O1 •S- ft
v
%t/. C%< 07t«3&&£'
ik«Lć £. 3m*2 Z^. &- OutZÜf
Posamezna številka stane 2 kroni.
Naročnina listu: Celo leto 35 din, pol leta 18 din., četrt leta 9 din. Izven Jugoslavije: Celo leto 65 din. Inserati èli oznanila se zaračunajo po dogovoru ; pri večkratnem inseriranju primeren popuši Upravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Telefon interurban štev. 113.
NEODVISEN POLITIČEN UST ZA SLOVENSKO LJUDSTVO
Poštnina v državi SHS pavšalirann
„Straža* izhaja v pondeljek, sredo in petek Uredništvo in upravništvo je » Maribora, Koroška cesta štev. 5. , Z uredništvom s» more govoriti vsak dan samo od 11 do 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo!. Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban štev. 113.
BI. štev.
Parcelacija države.
Parcelacija države je danes dejstvo. Pristrižena skupščina se je bavila s tozadevnim zakonskim projektom celih 9 mescev, zakonodajni odbor je »tuhtal«, premišljal in ugibal, naposled pa je vrnil vladi nedotaknjen predlog z revno pripombo, češ, da ne more presekati gordijskega vozla. V sejah ministrskega »šaveta« so se vršile ostre debate za ali proti vrinjenemu predlogu in njegovim izmenjavam. Projekt je ležal na mizi in čakal rešitve. Boj med radikali in demokrati je bil čestokrat tako hud, ja je ata Pašič na tihem sklenil najkrajši način rešitve tega vprašanja: odločil se je za oktroiranje zakona o razdelitvi države na oblasti potom najvišje sankcije, Cesar oškrnje-na skupščina, ta nečuveni torzo naše navidezne demokracij^ ni mogla rešiti, — predlog o parcelaciji — to je dala tudi glasovalna mašina vladne večine, takozvani zakonodajni odbor, neprebavljeno od sebe in priti je moralo tako daleč,'da je vlada z nasiljem uzakonila vtelešeno nesrečo cele države. Toda nihče naj ne misli, da je skrupulozna via da gospoda Pašiča razpravljala o tem vprašanju države v plenarni seji ministrskega sveta. Kaj še! Parcelacija države je bila srčna želja gospoda Svetozarja Pribičeviča, »demona Jugoslavije«, kakor ga nazivajo revolveržumali naše prestolice, zato je moral brezpogojno »on soodločevati, Icako bo država razkosana. Marko Trifkovič, duševni oče najreakcijonarnejšega krila porodičarske radikalije, tudi ni smel manjkati pri važnem poslu veliko obetajoče parcelacije. Tretji, ki je prisostvoval v tajni ministrski četvorici, je bil današnji policajminister dr. Voja Marinkovič, predsedoval pa je Nikola Pašič, oboževani stvarnik Velike Srbije .... Štirje neodgovorni ministri so v skrbno zaprti sobi razmesarili državo na S3 ooiasti. Brez parlamenta, brez in proti ljudski volji! Izdelali so kraljevski ukaz, ki naj bi oživotvoril ono, kar narod noče in kar narod odklanja. V vidovdanski ustavi nesrečnega spomina so si ustavo-tvorci postavili svoj »Galgenfrist«; _o. april je bil ustavni •rok, v katerem je morala zakonska osnova postati mesa in kri. *
Gospoda se je vidno požurila. Kakor je iz zadnjih poročil razvidno, je pravosodni minister dr. Laziča Markovič predložil ukaz o razdelitvi države kralju že 26. t. m. v podpis. Ukaz je bil podpisan v Subotici, morda celo v salonskem vagonu, in tako je krona s par potezami enega samega peresa dala gspodu Pašiču zadoščenje: njegovo in njegovih velesrbskih pomagačev sistematično delo je kronano z učinkujočim uspehom. Odpor Hrvatov je zlomljen, Slovenci se bodo prilagodili — take in slične misli prevladujejo v beograjskih političnih krogih . . .
Ako trezno prevdarimo, pridemo do nastopnega zo. ključka: Zaenkrat še porodica res triumf ira, toda njeno zmagoslavje ne bo trpelo dolgo. Slovenci imamo dober spomin. Avstrija nas je osrečevala, kadarkoli se je nemškim strankam ali »hrbtenici« države zahotelo, s paragrafom štirinajstim. Pod Stiirkghovim režimom je kar deževalo raznih oktrojev in vsiljenih zakonov. Vse smo preboleli. Nasilja, preziranja in omalovaževanja.
Na svojem shodu v Ptuju je šef SLS g. dr. KorošfC pred mnogoštevilnim občinstvom izrazil svoj dvom o nasilni parcelaciji države. Izkušen parlamentarec, ki je dosledno veroval v zadnjo iskrico poštenosti srbskega bloka, je izjavil, da se skupina demokratov okoli dr. Voje Marinkoviča »približuje« mišljenju, da bo Slovencem in Hr ratom treba dati avtonomijo. Tri dni pozneje je kralj v Subotici podpisal ukaz o razdelitvi države, mi Slovenci pa smo obogateli za eno veliko izkušnjo . . .
Država se zvija v bolečinah, ki jih povzročajo neprestane gospodarske krize. Uprava »pod psom«, promet pred bankerotom, proletarijat, duševni in telesni, pred propadanjem, finance uničene, vpliv inozemskega velekapitala vedno večji, davkoplačevalci najboljših pokrajin — izmozgani: to je slika, strašna sli ko naše narodne bede.
. V teh dnevih našega narodno gospodarskega propadanja je režim v obliki parcelacije zamahnil po sedanjem neredu in ustvaril — kaos, to je nepregledno zmešnjavo. Za -kaj zmešnjavo? Prva skrb, ki bo vlačo dolge mesce držala v stalni hipnozi, bo praktična izvedba parcelacije. Kaj finance, kaj socijalne reforme, kaj ureditev prometa itd. f Vse to ima čas in bo imelo čas. Glavno je parcelacija. In vprašanje, kdo bo tu, kdo tam — »kralj, namestnik«. Ali radikal ali demokrat? Kdo ve? To bodo gibala vladnih in parlamentarnih razprav ža dolgo dobo. Narod, mili in dragi narod, ti pa čakaj, čakaj . . . . »Ima vremena« ... Slovenci in Hrvati smo res »srečen« narod.
Srbski listi proti genovski konferenci.
Vladni listi so razvili ostudno gonjo proti genovski konferenci, nekateri prinaša jo dan na dan najostud-nejša blatenja in smešenja. Odurne psovke padajo kakor po nekem posebnem navodilu in taktu poleg Rusije največ po Angliji in po Lloyd Georgu. Ves kulturni svet je že v samem sestanku konference pozdravljal velik napredek, duh našega režima je pa obsenčil in navdušil svoje liste za izlive, ki šo prava kulturna sramota. Kulturnim svetovnim listom je ta konferenca svetel trenutek, ki kaže obrise prehoda jz neznosnega oboroženega miru v vzajemno delo vseh narodov na Podlagi enakopravnosti, pravega miru in blagostanja. «Balkanu«, «Zastavi«, «Životu«, «Tribuni« itd. pa cirkus, menažerija, maškerada in drugo.
Beograjska «Tribuna«, glavno glasilo radikalov in in polslužbeni list naših zunanjih ministrov piše o germanofilih ter napada kot giaviiega angleškega premirja Lloyda« Georga, ne vidi pa germanofilov med
Mapibop, đno a. maja 1829,
monarhističnimi zarotniki, ki so se ugnezdili pri nas in ki stremijo za vzpostavitvijo «belega« ruskega carja in nemškega «Kaiserja«. Republikanska Nemčija je pognala «Kaiserja«, sovjetska Rusija carja, Anglija izjavlja, da ne gre za nobeno ceno v kako klavnico za kronane glave ali pa za one, ki so zavozili svoje gospodarstvo ter si želijo živeti od ropa,—to je povod besnih in divjaških napadov v naših režimskih listih.
Kolnejo Lloyd Georga, kolnejo čičerina, eden jim je podle j ši od drugega, preklinjajo pa v svoji peneči, odurni besnosti celo prekrasno obalo ligurskega zaliva, kjer la «banda postopa«. V tem tonu se piše v lepi cirilici od Beograda do Jadrana, kjerkoli so ljudje navdahnjeni beograjskega oblastniškega duha. Vrhunec bo pa le dosežen v sledečih vrstah radikalnega lista: «Veliki naš državnik gospod Nikola Pašič, ki je šel skozi mnogo «kongresov«, ni hotel in smel, posoditi svojega slavnega imena temu ničvrednemu sestanku angleških najemnikov vseh vrst in narodnosti.« -— Dobro da vemo! — Pašič stoji torej visoko nad vsemi državniki, ki so zbrani v Genovi in ne more in ne sme jih počastiti s svojim obiskom ali celo s svojim sodelovanjem. Razdalja med evropskimi državniki in Pa-šičem je zares zelo velika, samo to je treba vedeti, kje Pašič stoji, ali zelo visoko, ali pa zelo nizko. Svet to že ve in tudi izraža na razne načine. Naš gospod finančni minister pri evropskih vladah zastonj išče posojila, samo privatni špekulanti in kapitalisti se še spuščajo ž njim v razne dogovore, Angleži zahtevajo pojasnila, kaj pravzaprav spletkari naša vlada z zloglasnim — Wrangelom, Rusi sprejemajo v vatikanskih misijah vse narodnosti, samo Jugoslovane in Francoze odklanjajo itd. Pašič je torej zelo daleč od drugih državnikov in tudi doma vidimo, kam vodi njegov hiperpolitieni «ili bidne, ili nebidne« — ali bo ali ne bo.
Da Pašič ne bi bil osamljen v visokem preziranju genovske konference, mu radikalni listi pridružujejo še Francoze — «narod svetlih načel« in ker bi bila s tem ta vrsta gotova, si usojajo še pripovedovati, kako je Amerika nasprotna genovski «maškeradi«, pozabljajo pa, da je to nasprotstvo baš radi francoske politike, ki je srbskim radikalcem tako «svetla in sveta« ter celo celega Pašiča vredna.
Ti napadi in vsa ta onemogla, zagrizena jeza mora imeti svoje vzroke poleg vsih dokazov nesposobnosti in zmedenosti beograjskih politikov. Prvi vzrok je sovraštvo do Rusije, drugi pa želja in hotenje najkrepkejših izrazov udanosti do imperijalistične Francije. Francoska politika se trudi, da v svoji imperijalistični smeri, v svojem boju in sovraštvu proti Nemčiji in Rusiji, proti pravemu miru in enakopravnosti obdrži nekako parlamentarno obiležje, beograjski politiki ji pa skušajo pomagati, kakor pomaga neorganizirana, neodgovorna in razbrzdana komitska tolpa redni vojski.
Beograjska politika je prežeta sovraštva do Rusije. Poprej je videla Rusijo samo v carju in ker ljubi samo carizem in vse, kar je bilo z njim v zvezi, je naravno in razumljivo njeno današnje sovraštvo do Rusije, ki odklanja carja in tudi vse politične metode, ki jih je nekdaj izvajal in pri svojih prijateljih tudi podpiral. Ruski caristi, ki so raztreseni okrog po svetu, so pripravljeni na vsak način, za vsako ceno in v kakršni in čigarkoli službi delati za to, da-si zopet pridobijo časti, posestva in oblasti, naši politiki jih pa podpirajo, ter so jim tudi popolnoma enaki: za carja gredo po vsaki poti, v vsakem društvu, da jim zopet da, kar je nekdaj dajal in vsi obziri slovanstva, socijalnega in kulturnega napredka so jim deveta briga, če jih sploh razumejo in poznajo.
Kar se slovanstva tiče, lahko rečemo, da je fraz več kot dovolj, iskrenega čuta pa prav malo ali celo nič. Z Grki in Rumuni so sklepali ugovore proti Slovanom in celo proti bratom v lastni in skupni državi so šušljali z Italijani, naj se oškrnejo prečani, da v prospeh centralizma Skader in še kaj drugega ostane.
V socijalnem in kulturnem oziru smo brez vsake, tudi najmanjše iluzije. Saj še to malo, kar se na socijalnem polju sprejme v zakonodajnem odboru pri vsem ropotu najreakcijonarnejše glasovalne mašine, Pašič enostavnno zadrži in pokoplje. Zdi se mu preveč m ravna se po svojem vzoru — «belemu« ruskemu carju, ki je delavske sloje «rešil« vseh pravic ter jim strašno pezo dolžnosti še podprl z udarci knute in nagajke. O kulturi, oziroma proti njej govori upravna administracija strašno govorico in odveč je vsaka druga beseda.
Ne obupajmo! — Vsi nekulturni napadi v režimskih listih so porok velikega, pomena in velikih delnih uspehov genovske konference. Svet se preobrazuje in tudi mi ne smemo pozabiti, da je režim eno, narodni živelj in njegova moč pa drugo.
Agrarna politika.
Beograd, dne 29. aprila 1922.
V današnji geji finančnega je minister za agrarno reformo gospod Krsta Miletič podal obširen ekspoze o stanai agrarne reforme in o bodočem delu tega ministrstva, omenil je, da je agrarna reforma v Bosni izvršila svoj po-
Letnlk XIV.
sel, da so glede južne Srbije in Dalmacije predloženi tozadevni zakoni celokupni vladi. V Bosni, južni Srbiji in Dalmaciji obstoje takozvani kmetski, čivčijski, kolonatski odnosi, to se pravi, da kmet ni lastnik zemlje, na kateri živi in katero obdeluje, temveč najemnik age, bega oz. veleposestnika. V teh pokrajinah je zadača agrarne reforme osvoboditi kmeta, pripomoči k temu, da postane lastnik zemlje, katero obdeluje v potu svojega obraza.
V	drugih pokrajinah je kmet svoboden lastnik svoje zemlje; cilj agrarne reforme je razdeliti veleposestva, katera prekoračijo postavno določeno površino, katera lastniki sami ne obdelujejo. Kot veleposestva se smatrajo posestva, katera znašajo v Dalmaciji in Hercegovini nad 100 hektarov, v Sloveniji, Prekmurju, Medžimurju, nekaterih okrajih Hrvatske nad 200 ha, v županiji Zagreb in v Črni gori nad 300 ha, v ostali Hrvatski in jednem delu Bosne nad 400 ha, v Slavoniji (županija Požega) in v ostalem delu Bosne nad 450 ha, v ostalem delu Slavonije in v Banatu, Bački in Baranji nad 500 ha.
Razdelitev se je izvršila v Vojvodini v velikem obsegu in sicer se je na veleposestvih naselilo 77.104 obitelji, na srednjih posestvih (100—500 ha), katerih lastniki ne stanujejo v naši državi, 82.502 obitelji.
V	Hrvatski, Slavoniji ter Sloveniji ni srednjih posestev, temveč le veleposestva. Razdelilo se je precej veleposestev ter na njih naselilo 86.894 obitelji.
V	Slavoniji je 112 veleposestev (v okolišu mariborskega agrar, urada 55 veleposestev), ki merijo 45.650 hektarjev, od katerih se je razdelilo 29.044 ha 15.395 strankam.
Zanimiva je statistika veleposestev glede narodnosti posestnikov. Izmed 200 veleposestev v Vojvodini je 149 veleposestev v rokah tujcev (Nemcev, Madžarov), izmed 166 veleposestev v Hrvatski je 57 veleposestev v rokah tujcev, izmed 112 veleposestev v Sloveniji je 84 veleposestev v rokah tujcev.
Potrebna je nacijonalizacija posestev v Vojvodini iz gospodarskih in narodnih ozirov; v ta namen se naj osnuje agrarna banka.
V	južni Srbiji in Vojvodini se mora ne samo iz gospodarskih in narodnih ozirov, temveč tudi iz ozirov javne sigurnosti izvesti kolonizacija. Za kolonizacijo pridejo v prvi vrsti v poštev dobrovoljci.
V	pondeljek se seja nadaljuje, na tej seji bom zahteval, da se izenači obseg veleposestev v celi državi, ker se smatra v Sloveniji kot veleposestvo že posestvo nad 200 ha, kar je z ozirom na to, da tvorijo gozdovi 70 odstotkov vseh posestev, mnogo preraald Radi te določbe je padlo mnogo posestev v Sloveniji, katera obdelujejo Kmeti, pod agrarno reformo, je ovirano svobodno gospodarstvo in se mora, 5 odstotkov izkupička od prodanega lesa oddati državni blagajni v svrho pokritja stroškov — agrarne reforme.
Vlad. Pušenjak.
Žoganje z našim jezikom.
Vsak dan čitamo kako novo klobasarijo o našem slovenskem jeziku. Vsaki dan vidimo, kako se znanost, ako smemo to besedo tu sploh brez smrtnega greha rabiti, u-dinjava politiki. Izgleda, kakor da bi se bili že vsi do dobrega norih gob najeli. Naj sledi tu par izrodkov tega »duhovitega znanstva«:
V »Učiteljskem Tovarišu« (št. 40 iz leta 1921) prorokuje nek g. I. Kovačič: »V par desetletjih se bo citai in pisal en jezik od Maribora do Soluna . . . .« — Ta »porok« če menda z enim krepkim udarcem počiti po zeleni mizi, češ, kar se je pri gradbi babilonskega stolpa pokvarilo, to hočem jaz zopet popraviti! — Svetovali bi pa temu gospodu pred vsem, naj se uči malo več zemljepisa, kajti Solun leži na grškem ozemlju in od naše granice pri Gjev-gjeliju ali Bitolju je še presneto mnogo kilometrov do Soluna. To se torej ne bo dalo tako gladko izvesti, če si gospod Kovačič tudi Wranglovce v to svrho izposodi. — A radovedni smo tudi, ali hočete res spraviti naše otroke tako daleč, da h koncu ne bodo znali ne slovenščine in ne srbohrvaščine? Ali kaj še bo pa potem, če bi se enkrat še tudi Bolgari nam priklopili? Našim otrokom se torej obetajo oni blaženi Prešernovi časi, ko sploh ne bodo več — znali govoriti, marveč samo lajati in tace lizati.
Povsem druge vrste »učenjak« je pa g. dr. Ilešič. Ta pa ve zopet kaj drugega. On trdi, da je slovenski govor samo narečje lepega srbskega jezika. Nekatere besede se sicer razlikujejo, pa s tem se še ne sme reči, da ima drugo govorico, samo drugo narečje. — Kdor to razume, dobi groš! Nekje pa trdi isti dr. Ilešič, da je ime Srb, Slovenec in Hi-vat — na Bolgare je srečno pozabil — vse eno! Zato smo mu pa tudi zelo hvaležni. Zdaj bo šel klin za klin. Če še bo kdo enkrat izrekel, da sega »Velika Srbija« do Logatca in Št. lija, bomo prišli mi-in bomo rekli: »Velika Slovenija ne sega samo do Brežic, ampak še preko Bitoija in Ohridskega jezera, in srbski jezik ni sploh nič drugega, kakor narečje lepega slovenskega jezika.« In mi imamo po teoriji dr. Ilešiča popolnoma prav, če je to vse eno; sej tudi vsak berač svojo torbo hvali.
In še nekaj! — Slovenski in srbski »govor« se tako strinjata, da te Srbi, če govoriš v njihovi družbi tam kje v Skoplju čisto slovenščino, kratkomalo prosijo, naj govoriš srbski, ker te ne razumejo. Vsaki, kateri je imel to priložnost, bo to potrdil. Pa g. dr. Ilešič pravi: »To je isti govor. ; Kdor zna, pa zna. In ker smo sedaj v taki znameniti družbi, kakor sta g. Kovačič in dr. Ilešič, ne sme manjkati tudi Miklošič. V 30 letih minulega stoletja so že ljudje slučajno tudi nore gobe jedli. Takrat so hoteli tudi za vse Jugoslovane skovati en sam jezik iz vseh narečij. Tudi Miklošič se je spočetka navdušil za to misel, dokler ni dalje o tem mislil. Ali pozneje je Spoznal, da jezika ne delajo dr. Ilešiči in Kovačiči, nego narod sani, ker postane drugače iz vsega pisana mešanica, narodi pa govori dalje, kakor ze poprej. To čitamo v Glaserjevi »Zgodövini slovenskega
slovstva«. DL, stran 164. —In Miklošič je svetu pokazal, da zna zidati, vi pa samo kažete, da znate dobro podirati!
Daj usmiljeni Bog pametnim Slovencem zdravje, — i našim norcem in slamorezcem pa pamet! Amen.
Jeremias. j
Politični pregled. !
KRALJEVINA SHS.
Narodno skuščino so odgodili do 10. maja i in so ostali v Beogradu samo oni poslanci, ki so člani raznih odborov in odsekov, ki zborujejo naprej.
Zadnje parlamentarne seje so bile precej burne, ker sta bili na dnevnem redu interpelaciji po- i slancev Brodarja in Žebola radi pritožb naših vojakov. Interpelacije bi bile rodile uspeh in bi bil vojni minister napravil pošteno remeduro po južnih garnizijah, da se ; niso pokazali naši slovenski demokrati in samostojne- ; ži v vsem svojem izdajalskem klečeplazstvu. Uspeh Ju- j goslovanskega kluba na polju zboljšanja vojaške uso- i de je tako zamrzel demokratom in samostojnim, da so j nahujskali Srbijance proti našemu klubu in sam dr. j Kukovec in Urek sta kričala v zbornici, češ, da poročila : naših poslancev o slabem ravnanju z vojaki niso isti- j nita. Dr. Kukovec je vikal proti Žebotu, da nima pravi - i ce hoditi po kasarnah in ga bi bilo treba zapreti radi j pobrskovanja za kasamiškim obzidjem. Razprava o j vojaški usodi je bila tako burna, kot maiokatera do- j slej.	j
Vladna večina v zbornici je sprejela tudi j vladni predlog glede dvanajstin za maj in junij.
Zadeva 100milijonskega zunanjega poso- i jila še sedaj ni nič gotovega. Vlada kliče finančenega ; ministra iz Genove, da naj sklene to posojilo, ker so stavili Amerikanci za sklep posojila zelo kratek rok.
GENOVSKA KONFERENCA.
J a s n o j e, da postaja Francija vedno bolj osamljena in če še sedaj v zadnjem času ne menja svoje politike, se prav kmalu znajde v istem položaju kot Nemčija pred vojno. Francozi se zanašajo na malo antanto, pa tudi to najbrž preveč, cela mala antanta jim ne bo sledila. Dr. Beneš je odgovoril dopisniku «Tempsa«: «Mi apeliramo na francosko vlado, naj nas ne sili, da izbiramo med Anglijo in Francijo!« — Vodja francoske j delegacije je že vprašal Cehe, če bi tudi mala antanta j zapustila konferenco v slučaju, da francoska delegacija j odide in Čehi so odgovorili, da oni za svojo stran ne bodo nikdar storili tega koraka, ki bi izzival Anglijo. —• Med veliko antanto poka, Nemci pa delajo. Sklenili so gospodarski sporazum tudi s Poljsko in Ukrajino. | — Francosko stališče imenuje Lloyd George žalitev in 1 izzivanje Rusije. Francozom pomagajo v nekaterih za- j devah Japonci, nevtralne države so pa z Italijo vred j odločno na strani Anglije, ki popušča proti Rusiji v i vedno širših kompromisih. Lloyd Georgov načrt je ze- ; lo pomirljiv celo napram ruski zahtevi po vojnih od- j škodninah. — Po poročilu lista «Times« iz Pariza, so- | dijo, da bodo juristični izvedenci reparacijske komisije poročali, da ne najdejo v nemško-ruski pogodbi prav . ničesar, kar ne bi bilo združljivo z versaillsko mirovno ; pogodbo.
Vatikan in Rusija.
Konkordat, ki je sklenjen med Vatikanom in sov- i jetsko Rusijo, daje katoliškim redovnikom v Rusiji najširšo svobodo. Jezuiti in frančiškani stopijo pod direkt- , no varstvo sovjetske vlade, redovniki smejo ustanavlja- j ti šole in razne zavode. Sv. stolica bo priznala sovjetsko j vlado in pošlje tudi svojega nuncija v Moskvo, sovjets- i ka vlada pa imenuje svojega diplomatskega zastopnika j pri Vatikanu.
Izjava nevtralcev.
Švicarski delegat Motte je poročal departementu v i Bernu, da ni zadovoljen z delom raznih komisij in podkomisij na genovski konferenci. Pravi, da ni enakoprav j nosti in da je vse polno raznih klik, potrebno je, da o j vsem, kar se bo na genovski koferenci zaključilo, še zveza narodov razpravlja, in če bodo v njej sodelovale i tudi Nemčija in Rusija, je to najboljši rezultat, ki se da j pričakovati od Genove.
Beležke.
Kraljevska oblast. Večkrat so povedali vladni listi, i kdaj in kje bo kralj podpisal ukaz o razkosanju države I na oblasti. Eni so pisali, kako nosi posebni kurir iz ; ministrstva gotovo naredbo kralju naproti v podpis, 1 drugi so pa trdili, da bo minister pravde prestregel ; kralja v Subotici, mu refendi ter dobil od njega pod- ! pis. Končno je več vladnih listov javilo, da je kralj med svojim potovanjem v Subotici naredbo že pod- ; pisal, sedaj pa pride vladni službeni razglas, ki pravi, ! da kralj sploh ni imel kaj podpisati, ker so naredbo ' dovršili Pašič in drugi v izvrševanju kraljeve oblasti po ustavnem členu 59.
Po tem službenem obvestilu je minister pravde kralja, ki potuje incognito, samo obvestil o politiki in pa o naredbah, ki se pripravljajo ali pa so že dovršene. Kralj je poslušil in delo odobril, podpisati pa ni imel j kaj, ker mu to delo odvzamejo Pasič in drugi v izvrševanju kraljevske oblasti. Da so poprej tako govorili, kako bo kralj sam podpisal, izhaja menda iz tega, da se že sami zavedajo, kako čudno izgleda vrhovna oblast ! lako često v Pašičevih rokah.
Strašno razburjanje se izraža po nekaterih presto- j ličnih listih vsled nameravane izmenjave oficirskih u-nifòrm v kroju in barvi. «Balkan« je zadnjič napisal u-vodnik o tej stvari, kot da je ena najvažnejših v celi dr-
žavi. Dvignil je krik in vik proti izmenjavi «stare, preslavne, zmagovite, najlepše in najokusnejše« uniforme v Evropi, ki je po svoji lepoti «odnesla zmago med zavezniki«. Nova pravi, da je škandal, konjeniška je baje podobna kočijaški pri pogrebnem zavodu in škandal je, da se odpravlja «plavi mundir«(jopič) in rdeče «pania-ione« (hlače), višek lepote, ukusa in harmonije nacijo-nalnih barv. V tej sapi in tem ogorčenju gre naprej in v strahu vidimo in občutimo, kako se tresejo glavni temelji države vsled novih oficirskih hlač, našitkov in robov. Zares strašno! — Mi prečani se pa radi takih reči ne zgražamo, ker vemo, da je za kulisami te pantalon sko-mundirske revolte navadna vsakdanja porodičar-ska igra. Nekdo, ki je blizu vojnega ministrstva, ima gotovo mnogo črnega blaga ali «štofa« za «lifrovanje« in zato bodo sedaj oficirje na novo oblekli.
Žarnice niso varne pred centralizmom! Sarajevska »Pravda« z dne 23. t. m. piše: »Po Sarajevu kroži vest, da so navdušeni centralizatorji odnesli dve tretjini električnih žarnic mestne občine iz Sarajeva v — Beograd. Vedeli smo, da je bilo mnogo državnih stvari odpremlje-nih v neograd, ali tega pa vendar nismo verjeli, da se bodo spravili tudi na občinsjd inventar . . . Centralizem ne rešpektira niti »najširših ’ občinskih avtonomij«. Gospod vladni komisar sarajevske občine, pojasnite nam to čudno zadevo!« — Tako »Pravda«. Da bodo naši čitatelji imeli vsaj nekaj pojma o bosanski »svobodi«, opozarjamo na sledeče: Od takozvanega »osvobojenja« do danes še ni bilo v Sarajevu občinskih volitev. Tam vlada in gospodari že tri leta od vlade imenovani srbski »komesar«. — Vlada se boji, da bi pri-eventuelnih volitvah dobili združeni muslimani in katoliški Hrvati občino v svoje roke, zato ni dala volitev. Srbski interesi, da, srbski interesi so v nevarnosti. Saj se poznamo . . .
O bitoljski nesreči se še mnogo razpravlja po pre-stoličnih listih. Po nekaterih z upravičeno nevoljo nad razmerami, ki pri nas vladajo in povzročajo take in podobne katastrofe. «Politika« štev. 5031 govori o sramoti vladnega nastopa. Pravi, da če bi se kaj takega kje drugje zgodilo — n. pr. v Franciji, Angliji ali Italiji, bi vlada in ministri prihiteli na mesto gorja in nesreče. Pri nas pa vlada mnogo stvari prikriva, oškodovancem nakaže malo podporo, odpošlje nekako komisijo, ministri se pa v salonskih vozovih vozijo na zborovanja svojih strank, češ, naj Bitolj razpade, samo da nam še volilci ostanejo živi .... To so lepa in koristna razmišljevanja: kako je drugod, kako pa pri nas, človek bi se z njimi lahko na dolgo in široko ba-vil, prišel bi pa tudi do zaključka, da hikjer drugje niso mogoče politične metode, za katere se tudi «Politika« silno ogreva.
Ta pozna vojaško usodo! Ob priliki debate o Brodarjevi in Žebotovi interpelaciji glede slabega ravnanja z našimi vojaki v zbornici je izustil demokratski poslanec Kosta Timofijevič sledeči medklic: «Jaz sem že 20 let poslanec, a še nisem bil nikdar v kasarni«! Pribiti moramo, da je bil «junak« Kosta Timotijevič po lastni izjavi 20 let poslanec, večkrat minister in v tej dolgi dobi ni pokazal tolikanj zanimanja za slavno srbsko vojsko, da bi vsaj enkrat pogledal v kasarno. Naši južni bratje iz Srbije nimajo in niso imeli nika-kega zanimanja za usodo vojaka v kasarni, radi tega se pa sedaj tako razburjajo, ako se prepriča kak poslanec Jugoslovanskega kluba o bridki usodi naših rekrutov. 20 let poklanec, večkrat minister — a niti enkrat v kasarni, ali se smemo čuditi, da je po interpela-cijski izjavi zemljoradnikov poginilo pri prehodu srbske vojske skozi Albanijo 30.000 rekrutov in gospod vojni minister še danes izbegava in noče dati na interpelacijo zemljoradnikov točnega odgovora: Kdo je prav za prav kriv smrtnega pogina tolikanj žrtev.
■IIHIIIIIOTMWil IliMHlUilIlllVmUiUfiiH iWLU	" iiMMiMffaBMWMMwM
Naša zborovanja.
Poslanec dr. Hohnjec govori v nedeljo, dne 7. maja, na zborovanju SLS na Gomilskem. Shod bo po predpol-danskem cerkvenem opravilu.
Pri Sv. Križu na Murskem polju se je vršil v nedeljo, dne 30. aprila po rani maši sestanek somišljenikov SLS. Naši možje so pozvali poslanca Žebota, ki se je mudil pri nas na potu v Mursko Soboto, naj nam poroča o sedanjem položaju. Dasiravno shod ni bil prav nič razglašen, se je zbralo toliko mož, da je velika Slomškova dvorana bila skoro napolnjena. Poročilo o delovanju naših poslancev so vzeli zborovalci z odobravanjem na znanje. Naročili so poslancu, naj sporoči klubu, da narod odobrava sedanji odločni način postopanja Jugoslovanskega kluba v Beogradu.
Shod Slovenske ljudske stranke v Murski Soboti dne 30. aprila je bila prava manifestacija krščanske ljudske misli v Prekmurju. Več stotni najodličnejših mož celega Prekmurja, župani in zastopniki vseh občin so se zbrali v veliki dvorani hotela Dobraj. Za predsednika shoda je bil izvoljen meščan Murske Sobote, g. Zipot. Poročilo o političnem in gospodarskem položaju je podal narodni poslanec g. Franjo Žebot. Zborovalci, katoličani in evangeličani, so z napeto pozornostjo sledili izvajanjem govornika. Sodnik Vaši, zagrizen demo krat, je v družbi" nekaterih uradnikov in učiteljev hotel nekaj ugovarjati, češ, jaz (sodnik) sem že dve leti tu v Prekmurju, Vaš «követ« (poslanec) pa danes prvokrat; zakaj ga poslušate.« In gospod demokrata je moral utih niti. Iz sto in sto grl je zaoril klic: «Ven ž njim! Živijo követ!« Demokrat je moral utihniti in se ni smel več o-glasiti. Ljudstvo je sito demokratske in sokolske brezverske hujskarije, katero uganjajo importirani in od vseh vetrov zbobnani nepriljubljeni učitelji in uradniki. Govorilo je še več domačinov, ki so vsi odobravali sedanjo odločno taktiko Jugoslovanskega kluba. Izrekla se je neomajana zahvala poslancem SLS z željo, da se taki shodi pogosto prirejajo po raznih krajih prek-
murske krajine. Izvolili se je pokrajinski odbor SLS, v katerega so vstopili najodličnejši Prekmurci obeh vero-izpovedanj. Predsednik je katoličan, podpredsednik pa evangeličan Po shodu, ki je trajal nad dve in pol ure, so se župani in' zaupniki še delj časa raztovarjali s poslancem in mu prednašali razne pritožbe in želje. O zad njem romanju dr. Kukovca ni videti prav nobenega sledu več
Poslanec Krajnc na zborovanju v Dolu pri Hrastniku. Na belo nedeljo je imel pri nas poslanec Krajnc lepo uspeli shod. Velika Petrova dvorana je bila polna poslušalcev, med katerimi je bilo tudi nekaj pristašev drugih strank, toda temeljita izvajanja gospoda poslanca, so žela od vseh priznanja. Sklep nas vseh je bil: Avtonomija Slovenije mora biti naš prvi cilj, in le, če to dosežemo, je potem upati zboljšanja gospoaarsKih, vojaških in šolskih razmer. Stavile so se resolucije: proti nameravanemu zopetnemu zvišanju direktnih davkov, za preustroj vojaštva, za izenačenje podpor slovenskih, hrvatskih in srbskih invalidov. Posebno živahno se je izrekla zaupnica voditelju dr* Korošcu, navzočemu poslancu Krajncu, ter tudi vsem ostalim poslancem! Jugoslovanskega kluba. Zahtevamo volitve; pri katerih se bo pokazalo, komu zaupamo. Pri točki resolucije proti razkristjanjenju šole, padle so o strt opazke ter naj gospod poslanec pove Prosvetnemu odboru v Beogradu mnenje tukajšnjega ljudstva, da učiteljstvo ni niti od daleč sposobno podučevati verouk v šoli, ker ga samo ne zna. Končno se je gospoda poslanca prosilo, naj posreduje pri vladi, da se uredi dolsko občinsko vprašanje. Stari odbor ne deluje, gerenta, vsaj javno imenovanega nimamo, a novi župan in odbor pa tudi ni potrjen. Zgodilo se je, da je uradne zadeve vodil in podpisal človek, ki ni ne župan, ne uradno imenovan gerent in ne tajnik, ampak komaj novoizvoljeni odbornik, ki pa nima večine odbora za seboj in zato samovoljno upravlja posel župana.
Dekanijski ljudski tabori. SKSZ je razposlala vsem predsednikom dek. odborov SKSZ navodila glede delr. ljudskih taborov, ki so posvečeni letos BOletnici Antona Martina Slomšeka, največjega prosvetitelja Slovencev, Dek. odbori naj o njih takoj sklepajo in svoje sklepe sporočijo centrali. Prvi takšen tabor se vrši 16. maja pri Sv. Janezu nad Marenbergu za dekanijo Marenberg. Na delo!
Dnevne novice.
Razdelitev Slovenije. «Službene Novine« z dne 28. aprila t. 1. prinašajo uredbo o podeli zemlje na oblasti. Gela država je razdeljena v 33 oblasti. Slovenija je razdeljena na dve oblasti: v ljubljansko in mariborsko oblast. Mariborska oblast obsega Medžimurje, Prekmurjč, mesta Celje, Maribor, Ptuj, politične okraje Ljutomer, Maribor, Prevalje, Ptuj, Slovenjgradec, sodni okraj Kozje ràzun občin Veliki Kamen in Mrčno selo, sodne o-kraje Celje, Vransko, Gornjigrad, Šmarje, iz sodnega o-kraja Laško občina Sv. Rupert, iz političnega okraja Kamnik občine Motnik, Trojane in Špitalič. Oblast, iz-vzeffiši Medžimurje, se deli v 12 srezov: L Mariborski levi breg: mesto Maribor, okraj Maribor levi breg in Sv. Lenart. 2. Mariborski desni dreg: okraj Maribor, desni breg in Slov. Bistrica. 3 .Dravogradski: okraj Marenberg in Guštanj. 4. Slovenjgraški: okraj Slovenjgradec, Šoštanj brez občine Šmartna na Paki, občine G. Dolič, in Kozjak. 5. Konjiški: okraj Konjice brez občin Gornji Dolič in Kozjak. 6. Gornjegrajski: okraj Gornjigrad in občina Šmartno na Paki. 7. Celjski: okraj Celje ir» Vransko. 8. Šmarski: okraj Šmarje, Rogatec, Kozje in občina Stoperci. 9. Ptujski: okraj Ptuj brez Stoperc, Or mož. 10. Ljutomerski: okraj Ljutomer, G. Radgona, in Apaška kotlina. 11. Murska Sobota. 12. Dolnja Lendava.
Pokrajinskemu namestniku Hribarju očita po listih bivši državni upravitelj Windischgraetz-ovih po-* sestev Ristič razne nepravilnosti in tudi to, kako se hoče polastiti nekega gradu, da ga «pokloni« kralju kot «narodni dar«. Hribar na vse te javne obtožbe še ni odgovoril, odgovarjajo pa drugi z raznimi napadi na Rističa. Pravijo, da se je po krivem izdajal za podpolkovnika in da je kot upravitelj na posestvu izvajal pravo strahovlado. Opisujejo se stvari, ki nas spominjajo na tabore razdivjane in razuzdane soldateske iz srednjega veka. Rističevi ljudje so baje pili na vse pretege in cele noči so streljali okrog poslopja, da si nikdo ni upal ven in da so bili ljudje pri potrebni nočni službi na posestvu v vedni smrtni nevarnosti. Nekega hlapca so pa v postelji na žive in mrtve pretepli in tudi par zob so mu izbili, Ristič se je pa predstavljal še kot član «Narodne Obrane«, ter grozil še z njeno strahovlado za nameček. — Vse to in še več tacega se Rističu danes očita, ker je Hribarja naskočil, prej se je pa vse to menda iz interesa «državotvornosti in edinstva« lepo spregledalo in zamolčalo. Lep primer lepe morale naših oblastnikov! Dokler ne pridejo navzkriž radi kakega profita in izkoriščanja, prikrivajo drug drugega in vse škandale s plaščem državotvorne molčečnosti, ko pa zadene eden ob drugega, se na mah odkrije vsa nesnaga, ki se je poprej tako lepo prikrivala, da ne bi trpel ugled naše dobre uprave in naših dobrih upravnih organov. će se Ristič ne bi bil zaletel ob Hribarja, bi se danes lahko proglasil za generala in bogzna koliko hlapcev prebatinil brez vsake kritike in graje in Hribar, če ne bi bil izzval Rističa, bi lahko tudi to in ono uganjal, ter si prisvajal. Volkovi ob obilnem plenu so si dobri, ob pičlem se pa zgrizejo, da frči dlaka in ( škripljejo kosti.
Zaprisega vseh orožnikov v Sloveniji se je te dni naročila in izvršila pred katoliškimi duhovniki, čudno nedosledno: z vso močjo, na vse načine preganja sedanja vlada Boga in vero, Cerkev- in pobožnost iz src in hiš, iz rodbine in šole ..... svojo oporo, oboroženo moč pa pošilja na prisego k tako protidržavneumu, tako nazadnjaškemu katoliškemu dohovnikul
Kakor v Dalmaciji ima tudi v Sloveniji orožništvo navodila, da opazuje med ljudstvom protidržavne, to je avtonomistične pojave. Vlada naj raje uredi notranje gospodarske in finančne razmere, pa si bo narod pridobila za novo državo. Vlada še ni država, niti protidržaven, kdor je proti (slabi) vladi,
Cepljenje koz se približuje. Z ozirom na važnost in korist in ker se v življenju od državnih oblastij vedno zahteva zdravniško potrdilo o stavljenih kozah, prosimo okrajna glavarstva, da naročijo gg. zdravnikom, da naj obvestijo občine in župnije pravočasno, to je v seda njih slabih poštnih razmerah vsaj 10 dni prej, da se more ljudstvu dan cepljenja prejšnjo nedeljo, oznanili. Opozorimo, da se pošta ob nedeljah redno ne' dostavlja več, kar pa dobijo župani ali župniki v pondeljek, to ne morejo razglasiti v nedeljo prej.
Oproščanje učencev. Dosedaj je bila navada, da so bili učenci zadnjih dveh let črez poletje oproščeni poduka, da so staršem doma pomagali pri gospodarstvu. Ta oprostitev je bila brezplačna. Sedaj pa so nekatera šolska vodstva zahtevala za to prošnjo dva dinarja, a druga pa dva dinarja in za rešitev pet dinarjev, skupaj sedem dinarjev ali 28 K. Kako naj ubogi delavec, težak ali viničar zmaga kar 28 K za tako prošnjo?! Kdo je to predpisal in kedaj se je to predpisalo? Ko so bili naši poslanci na vladi, niso pustili tako izžemati ubogega ljudstva.Šola mora priti nazaj v narodne roke, da nam ne bodo gospodarili brezvestni ljudski izkoriščevalci.
Visoki uradniki kot verižniki. — Kakor različni listi poročajo, so visoki uradniki ravnateljstva južne železnice v Ljubljani že dolgo verižili med Ljubljano in Dunajem. Ker sò se vselej v salonskem vozu vozili, jih na meji nihče ni nadlegoval, kajti kontrola je bolj za siromašne sloje, bogatin in verižnik se prezre, navaden človek pa tudi do golega sleče. Sedaj so se vendar enkrat lotili tudi ljudi v salonskih vozovih, in to samo radi tega, ker jih je nekdo ovadil. Govori se o ogromnih svotah denarjev, o preprogah itd., toda natančneje podatke prinesemo, ko se cela zadeva malo bolj pojasni, kajti prve vesti se navadno pretiravajo, niso torej zanesljive.
«Svobodomiselstvo« — ta beseda je krinka za ne-verstvo, je mamljivo slepilo za satanizem. Dobro vedo satanovi učenci, framasoni, da bi z jasno besedo «ne-verstvo« potegnili premalo ljudstva za seboj. Z lepo donečo, človeškemu napuhu prilizujočo se puhlico —> (frazo) svobodomiselstva ulovijo mnogo več privržencev. Marsikdo bi rad bil oboje: dober, pošten kristjan, pa modern svobodomislec, nevernik. To pa je že logična nesmisel: misliti ne smemo svobodno, marveč logično, drugačne misli niso več urejene, razumne, pametne. Svobodno mislijo pač norci in otroci, ki se pameti še ne zavedajo, je torej še ne morejo rabiti. Zapeljivci vernega ljudstva, zakaj si ne upate svojega prepričanja nazivati s pravo besedo — neverstvo? Zakaj se skrivate za slepilno frazo svobodomiselstva? Vi veste zakaj! Povejte to še ljudem.
Sanitetski detektiv. — Lani je obelodanila beograjska «Slobodna Reč« razne zločine iz področja takozvane sanitetne komisije v Beogradu in pa iz zaporov za mladoletne. Zadnjič smo mi posneli ter poročali, kako se po beograjskih zaporih mladina kvari in one-čaščuje. Iz delokroga sanitetne komisije prinaša sedaj tudi «Epoha« št. 1047 sledečo notico, ki kaže, koliko propalosti se najde med stražarji zakonov: «Vračajoč se po noči po Sarajevski ulici domov, je videl naš so-trudnik nezaslišen prizor. Neki sanitetski detektiv — na videz najodurnejša baraba — lovi neke ženske, zahteva od njih denar z grožnjo, da jih drugače pelje na policijo in v ambulanco. Izgleda, da je to zelo lukrativna stvar. Sanitetski detektivi, ki sc rekrutirajo iz pravega izmečka naše družbe, lovijo po noči ženske po ulicah. Radi tega naše ženske ne smejo po noči na ulico. Naše matere in sestre so odvisne od volje in pohotnosti perverznih ljudi, ki imajo po postavi (!) pravico, da vsako žensko, ki jo srečajo po noči na ulici, lahko označijo kot vlačugo ter jo odvedejo na policijo in v ambulanco. Taki, kakršni so, širijo sanitetski detektivi najhujšo nemoralo ter uvajajo popolno javno nesigurnost. Oni lahko globi jo kogar hočejo in kolikor jih je volja — in zakon jim gre na roko. — O tej stvari bomo še govoril v zvezi s pismom dveh uglednih Ru-munk, ki sta v Beogradu padli v roke teh detektivov. Detektivi so njima odvzeli potne liste, odvedli ju v zapor, posilili in drugi dan odgnali preko meje. Pritožiti se ni dalo nikjer. To se je zgodilo sredi Beograda.« To je isto, kar se je že lani pisalo. Sanitetni detektivi napadejo ženo radi denarja, ali pa v svoji pohotnosti, če se jim ne uda, jo ženejo na policijo, kjer se bije in posiljuje. Vrhu tega jo še vpišejo v seznam prostitutk in njeno življenje je uničeno, vsak odpor, vsaka pritožba nemogoča, brezuspešna. Tako je, če ni morale in če se policijska služba odpira najtemnejšim j . elementom.
Vulkan nesnage, -r- Poročali smo že, da v Beogradu pridno proučujejo načrte za mestno olepšavo. Načrti so ! iz Francije in komisije, ki se z njimi bavijo, so dobro i plačane. Obeta se največji sijaj preslolice. Na dvoru so ; že začeli z brezprimemim razkošjem. Lepo in sijajno bo, samo da ima ta svetla meda j la tudi svojo drugo, zelo temno stran. V «Epohi« št. 1047 čitamo: «Dvoje najživahnejših ulic, Balkanska in Sarajevska je dosegla rekord nesnage. Po dvoriščih smrdi, da je strah, gnoj se kupiči, greznice so prepolne. Topli dnevi nastopajo in ne bo čudno, če se razširijo naj hujše bolezni, ^aš sotrudnik je obhodil eno dvorišče za drugim, na enem, ki je posebno nesnažno, je povpraševal, kako sploh živijo ljudje na takem vulkanu nesnage. Ljudje so odgovorili, da so že večkrat prosili občinp, naj pošlje komisijo, «gazda«, ki ta gnoj kupiči, pa vsako ko-
misijo, ki pride podkupi in vse ostane pri starem . . « Tako torej, to je druga stran prestoličnega sijaja in razkošja! — Da se tu odpomore, ni potreba načrtov iz Francoske. Ni veliko upapja, da bi se kaj ukrenilo. Posebne komisije s takimi stvarmi nočejo imeti opravka, občinske se dajo pa podkupiti, da ostane vse v gnoju in da bo vulkan nesnage vedno večji.
Vodne sile v naši državi. Naša država se sme glede vodnih sil prištevati med najbogatejše evropske države, kajti prekašata jo samo Italija in Francija. -----Vodne sile naše države znašajo 3 in pol milijona konjskih sil in sicer pri najnižjem stanju vode. Ako je pa več padavine, znaša število vodnih sil okrog 7 milijonov. Toda naše vodne sile so le zelo malo izrabljene, kajti znašajo samo 5 odstotkov, dočim je v Italiji in Franciji izrabljenih do 25 odstotkov vodnih sil. Ko bodo dograjene razne železnice, se bo tudi zelo zvišala iz-izraba naših prirodnih bogastev.
Strašen zločin v Vel. Kladuši pri Bihaću. V oktobru minulega leta se odigral v bihačkem okrugu v vasi Velika Kladuša velik zločin. Meho Hodžič iz Vel. Kladuše se je oženil pred dvema leti s Kato Alipašič. Zakon pa je bil tako poln prepirov, da sta se kmalu ločila. Kmalo po ločitvi je začela Hata svoje španovije s čamilom Miljkovič, Hodžič pa se je klatil okrog po Bosni. Oktobra minulega leta se je vrnil Hodžič zopet v Vel. Hladušo in tamkaj ostal. Miljkovič je postal ljubosumen na bivšega moža Hate in je nagovoril 17 letnega fantalina Adila Hodžič, ki se je svojčas sprl s svojim sorodnikom Mehom, da ga ubije, kot nagrado za uboj pa mu je obljubil en nož ter 50 dinarjev v gotovini. Adii je pristal da ubije Meha, a Hodžič mu je obljubil, da bo ostal nekje ob njegovi strani, da mu priskoči na pomoč v slučaju potrebe. Nečega večera je bil Meho v svoji sobici, Adii se splazi v njo, a njegov pomagač je ostal skrit za vsak slučaj za vrati. Adii se je neopažen priplazil do Meha in ga začel obdelovati z nožem tako dolgo, dokler ni kazal nobenih znakov življenja. Ko je Meh izdahnil, sta ga zavila ubijalca v vrečo, ga odnesla daleč proč od koče in ga zvalila v obcestni jarek. V jarku so ga našli, iztaknili ubijalca, katera sodi le dni bihaćka okružna sodnija.
Razbojnika so prijeli v Črni gori. Iz Nikšiča javljajo, da so zaprli zloglasnega razbojnika-hajduka Štefana Poček, bivšega gojenca kaplara iz pešadijske podoficirske šole v Sarajevu. Lansko leto je zapustil šolo in šel v šume, kjer se je pridružil razbojniški bandi svojega 'brata Tomaža, na katerega glavo so razpisale oblasti radi razbojništev 20.000 dinarjev. Ko sta oba brata razbojnika nagrabila dokaj denarja in raznega blaga, sta utekla preko Albanije v Italijo in dospela celo v Rim. Po Italiji sta se podila dolgo, le Štefan se je vrnil pred kratkem v Črno goro, kjer so ga spravili pod ključ, ker je že bil načelnik nikšiškega okruga razpisal z odobrenjem policijskega ministrstva tudi na njegovo glavo 20.000 dinarjev. V verige vkovani Poček priznava, da se je družil z razbojniki, a marsikatero hudodelstvo tolovajske’bande svojega brata pa zanika. Štefan Poček je star še le komaj 19 let.
Iz Ptuja.
Pol leta se menda že vrši revizija gospodarstva mestne občine in še davkoplačevalcem ni znano, kakšen je »uspeh« revizije. To je moralo pa res biti fino gospodarstvo, da pregledovanje še sedaj ni končano. Če bi bilo knjigovodstvo v redu, bi se bila revizija že lahko izvršila. Govori se, da bodo znatno morali zvišati občinske doklade, da bo vsaj malo pokrito sijajno mestno gospodarstvo.
Mestno hranilnico bo v kratkem prevzel za to izvoljeni kuratorij. Ker pa oblast ni dovolila, da bi prevzela sodni svetnik dr. Štuhec in sodnijski uradnik Mikuletič odborni-ška mesta, bodo namesto njih izvolili dva druga moža v kuratorij.
»Nema novaca«, pravi vojni minister in zato zdaj ne more kupiti ptujske vojašnice.
»Ratni plen«, je odgovoril vojaški poveljnik komisiji, ki je hotela inventarizirati občinsko imovino, ki se nahaja v prostorih nove vojašnice. Tako mora tudi ptujska občina prispevati k ujedinjenju.
Biondini, znani virtuoz na napeti žici, se je tudi v našem Ptuju produciral pred dr.Gosakovo pisarno na prostoru stare vojašnice, ki jo je pa že odjedel časa zob. Ljudstva se je kar trlo. Ker je bil zadnji demokratski shod tako slabo obiskan, so voditelja ptujskih demokratov spretatele skomine in hotel je razložiti zbrani mnogobrojni množici demokratski program. Starini so ga držali in dobri juristi so mu razložili, da to ne gre, ker shod ni javljen politični oblasti in davkarija ne bi mogla pobrati takse od vstopnine. »Škoda«, pravi dospod voditelj, »take sijajne prilike za veliko demokratsko manifestacijo ne bo z lepa v našem Ptuju.«
»Ptujski list« zadnji teden ni izšel. Gre za pokritje velikih tiskovnih stroškov. Tak špas je dandanes drag.
Petovia, usnjarska industrijska družba, je v zadnjem času odpustila okoli 40 navadnih delavcev, ker je izgotovila delo za vojni erar.
Iz Dravske doline.
Tovorno železnico pripravlja lesna tvrdka Lenarčič od ribniške stare glažute (Josipdol) skozi Lehen po Rožni dolini do Podveljke, železniške postaje Brezno ob koroški železnici. Tesna dolinica, strmi bregovi, hribovita cesta delajo precejšnje zapreke temu podjetju. Vse komisije raznih gosposk in oblastnij le malo pospešujejo potek tozadevnih pogajanj z lastniki zemljišč ob Veljki. Dosedanjo vožnjo s konji in voli bi sicer ovirala, a bogato srce Pohorja bi ta železnica zbližala občnemu prometu. Nekateri se je-veselijo, mnogi pa ji nasprotujejo. Počakajmo — ima vremena.
Sprememba posesti. Pod Veljko, občina Rdečibreg
je prešlo posestvo za 4 milijone kron v last Karola Prinz, veletržnika iz Ljubljane, nekdaj Lederer -jevo, pozneje Silv. Grogi, ozir. Andrej Wesorrigovo. naposled Josip Mulejevo iz Ruš, obstoječe iz petero hiš, žage, z gozdom in prostorom za lesno skladišče. V teh hišah je restavracija, pekarija, trgovina, kr. pošta, kr. orožniška postaja, kegljišče in mesnica. Glavno poslopje stoji vštric kolodvora Brezno.
Ceste in steze bi naj bile proste, ne pa z lesom vsake baže založene tako, da je silno nevarno, kadar >e srečujejo vozniki ali z vozovi peš-potniki, zlasti ob času blata in luž. V raznih grabah desno in levo Drave, posebno bližje železniških postaj je zopet treba, da občine v svojem delokrogu prisilijo lesne voznike, naj skladajo hlode, deske in drugo le lam, kjer je za to dovolj prostora, ne pa na pota in ceste. Okrajna glavarstva, oz. okrajne zastope v Slovenjgradcu, MarenJbergu in Mariboru prosimo, naj občine opozorijo na njih tozadevno dolžnost in pravico. Lani je opomin v «Straži* zalegel, bo gotovo letos tudi pomagal.
Marenberg. Majhen opomin, kratka notica, objektivna, brez posebne mržnje do kogarkoli — je pokazala vsestransko zanimanje za «Stražo« v našem trgil — Občutili pa smo, da nam nekaj manjka: naš kolporter ponuja celo rajdo najrazličnejših listov in časnikov, «Straže« pa še nima na prodaj. Poznamo ga kot nadstrankarskega, vsem pravičnega in postrezijivega moža in zavednega narodnjaka, zato želimo in pričakujemo, da sprejme med mnogoštevilne, že naročene liste tudi še «Stražo«. Prinašala bo novice iz trga in okolice, postala za ta kraj zanimiva. Razprodalo bi se je potem lepo število izvodov. Če je tudi opozicijonalna sedanjim javnim razmeram, tem bolje: opozicija preganja korupcijo; resnica bi nas rešila marsičesa neugodnega.
Sv. Janez Nepomučan na Radelju pri Marenbergn. — Kakor vsako leto, se obhaja tudi letos spomin sv. mučenca Janeza Nepomučana na Radelju po sledečem sporedu: V nedeljo, dne 14. maja, ob 12. uri sv. opravilo, dve sv maši, popoldne ob dveh pete litanije Marijine. Ponedeljek sv. maša ob 6. uri zjutraj. Ker vsled nove meje ne prihaja procesija onstran Radelja, izostanejo večernice na predvečer ob šestih. V torek, dne 16. maja, god sv. Janeza Nepomučana, prvo sv. opravilo ob 6. uri, nato več svetih maš, vmes prihajajo procesije, ob desetih je slovesno sv. opravilo. Nato se vrši sestanek Mladeniških in Dekliških zvez na prostem pod lipo. Vabljena ste mladinska in izobraževalna društva obmejnih Slovencev v Dravski dolini!
Ruška koča. Otvoritev letne sezone se vrši prihodnjo nedeljo 7. maja. Ta dan se vrši prvi letošnji sestanek turistov in izletnikov na Pohorju, katero se že kaže vsaj do polovice svoje višine v pomladanski obleki. Po možnosti bo pri Sv. Arehu isti dan sv. maša. Planinski pozdrav!
Rešitev uganke. Dopis iz Selnice ob Dravi. Med selniškimi ženskami je nastal prepir, kakor nekdaj v grških paganskih nebesih. Prepirale so se naše bogice, ne katera je lepša, ker je itak vsaka najlepša, ampak samo zato, katera ima najlepše ime. Kdo naj razsodi? Pojdimo na pošto, pravijo, pošta vse ve. A pošta je res iznajdljiva, a zapečatena; in odšle so z dolgim nosom. Kaj pa žandarmerija, ona vse prevoha. Žandarmerija res veliko vè o naših lepoticah, a vsega ne pove. Prijatelj jim svetuje, naj gredo v farovž, ker tam se na svetnike najbolj zastopijo. Pa niso šle, menda zato ne, ker tam tudi selniške svetnice predobro poznajo. Na zadnje jim pomaga jz zadrege selniški vedež, naš Hans in allen Gassen. Ta je imena takole razlagal: Regina, to je kraljica — plesa (pristavil dopisnik). Klavdina pomeni zaprta — spominja na svetopisemsko: zaprt vrt, zapečaten studenec (pristavil dopisnik). Rozina, tudi znano pod imenom Cveba — v vsaki kobanski potici jo najdež (pr. d.) Irena, grški mir — am mare, to je ob morju, res naša lepa Vida (pr. d.) Kaj pa Pepa, vpraša sramežljivi glasek. Pepa, Kata, razlaga vedež, to so pa proletarska imena, kakor Hans in allen Gassen. In tako ta selniška uganka le še ni rešena.
Iz Mežiške doline. Ker se »Straža« v zadnjem času veliko bavi z slovansko in nemško filologijo, posebno z etimologijo, dovolite, gospod urednik, da tudi mi povemo svoje. V vseh slovenskih uradnih razglasih o razmejitveni komisiji čitamo za »Hiihnekogel« nad Traberkom slovenski izraz »Kokošinjak.«Tako pa to goro tukaj pri nas ziv, krst ne imenuje, ampah vsi mu pravimo »Košenjak«, ker je tam gori dosti košnje in košenine. Slovenski iztaz za »Uschewa«, ki ga najdete na zemljevidih, pa je Ovševa, ki se mora pisati Olševa. Olša — jelša. V Kapli pravijo jelši olša, jelševju olševje. To naj tudi uradi vpoštevajo in naj rabijo lepe domače izraze, ne pa tistih zumetničenih spakedrank!
Iz Maribora.
Prvi maj je proslavila naša mariborska krščanska delavska organizacija z političnim shodom. Dvorana Strokovne zveze je bila tako napolnjena naših ljudi, kakor še manda nikoli ne. Shodu je predsedoval občinski svetnik Anton Krepek. Narodni poslanec dr. Ant. Korošec je bil napovedan, radi nujnih političnih poslov ni mogel priti. Namesto njega je govoril poslanec dr. Hobnjec. Razvijal je med splošnim odobravanjem delavski in socijalni program SLS. Za njim je govoril poslanec Žebot o težavnem stališču naših poslancev in o ciljih naše politike, s posebnim ozirom na delavstvo. Shod se je vršil mimo, a živahno. Zaključil ga je. predsednik Krepek s pozivom na smotreno delovanje za naše politične in strokovne organizacije.
Mariborska (slovensko-štajerska) oblast — ako se uresniči in loči od ljubljanske (kranjske), nato opozarjamo s krvavečim srcem vnaprej — bo prav kmalu sama sebi prepuščena prešla nazaj v nemški, oziroma — nemškutarski tok. Naši Nemci so žilavi in vztrajni, podjetni in trezni, zavedni in složni; sedajni spodnještajerski rod ostane do groba nemškutarski; protikrščanske stranke že po svojem bistvu ne morejo Imeti odporne
«ile profi germanizaciji v šolah, obrtih in trgovstvu... Cernei krepko izrabljajo garantirano jim varstvo manjšin» V zadnjem trenutku še kličemo vladi: dolnještajer-sska oblast ločena od kranjske je narodna nevarnost, bo Kmalu nemški vilajet. Caveant consules!
Proti grabežljivosti Italijanov! V zadnji seji občinskega sveta je poročal župan, da se je v imenu občinskega sveta izrekel za natančno izvršitev rapalske pogod cbe ter je odločno protestiral, da bi se kršila še ta pogodil, ki je že Jugoslavijo itak zadosti oškodovala. Ako se Italija brani izvršiti to pogodbo, naj se zahteva intervencija Zveze narodov. Občinski svet la korak g. župana soglasno odobri.
Zidalo se bo v Mariboru, pa ne banke in velekapita 'listi, ampak mestna občina. Postaviti namerava do 200 stanovanj za svoje uslužbence. V ta namen rabi okrog 50 milijonov kron. Župan se pooblasti, da išče za to svo io posbjila v tuji zdravi veljavi v Ameriki, Švici ali v Angliji. To posojilo se pa sme vzeti še le tedaj, ako se 3bo našlo zadostno kritje za letno amortizacijo.
Banke bodo na cesti uradovale od 1. novembra najprej, ako ne bodo zidale. G. župan poroča, da se bankè vkljub temu, da je povelje za zidanje postalo pravomoč no, vedno še branijo zidati. Zatekajo se k ministrstvom in beograjskim velekapitalistom, da bi jih branili. V Beogradu delajo mnogokrat brez glave in se je tudi tukaj bati, da bodo «uboge« banke ščitili proti jasni za-1 Ronski določbi. V bankah sedijo povsod bogati demokrati, v Beogradu pa tudi, in demokrat demokratu ne bo izkopal oči! G. župan pravi, da bo 1. novembra postopal strogo po zakonu in vse banke, ki ne bodo zidale, pometal na cesto. To bo lepo, ko bodo banke na cesti — štele denar, kakor svojčas židovski oderuhi, ko jih je Kristus z bičem nagnal iz templa in jim prekupicnil ‘Mize!
ilfonor lz Patene družine UlCHcC se sprejme v trgovini Milan Zelenko, Lajtersberg št 250, Maribor,	179
VRVI
Razglednice »SIT za zvonove, poljubna dolžina
Napotniku je izborno izdelal jn debelost, kilogram po 90 K totograf-donačm Franc Kurnik.	Se naročijo pri
Pošljem jih tudi na ogled. Raz-	,
poslal sem jih na vs! župnije. Alojziju Gmusek, ttgovec, Od vsake prodane razglednice Maribor, Glavni trg 6.	189 3
;e pr(
se bo določilo po 2 K za stra dajoče v Rusiji. Sezite po teh res lepih spominkih!	!8o
Andrej Oset
Maribor, Aleksandrova cesta št 57.	Telefon 88.
Trgovina sena, slame, krom pirja, fižole, z drvami, žitom in drugimi deželnimi pridelki. Brzojavni naslov:	And ej
Oset. 1	10 185
Ifeč tesarjev preddelavcev sprejme takoj Ivan Zakotnik, mesini tesarski mojster, parna žaga v Ljubljani, Dunajska cèsta 48.	1-6 186
i —_-----------------------
flrcRSC IZ P°®tene hiše se UCt ilct sprejme takoj pri J. Senekovič, slikar in pleskar v ! Mariboru, Vojašniška ulica 6.
i8j
Trtovski vajenec se
takoj sprejme. — Ponudbe na tvrdko Makso I. Vizjak, Maribor, Frankopanova ulica 1.	182
STAVBENO PODJETJE
ACCETTO UT EEUGOVI
DRUŽBA Z O. Z.
——	I5IBODE3
vogel : Frančiškanske in Wildenrainerjeve ulice.
Se priporoča.
Cene zmerne, in solidna.
Postrežba točna io—12 I31
Ceste in ulice v Mariboru so v silno slabem stanju. Če dežuje, se skoraj pogrezneš v blatu, pri lepem vreme nu pa preti nevarnost, da te zaduši neznosen prah, kakor če bi bil v afrikanskih puščavah. Tako ne sme dalje ostati, posebno ker obstoja nevarnost, da se zadušijo in tako izginejo zadnji demokrati iz mesta, kar bi pa bilo vendar še škoda. Zato sklene občinski svet, da se ceste popravijo in napravijo potrebni kanali. Pa kaj pomaga ta sklep, če pa ni potrebnih denarcev!? G. podžupan Roglič in g. ravnatelj Boltavzer bi rada imela kar 10 milijonov trajnega posojila, da se izvedejo gorej navedena dela in poravnajo druga potrebna plačila. Dr. Verstovšek (SLS) nastopi odločno proti temu, da bi se za plačila, ki so predvidena v proračunu, najemala traj na posojila, kajti ves svet bi se nam moral smejati, če bi se od občinskih izdatkov, ki po proračunu skupno ne znašajo niti 16 milijonov kron, takoj 10 milijonov krilo s posojilom in le 6 milijonov z rednimi dohodki. Končno se sklene najeti 1,600.000 K v tekočem računu, koji znesek se odplača, ako bodo dohodki mestne blaga j ne boljši, ali pa se pozneje spremeni v trajno posojilo.
Električno omrežje se razširi v Lajtersbergu do Dervušekove opekarne, kjer se priklopijo tovarne Welle, Tavčar in Wögerer ter druga podjetja. Položil pa se bo kabel tudi v Melju in v koroškem predmestju, da tudi ta dva dela mesta postaneta deležna dobrot električne naprave. Napravil se bo ob enem še rezervni vod črez Dravo v Melju ter omrežje v občini Studenci. Vse te naprave bodo stale okoli 6,500.000 K, za koji izdatek se najame investicijsko posojilo.
Demokrati za podraženje elektrike. Mi smo že pred dobrim mescem poročali, da hoče falska elektrarna na vsak način podražiti elektriko. Da to doseže, je odpovedala mestni občini pogodbo. Zdaj hoče ceno elektriki
tako nastaviti, kakor se bo nji zdelo in sicer zahtevi? šestkrat tako visoko ceno, kakor poprej. S to zadevo se je pečal občinski svet v svoji zadnji seji in je sklenil, da nastopi občina zoper Falo pravno pot na priznanje pogodbe. Odločalo bo torej sodišče. Zanimiv je bil prii zadnji seji nastop demokratskih občinskih svetnikov V zadevi falske elektrarne. Občinski svetnik dr. Sernec zastopa namreč falske velekapitaliste v pravdi zoper občino. To seveda ni nikakor pošteno ravnanje, kajti občinski svetniki so za to izvoljeni od ljudstva, da za-< stopajo občinske koristi in ljudstvo branijo pred izkoriščanjem od strani velekapitalistov, dr. Sernec pa dela ravno nasprotno, ker stoji na strani izkoriščevalne falske elektrarne in podpira njene zahteve pri občini,: Kratko, dr. Sernec dela za podraženje elektrike namesto, da bi Mariborčane, branil. To je res škandal! Ko je v zadnji seji občinskega sveta prišla na vrsto falska zadeva, je g. župan Grčar dr. Serneca pozval, da zapusti sejno dvorano, ker v sejo občinskega sveta spadajo samo zagovorniki občinskih koristi, nikakor pa tam ni. prostora za take ljudi, ki delajo proti občini. Dr. Sernec je vstal in odšel, kot politični kužek v temno noč, kakor nekdaj Judež od zadnje večerje. Občinski svetniki so klicali za njim: Sramota! Pfuj! Samo demokratski svetniki kakor Weixl, Vahlar, Šoštarič so zagovarjali dr. Serneca češ: On je advokat in kot tak mora gledati, da si kaj zasluži. Tako, tako! Za par tisoč svetlih kronic, ki jih bo zaslužil dr. Sernec kot zastopnik falskih; izžemalcev, bi naj Mariborčani plačevali elektriko šesti krat dražje! Pa kaj je demokratom za to če ljudje težko plačujejo, da le demokrati mastno zaslužijo! Mariborskim demokratom pa svetujemo: Prihodnjič pa le zopet volite v obč. svet lake zastopnike, ki izpraznujejt žepe davkoplačevalcev, svoje pa polnijo s težkimi kronicami!	»
a^^^^^^SZaSgžSgaSgB8ž25S8ži5KggžiSg^žaSBM8iggSSa
Zadružna gospodarska banka d. d.
Podružnica v Mariboru. =====
Začasno: Koroška cesta 1/1. — Telefon 311. — Brzojavi: Gospobanka.
Centrala : Ljubljana. Podružnice: Ojakovo, Sarajevo, Sombor, Split, Šibenik. Ekspozitura: Bled.
Interesna skupnost z Sveopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu in Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
Kapital in rezerve skupno z atilijacljami čez I 50,000.000—,
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk držaje razredne loterije. 5*’
V**-
■ViiiTirf^ arrSirTM^fitiMTT irVi itOt	if^iirV^y^ir^irRirvltir9iir^ir^Mv^irT^if^w^irT>irVt infli	ifYTi^Ywrv^ wrztirvdrfTj irW» a
Pozor! CENJENE DAME!
Najnovejši módeli svilenih klobukov in slamnikov dobite po naj nižji h cenah pri modistinji
Mariji Savnik, Maribor, Mlinska ulica 9. &
Sprejmejo se vsakovrstni stari klobuki in slamniki v popravilo in moderniziranje. 1—2 181
Gradbena
I £ Okna, vrata, podove, ladijski podove §
vsake količine po zaželjenih dimenzijah v najkrajšem dobav» ° nem roku in po konkurenčnih cenah»	Ä
Projekte kakor ttidi izvršitev
vodnih naprav
Z8 izlc® ritienile vodnih sli
25 let:
lil
po najmodernejših principih na podlagi 25 letnih izkušenj v predmetni stroki
I
„Slograd
slovenska gradbena In industrijska d. d.
LJUBLJANA
tehnična pisarna v fevarni Kerlit Sp. Šiška ; Telefon interurtsen št. 180.

m
it
DRAVA
lesna industrijska delniška družba
MARIBOR
99
i Najsolidnejši izdelki! ZahtevalteTproraCimel
izdajatelj in založnik: Konzorcij «Straže.«
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
•Tisk Cirilove tiskarna * Mariboru,