbralo se je pred mestno palačo par stotin Slovencev in Italijanov. Ko so občinski svetniki prihajali od seje, zaorili so Slovenci s klici: Živela Avstrija! Živio Franc Jožef I. ! Živeli Slovenci ! Italijani so odgovarjali z : Abasso gli Slavi ! Morte ai Slavi ! Redarji so se zagnali na Slovence in jih par aretovah, dočim Lahom niso ničesar hoteli. To postopanje policije se pač ne more imenovati korektno. Slovence so za lojalne klice aretirali, Lahe pa so za izzivajoče sramotilne klice pri miru pustili. Gospoda le tako naprej, kesa-nje pride! — Umrl je včeraj v Ljubljani c. kr. zdravstveni svetnik, okrajni in sodnijski zdravnik v pok. g. dr. Josip Kapler v 69. letu svoje starosti. N. v m. p. — Zastrupil se je v Celovcu nadporočnik pešpolka št. 27., Ali. pl. Stefenelli. — Obe nogi odtrgalo je dne 9. t. m. po noči na tukajšnjem južnem kolodvoru delavcu Viktor Kušarju. Nesrečneža so prenesli v bolnico, kjer so mu odrezali nogi. Ponesrečenec je oženjen ter oče dveh nedoraslih otrok. Kakor se čuje, je smrtna nevarnost pri kraji in bo ozdravel. — Zaprli so te dni tatvine sumljivega človeka imenom Mihael Krausz-a, ki je pohajkoval po Ljubljani. Našli so pri njem več stvarij, ki so bile brez dvojbe ukradene. — Minoli pondeljek pa so v Spod. Šiški v njegovem stanovanji prijeli mestni redarji nekega Maksa Oehma. Iskali so ga že dlje časa. Klatil se je okoli in izvabljal na ta način denar iz ljudij, da je brzojavljal raznim rodbinam, naj brzojavno nakažejo vsoto 20 ali 25 gld., kateremu njihovih sorodnikov, o katerem je vedel, da je kje na potovanji. Na ta način jih je več opeharil Pomagala mu je pri tem poslu neka ženska, ki je bila ž njim. Oehm je bil do avgusta meseca v Ljubljani v službi, kar je zapustil ženo in se podal na svoje pustolovsko delo na Koroško, Solnograško, Tirolsko itd. Minoli teden je došel zopet k svoji ženi, kjer se ga prijeli. — Najdeno truplo. Dne 25. oktobra našel je posestnik Jakob Mavc iz Krvavepeči v velikolaškem okraji že popolnoma segnito truplo človeško. Po obleki in nekaterih drugih predmetih, ki so poleg okostja ležali, spoznali so, da je naj- deno truplo ono trgovca s ščetinami Janeza Čampa iz Sre-dnjevasi pri Loškem potoku, katerega že pogrešajo od 23. marcija 1893. — Vjeta tatinska družba. Zadnji čas so se v Ljubljani in v okolici dovršile razne večje in manjše tatvine. Tatovom ni bilo moč priti na sled. Pred kratkim pa je mestna policija zasledila to tatinsko družbo pri 70letni branjevki Katarini Kušar na Grlincah pri Ljubljani. Preiskovalna komisija se je podala minuli teden tja, ondi preiskala vse in našla res množino predmetov, v katerih se je vedelo, da so ukradeni. Katarino Kušar in ž njo več drugih sumljivih osob so zapri i, ukradeno blago pa so naložili na par voz — bilo ga je namreč toliko — in odpeljali k sodišču. Mej ukradenimi predmeti se nahajajo najrazličnejše stvari, ukrali so vse, kar jim je prešlo pod roke. Izvrševala je tatvine brezdvomno večja dobro organizovana tatinska družba. Kušar je blago shranjevala, ga prodajala in v hranilnici zastavljala, kar pričajo zastavni listki, ki so se tudi dobili. Preiskava se vrlo nadaljuje in ni izključeno, da bi ta tatinska družba ne bi bila v nikaki zvezi z zadnji Čas izginolimi in oropanimi osebami. — Pogorela sta dne 10. t. m. po noči Alojzij Lav-renčičeva mlin íq žaga v Postojni. Škode je do 8000 gld. — Smrt na cesti. Blizu Ptuja našli so zakotnega pisarja Jožefa Tikviča na cesti. Zadel ga je mrtvoud vsled preobilnega rano žitega žganja. — Požar. Kočarju Urbanu Murku blizu Ptuja je pogorela hiša in gospodarsko poslopje. Zažgal je triletni otrok. Dne 4. novem, je požar uničil hišo in gospodarsko poslopje Marku Haložanu v Adrijancih. Zažgal je štiriletni sinček. Starši, pazite na otroke. — Smrt od šivankine pika. V Št. Rupertu pri Laškem na Štajarskem je posestniška hči Ana Senica s ši-vanko prebodla mazulj na gorenji ustni. Vsled tega se jej je zastrupila kri in je v štirih dneh umrla. — Zopet vjet. Na kolodvoru v Mariboru prijeli so nevarnega tatu Karla Weberja, ko je ravno hotel nekaj nekemu kondukterju ukrasti Ustavljal se je hudo. Weber je nedavno pobegnil iz karlavske kaznilnice. — V moki se je zadušil v Mariboru delavec v parnem mlinu. Spodrznilo mu je in pal je v moko, iz katere se ni mogel izkopati. Videl ga nobeden ni. čez nekaj časa našli so v moki mrtvega. Zaljubljen tat. Na Dunaji je te dni sama ljubezen pripeljala policiji necega tatu v roke. Svoj plen je že bil spravil v varnost, kar se v njem obudi ljubosumnost, da bi mu ljubica se ne izneverila in povrnil se je, da ga je prijela policija. V februvarji letošnjega leta je kamorni sluga gospe Morpurga Maltzer se bil seznanil z neko lepo ženo nekega snažilca oken na plesu peric. On je mislil, da še ni omožena in ona mu pa tudi ni hotela povedati resnice. Njen mož je iz neke boljše dunajske rodbine, ali razne nesreče so ga pritirale do tega, da si zdaj komaj toliko zasluži, da se preživi. Mož nekaj časa ni slutil, kako je vsa stvar. Ko je pa žena jela z doma ostajati, so se mu jele odpirati oči in hotel se je ločiti od nje. Žena ga je pa kmalu pogovorila, da je verjel, da resno na kako nezvestobo ni mislil. . *. Zadnje dni je pa Maltzer svoji ljubljenki povedal, da ima on že dva otroka, jednega dečka in jedno deklico, katerih mati mu preti s sodnijsko ovadbo, ako jo ne vzame. Ker pa dveh hkratu vzeti ne more, prosi njo, 446 da njim bežala v Ameriko. 1000 gld. si je prištedil 4260 gld. Ko so ga prijeli imel še 300 gld. Drugi in s tem lahko tja prideta, se bodeta že s čim preživela, denar je že porabil. Kolikor se je izvedelo, je veliko izgubil s stavami pri konjski dirki v Pratru. Prišel je tako Ljubljenka pa ni hotela ž njim v Ameriko, pač mu v nesrečo zaradi ženske, brez katere je mislil, da ne Ameriki bi se pa lahko vzela. je pa obljubila, da pride za njim, ko si bode v Ameriki more živeti, toda sedaj se bode pa Ie moral privaditi dobil kak gotov zaslužek. Čez tri dni je dobila iz Ham- veti brez nje. burga telegram, da naj pojde takoj v Solnograd. Ona takoj odpotovala v Solnograd, kamor se je bil on iz Hamburga iz same ljubosumnosti povrnil. Tukaj jo Vihar. zopet lepo prosil, da pojde ž njim v Ameriko, a ko ni Silen vihar bil dne 13. m. na severonemškem hotela sta se povrnila na Dunaj. tem času se pa gospa Morpurga, pri kateri je bil v službi vrnila na Dunaj. Pred več tedni je bila odpotovala v Opatijo, in pustila svojega slugo Maltzerja na Dunaji, da pazi na stanovanje. Gospa ni vedela, da je kozla naredila za vrtnarja. obrežji in pa po vsej Belgiji. Napravil je silno mnoga škode, ki pa ne bo tako hitro še vsa znana, kajti skoro vse brzojavne in telefonske zveze je potrgalo. V Hamburgu je vihar trgal strehe, podiral dimnike^ mnogo škode napravil na manjših ladijah na morji in na Labi. tem času ko gospe ni bilo doma, je Maltzer premišljal, kako bi dobil denarja, da bi mogel s svojo ljubljenko v Ameriko. Prištedenega v resnici ni imel ničesa in sklenil je gospo okrasti, kar je tudi storil in od te tatvine je bil denar, o katerem je pravil svoji ljubici, da ga prištedil. Ko neki ladijodelnici je odtrgal velik parnik in ga premetaval semtertja. Parnik ni poškodovan, ali napravil je mnogo škode v ladijodelnici. Liibecku je vihar ravno tako razsajal. Stolp Marijine cerkve se je kar majal. Mnogo oken, streh in dimnikov je razrušenih. Na parniku „Strassburg" je mornar padel z jarbole in se močno poškodoval. je Maltzer bil že na potu v Hamburg, je pa od gospe došla brzojavka, da se povrne in naj zvečer pride čakat na kolodvor. Gospa se je vrnila, ali njega ni bilo. Peljala se je v svoje stanovanje, kjer je izvedela od ku- katero je bila pustila tudi na Dunaji, da je sluga Athu v Belgiji se podrla hiša, in so trije ljudje ubiti. V Bruselji in predmestjih je vihar grozno pustošil. Podiral je drevesa v drevoredih, odnašal strehe> har šel v Schtisselbi podrl mnogo hiš, katere so se še le zidale. Več ljudij je pobitih, ali pa težko poškodovanih. nekemu pogrebu Mnogo so trpele ladije in ribiški čolni na morji Gospe se je vsa stvar malo sumljiva zdela in jela je preiskovati, če jej kaj ne manjka Našla da škodo je Maltzer pokradel veliko perila nostij in hranilnično knjižico za 1200 več sto gld. dragoce« . Našla je v mizici ? nje v katero je bil vlomil in dragocenosti iz nje pobral, govo pismo, v katerem Maltzer naznanja, da jo je po tegnil v Ameriko. Misleč, da je sluga že v varnosti ga Gotovo se jih je nekaj potopilo. Vihar je ta dan silno razsajal tudi v Angliji, je napravil nenavadno veliko. Ne le da je brzojavne zveze potrgalo, temveč tudi mnoge železnice so morale ustaviti vožnjo. Več ljudij se je ponesrečilo. Najhuje je pa bilo na morji. Pri Doverju se je potopil velik norveški parnik. Kapitan in več mornarjev je utonilo. ovadila policiji tem se je pa sluga povrnil na Dunaj in prišel nila. Zdaj je se- deklo, je bil poprašat, če se je gospa že povi veda gospa tatvino naznanila. Policija je kmalu izvedela oddajala za desetice. Ponarejalka denarja. Na Dunaji zaprli so neko ie vinarjem s ponikljanjem dajala belo barvo in jih da hodil pogosto ženi snažilca oken Iskala tamkaj, pa ga ni dobila Žena ga je Pobegli bančni ravnatelj. Iz Zagreba je pobegnil pa policiji hitro izročila bančni ravnatelj Franki, ki je poneveril 18.000 gld. stvari, katere je od njega dobila, katere pa niso dosti Mladi tatovi. Na Dunaji zaprli so te dni tri edne Povedala otroke, katerih je najstarši star 11 let. Krali so po prodajal- pa tudi, da ima zvečer na nekem nicah. Pri njih se je našlo raznih stvarij. 18 tatvin je baja določenem mestu sestanek njim Policija je zahtevala da pojde na sestanek. Maltzer je prišel in policija ga dokazanih. Krali so že dve leti, stvari. Zadnja tatvina je bila dva zavitka nožev. najprej jestvine, potem druge je prijela. Pa tudi ljubljenka njegova je spala jedno noč Ne igraj se s puško. V Deutsch-Landsbergu na Štajarskem je neki gostilniČarski hlapec vzel z nekega voza ko so jo zaslušali, so jo izpustili, na gostilniškem dvorišči puško in meneč, da ni nabasana po- Poizvedovanja so pokazala, da Maltzer ni novinec v tat- meril v druzega hlapca in sprožil. Puška je bila nabasana in na policiji. Drugi dan vini. Jedenkrát je že zaradi tatvine bil tri leta zaprt, pri vojakih pa dva meseca. Preiskava jek dognala, da je Maltzer ukradel še se je sprožila in hlapec je smrtno poškodovan. Šest sinov pri vojakih. Kmet Genzel v Albers- rodi ima šest sinov, so vsi hkrati pri vojakih. Obrnil se drugo tovini, kar pa gospa ni precej zapazila. Miznice ni mogel je nedavno s prošnjo do cesarja, da rad jedenkrát videl hranilno knjižico za 600 gld., in 60 gld. v go- vkupe svojih šest sinov vojakov. Cesar Viljem je njegovi želji ustregel in naročil dotičnim poveljnikom, da dajo vsi hkratu sam odpreti. Poslal je po ključarja, kateremu je rekel, da je zgubil ključ. Znal je tako govoriti, da ključar ni najmanj slutil, da pri tatvini sinovom 10 dnij dopusta. Zgodnja zima. Pristanišče v Kronstadtu je jelo zamrzovati. V Peterburg že vožnja po morji ni mogoča. N^. pomaga. Vse škode je Nevi in v Finskem zalivu je jako mnogo ledu. 447 Nesreča v premogovniku. V premogovniku pri Mostu so se vžgali plini rodbinskih očetov mrtvih, mej njimi je 15 ljudij Hudi viharji so bili na Črnem morji. Potopilo se imajo 18 otrok Priznanje umirajočega. Pred 7 leti se je izgubil štiriletna hčerka Pavla Mirošića Otrok zgorel. V Novem Selu na Hrvaškem je v Kapošvaru posestnik parnega mlina Rosenbaum ko je mati bila odšla po mislilo da je zaradi dolgov pobegnil. Te dni Tedaj se je nekem opravku, sama sedela pri ognjišči. Ker se je dekle pa v preveč ognju približalo, se jej je unela obleka. Ko se je mati Oseku neki natakar na smrtni postelji izpovedal, da je umoril vrnila je obleka gorela s plamenom, in ni bilo več moč Rosenbauma ko takar opazil povedal mesto da ima 3000 gld. pri sebi našli Človeške kosti kjer ga je pokopal Na- res so ondu jo pogasiti Železniška nesreča pri Moskvi. Blizu Moskve sta trčila dva vlaka. Y jednem vlaku je bil načelnik sinode, Pobjedonoscev ni nic prihajal iz južne Rusije, a se pri nezgodi knjigovodji vse perilo Zviti tat. Y Križu je neki tujec nedavno iskal sta-novanja, rekoč, da je novi uradnik pri hranilnici. Ker ni mogel dobiti stanovanja, ga je za nekaj dnij vzel k sebi neki knjigovodja. Po noči je tujec odprl omaro in predalnik in pobral obleko poškodoval. Jeden kondukter je ubit, štiri osebe in varno poškodovane pa pustil pobegnil. Knjigovodj Ropni napad na gradu. Našemlj še zopet zaprl svoje strgane hlače. Omaro in predalnik je pa takoj prišli v grad baronovke Fraulien Trintaux pri Bruselj roparji so Zv Nesreča na železnici. Blizu Avgutke na vladi ali so baronovko in vse posle, potem pa odnesli, kar je bilo mrtvih kaj vrednega. Odnesli so tudi 15.000 frankov denarjev. kavkaski železnici v Rusij skočil vlak s tiru. Šest oseb je več ranjenih Zgubljen dragoceninar. Dragoceninar Vieuls ka Ogenj v gledališči. V Lilie na Francoskem je začelo v gledališči goreti na odru. Mej gledalci nastal je velik teri ima v Nizzi in Toulonu velike zaloge, je nekam zginil, strah. Vse je hitelo k izhodom. Več oseb je poškodovanih. Sodi se, da pri sebi umorjen in oropan, ker je imel 200.000 gld Železniški nesreči v Franciji. Pri Tulle pri letela na tir debela skala. Vanjo je zadel vlak in skočil s Dvojni samomor. V Lipsiji na Saksonskem vzbuja veliko pozornost umor nekega kandidata zdravilstva Rettstedka ljubice osemnajstletne Šelma Alze Roth. Uzrok in njegove tiru vod j dva Lokomotiva in ti agoni skočili so v reko Stroj samomoru je to, da je dekletova mati silila, da se vzameta, in kurjač sta mrtva. Blizu Saint Cyra sta vkupe trčila laka. Strojevodja in jeden kurjač sta mrtva, petnajst že- njegovi sorodniki, zlasti stara mati roj. grufinja Rotzau, so zbornici v Pa lezniških služnikov je težko ranjenih * Kdo piše največ neumnosti rizu sta se te dni srečala dva poslanca in neki drug gospod Jeden poslanec pravi drugemu: „Tu ti predstavljam moža je v svojem življe „Je pač časnikar? največ neumnosti pisal Drugi reče Prvi Ne, temveč zbornični stenograf Napad na železniški vlak. V Tonkingu roparji napali neki železniški vlak. Govori se, da je bilo kacih 500 14 pa se mu ni posrečilo pa branili. 0m - * K •. *. > i —» , Pogrezujoča se vas. V reškem predkraji Grahovo je zemlja se začela pogrezati. Kacih 70 ljudij moralo se je preseliti iz hiš, ki se pogrezujejo. Radi velike bede je dne 10. t. m. vdova nekega delavca v Teglersko jezero pri Berolinu vrgla dva svoja otroka in po tem sama notri skočila. Mater in štiriletnega dečka je Mater so iz- nekdo rešil, drugi šestletni deček je pa utonil. ročili kazenskemu sodišču. roparjev. Vlak so ustavili, ko so postřelili strojevodj Umrl je v Čikagi tudi mej ameriškimi Slovenci zelo Kitaj Čez 100 odpeljali seboj Vlakovodj hotel ubežati poznati in priljubljeni Vinko Polic, rodom iz Hrvatske. potnikov so pobili. 25 kitajskih žensk so roparji 1891. prišel je v Cikago, kjer dobil službo pri bankirji Tuji vseučiliški profesorji za to, da se zopet pokliče iz Nemčije Ko neki šlo nedavno profesor na du najsko vseučilišče, se je izjavil cesar, da se morz tem nare- diti konec, da bi se tuji profesorji klicali v Avstrij fesorj Ti pro so zanesli mej vseučiliško mladino velikonemško, Av striji neprijazno mišlj naredi konec S kraj čas že, da se temu — ■ * Egiptska bolezen na očeh se je močno razširila po Ogerskem. Zanesla se je iz Galicije. V Budimpešti so zlasti vojaške bolnice prenapolnjene, pa tudi mej civilisti se širi ta bolezen. Clausenius & Comp. Vsa svoja poprejšna leta pa je preživel na morji, kjer je zvesto opravljal službo pomorskega kapitana. Rodil se je pokojni v Kraljevci v hrvatskem Primorju 1. 1845. Truplo ranjcega prepeljalo se je z osebnim vlakom v spremstvu župnika Bubal-a na pokopališče Mount Olivet ter ondi izročilo materi zemlji, Podrlo se je na Wells Streetu v Čikagu petnadstropno poslopje, ko so bili delavci ravno pri obedu. Dva delavca sta bila zasuta. v _ Špecerijska blagajna Damers v St Luis v Ameriki se je razletela. Eksplozija je naredila mestu. velik strah v Nevarna stava. V Londonu neki strojevodj na prodajalni varno poškodovani. bilo nekaj ljudij, kateri so zelo ne železnici zapazil dečka, ki ni hotel z železnice, ko je prihajal Oplenili so mesto Watova v Ameriki na več krajih vlak Vlak so morali ustaviti. Ko je ustavil vlak je deček roparji. Enega je policija prijela, ker je na sumu, da se je zbežal z nekim tovarišem. Izvedelo se je, da je neki trgovski tatvine udeležil. učenec, ki je stavil s svojim tovarišem, da bode ustavil vlak Stavo je dobil v zaporu pokoriti ali zaradi tega se bode pa moral nekaj časa Papež ima piruh, katerega je podarila neka angleška dama, lupina je iz slonove kosti, okrašena s svilo, rumenjak je zlata posodica z demanti in rubini. Vrednost tega Velika vročina. Na otoku Sardiniji je v začetku piruha ceni se na 20.000 gld. tega meseca bila v se huda vročina, prav kakor po letu. travniki so vsi požgani plomer je kazal 37° C. Polj na polji so se ustavila in živina trpi žejo Velik zaklad. Časopis „Kurver Stanislavski To- dela Nesreča. V bakrenem rudniku v Red Jacketu (Mi- chigan) v Ameriki so se ponesrečili trije slovenski delavci roča, da je neki kmet pri sedem vaganov turških cekinov, čudno šel ta zaklad po 15. m. m. Prvi se piše Janez Weils, drugi J. Fugina in tretji Jurij Gregoraš. Najhuje je prizadet Janez Fugina, o nje-Trojcy o okraji Snjatya našel govern okrevanji se sploh dvomi ; Weils in Gregoraš sta manj kako je tjakaj pri- poškodovana, pa toliko vendar, da jima nesreča ne bode tako kmalu izginila iz spomina 448 Smrt vsled opraskanja. Okrajni zdravnik v Vi nohradih pri Pragi dr. Schwarzkopf je na potu bolniku hotel pobrati nekomu klobuk, ko je pal na tla. Pri tem, ko je doktor stegnil po klobuku, je dotičnik, čegar je bil klobuk po- Tržne cene. V Ljubljani dne 31. okt. 1894. Pšenica gld 7-50 kr. segel s palico po njem, in pri tem opraskal doktorja po roki. ajda gld. 7'50 kr., proso gld. 6 50 kr., turšica gld Čez nekaj ur je začela roka otekati. Kri se je bila otrovala iesa gld. 10 — kr., grah gld. 16.— kr., fižol gld. gld. 5 50 kr., ječmen gld. 5*50 kr., oves gld. 6 50 kr. kr. kr* in drugi dan je doktor že umrl Imel je še samo 49 let. Ravnokar je izšla v zalogi J. Blasnikoirth naslednikov y Ljubljani Velika in Mala za navadno leto 1895. Samo tista je prava Blasnikova Pratika ima na prvi strani podobo sv. Jožefa, kot uradno potrjeno varstveno znamko. Neogibno potrebno je za vsako družino Kathreinerova ova slatina kava MX z okusom prave kave. Ta kava daje to prednost, da se lahko popusti tako škodljiva prava zrnata ali pa z raznimi cikorijami zmešana kava in se iz te kave naredi okusna ter zdrava in redilna pijača datek k pravi kavi Nedoseglj je kot do (24) Visoko priporočana ža ženske, otroke in bolnike 4 K •» »» Ponaredeb se naj varuje Dobi se povsod 7 2 kile 25 kr Jubilej ske ustanove. Podpisana zbornica razpisuje za leto 1894. osem cesar Frančišek-Jožefovih ustanov po 25 gld. za onemogle obrtnike vojvodine Kranjske. Prošnje naj se vpošljejo zbornici do 25. novembra L c '-^HUE^Sh^JBA ÉS£3I 'aA £ - ; T—t- 4 ý^BllRlH T Sf : êff t. I. in priloži naj se jim od župnijskega in občinskega urada potrjeno dokazilo, da je prositelj kaki obrt samostojno (na svojo roko) izvrševal, da zdaj zaradi onemo- (2) glosti ne more več delati in da je ubog Ljubljani i novembra 1894. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. (Vse cene veljajo za 100 kgr.) Loterijske srečke. V Lincu dne 10. nov. t. 1. V Trstu dne 10. nov. t. 1. V Pragi dne 14. nov t. 1. 3, 90, 34, 72, 25 59 17 70 ♦ 20 8, 22, 16, 32, 58 Prve vrste namiznih rakov znani kot najboljši, pošilja zagotovljeno žive nih torbicah 4 Y 2 prosto proti povzetju , v pošt 100 ko L ! madov lepih rakov za juho za gld 60 komadov velikanov-rakov z dvema debelimi-mastnimi ščipal nicami vrste (solo) rakov, izbr gld gld 70 kr. ; 40 komadov rakov gld prve in 32 najprve vrste (hochsolo) 25 kr., razpošilja Freudmann & Comp. prva mejnarodna tvrdka v Stanislavu, Galicija. (Stanislau, Galizien.) (19) kaplj ice želodec % i 4 -m V • ► c: ► i i < i 4 4 4 ► ► izgotovljene v lekarni pri „angelu varhu" ž>HADY-a y Kromerižu (Moravsko) so staro, zanesljivo in znano zdravilo ter so budilno in krepilno sredstvo za želodec in prebavilna ► 4 ► dela. (40) Samo prave so z zraven stoječo varstveno znamko in podpisom. Cena : 1 steklenice 40 kr 4 4 4 > dvojne steklenice 70 kr Vsebina je naznanjena. Marijaceljske kapljice za želodec prodajajo se prave: v Ljubljani: lek. Piccoli in lek. Svoboda; v Postojni: lek. Fr. Bec-carich; v Škofji Loki: lek. Karl Fabiani; v Radovljici: lek. Alex. Roblek; v Novemmestu: lek. Dom Rizzoli in lek. Bergmann ; v Kamniku : lek. Močnik; v Črnomlju: lek. J. Blažek. Odgovorni urednik: Avgust Pucihar Tisk in založba Blasnikovi nasledniki