Igralka Tina Gorenjak: Leta je ne obremenjujejo str. 26-27 ■o ■-slim IT"- im ■vi im -r- DOBRODELNA ZABAVA NA PRVI SOLSKI DAN ViSTOPNINE CITYCENTER CELJE-GLAVNI VHOD 1. SEPTEMBER OD 14. D018. URE PRILOGA IV SPORED novi tednik Tednik za Savinjsko regijo / št. 32 / Leto 77 / 11. avgust 2022 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si Celjane in Savinjčane bo izobraževalo ljubljansko podjetje Kako je mogoče, da ljudski univerzi v Celju in Žalcu kljub večdesetletni tradiciji na področju izobraževanja odraslih in kljub poznavanju lokalnega okolja nista zadovoljili razpisnih kriterijev, je v teh dneh eno najpogostejših vprašanj med upravičenci do digitalnega izobraževanja. Tega bo v Savinjski regiji izvajalo ljubljansko podjetje. Prijava na tečaj je mogoča na spletu, kar je precej nenavaden način, saj večina prihodnjih udeležencev tečajev nima tovrstnih veščin in se bodo prav s tem namenom udeležili izobraževanja. Str. 3 Foto: Pexels CELJSKO I BREZPLAČEN К0РАШ1 AVTOBUS NA SLOVENSKO OBALO i TABOR I Škodljiva ambrozija že povzroča težave Str. 5 Občinsko središče postaja Jurijev trg Str. 7 ^ GRwww.novitednik.si yVCL №Orj& www.radicelje.si 2 AKTUALNO ZADETKI »Nikoli ni bilo težko dobiti ljudi, da bi pomagali. Prav tako so se na naše prošnje vedno odzvali obrtniki s svojo gradbeno mehanizacijo ter traktoristi. Vedno je prišlo več ljudi, kot bi jih potrebovali.« Ignac Mikuš, organizator obnove cerkve v Šmarju pri Jelšah »Naši predniki so s kakšno kozo, z nekaj kokošmi ali s kakšnim zajcem tudi v najtežjih časih znali preživeti. Menimo, da omejevanje in registracija kokoši grobo posegata v pravico do svobodne pridelave hrane.« Irena Rotar, iniciativa Ekoci »Skoraj vse vodilne bolnišnice in raziskovalne skupine se strinjajo, da je za človeka najbolje, če uživa veliko zelenjave in sadja, na jedilniku naj bodo pogosto žita in stročnice, meso v malih količinah ter skoraj nič predelanih izdelkov.« Mojca Cepuš, nutricionist-ka »Cilj je vedno delo na sebi, saj je naložba vase edina stvar, ki ne pomeni izgube časa in nikoli ne more biti napačna.« Karin Heuffel, bolnica z multiplo sklerozo in »morska deklica« »Bolezen mi je podarila globlje zavedanje sebe, sveta in energij. Podarila mi je dokaz, da je marsikaj mogoče. Da se čudeži dogajajo.« Tina Gorenjak, igralka ČETRTEK 1 1 PETEK > 28 \l/ 25 • • " SOBOTA I 1 NEDELJA \l/ 28 \l/ 30 14 ^^ 15 o c/3 CC < Evropska uredba ne obeta nič dobrega Adijo, domača jajca! V začetku julija je novica, da naj bi evropska uredba posegla v pravice proste reje kokoši in malih živali na naših domačih dvoriščih, sprožila številne odmeve. Ekoci - eko civilna iniciativa Slovenije, ki ima sedež v Žalcu, je z nekaterimi drugimi civilnimi gibanji in somišljeniki spodbudila prizadevanja za ohranitev tovrstne samooskrbe, saj je reja kokoši na naših tleh tradicionalna. TATJANA CVIRN Uredba, ki naj bi začela veljati jeseni, razburja tudi širšo evropsko javnost. Če bi bila sprejeta, bi bila namreč obvezna registracija vsakega rejca, tudi če ima ta le eno kokoš, ki mu nese domača jajca. Takšna registracija bi seveda pomenila stroške in vprašanje, ali bi se reja sploh splačala, so svoje bojazni zapisali v Ekoci in se zavzeli za svobodne kokoši in svobodno pridelavo hrane. Same pozitivne plati reje Kot poudarja Irena Rotar iz Ekoci, je takšna uredba nesprejemljiva zaradi naše prehranske varnosti in tudi zaradi tradicije reje kokoši pri nas, njihove vloge na vrtu, njihovega pomena kot brezplačnega terapevtskega sredstva, kar velja za živali nasploh, ter kot dela naše kulturne dediščine in običajev (pisanice za veliko noč, kokoši kot del svatbenih običajev ...). Ekoci, društvo Samooskrbni. net in številni nevladniki si na pozitiven način ter s konkretnimi dejanji že več let prizadevajo za čim večjo samooskrbo, zato je po njihovem mnenju takšen predlog tudi odvzem pravice do svobodne pridelave hrane. V razmerah vedno večje prehranske krize je takšen ukrep povsem sprt z omenjenimi prizadevanji za večjo samooskrbo ljudi, so prepričani. Ministrstvu za kmetijstvo je Ekoci predlagal, naj preuči vse vidike izvajanja omenjene uredbe, da ohrani svobodno rejo kokoši in »dvoriščne rejce« izvzame iz obvezne registracije ter ne posega v pravice do pridelave hrane na lastnih dvoriščih. Med drugim so v Ekoci poudarili, da že sedanja zakonodaja dobro zajema tiste rejce, ki pridelujejo jajca in meso za trg in da v zadnjih letih v manjših rejah ni bilo težav zaradi zdravja. Predlagali so, da se v Sloveniji kot izjema opredeli reja do 50 kokoši za lastno rabo oziroma do sto malih živali na dvorišču (vključujoč race, gosi, zajce ...) in da se v celoti izvzame hišno pridelavo, saj je sicer vprašanje, kako rešiti razmere, ko so na dvorišču kmetije na primer še koza ali prašič, mačka ali pes. Nekaj izjem Pred dnevi je Ekoci prejela odgovor ministrstva oziroma uprave za varno hrano, ki miri, da uredba ne bo tako kritično posegla v domačo rejo, kot opozarjajo v Ekoci, a skrb ostaja. Glavni namen nove zakonodaje naj bi bilo zagotavljanje visokih standardov zdravja živali in javnega zdravja, ne pa omejevanje samooskrbe in pravice do svobodne lastne pridelave hrane, pravijo v upravi za varno hrano. Podnebne spremembe vplivajo na pojav novih bolezni oziroma se pojavljajo takšne, ki jih na nekaterih območjih prej ni bilo. Posledice pojavov teh bolezni in izvajanje ukrepov za njihovo obvladovanje so lahko uničujoči za živali, njihove lastnike in celotno gospodarstvo. Za obvladovanje bolezni naj bi bile ključne registracije posameznih obratov pridelave. Takšna registracija pa ni obvezna za vse. Izvzeti so obrati, v katerih ni kopitarjev (torej goveda, prašičev, konjev, drobnice ...), obrati, kjer ne gojijo psov, mačk ali belih dihurjev za vzrejo, in če ne gre za noben premik živali ali proizvodov v druge države ali nasploh za premike zunaj obrata. Če nekdo goji različne živali, na primer kopitarje in perutnino, registracija za slednjo ni potrebna, če jo ima za kopitarje, navaja uprava. Uredba je zavezujoča v vseh državah članicah, navajajo v upravi za varno hrano, Slovenija bo lahko pri pripravah Zakona o zdravju živali na osnovi te uredbe določila odstopanja, ki jih omogoča zakonodaja. Skrb ostaja A skrb ostaja, meni Rotarje-va in dodaja, da iz odgovora ni jasno razvidno, ali bodo na istem dvorišču še naprej smeli sobivati pes, mačka, koza, kunci ter kokoši. »Ali bo lahko babica podarila nekaj domačih jajčk vnukinji? To bi namreč lahko pomenilo premik proizvodov živalskega izvora, o čemer piše uprava za varno hrano.« Ob tem se tudi sprašuje, kaj so sploh obrati, ki jih v odgovoru navaja uprava za varno hrano. »Kmetije imajo svoje živali že zdaj prijavljene. Smo obrati torej vsi tisti, ki redimo zase kakšno kokoš ali drugo žival?« se sprašuje Rotarjeva in ugotavlja, da se posledice te novosti že kažejo, saj si marsikdo sploh ne upa več nabaviti kokoši. Ob tem je prepričana, da je reja v ozkem domačem okolju zagotovo bolj varna kot na velikih farmah, kjer smo bili že doslej priča številnim izbruhom bolezni. Irena Rotar: »Naši predniki so s kakšno kozo, z nekaj kokošmi ali s kakšnim zajcem tudi v najtežjih časih znali preživeti. Menimo, da omejevanje in registracija kokoši grobo posegata v pravico do svobodne pridelave hrane. S tem zmanjšujeta tudi napore za ohranitev podeželja.« Bodo takšni prizori v prihodnje le še spomin? Irena Rotar (levo) z Jožetom Šmitom in njegovo ženo Karolino v Centru za spodbujanje sonaravnega vrtnarjenja na Vranskem. (Foto: Andraž Purg - GrupA) Bo zaradi primerjave cen kakšen izdelek cenejši? Bomo potrošniki res imeli koristi od primerjave cen košarice izbranih živil, za katero se je v začetku julija odločila vlada, češ da bomo bolje obveščeni o cenah primerljivih izdelkov in da se bo videlo, kateri trgovci najbolj zvišujejo cene? Kritiki menijo, da gre za zapravljanje proračunskega denarja, saj imajo trgovska podjetja brezplačne kataloge, ki jih lahko vsi občani prejemajo v svoje nabiralnike in jih mnogi že sicer skrbno preučujejo ter nakupujejo tam, kjer najdejo najcenejše izdelke. Mnogi si na telefon tudi namestijo brezplačne aplikacije trgovskih podjetij, ki omogočajo spremljanje njihovih cen. Nove analize torej naj ne bi prispevale k zniževanju cen v trgovinah, kar bi potrošnike najbolj razveselilo. Ministrstvo za kmetijstvo je medtem objavilo javni razpis za izbiro izvajalca za spremljanje cen osnovnih 15 živilskih skupin pri šestih slovenskih trgovskih podjetjih. Ponudbe so na ministrstvu odpirali 1. avgusta. Kdo je bil izbran, še ni znano. Po podatkih v nekaterih slovenskih medijih naj bi se na razpis prijavila tri podjetja, med njimi tudi celjski Marcelino, ki se ukvarja z izdelavo spletnih strani, nudi različne oglaševalske storitve in izvaja tržne raziskave. Vrednost njegove ponudbe naj bi bila najnižja, in sicer manj kot 18 tisoč evrov, medtem ko je najdražja ponudba dosegala skoraj 85 tisoč evrov. Katera živila? Da bo treba izvajalca izbrati hitro, kaže besedilo razpisa, saj naj bi izbran izvajalec že do sredine septembra vzpostavil posebno spletno stran, na kateri bo objavljal aktualne cene izbranih živil pri trgovcih v Sloveniji vse do konca marca 2023. občasno naj bi spremljal tudi cene izbranih živil v Avstriji, Italiji in na Hrvaškem. V košarico bodo uvrščeni izdelki iz 15 skupin osnovnih živil - pšenična bela moka, beli kruh in testenine, goveji in svinjski zrezki ter piščančji file, mleko, tekoči jogurt, sir in maslo, jajca, jabolka, krompir, sončnično olje in beli sladkor. Cene bo izbran izvajalec spremljal za do pet živil v vsaki skupini, torej skupno za do 75 živil, če jih ima trgovec toliko v svoji ponudbi. Cene bodo spremljali pri trgovcih Merca-tor, Spar, Tuš, Engrotuš, Hofer, Lidl in Eurospin. Spletna stran bo morala omogočiti iskanje oz. primerjavo po skupinah osnovnih živil, imenu posameznega živila, imenu proizvajalca, poreklu, izpostavljenosti, blagovni znamki, zaščitnem znaku, maloprodajni ceni ter trenutni akciji in datumu, kdaj je bila ta cena popisana, ter po imenu trgovca. TC AKTUALNO 3 Celjska in žalska ljudska univerza razočarani, Celjane in Savinjčane bo izobraževalo ljubljansko podjetje »Največjo škodo bodo utrpeli ljudje« »Največjo škodo bodo utrpeli ljudje, ker v več občinah ne bo izobraževanj. Na hitro sem pogledala in med lokacijami izobraževanj ni Šentjurja, Rogaške Slatine, Žalca in več drugih večjih krajev,« izpostavlja Ines Stilin. Kako je mogoče, da ljudski univerzi v Celju in Žalcu kljub večdesetletni tradiciji na področju izobraževanja odraslih in kljub poznavanju lokalnega okolja nista zadovoljili razpisnih kriterijev, je v teh dneh eno najpogostejših vprašanj med upravičenci do digitalnega izobraževanja. Tega bo v Savinjski regiji izvajalo ljubljansko podjetje Smart Naris. Kot so nam zaupali nekateri bralci, je stik z njim zelo težko navezati. Podjetje se namreč ne odziva na telefonske klice. Prijava na tečaj je mogoča na spletu, kar je mimogrede precej nenavaden način, saj večina prihodnjih udeležencev tečajev nima tovrstnih veščin in se bodo prav s tem namenom udeležili izobraževanja. ŠPELA OZIR Kje bo Smart Naris imel izobraževanja in kdaj se bodo začela v naši regiji, smo želeli izvedeti tudi v uredništvu Novega tednika. A odgovora do zaključka naše redakcije nismo prejeli. Smart Naris bo, kot je razvidno s seznama izvajalcev, digitalna izobraževanja zagotovil v Celju, Laškem, Štorah in na Polzeli. Ob tem bo izobraževanja za starejše od 55 let imel še v vrsti drugih krajev po Sloveniji. Brez osnovnih informacij Direktorica Ljudske univerze Celje Ines Stilin pravi, da so bili ob prejemu odločbe negativno presenečeni, saj kot javni zavod že več desetletij izvajajo tovrstna izobraževanja za odrasle, a Službe vlade za digitalno preobrazbo kljub vsem izkušnjam in poznavanju lokalnega okolja niso uspeli prepričati. »Največjo škodo bodo utrpeli ljudje, ker v več občinah ne bo izobraževanj. Na hitro sem pogledala in med lokacijami izobraževanj ni Šentjurja, Rogaške Slatine, Žalca in več drugih večjih krajev. V tem trenutku niti ne vem, kako bodo ljudje prišli do izobraževanj, kar je zaskrbljujoče. Kratko bodo tukaj potegnili tisti, ki so se tečajev želeli udeležiti, a se jih ne bodo mogli, zaradi česar ne bodo imeli pravice do digitalnega bona,« je še dodala Stilinova, ki ji je žal, da v Ljudski univerzi Celje nimajo na voljo niti osnovnih informacij, na primer kje in kdaj bo izobraževanje, da bi odgovore lahko posredovali občanom, ko se obračajo nanje, saj jih prepoznajo kot ponudnike takšnih izobraževanj. »Izvisel« tudi Žalec Tudi v Upi - Ljudski univerzi Žalec so bili nad rezultati razpisa zelo razočarani. »Iskreno nam je žal, da občani Spodnje Savinjske doline ne bodo imeli možnosti, da bi se v svojem lokalnem okolju vključili v izobraževalne programe, saj je zanimanja za tovrstne vključitve res veliko. Mi smo se vsekakor z vlogo na javni razpis potrudili in upravičenost do financiranja tudi dobro utemeljili,« je pojasnila direktorica Franja Centrih. Upi - Ljudska univerza Žalec, ki v lokalnem okolju že več kot 45 let ponu- ja različne formalne in neformalne izobraževalne programe z velikim poudarkom na digitalnem opismenjevanju različnih ciljnih skupin in na različnih področjih ter z vsestransko podporno dejavnostjo, bi namreč, kot pravi, bila primeren izvajalec tovrstnih programov tako v okviru tega razpisa kot tudi v prihodnje. »Menimo, da smo v svoji vlogi na omenjeni razpis to tudi ustrezno dokazali.« Kje se je zalomilo? Po pregledu odločbe in ocen posameznih kriterijev Centrihova pravi, da so bili pri nekaterih kriterijih ocenjevanja neupravičeno prikrajšani. »Razpisna komisija nam ni priznala referenc na področju formalnega in neformalnega izobraževanja za digitalne spretnosti, čeprav je Upi - Ljudska univerza Žalec v naši regiji dolgoletni izvajalec različnih programov digitalnega opismenjevanja in računalniškega izobraževanja ter usposabljanja za različne ciljne skupine. V svoji vlogi smo to dokazovali tudi tako, da smo priložili več referenc, kot jih je razpis zahteval.« Presenečena je tudi, ker jim komisija ni priznala nobene točke za reference njihovih predavateljev, ki so vsi strokovnjaki z dolgoletnimi izkušnjami in bogatimi referencami na področju izvajanja vseh vrst računalniških tečajev. »Za očitane pomanjkljivosti nismo bili pozvani k dodatnim pojasnilom ali dopolnitvam, kar je pri javnih razpisih običajno. S tem smo bili prikrajšani za dragocene točke, ki bi nas uvrstile v obseg dodelitve razpoložljivih sredstev znotraj izbrane statistične regije.« Pritožba ni mogoča V odločbi, ki so jo prejeli, je zapisano, da zoper njo ni pritožbe, medtem ko je dovoljen upravni spor. Kot Centrihova ob koncu še dodaja, bodo o pravnih sredstvih razmislili, čeprav vložitev tožbe ne bo zadržala izvajanja izobraževanj, ki jih morajo ponudniki v skladu z razpisom izvesti do konca oktobra. Žalčani bodo najprej zaprosili za vpogled v ocenjevanje in za pojasnila oziroma dodatne utemeljitve točkovanja posameznih kriterijev. Za vložitev tožbe imajo na voljo trideset dni. Tudi Občina Žalec kot ustanoviteljica Upi - Ljudske univerze Žalec meni, da je nedopustno, da se občani obračajo nanjo, ker se izbran izvajalec Smart Naris ne odziva na telefonske klice, zato meni, da je nujno treba izvesti takojšen nadzor oziroma revizijo razpisa. Kje bo Smart Naris imel izobraževanja in kdaj se bodo začela v naši regiji, smo želeli izvedeti tudi v uredništvu Novega tednika. A odgovora do zaključka redakcije nismo prejeli. (Foto: Pexels) Franja Centrih: »Razpisna komisija nam ni priznala referenc na področju formalnega in neformalnega izobraževanja za digitalne spretnosti, čeprav je prav Upi - Ljudska univerza Žalec v naši regiji prepoznana kot dolgoletni izvajalec različnih programov ■ • • ■ I • v I • vi • i v • I • v digitalnega in računalniškega izobraževanja za različne ciljne skupine.« Veliko zanimanje, prosta mesta zapolnili v enem dnevu Za razliko od celjske in žalske je bila Ljudska univerza Velenje izbrana za izvajalko digitalnih izobraževanj za starejše od 55 let. Njeno vlogo je razpisna komisija ocenila z največ možnimi točkami. Velenjčani bodo izobraževanja začeli izvajati po 16. avgustu. Ta bodo na šestih lokacijah - v Velenju, Šoštanju, Mozirju, Nazarjah, na Ljubnem ob Savinji in v Šmartnem ob Paki. Novico, da so izbrani za izvajalca izobraževanj na področju digitalnih kompetenc za starejše od 55 let za Savinjsko regijo in vse kontaktne podatke za prijavo upravičencev, so prejšnjo sredo, 3. avgusta, objavili na svoji spletni strani in na različnih kanalih družbenih omrežij. V četrtek, 4. avgusta, so do 13. ure prejeli že več kot 420 prijav, kar kaže na izredno veliko zanimanje ljudi. Razpoložljivih mest imajo samo 319, zato so prenehali zbirati prijave in o tem obvestili Slovenski regionalni razvojni sklad ter dali objavo na spletno stran. Potencialne upravičence so usmerili na druge izbrane izvajalce izobraževanj. Od spletnih nakupov do e-storitev Izobraževanja Vklopi.se bodo trajala dvanajst šolskih ur, in sicer bodo štiri srečanja po tri šolske ure (45 minut). Za pridobitev pravice do digitalnega bona bo treba opraviti najmanj devet ur izobraževanja, katerega nameni so promocija uporabe interneta in digitalnih vsebin, uporabe javnih e-storitev na ravni države, razvijanje digitalne pismenosti, informacijske pismenosti, komuniciranja in sodelovanja z uporabo digitalnih tehnologij. Osnovno izobraževanje je namenjeno tistim, ki se z uporabo računalniške in digitalne tehnologije srečujejo prvič ali imajo z njo le malo izkušenj. Njim bo poleg dvanajstih ur izobraževanja v živo na voljo še ena ura na daljavo. Tisti, ki že imajo predznanje, se bodo lahko udeležili dveh dodatnih izobraževanj po šest pedagoških ur. Izbirali bodo lahko med naslednjimi vsebinami: prizadevno državljanstvo z uporabo digitalnih tehnologij, spletno nakupovanje, napredno urejanje digitalnih fotografij in posnetkov, družbena omrežja in digitalna komunikacijska orodja. Zaposleni in zunanji izvajalci »Trudili se bomo, da bomo udeležencem ponudili vsebine, ki jih najbolj potrebujejo za razvoj digitalnih spretnosti, kar bo prispevalo k dvigu njihove kakovosti življenja in socialne vključenosti,« je pojasnila organizatorka izobraževanja Alenka Mokotar iz Ljudske univerze Velenje, kjer bodo izobraževanja iz- 1 »Trudili se bomo, da bomo udeležencem ponudili vsebine, ki jih najbolj potrebujejo za razvoj digitalnih spretnosti,« pravi Alenka Mokotar. Računalniška učilnica Ljudske univerze Velenje čaka na tečajnike, a na žalost se ga vsi zainteresirani zaradi omejenega števila prostih mest ne bodo mogli udeležiti. (Foto: LUV) vajali zaposleni in zunanji izvajalci. Vsi imajo ustrezna strokovna znanja in izkušnje z izvajanjem izobraževanj odraslih, predvsem na področju digitalnih spretnosti. »Glede na veliko zanimanje ljudi upamo, da bodo podob- na subvencionirana izobraževanja na voljo ljudem tudi v naslednjem letu,« še dodaja Mokotarjeva. 4 GOSPODARSTVO & 32, 1Г2Ж Prihodnji teden letna seja lastnikov štorskega Železarja Manj poslov, manj nadzornikov Do konca avgusta se bodo zvrstile seje skupscin se nekaterih podjetij na Celjskem. Prvi se bodo prihodnji teden zbrali delničarji družbe pooblaščenke Železar iz Štor, nato bodo sledile še seje velenjskih družb Esotech in Veplas, žalskega podjetja Hmezad Export Import in Celjskega sejma. Na sejah se bodo lastniki seznanili s poročili o lanskem poslovanju in odločali o delitvi dobička. Izjema bo Celjski sejem, kjer tudi tokrat za delitev nimajo ničesar, a tudi sicer so v tej družbi običajno dobiček puščali nerazporejen. To jim je tudi pomagalo, da so lažje prebrodili koronsko obdobje. JANJA INTIHAR V celjski sejemski družbi so namreč v zadnjih dveh letih poslovali z izgubo, saj zaradi epidemije koronavirusa svoje dejavnosti večino časa niso smeli opravljati. Zato bodo na letošnji seji odločali o pokrivanju izgube, ki je lani znašala 425 tisoč evrov. Pokrili jo bodo s prenesenim dobičkom iz preteklih let, tako da jim bo ostalo še 99 tisoč evrov starega dobička. Namesto petih le trije člani Delničarji družbe Železar, ki je z 20-odstotnim deležem pomembna lastnica jeklarne Štore Steel in ima tudi malo več kot 13 odstotkov delnic podjetja Itro, ki trguje s kmetijsko mehanizacijo, se bodo sestali 16. avgusta. Čeprav je uprava podjetja, ki je sklicala sejo, sklepe, ki naj bi jih sprejela skupščina, sestavila z nadzornim svetom (tako je vsaj zapisano na dnevnem redu sklica), so prispeli dva nasprotna predloga ter predlog za razširitev dnevnega reda. Poslala sta jih družba Storkom, kjer je tako kot v Železarju direktor Anton Fra-nulič, ter slovensko-češki poslovnež Tomaž Subotič, ki je član nadzornega sveta. Družba Storkom, ki ponuja različne poslovne storitve, med katerimi je tudi upravljanje stanovanj, je druga največja lastnica Železarja. Za sejo skupščine je predlagala nekoliko drugačne spremembe statuta, kot jih je v sklicu seje zapisala uprava, predlagala je tudi, naj delničarji odločajo tudi o odpoklicu sedanjega nadzornega sveta ter imenovanju novega. Železar ima zdaj 5-članski nadzorni svet, v katerem so poleg Tomaža Subotiča še Marjan Mačkošek, nekdanji generalni direktor Štore Steel, ter Rok Korošec, Alfred Šarlah in Ladislav Kaluža. Storkom predlaga, naj ima po novem nadzorni svet samo tri člane, kot razlog navaja, da se je v zadnjih letih obseg poslovanja Železarja zmanjšal. Za člane novega nadzornega sveta predlaga Svena Subotiča, Gregorja Franuliča (oba sta sinova največjih lastnikov družbe) in ponovno Ladislava Kalužo. Tomaž Subotič je za sejo poslal drugačen predlog o delitvi bilančnega dobička. Uprava je predlagala, naj celoten dobiček, ki znaša malo manj kot 362 tisoč evrov, ostane nerazporejen. Subotič želi, da družba svojim delničarjem razdeli 291 tisoč evrov, kar pomeni, da bi bruto dividenda na delnico znašala 30 centov. Dodatna nagrada nadzornikom Lastniki Železarja bodo na seji odločali tudi o podelitvi pooblastila upravi za pridobivanje lastnih delnic ter o dodatnem plačilu nadzornikom za delo v preteklem letu. Predsednik in podpredsednik naj bi dobila po dva tisočaka neto, drugi člani pa bi dobili po tisoč evrov neto. Uprava je v sklicu skupščine navedla, da je razlog za dodatek »bistveno boljše poslovanje v letu 2021«. Družba pooblaščenka Žele-zar sama ustvari zelo malo prihodkov od prodaje. Predlani so znašali le malo več kot 17.500 evrov, lani so se povečali na 28.460 evrov. Glavni vir njenih prihodkov so dividende, ki jih kot delničarka dobi od družb, v katerih ima lastniške deleže. Lani je za razliko od leta 2020, ko je imela 371 tisoč evrov izgube, družba ustvarila 236 tisoč evrov čistega dobička. V nekaj letih do večinskega deleža Železar, ki se sicer ukvarja z nudenjem administrativnih del, je zanimiv predvsem zaradi lastniških deležev v drugih podjetjih. Je drugi največji lastnik družbe Štore Steel. delnice ima tudi v podjetju Itro, v Uniorju znaša njegov delež 1,5 odstotka. Prav to je bil tudi razlog, da je Tomaž Subotič leta 2016 vstopil v lastništvo družbe. Od borzno-posredniške družbe Ilirika je odkupil približno 10-odstotni delež ter nato začel odkupovati tudi delnice malih delničarjev. Svoj delež v družbi pooblaščenki sta več let povečevala tudi Storkom in Marjan Mačkošek, ki je lani svoj malo več kot 11-odstotni delež prodal Subotiču. Največji lastniki so v zadnjih treh letih objavili dve prevzemni ponudbi, s katerima niso pomembno povečali svojih deležev. Po zadnjih dosegljivih podatkih ima največ delnic Subotič. Njegov delež znaša 47,7 odstotka. Drugi največji lastnik je družba Storkom, ki ima 31,3-odstotni delež, tretji je Anton Franulič, ki je v zadnjih letih svoje lastništvo povečal na 10,4 odstotka. Na predlanski seji skupščine so lastniki Železarja sprejeli sklep o zmanjšanju osnovnega kapitala družbe za 1,5 milijona evrov. Vsak delničar je za eno svojo delnico dobil 1,55 evra. O prodaji hotela Celeia šele jeseni Družba Eurotas hoteli, ki je v lasti Aleksandra Jančarja, se bo o morebitni prodaji hotela Celeia odločila šele jeseni, je povedal direktor Aleksander Pinter. V Celju namreč že od začetka leta krožijo govorice, da je Jančar ta svoj hotel že prodal, v zadnjem času pa je tudi mogoče slišati, da namerava zapreti hotel Evropa. Tudi to ne drži, je poudaril Pinter. »Načeloma govoric ne komentiramo, smo jih pa do zdaj slišali že veliko. Hotel Evropa je matična enota naše verige, obratoval je tudi v najhujšem času med pandemijo, predvsem zaradi okolja, v katerem poslujemo. In tako bo tudi v prihodnje. Informacija o zapiranju hotela Evropa ne drži,« je pojasnil Aleksander Pinter. Ob tem je napovedal, da hotel vendarle čaka nekaj sprememb. Družba Eurotas namreč v njem načrtuje osvežitev in dopolnitev celotne ponudbe, torej hotelske namestitve in gostinskega dela. Na vprašanje, kdaj naj bi se to zgodilo, Pinter odgovarja le, da »v razumnem roku«. Bolj kot s prenovo prostorov se v hotelu trenutno ukvarjajo s prenovo ekipe, ki bo, kot pravi, hotelu in kavarni dodala piko na i. »Iščemo izkušene kadre, ki bodo s svojo dejavno vlogo prispevali k dvigu kakovosti storitev. Zavedamo se, da je kavarna hotela Evropa dnevna soba Celjank in Celjanov vseh generacij, in v tej smeri bomo z novo ekipo tudi razvijali storitve ter ponudbo,« je napovedal Pinter.. O usodi hotela Celeia je dejal, da v podjetju še vedno razmišljajo o različnih scenarijih, končno odločitev naj bi sprejeli jeseni. »Odprte so vse možnosti, tudi prodaja. Razmere v naši dejavnosti so še vedno izredno zahtevne in nas vsak dan postavljajo pred nove izzive. Ravno zato dokončnih odločitev še nismo sprejeli in smo trenutno usmerjeni predvsem v to, da bi bilo naše redno poslovanje čim boljše,« je še povedal Aleksander Pinter. JI, Foto: SHERPA Govorice o zapiranju hotela Evropa ne držijo, pravijo v družbi Eurotas hoteli. Popravek V Novem tedniku je bil 28. julija 2022 objavljen članek novinarke Janje Intihar z naslovom Je bila Meja res plačilno nesposobna?, ki enostransko in netočno prikazuje upravljanje premoženja družbe Meja Šentjur. Ker zapisane navedbe javnosti ne podajajo resnične slike, navajamo nasprotna dejstva. Članek se sklicuje na mnenje sodnega izvedenca in napačno navaja, da gre za revizijo finančnega stanja družbe Meja Šentjur. To ne drži, izvedenec ni ugotavljal, ali je bila Meja insolventna, temveč je ugotavljal, ali bi bila družba insolventna ob povsem hipotetični predpostavki, da bi imela samo obveznosti iz kreditov v višini preko 2 milijona EUR. To pomeni, da izvedenec ni upošteval, da družba dejansko ima tudi obveznosti iz poroštev, ki jih ni sposobna plačati in so bile razlog za uvedbo prisilne poravnave. Tudi ne drži trditev, da bi izvedensko mnenje predlagala družba Altius. Predlagala ga je DUTB s ciljem, da bi se skrajšal dolgotrajen postopek prisilne poravnave družbe Meja Šentjur, če se ugotovi, da niti kreditov ne more plačati. Zaradi številnih pravnih sredstev, ki jih vlaga družba Altius, se namreč postopek prisilne poravnave vleče že skoraj dve leti, njegova dolgotrajnost pa škoduje družbi. Nadalje ne drži trditev, da bi imela Meja na dan uvedbe prisilne poravnave 824 tisoč EUR denarnih sredstev, drži pa, da je imela na dan 30. 9. 2020 (prvi konec meseca, za katerega je na voljo podatek po uvedbi prisilne poravnave) samo 46 tisoč EUR denarnih sredstev. Družba je namreč poleti 2020 plačala nujno investicijo v prenovo hleva in zato denarnih sredstev, ki jih je imela pred tem, v nobenem primeru ne bi mogla nameniti za odplačilo zapadlih kreditov. Celo DUTB je prosila za kredit za primer, da sama ne bi imela dovolj sredstev za financiranje investicije. Ker je torej znesek zapadlih kreditov po MRA bistveno višji od denarnih sredstev, ki jih je imela Meja Šentjur na voljo, je trditev Al-tiusa, »da ni razloga, da Meja ne bi poravnavala obrokov« po pogodbi o prestrukturiranju, neresnična. Hkrati članek ne pove, da so ugotovitve sodnega izvedenca nezadostne, saj so omejene le na navedbo, da bi Meja lahko dobila kredit drugje. To ne drži, saj so ji v letih veljavnosti MRA financiranje zavračale celo lizing hiše, tako družba ni mogla skleniti pogodbe niti za nekaj deset tisoč EUR za nujno opremo. Ker mnenje izvedenca ne odgovarja na nekatera postavljena vprašanja in zaradi drugih pomanjkljivosti, mu je sodišče že naložilo pripravo dopolnitev, ki jih izvedenec še ni pripravil. Žiga Pfeifer, v. d. izvršnega direktorja DUTB IZ NAŠIH KRAJEV 5 Velika nadloga za alergijsko občutljive Škodljiva ambrozija že povzroča težave Voden izcedek iz nosu, zamašen nos in srbenje ter kihanje, vnetje in srbenje oči so znaki alergijske reakcije na ambrozijo oziroma njen cvetni prah, ki lahko izzovejo alergijski rinitis. V teh dneh ta nevarna tujerodna rastlina cveti in bo zato mnogim povzročala težave vse do konca septembra. V Sloveniji je zaradi njenega škodljivega vpliva na zdravje ljudi predpisano njeno obvezno zatiranje, za kar so zadolženi lastniki zemljišč. TATJANA CVIRN V Sloveniji se je najbolj znana predstavnica iz rodu Ambrosia, to je pelinolistna ambrozija, zadnja desetletja hitro razraščala. Znebiti se je ni preprosto, ob tem je težava tudi, da se mnogi lastniki zemljišč še vedno ne zavedajo, da so dolžni sami poskrbeti za njeno odstranjevanje, ali pa rastline niti ne prepoznajo kot nevarne. Ambrozija se pri nas ne širi Kako razširjena je ambrozija pri nas, smo vprašali upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. »Kmetijski strokovnjaki so v letu 2021 ob pregledu terena ugotovili, da so bili pridelovalci pri zatiranju ambrozije v poljščinah kar uspešni, nekaj problemov je bilo le pri njenem zatiranju v vrtninah in posevkih buč ter soje. Na nekmetijskih zemljiščih se je stanje glede na leto 2020 nekoliko poslabšalo. Velika verjetnost je, da so na prometnicah zmanjšali intenzivnost uporabe herbicidov in tudi mehanskih ukrepov. Še vedno pa največji problem širjenja ambrozije predstavljajo opustela gradbena zemljišča in zemljišča z navoženim materialom.« Za leto 2021 je bilo ugotovljeno, da se obseg ambrozije ne povečuje in da je enak kot v zadnjih dveh le- tih. »Ob vsem tem se je treba zavedati, da bo v prihodnje zatiranje ambrozije, ki je eden izmed bolj trdovratnih plevelov na kmetijskih in drugih zemljiščih, še bolj problematično zaradi zmanjševanja oziroma ukinjanja herbicidov (glifosa-ta),« ugotavljajo v upravi za varno hrano. Nezahtevna in trdovratna Rastlina je zelo nezahtevna in se najraje razrašča na zapuščenih rastiščih, ob robovih cest in železnic, na opuščenih gradbiščih, slabo urejenih kmetijskih površinah, parkiriščih, najdemo jo tudi med rastlinami, ki jih kmetje gojijo za prehrano. V mestnem okolju jo je mogoče najti tudi v bližini ptičjih krmilnic, saj je med semeni za ptice tudi kakšno zrno ambrozije, ki lahko vzkali. Ozaveščenost glede odstranjevanja ambrozije je za njeno obvladovanje zelo pomembna in glede na podatke iz opravljenih strokovnih pregledov, da se populacija ambrozije v Sloveniji ne širi, lahko to pomeni tudi, da jo ljudje vse bolj poznajo. Posebne akcije ozaveščanja o ambroziji je Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin že imela v preteklih letih, zato letos ni predvidena. Uprava, službe za varstvo rastlin in nekatere občine pa izvajajo različne aktivnosti, s katerimi prebivalce opozarjajo na škodljivost te rastline in na njihovo odgovornost ter jim tudi pomagajo pri njenem prepoznavanju. Na terenu so stalno prisotni tudi fitosanitarni inšpektorji območnih uradov uprave, ki se redno odzivajo, če ljudje prijavijo rastišče ambrozije. Previdnost pri odstranjevanju Strokovnjaki svetujejo, da je najučinkovitejša metoda ročno puljenje rastlin. Košnja je učinkovita le, če jo lastniki redno ponavljajo, saj se rastline lahko obrastejo. Če lastniki rastline odstranijo pred cvetenjem, jih lahko posušijo in kompostirajo, medtem ko je cvetoče rastline in take s plodovi treba sežgati. Tudi pri odstranjevanju rastlin je treba biti previden zaradi morebitnih alergijskih reakcij na cvetni prah. Inštitut za varovanje zdravja v primeru ročnega odstranjevanja svetuje, da se zaščitite z rokavicami in s takšnimi oblačili, ki preprečijo stik rastline s kožo. Ko rastlina cveti, naj je otroci ne odstranjujejo, odrasli naj to počnejo popoldne in z zaščitnimi očali ter masko. V skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin in z Odredbo o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia je to edina tujerodna rastlina pri nas, ki jo je od leta 2010 treba zatirati. V letu 2021 je izšel priročnik Priporočila za nekemično zatiranje pelinolistne ambrozije Ambrosia artemisiifolia L. (https://press.um.si/index.php/ump/ catalog/book/560). Ambrozija je enoletna od 5 cm do več kot 2 m visoka in razrasla rastlina. Listi so premenjalno razvrščeni, dvakrat pernato deljeni, pecelj je porasel z redkimi dolgimi štrlečimi laski. Moška socvetja so viseči koški v dolgem pokončnem klasu na vrhu poganjkov, ženska socvetja se razvijejo v zali-stjih. Plod je orešek, ki se razvije iz celotnega ženskega koška. Ambrozija izvira iz Severne Amerike. (Foto: zloženka o ambroziji uprave za varno hrano in varstvo rastlin) Nekateri ambrozijo zamenjujejo s podobnimi rastlinami, kot sta navadni pelin ali zlata rozga (na sliki). Razglednica z motivom celjskega parka iz leta 1910 (Zbirka Osrednje knjižnice Celje) Park bo spet imel fontano CELJE - »Leta 1909 so na koncu glavne promenade v spomin na 60-letnico cesarja Franca Jožefa uredili vodni bazen z vodometom, ki je, naseljen z vodnim rastlinjem in z zlatimi ribicami, bil v ponos parku,« sta v knjigi Celjski mestni park, narava mestu in mesto naravi zapisali avtorici Alenka Kolšek in Tatjana Kač, ko sta leta 2000 Celjanom tudi na razstavi o parku slikovito predstavili njegovo nekdanjo bleščečo podobo in spremembe, ki jih je doživljal v obdobju 160 let. Razstava je spodbujala k razmisleku, kakšen park si Celjani želijo in kako ga oživiti. Ena od želja je bila ves čas tudi, da bi obnovili fontano in nekdanji glasbeni paviljon v parku. Urejanja bazena z vodometom se je občina v teh dneh končno lotila, medtem ko se za ponovno postavitev lesenega paviljona še ni odločila. Fontano, ki je bila zadnja leta predvsem prostor za odlaganje smeti, obnavljata javni podjetji Zelenice, ki izvaja gradbeno-obrtniška dela, in Vodovod-kanalizacija, ki bo poskrbelo za nov »V Mestni občini Celje smo tudi že preučevali možnosti glede postavitve iz lesa izdelanega glasbenega paviljona, kakršen je bil nekoč in ki bi imel vlogo sprostitvenega ter prireditvenega prostora, vendar zaenkrat dokončne odločitve nismo sprejeli.« dovod in odtok vode. Prenovo izvajata v skladu s smernicami celjske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS). Obnovitvena dela so ocenjena na približno 20 tisoč evrov. Že leta 2012 je bila načrtovana nadomestna gradnja fontane. Po smernicah območne enote ZVKDS bi dno in notranji obod fontane morala biti v barvi betona, kamnita zložba na sredi naj bi bila izvedena tako, kot je razvidno iz starih upodobitev na razglednicah. Vodni curek bi bilo možno osvetliti. Do gradnje zaradi pomanjkanja financ ni prišlo, pogoji zavoda pa so ostajali enaki. »Ko bo fontana začela spet delovati, vsaj za zdaj ne bo naseljena z vodnim rastlinjem in ribami niti je ne bo obkrožala historična kovinska ograja, kot je razvidno s starih razglednic. Kljub temu menimo, da bo njena pojavnost v prostoru enaka,« je povedala Milana Klemen, konservatorska svetovalka v celjski območni enoti ZVKDS. TC Poleg fontane je park na prelomu iz 19. v 20. stoletje imel še vremensko hišico, glasbeni paviljon, spomenik 8. lovskemu bataljonu, mizico z oznakami sprehajalnih smeri, rastlinjak, alpinetum in teniško igrišče. Prenova nekdanje fontane v celjskem parku. Ker je bila temeljna plošča bazena popolnoma preperela, je bilo treba zamenjati celotno podlago in jo zaščititi z vodoodpornim premazom. (Foto: arhiv MOC) 6 IZ NAŠIH KRAJEV Neurejena in nevarna Gasilska ulica na Ostrožnem, za katero krajani zahtevajo, da jo občina po štirih desetletjih Ulica nima pločnika, ob eni strani je nevaren jarek. končno uredi. CELJE - Desetletja čakanja na ureditev Gasilske ulice Stanovalci izgubljajo potrpljenje »Ko smo v začetku osemdesetih let kupovali parcele za gradnjo vrstnih hiš v Gasilski ulici na Ostrožnem, je takratni prostorski načrt predvideval, da bo ta ulica zaprta za promet. Pod temi pogoji smo tudi kupili parcele. Danes je po njej promet vedno bolj gost, vozi celo Celebus, in nimamo niti pločnika, čeprav je to tudi šolska pot,« pravi Irena Leskovšek, ki je z možem Željkom prvopodpisana pod zahtevo krajanov, da bi občina po štirih desetletjih čakanja končno uredila tudi Gasilsko ulico. »Ko smo kupovali parcele, je bilo rečeno, da bo to elitno naselje, zdaj pa imamo najslabše urejeno cesto.« TATJANA CVIRN V imenu stanovalcev je na zadnji predpočitniški seji celjskega mestnega sveta na to problematiko opozorila svetnica Brigita Čokl (DeSUS). Odgovor na vprašanja v njej naj bi dobila v prihodnjih dneh, a obstajajo bojazni, da bo spet vse ostalo pri obljubah. Teh je bilo v minulih letih veliko. Kot pravi Čoklova, je bila problematika v minulih letih že večkrat izpostavljena na sejah mestnega sveta, ko je nanjo opozarjal še svetnik Emil Kolenc, a zgodilo se ni nič. »Gradbeno dovoljenje za hiše je bilo izdano na podlagi načrta, da bo Gasilska ulica zaprta za promet in da bo ta speljan na novo cesto proti Lopati. A se to ni zgodilo. Mestna oblast je torej ignorirala svojo lastno opredelitev,« pravi svetnica. »Ljudem je prekipelo, ker ugotavljajo, da denar je, a je namenjen za vse drugo. To je tako rekoč glavna cesta skozi Ostrožno, a tako neurejena!« Brez pločnika in z jarkom ob robu Cesta je na eni strani brez pločnika kljub neposredni bližini hiš, iz katerih stanovalci stopajo tako rekoč na cesto, medtem ko na drugi strani ob ulici vodi globok nezavarovan jarek, kjer so v preteklosti že končali prehitri in neprevidni vozniki. Ker se ulica proti gasilskemu domu rahlo spušča in je na njej še nepregleden ovinek, je ob neprilagojeni hitrosti še posebej nevarna, saj nima zaščitne ograje. Vozišče je ozko, v slabem stanju in brez bankin ter zelo nevarno za stanovalce, zlasti starejše in otroke, ki hodijo tam v šolo na Lavo. Kot pravi Irena Leskovšek, so stanovalci v minulih letih pogosto spraševali na sedežu krajevne skupnosti, kdaj se bo kaj premaknilo glede ureditve ulice. »Vsako leto je bilo obljubljeno, da se bodo dela začela. Leta 2014 je bil izdelan načrt in rečeno je bilo, da bo ulica končno preurejena ter da bo zgrajen pločnik. A se to do danes ni zgodilo, čeprav je bilo v glasilu KS vsako leto obljubljeno, da je prenova ulice med načrtovanimi naložbami.« Ko je sogovornica spomladi pisala vodstvu krajevne skupnosti, je dobila odgovor, da ni denarja za pre- novo in da imajo prednost druge naložbe. »Krajani se s takimi izgovori ne moremo sprijazniti, saj vidimo, da so bile drugje v občini v zadnjih letih urejene mnoge manj pomembne ceste. Če bi bila volja odgovornih, bi tudi za našo ulico našli denar,« so prepričani krajani, ki v skrajnem primeru razmišljajo tudi o zaprtju ceste. Mogoče jim bo v tem predvolilnem času, ko nemogoče pogosto postane mogoče, le uspelo ... Foto: Andraž Purg - GrupA V Malem Unionu so do nadaljnjega na ogled filmi za ljubitelje kakovostnih stvaritev sedme umetnosti z Metro-polovega sporeda. Fotografija je s premiere filma Prasica, slabšalni izraz za žensko. Film je bil letos na ogled v Malem Unionu. (Foto: MKM) Mestni kino v Celjskem domu CELJE - Kot smo obširno pisali v prejšnji številki Novega tednika, se je moral Mestni kino Metropol preseliti iz sedanje dvorane v Plečnikovi stavbi v Stanetovi ulici, saj naj bi jo lastnik, podjetje Minis, nekoliko preuredil. Za zdaj si je filme mogoče ogledati v dvorani Malega Uniona v Celjskem domu, po pogajanjih lastnikov stavbe in predstavnikov mestnega kina pa bo znana usoda kina. Dogovor o začasnem gostovanju kina v Celjskem domu sta dosegla Društvo za ustvarjalnost Filter, v sklopu katerega deluje Mestni kino Metropol, in Zavod Celeia Celje, ki upravlja Celjski dom. »Tudi v času prenove kavarne Metropol smo filme skoraj dva meseca predvajali v Malem Unionu in vidimo še veliko možnosti za sodelovanje ter razvijanje vsebin. Že pred epidemijo smo razmišljali o oživitvi te dvoranice in v njej takrat pripravili tri odmevne dogodke, tako da se v Malem Unionu počutimo zelo dobro in domače,« je povedal Samo Seničar, programski vodja Mestnega kina Metropol. Vstop v dvorano Mali Union je pri stranskem vhodu Celjskega doma, pri Hotelu Evropa. TC Veliko potreb po stanovanjih CELJE - Na osnovi oktobra lani objavljenega javnega razpisa za dodelitev nepro-fitnih stanovanj v najem na območju Mestne občine Celje v naslednjih dveh letih so Nepremičnine Celje pred dnevi javno objavile prednostno listo upravičencev. Na razpis je prispelo 640 vlog, kar je največ doslej. Ob razpisu je družba Nepremičnine napovedala, da bo podelila skupno 150 stanovanj, od tega 36 stanovanj za mlade in mlade družine v soseski Dečkovo naselje - DN 10, pet arhitektonsko prilagojenih stanovanj za potrebe invalidov, ki so trajno vezani na uporabo invalidskega vozička, in 109 stanovanj za druge upravičence do neprofitnih stanovanj. Za slednje bo na voljo 50 stanovanj v soseski DN 10 in 59 stanovanj drugod v občini. Del upravičencev bo torej dobilo stanovanje v novi soseski DN 10, kjer gre za več kot 16 milijonov evrov vreden projekt gradnje ne- profitnih stanovanj celjske občine in Nepremičnin. Od tega je Mestna občina Celje pridobila 5,8 milijona evrov evropskega sofinanciranja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Občina je financirala tudi komunalno ureditev zemljišča v vrednosti 1,3 milijona evrov. Decembra so se v prva dva bloka in 50 stanovanj že vselili najemniki, drugi štirje bloki naj bi bili vseljeni do konca leta. TC IZ NAŠIH KRAJEV 7 TABOR - Občinsko središče postaja Jurijev trg Prijetno presenečeni -pri gradnji naleteli na ostanke obzidja Središče Tabora se je konec julija spremenilo v gradbišče. Izvajalec del - podjetje Tegar - je začel obnavljati središče občine, ki ga bo do konca leta spremenil v Jurijev trg, nov osrednji prostor za druženje in prireditve. Naložba, ki sicer v zadnjem obdobju ni največja, zagotovo pa je najbolj vidna širši javnosti, bo stala približno 300 tisoč evrov, kar za občino s približno 1.500 prebivalci ni zanemarljivo. ŠPELA OŽIR Taborčani so si prenovo dolgo želeli in letos so jo le dočakali. Občinska uprava je lani spomladi pripravila projektno dokumentacijo, se prijavila na razpis za sofinanciranje in čakala. V začetku lanskega septembra je izvedela veselo novico, da je Taborčani so si prenovo dolgo želeli in letos so jo letos julija tudi dočakali. (Foto: FB/Žan Grobler) upravičena do sofinanciranja naložbe, za katero bo prejela 40 tisoč evrov nepovratnega denarja. Nekoliko bolj se je morala potruditi pri iskanju izvajalca del. Na prvi razpis se namreč ni prijavilo nobeno podjetje. Drugič, ko se je iskanja lotila nekoliko bolj dejavno, je imela več sreče. Na razpis so se prijavila tri podjetja. Kot najugodnejšega ponudnika je izbrala podjetje Tegar. Prostor za vsakogar Prvi korak pri urejanju trga je bil že pred časom nakup stanovanjske hiše »pri Te-kavčevih«, v kateri občina ureja občinska stanovanja. Zemljišče pred hišo je namenila za preureditev v trg, ki bo deloma »zrasel« tudi na dvorišču cerkve, za kar je uspešno pridobila njeno soglasje. Župan Marko Sem-primožnik pravi, da bodo s trgom pridobili tlakovan in z zelenjem obdan večnamenski prostor. »V soboto zvečer bo lahko na njem koncert pevskega zbora, v nedeljo dopoldne maša na prostem, v času Šentjurskega sejma bodo na njem stale stojnice, po športnih dogodkih bomo na njem razglasili najboljše Kako bodo javnosti predstavili nedavno odkrite ostanke obzidja iz turških časov, zaenkrat v sodelovanju z zavodom za varstvo kulturne dediščine še niso dorekli. (Foto: FB/Žan Grobler) tekmovalce. Obenem je v neposredni bližini trgovine, v katero otroci, ko odhajajo iz šole, pogosto zavijejo. Po novem bodo lahko sladoled ali štručko v miru pojedli na klopcah na trgu.« Sčasoma še knjižnica Gradbinec naj bi glavnino del končal še letos, medtem ko bo trg z vsemi podrobnostmi - med drugim tudi z maketo občine - v končni podobi zasijal spomladi prihodnje leto. Kako bodo javnosti predstavili nedavno odkrite ostanke obzidja iz turških časov, zaenkrat v sodelovanju z zavodom za varstvo kulturne dediščine še niso dorekli. Zagotovo pa je to tako za ene kot druge prijetno presenečenje, ki bo trgu dalo svojevrsten pečat. Občina je že pred časom v neposredni bližini cerkve podrla dotrajano občinsko hišo, za katero so statiki in inšpekcija izdali mnenje, da je nevarna za bivanje. Na zemljišču, ki sicer ni del Jurijeva trga, a je v njegovi bližini, naj bi zgradila novo knjižnico, za katero že počasi prijavlja projekt. Novo trgovsko območje ob avtocesti ŠEMPETER - Med Spodnjesavinjčani krožijo govorice, da naj bi se trgovina Spar iz večnamenske zgradbe v središču Šempetra v Spodnji Savinjski dolini preselila na obrobje kraja v bližino avtocestnega priključka Šempeter oziroma Polzela v novozgrajeno stavbo. Vprašanje smo naslovili na vodstvo Spara, kjer so nam odgovorili, da tovrstne informacije predstavljajo poslovno skrivnost, zato nam jih v skladu s protokolom koncerna Spar niso mogli posredovati. Občina Žalec je sicer za območje na skrajnem zahodnem delu naselja Šempeter v Savinjski dolini ob krožišču med avtocesto in regionalno cesto začela pripravljati občinski podrobni prostorski načrt na podlagi pobude, ki jo je podala družba GPA Inženiring iz Medvod. Postopek omenjenega prostorskega akta je trenutno v fazi izdelave osnutka. Območje bo namenjeno predvsem gradnji stavb za potrebe trgovske dejavnosti in drugim vsebinam s področja centralnih dejavnosti. Občina bo v okviru načrtovanih aktivnosti uredila tudi vsa potrebno prometno in drugo komunalno infrastrukturo ter ustrezne zelene površine. Kot so še dodali v občini, bo na širšem območju prostora za več družb. ŠO V iskanju izvajalca ŽALEC - Občina letos poleti izbira izvajalca za pripravo idejne zasnove za prenovo nekdanjega Hotela Žalec. V prvem pozivu ni izbrala nobenega izvajalca, saj so bile ponudbe neprimerljive. Po potrditvi izvajalca in izdelani idejni zasnovi bo slednjo predvidoma letos jeseni javno predstavila na občinskem svetu Občine Žalec, kjer bodo o njej odločali svetniki. ŠO Razstava eksotičnih živali MOZIRJE - Tudi letos si v Mozirskem gaju lahko ogledate razstavo eksotičnih živali Bioexo. Odprtje razstave je danes (v četrtek) in bo trajala do prazničnega ponedeljka, 15. avgusta. Na njej si lahko ogledate mnogo eksotičnih in manj eksotičnih živali, vzporedno je na voljo tudi spremljevalni program. Razstava je odprta med 9. in 19. uro, izjema bo ponedeljek, ko se bo končala že ob 17. uri. Za vstop velja vstopnica za Mozirski gaj, doplačati je treba nekaj dodatnih dejavnosti znotraj razstave. Na razstavi Bioexo so na main coon. V ponedeljek bo ogled kače, kuščarji, žuželke, pajki, želve, poniji in še veliko drugih živali. Konec tedna, torej 13. in 14. avgusta, bodo na ogled tudi mački prišlo tudi 12 lipicancev s 35 jahači, ki bodo pripravili tudi dva nastopa. Živali so na ogled v petih šotorih, vsak s svojo skupino živali, največja sta namenjena kačam in kuščarjem. Od kač si lahko ogledate mrežaste in burmanske pitone, od kuščarjev pa bradate agame, varana, teguja, kajmana, le-gvane in kameleone. Ne samo razstava živali Imajo tudi delavnice za premagovanje strahu pred različnimi živalmi. Dopoldne se lahko soočite in premagate strah pred ptičjimi pajki in drugimi gomazečimi bitji, popoldne pa pred kačami. Za te delavnice je potrebna predhodna prijava. Poleg ogledovanja eksotičnih in drugih živali dogajanje dopolnjujejo tudi spremljevalni dogodki: razstava poletnega cvetja, otroški kotiček, kjer lahko najmlajši barvajo pobarvanke razstavljenih živali ali si daljo poslikati obraz, ustvarjalne delavnice in lov na zaklad. JF, foto: Bioexo Eden od šotorov bo namenjen kačam. Med kuščarji so zelo zanimivi kameleoni. 8 IZ NAŠIH KRAJEV ŽALEC - Ob mednarodnem dnevu piva s Kriglfestom Po ocenah organizatorjev ob fontani piva naenkrat še nikoli ni bilo toliko obiskovalcev, kot jih je bilo v petek, ko so vsi ljubitelji piva obeleževali svetovni dan te najbolj priljubljene alkoholne pijače. Ploščad pri fontani piva zaradi pestrega družabnega dogajanja ni privlačna zgolj za ljubitelje piva, temveč tudi obiskovalce, ki raje izberejo kakšno drugo pijačo. A teh prejšnji konec tedna teh zadnjih ni bilo veliko. V Žalcu so namreč na način, kot se spodobi za središče hmeljarstva in pivovarstva, obeležili mednarodni dan piva. V teh dneh so se zvrstili trije koncerti, ki so vsak dan privabili množico obiskovalcev. SPELA OZIR Po ocenah organizatorjev ob fontani piva naenkrat še nikoli ni bilo toliko obiskovalcev, kot jih je bilo v petek, ko so vsi ljubitelji piva obeleževali svetovni dan te najbolj priljubljene alkoholne pijače. Na prizorišču ob fontani je nastopila legendarna rok zasedba Šank Rock s pevcem in letošnjim ambasadorjem fontane Matjažem Jelenom. V soboto zvečer je pravo dalmatinsko vzdušje sredi Štajerske ustvarila Klapa Šufit. Medtem ko je bila nedelja v znamenju narodnozabavne glasbe. Nastopil je ansambel Veseli svatje. Piva mikropivovarjev Osrednje prizorišče dogajanja je bila vse tri dni Fontana piva Zeleno zlato, ki deluje že sedmo sezono in vsak mesec ponudi nove okuse piva slovenskih mikropivovarjev. Izjemi sta le stalnici sezone - kukec, savinjsko pivo, ki ga varijo v žalskem Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, ter ambasadorjevo pivo, zeleno pivo s konopljo Pivovarne Haler. Pivski vrček, ki ga je oblikoval znamenit industrijski oblikovalec Oskar Kogoj in ga izdelujejo v Steklarni Hrastnik 1860, je ključ do pokuša-nja piv, zvarjenih s štajerskim hmeljem, po končanem poku-šanju pa ga obiskovalci odnesejo domov kot spominek. Kaj še sledi? Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec z nekaterimi drugimi organizatorji pripravlja še kar nekaj prireditev, ki združujejo hmelj in pivo ter se bodo zvrstile ob fontani. Prvi bo Pohod po hmeljski poti 27. avgusta, sledili bodo še 10. septembra Srečanje fontan s koncertom Dejana Vunjaka in kulinarično prireditvijo Vrhunsko z vrhunskim ter 31. oktobra Savinjski Oktoberfest in Hmeljarski likof. Foto: Bina Plaznik Kot so gasili nekoč VRANSKO - Prostovoljno gasilsko društvo je v sodelovanju z občino v soboto pripravilo tekmovanje s starimi ročnimi in z motornimi brizgalnami, ki je bilo hkrati predzadnje v letošnje ligi Savinjsko-Šaleške regije. Pred začetkom tekmovanja je bila krajša slovesnost, kjer so zbrane gasilce, gasilke in goste nagovorili župan Občine Vransko Franc Sušnik, poveljnik PGD Vransko Vlado Reberšek in podpoveljnik Savinjsko-Šaleške regije David Krk. Nastopilo je deset ekip. Pri motornih brizgalnah je pri moških zmagala ekipa PGD Topolšica pred Gotovljami, Kaplo-Pondorjem in Parižljami-Topovljami in pri ženskih ekipah PGD Kapla-Pondor pred Topolšico. Pri moških z ročnimi brizgalnami je največ znanja in hitrosti prikazala ekipa PGD Požarne brambe Vransko, ki je nastopila z ročno brizgalno iz leta 1886, druga je bila ekipa Braslovč, tretja Pijave Gorice in četrta ekipa Letuša. Veterani lahko tekmujejo z brizgalno, ki je stara vsaj petdeset let. Na tokratni preizkušnji je bila najstarejša iz leta 1886, medtem ko je bila najmlajša motorna brizgalna iz leta 1929. Sodniki pri tekmovanju točkujejo starost in pristnost brizgaln, edinstvenost tekmovalnega orodja, starost in izvirnost osebne opreme tekmovalcev ter hitrost zbijanja tarče. ŠO Veterani lahko tekmujejo z bri-zgalno, ki je stara vsaj petdeset let. Na tokratni preizkušnji je bila najstarejša iz leta 1886, medtem ko je bila najmlajša motorna brizgalna iz leta 1929. (Foto: TT) Senena družina z Ostrožnega vabi tudi na nedeljski kmečki praznik na Lopato. (Foto: Andraž Purg - GrupA) Obcestna zanimivost Takšna slamnata družina pozdravlja v teh dneh mimoidoče ob Cesti na Ostrožno v Celju in zbuja pozornost, saj se mnogi ustavijo, da bi jo fotografirali. Domačini jo bodo zato uporabili tudi kot reklamni prostor za napoved kmečkega praznika, ki bo na Lopati 14. avgusta. Pred leti je za prvo podobno postavitev poskrbelo tamkajšnje društvo upokojencev, idejo zanjo je dala Marija Jevnišek. Ob koncu žetve so člani postavili družino iz bal slame ter poskrbeli še za oblačila vseh treh članov. Že takrat je pomagal Jože Jezernik, saj na njegovem travniku stoji neobičajna družina. Tudi tokrat je dal prostor in zagotovil bale slame, za ustrezno ureditev podobe članov družine pa je poskrbel Franjo Luc. TC Članice društev podeželske mladine se preizkusijo v grabljenju, medtem ko člani kosijo in postavljajo »štange«. (Foto: PGD SV. Lovrenc) Kosili, grabili in postavljali »štange« PREBOLD - Tako je bilo konec tedna v Sv. Lovrencu, kjer je bilo tradicionalno etnolo-ško-družabno dogajanje v organizaciji Prostovoljnega gasilskega društva Sv. Lovrenc. Uvod v razgibano nedeljo je bilo dopoldansko hitrostno gasilsko tekmovanje, na katerem so se pomerili člani okoliških prostovoljnih gasilskih društev. Popoldne je sledila tekma koscev, grabljic in »štangarjev«, na kateri se že tradicionalno preizkusijo mladi podežela-ni. Letos so med devetimi ekipami največ spretnosti prikazali tekmovalci iz Marije Reke. Najlepši voz, s katerim se pripeljejo na prizorišče, je imela Podeželska mladina Polzela. Posebnost je zagotovo tudi, da dogajanje že tradicionalno povezuje Boris Kopitar, ki tudi v nedeljo ni manjkal na travniku v bližini gasilskega doma v Sv. Lovrencu. Pozno popoldne je v družbi Ansambla Saša Avsenika sledila gasilska veselica. ŠO IZ NAŠIH KRAJEV 9 SLOVENSKE KONJICE - V Lambrechtovem domu zagotovili prizidek Veliko zanimanje za začasne namestitve V Lambrechtovem domu za ostarele v Slovenski Konjicah, ki je lani obeležil 150. obletnico, so končali gradnjo prizidka za začasne namestitve. V njem je sedem sob s trinajstimi posteljami. V novi bivalni enoti, ki so jo poimenovali Sivka, bodo sprejemali starejše, ki potrebujejo začasno namestitev. Prve stanovalce so že sprejeli. Povpraševanje je precejšnje, saj so enoto takoj povsem zapolnili. BARBARA FURMAN Kot pravi direktorica Lam-brechtovega doma Irena Vozlič Stjepčević, so poleg prizidka, velik je približno tristo kvadratnih metrov, pridobili še šestnajst parkirnih mest. Na novo so uredili tudi dostavne poti. Gradnja se je začela septembra lani in se končala v predvidenem času. »Naložba v gradnjo prizidka, ureditev dodatnega parkirišča ter opremo prostorov je ocenjena na 1,3 milijona evrov. Od tega so na evropskem razpisu iz skladov Evropske unije zagotovili 700.000 evrov, preostanek denarja smo v Lambrechtovem domu zagotovili sami,« še navaja direktorica. Povpraševanje precejšnje V enoti za začasne namestitve bodo sprejemali starejše osebe po odpustu iz bolnišnice, ki zaradi zdravstvenega stanja še ne zmorejo bivati v domačem okolju; tudi osebe, ki imajo skrbnike, a so njihovi skrbniki nekaj časa odsotni zaradi dopusta ali bolezni. Sprejemali bodo tudi tiste, ki čakajo na prosto mesto za stalno namestitev v domskem varstvu. Ob tem direktorica Irena Vozlič Stjep-čević poudarja, da je začasna namestitev časovno omejena, in sicer od deset dni do največ tri mesece. Enota za začasne namestitve Sivka je že povsem zasedena. »Zdaj je enota Sivka povsem zasedena. In sodeč po oddanih vlogah, bo tako ostalo do konca septembra. Glede na izkušnje od drugod in dolge čakalne vrste za sprejem v dom predvidevamo, da bo enota za začasne namestitve vedno bolj ali manj polna.« Kako se prijaviti? Postopek za sprejem v enoto za začasno bivanje je enak kot za redne sprejeme v domove za ostarele. Na vlogi je treba le navesti, da gre za začasni sprejem. Obrazec z vlogo je dostopen na spletni strani Lambre-chtovega doma, sicer pa lahko zainteresirani več informacij o začasni namestitvi dobijo v socialni službi doma. »Če bomo prejeli več vlog za isti termin, kot imamo na voljo postelj, vsem ne bomo mogli ustreči. To želim poudariti. Sprejeli bomo tiste, ki bodo prej oddali vlogo. Če svojci že vnaprej vedo, kdaj bo njihov svojec oziroma starostnik potreboval Uradno odprtje prizidka k Lambrechtovem domu v Slovenskih Konjicah po besedah direktorice Irene Vozlič Stjepčević načrtujejo zgodaj jeseni. Simbolično odprtje so že opravili, ko so prejeli prve začasne stanovalce. Prizidek k Lambrechtovemu domu z dodatnimi parkirnimi mesti začasno namestitev, naj nam to čim prej sporočijo. Vsaj dva meseca prej. Zavedamo se, da vsega ni mogoče predvideti. Pri poškodbi, bolezni ali drugi nepredvideni okoliščini naj se prosilci oziroma njihovi skrbniki obrnejo na našo domsko socialno službo,« še dodaja. Osebni zdravnik V Lambrechtovem domu ob tem poudarjajo, da oseba, ki je sprejeta v začasno namestitev, ostane pri svojem izbranem osebnem zdravniku. K domskemu zdravniku zgolj začasno prenese svojo medicinsko dokumentacijo, ki jo ta uporabi le, če stanovalec med začasnim bivanjem potrebuje zdravstveno oskrbo. Začasnemu stanovalcu recepte za redna zdravila še vedno piše izbrani osebni zdravnik, svojci pa mu jih dostavijo v dom, prav tako tehnične, inkonti-nenčne in druge pripomočke. Z odprtjem novega oddelka za začasne namestitve so nekaj sodelavcev v Lambrechtovem domu dodatno zaposlili. Glede na državne normative imajo trenutno dovolj zaposlenih. Ker je oskrba starostnikov vedno bolj zahtevna, z razpisi nenehno iščejo strokovno podkovan kader. Foto: arhiv Lambrechtovega doma Direktorica Lambrechtovega doma Irena Vozlič Stjepčević. Center za vseživljenjsko učenje KOZJE - Občina bo v nekdanji pošti v središču kraja uredila center za vseživljenjsko učenje, medgeneracijsko druženje, ohranjanje zgodovine in promocijo turizma. Naložba je vredna skoraj 90 tisoč evrov. Občina je zanjo pridobila skoraj 60 tisoč evrov sofinanciranja iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. V prostorih nekdanje pošte bo uredila prostor za izobraževalne delavnice in razstavni prostor za zgodovinske ter umetniške zbirke. Umetniki in posamezniki z območja Lokalne akcijske skupine Obsote-lje in Kozjansko bodo tam lahko predstavljali svoje delo. TS Nekdanja pošta v trgu Kozje bo dobila nove vsebine. (Foto: Občina Kozje) Stanovanja bodo v neposredni bližini šmarskega doma upokojencev. Podpora države za stanovanja ŠMARJE PRI JELŠAH - Občina je na razpisu ministrstva za okolje in prostor pridobila približno 777 tisoč evrov za gradnjo oskrbovanih stanovanj. Denar bo prejela prihodnje leto. Celjsko podjetje Ges je dve večstanovanjski stavbi s 30 oskrbovanimi stanovanji, ki jih bo občina oddala v najem, začelo graditi lani jeseni. Vrednost pogodbe znaša malo manj kot 3,3 milijone evrov, od tega bo 1,4 milijona evrov sofinanciral stanovanjski sklad. Naložba bo končana predvidoma do aprila prihodnje leto. TS 10 IZ NAŠIH KRAJEV Duhovniške premestitve Eni odhajajo, drugi prihajajo. Boste novega župnika dobili tudi vi? Avgust je v Sloveniji že tradicionalno v znamenju premestitev duhovnikov. Tudi Škofija Celje je na svoji spletni strani objavila seznam duhovnikov, ki bodo letos zamenjali svojo župnijo. Ste tudi v svojem kraju eni tistih, ki boste dobili novega župnika? SPELA OZIR Matic Lesjak, ki je bil do zdaj kaplan v Župniji sv. Danijela v Celju, odhaja za župnijskega vikarja v Župnijo sv. Martina v Velenje in tamkajšnje župnije v soupravi. Tone Lipar je bil na predlog inšpektorja Inšpektorije sv. Cirila in Metoda Ljubljana razrešen službe duhovnega pomočnika v Župniji Celje - bl. A. M. Slomška. Lipar je kot član redovne družbe salezijancev, kjer se predstojnik imenuje inšpektor, škofu podrejen samo pri opravljanju pastoralne službe v župniji. Na predlog njihovega redovnega predstojnika (inšpektorja) je celjski škof Toneta Liparja razrešil službe duhovnega pomočnika v Celju, saj ga je ljubljanski nadškof na predlog inšpektorja imenoval za župnika Župnije Želimlje. Laško: odhaja Marčun Iz Laškega se poslavlja Peter Marčun, ki je bil do zdaj duhovni pomočnik v Nadžu-pniji Laško ter v župnijah sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah, sv. Miklavž in sv. Jedert. Po novem bo to delo opravljal v Brežicah. Dosedanji nadžu-pnik v Laškem Rok Metličar je razbremenjen dela upravitelja Župnije Dol pri Hrastniku in soupravitelja Župnije Hrastnik. Savinjska: iz Griž na Ponikvo Župnik Jože Planinc se iz Župnije Griže seli v Župnijo Ponikva. Tamkajšnji župnik mag. Alojzij Kačičnik odhaja v Župnijo Videm - Krško. Opravljal bo tudi delo župnika soupravitelja Župnije Zdole. Branko Zemljak, ki je bil do zdaj župnik v Gotovljah, odhaja v pokoj. Župnik Župnije Žalec mag. Vladimir Bizjak bo tako po novem tudi soupravitelj Župnije Gotovlje in Župnije Griže ter mentor župnijskemu vikarju Ivanu Šelihu. Ta v Žalec prihaja iz župnij Senovo in Koprivnica. Kar nekaj menjav je v Zgornji Savinjski dolini. Tomaž Pinter ne bo več župnijski upravitelj Župnije Nazarje, kamor prihaja dr. Andraž Arko. Ivan Šumljak, ki je bil do zdaj župnijski upravitelj župnij Gornji Grad in Bočna, odhaja za župnika v Župnijo Brežice. V župniji Gornji Grad in Bočno prihaja dosedanji kaplan iz Mozirja Ivan Hrastnik. Aleksander Koren bo župnik moderator v Mozirju, Šmihelu nad Mozirjem, na Rečici ob Savinji in v Šmartnem ob Dreti, medtem ko bo v teh župnijah kot župnik sodelavec deloval Luka Mihevc, ki je bil do zdaj upravitelj v velenjski Župniji sv. Marije. Šaleška: z večjim obsegom dela Župnik Matej Dečman iz Župnije bl. A. M. Slomška v Velenju odhaja v Zasavje, zato bo župnik velenjske Župnije sv. Martina Janko Re-zar po novem soupravitelj Župnij bl. A. M. Slomšek, Šentilj - Arnače, Šentjanž na Vinski Gori, Gornja Ponikva in sv. Marije ter mentor župnijskima vikarjema Maticu Lesjaku in Janezu Turineku ter stalnemu diakonu Andreju Vrabiču. Anton Krašovec bo po novem duhovni pomočnik v Župniji Šentjanž na Vinski Gori, medtem ko bo župnik Andrej Mazej duhovni pomočnik Janka Re-zarja. Župnik Janez Turinek kot župnijski vikar prihaja v Župnijo sv. Martin v Velenju in v župnije v soupravi iz župnij Videm - Krško in Zdole. Kozjansko: od pomočnikov do soupraviteljev Mag. Ernest Benko ne bo več župnik moderator Župnije Olimje, župnijski upravitelj Župnije Podčetrtek in soupra-vitelj Župnije Polje ob Sotli. Po novem bo duhovni pomočnik v župnijah Olimje, Podčetrtek in sv. Ema. Dosedanji kaplan v Župniji Olimje Danijel Golav-šek bo župnijski upravitelj in soupravitelj. Upravitelj Župnije sv. Peter pod Svetimi gorami Damjan Kejžar ne bo več upravitelj Župnije sv. Ema, imenovan pa je V župniji Gornji Grad in Bočna prihaja Ivan Hrastnik, ki je bil do zdaj kaplan v Mozirju. (Foto: Andraž Purg - GrupA) za soupravitelja župnij Polje ob Sotli, Kozje, Buče in Podsreda. Župnik Niko Krajnc iz Dra-melj odhaja v pokoj. Župnik Župnije Kozje in soupravitelj Župnije Buče Nikolaj Marovt bo po novem duhovni pomočnik v istih župnijah. Župnik Župnije Kalobje in župnik soupravitelj Župnije Dobje pri Planini Peter Ore-šnik je postal odgovoren za duhovno oskrbo stanovalcev Doma starejših Šentjur. Alojzij Weingerl je razrešen službe župnika Župnije Pod-sreda ter imenovan za duhovnega pomočnika v isti župniji. KULTURA 11 Festival Izrekanja za pestro dogajanje v Celju Ko poezija pride med ljudi Od četrtka do sobote se bodo v lapidariju ob Savinji v Celju na petem festivalu Izrekanja zvrstili predstavitve vrhunske poezije ter koncerti odličnih glasbenikov iz Slovenije in tujine. Kot pravijo organizatorji, želijo, da bi tudi v Celju nastopili vrhunski ustvarjalci iz tujine, saj je zlasti za mlade včasih težko, če želijo podobne dogodke obiskati v Ljubljani. Uglednim gostom iz drugih držav se tako vsako leto pridružijo odlični domači pesniki in glasbeniki in tako bo tudi letos. TATJANA CVIRN Tudi zato, da se dogodki v Sloveniji časovno ne bi prekrivali, je festival letos pripravljen nekoliko prej kot prejšnja leta, smo slišali na novinarski konferenci. Poezija se na tem festivalu vrača k svojemu izvoru, meni Kristian Koželj, umetniški vodja festivala Izrekanja. Program je pred dnevi predstavil na novinarski konferenci. »Kot zapisana umetnost obstaja poezija šele zadnjih nekaj sto let, medtem ko so jo prej ljudem posredovali pesniki, trubadurji ... Festival je že od začetka usmerjen v prikazovanje možnosti, ki jih ima poezija v spajanju z drugimi uprizoritvenimi umetnostmi, gledališčem, plesom ...« Prvo leto festivala ni bil prepričan, da se bo ta tako razvil in obstal. »Velika podpora Mestne občine Celje je pri tem ključna, pomembna je tudi pripravljenost Osre- dnje knjižnice Celje, da kot soorganizatorica vodi ta festival s KUD festival Izrekanja,« je dejal. Nepogrešljiv člen v organizaciji je postalo tudi Veleposlaništvo ZDA v Sloveniji, ki festival podpira in ki naj bi v prihodnje pomagalo pri njegovi vsebinski bogatitvi v smislu, da bi v Celje prihajali predavatelji kreativnega pisanja z ameriških univerz in mladim omogočili tovrstno učenje. Več vrhuncev Eden od letošnjih vrhuncev bo petkov nastop poljskega pesnika Krzysztofa Siwczyka, ki je avtor 16 pesniških zbirk in tudi zelo dober igralec. Prevajalec in urednik LUD Šerpa Primož Cučnik je za festival na novo prevedel 20 njegovih pesmi. Kot pravi Koželj, ustvarjajo po njegovem mnenju najboljšo poezijo na Irskem, Poljskem in v ZDA. Lani je Nova direktorica Osrednje knjižnice Celje Polonca Bajc Napret: »Po dveh letih končno ni koronskih ukrepov in priprave na festival so minile brez težav. Smo ena redkih, če ne edina knjižnica v Sloveniji, ki smo pod svoje okrilje vzeli ta organizacijsko in finančno zahteven projekt.« bila na festivalu priznana ameriška avtorica Jennifer Clement, letos je Koželj povabil poljskega gosta. »Ko sem razmišljal, katerega poljskega pesnika povabiti, je prevladala ideja sodelavke iz knjižnice Eweline Vaupo-tič, Poljakinje po rodu, ki je predlagala Siwczyka, češ da je doma iz istega kraja kot ona.« Vaupotičeva bo tako tudi tolmačila na delavnici, ki jo bo za mlade slovenske pesnike vodil poljski gost. Pri tem so se organizatorji festivala povezali s Hišo kulture Celje, ki organizira pesniški natečaj Mala Veronika in je povabila mlade pesnike ter bo za udeležence festivala krila stroške bivanja v Celju. Letos se je na delavnico prijavilo sedem mladih pesnikov. V soboto se bo predstavila mlada ameriška pesnica Brynne Rebele-Henry, od domačih avtorjev pa se bosta predstavila mlada pesnika, ki sta se razvijala sočasno s festivalom in sta po petih letih nosilna glasova pesniške generacije. To sta Aljaž Primožič, ki bo prvi dan fe- stivala predstavil svojo prvo pesniško zbirko Cisto potiho, in Lara Gobec, ki bo v soboto predstavila poetično mono-dramo Z ljubeznijo, Lola. Za glasbene sladokusce Pomemben del festivala je tudi glasba. V četrtek bo nastopila ameriška zasedba odličnih samostojnih glasbenikov Six One Five Collective, ki igra mešanico kantrija, fol-ka in popa. V petek bo nastopila razširjena zasedba Tori tango, ki jo vodi Jure Tori, eden naših vodilnih akorde-onistov. Ob avstrijskih džezo-vskih glasbenikih in pevki iz Argentine bo nastopil slovenski beatboxer Murat. Za zaključek festivala se bo predstavil Tomaž Hostnik, ki je eno prvih imen slovenskega kantavtorstva. Vsi dogodki bodo ob 20. uri v lapidariju in bodo brezplačni. Ce bo slabo vreme, se bodo selili v malo dvorano Celjskega doma. Foto: TC Kristian Koželj, umetniški vodja festivala Izrekanja, in pesnica Lara Gobec računata, da na treh zanimivih festivalskih večerih ne bo manjkalo obiskovalcev. Pravljice pod krošnjami dreves Predstavitev antologije Pričevanja tujih svetov. Z leve: Andrej Ivanuša, Bojan Ekselenski in Matej Krajnc. (Foto: arhiv organizatorjev) Predstavitev Pričevanj tujih svetov Prva antologija slovenske sodobne fantastike se imenuje Pričevanja tujih svetov. V začetku avgusta so jo pri Vodnem stolpu v Celju predstavili Matej Krajnc, Andrej Ivanuša in Bojan Ekselenski. Prvi je poskrbel tudi za glasbeni del dogodka. Leta 2012 je na Euroconu, evropski konvenciji znanstvene fantastike, Boban Knežević iz Srbije predlagal, da bi Slovenija za resen razvoj fantazijske književnosti potrebovala antologijo. V Sloveniji je sicer izšlo nekaj različnih zbirk, zlasti izdaje Blodnjaka Bojana Meserka in Zvezdnega prahu, a to niso bile antološke zbirke. Kot je zapisal Ekselenski, lahko antologija nastane predvsem tam, kjer obstajajo avtorji, ki imajo kje objavljati, in se nabere neka količina kakovostnih besedil. Fantazijsko literaturo v najširšem pomenu besede objavlja Celjsko literarno društvo v Supernovi, edini namenski reviji, ki je leta 2021 precej neopazno praznovala pet let izhajanja. Znanstveno fantastiko v ožjem pomenu objavlja tudi revija Življenje in tehnika, ki je bila dolga leta edina, kjer je bilo mogoče najti nekaj tovrstne literature. Lani je bil opravljen izbor vseh avtoric in avtorjev ter prvih desetih številk Supernove. Pripravljena je bila tudi srbska izdaja, kjer je malo manj poezije zaradi težav pri prevajanju. Prevajalca sta bila Bojan Ekselenski in Andrej Ivanuša, urednik v Srbiji pa je poskrbel za jezikovne popravke. V zbirki, ki je letos izšla in je dober presek domačega ustvarjanja na področju fantazijske književnosti, so avtorji navedeni po imenskem abecednem redu. Na koncu so tudi kratke biografije vseh uvrščenih. NT Poletje je pravšnji čas za druženje s pravljičnimi junaki pod krošnjami dreves, so prepričani v Knjižnici Šentjur. Zato so ta teden v mesto povabili pravljičarje, ki so številnim otrokom popestrili počitniške dni. Kot je povedala Saša Gaber, strokovna sodelavka v Ipavčevem kulturnem centru Šentjur, so organizacijo Pravljic pod krošnjami dreves začeli leta 2020, da bi otroke popeljali v svet pravljic in s tem popestrili dogajanje na ploščadi pred Ipavčevim kulturnim centrom. Ker so bile prve Pravljice pod krošnjami dobro obiskane, so se odločili, da jih bodo nadaljevali. Srčne veščine Dobrih odzivov niso prestrezali le med najmlajšimi, ampak tudi med njihovimi starši, ki si želijo, da so njihovi otroci deležni kakovostnih kulturnih vsebin tudi med poletnimi počitnicami. Ta teden so otroško domišljijo burili člani Gledališča Zapik z Zverinicami iz Rezije, sku- pina Bajete s Popotnimi pravljicami, Pravljice iz pravljične vreče pa je pripovedovala Maja Furman. »Otrokom sem pripovedovala svoje avtorske pravljice. So zabavne in hkrati otroke spodbujajo, da krepijo srčne veščine, kot so prijateljstvo, radovednost, pogum, sočutje, pripravljenost pomagati v stiski. Otroci na srečanjih uživajo, igrivo sodelujejo in se zabavajo,« pravi pravljičarka in pisateljica iz Slovenskih Konjic. Kaj še bo? V Knjižnici Šentjur to poletje vabijo tudi v Poletni kino na prostem in na Poletno noč s koncertom skupine Vudlenderji. Omenjene prireditve sodijo v sklop Šentjurskega poletja in jih finančno podpira Občina Šentjur, zato so za obiskovalce brezplačne. Ob koncu poletnih počitnic bodo otroke povabili tudi na Lego delavnico, ki jo pripravljajo v soorganizaciji z Malimi ustvarjalci. BF Pravljičarka Maja Furman je navdušila otroke s pravljicami iz Pravljične vreče. (Foto: osebni arhiv) 12 NASA TEMA Izzivi živinoreje v luči podnebnih sprememb Manj mesa za manj pogubne suše? Da je kmetijstvo pomembno za preživetje človeštva, je jasno. A pomembno je tudi, da varujemo okolje, v katerem živimo. Na to nas opozarjajo vedno pogostejši izjemni vremenski pojavi, predvsem suša. Eden največjih onesnaževalcev okolja je živinoreja. Da so spremembe življenjskih navad nujne, se strinjajo mnogi. A od besed očitno težko preidemo k dejanjem. Na precej negodovanja je pred časom naletela izjava predsednika vlade dr. Roberta Goloba, ki je v luči podnebnih sprememb med drugim izrazil potrebo po zmanjševanju uživanja mesa. Je to eden od korakov v pravo smer? BARBARA FURMAN Poleg tega, da živinoreja največja uporabnica zemelj-predstavlja eno največjih skega površja, prav tako je gospodarskih panog, je tudi velika porabnica vode in one- snaževalka zraka. Živinoreji je namenjenih 45 odstotkov kopenske površine, največ v obliki kmetijskih površin za gojenje žit in pridelavo živalske krme. Najnovejše raziskave uglednih univerz Harvard in Oxford navajajo, da delež k izpustom toplo- grednih plinov s strani živinoreje zadnja leta skokovito narašča, predvsem zaradi naraščajočega števila prebivalstva in posledično vedno večjih potreb po hrani. »Vsi govorimo o podnebnih spremembah. Kmetijstvo je zelo pomemben dejavnik. Poraba mesa je prevelika. Če bi se enkrat ali dvakrat na teden odrekli mesu, bi lahko v kratkem času rešili pomanjkanje krmil za živinorejo v Sloveniji. A kmetov pri tem ne smemo pustiti na cedilu. S subvencijami jih moramo ustrezno preusmeriti iz živinoreje,« je pred časom dejal premier dr. Robert Golob in s tem v javnosti dvignil kar nekaj prahu. Direktor Izidor Krivec: »Živinoreja je pri nas bolj koristna kot škodljiva« Da je živinoreja v Sloveniji trajnostno naravnana, poudarja direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec, zato je po njegovem mnenju bolj koristna kot škodljiva. Ob tem se sprašuje, kateri bodo alternativni viri hrane in ali bodo res manj obremenjujoči za okolje. Prvi mož Celjskih mesnin Izidor Krivec v živinoreji pričakovano prepoznava več prednosti kot slabosti. »Slovenija ponuja dobre pogoje za živinorejo, ima veliko travinja, zato je ta kmetijska panoga pri nas trajnostna in ekstenzivna. Zakaj nihče ne govori o tem, da doprinese k dodatnemu ustvarjanju kisika? Če trave ne bi kosili oziroma je ne bi jedla živina, bi nehala rasti že v zgodnjih pomladnih mesecih, potem bi olesenela in proces fotosinte- ze bi se ustavil. V nekaterih deželah travinje zagotavlja celo več kisika kot gozdovi,« poudarja. Ob tem opozarja tudi na bistveno večjo kalorično vrednost mesa v primerjavi z zelenjavo, kar je pomembno z vidika transporta: »Če želimo potrošnikom zagotoviti enako kalorično vrednost zelenjave in mesa, mu moramo pripeljati 15 tovornjakov zelenjave in le en tovornjak mesa. Več je prevozov, večja je obremenitev okolja. In glede na šibkejšo kalorično vrednost zelenjave bi se njena proizvodnja morala povečati vsaj za desetkrat. Mislite, da bo proizvodnja te hrane brezogljična? Tudi za gojenje zelenjave potrebujemo precejšnje količine vode, pokrite nasade je treba ogrevati. Hlevi ogrevanja ne potrebujejo. Ob tem si upam trditi, da letalo, »Zagovarjam uravnoteženo prehrano, potrebujemo tudi beljakovinska živila. Človeštvo še ni izumilo, kako iz trave ustvariti hrano. Prežvekovalec je tisti, ki iz travinja ustvari beljakovine; mleko in meso. Tu in tam zasledim navedbe različnih študij, da pogosto uživanje mesa in mesnih izdelkov škodi zdravju. Ali kdo tudi preverja verodostojnost tovrstnih študij? Jaz dvomim vanje. Zame je največji dokaz, da meso ni škodljivo, moja 94-letna mama, ki že vse življenje uživa meso dvakrat na dan. »Dobro se počuti, še vedno vozi avto,« dodaja. Standard ljudi v državah tretjega sveta se izboljšuje, Kmetijski inštitut Slovenije: Sistem ekstenzivnega kmetijstva dopušča pridelavo kulturnih rastlin brez namakanja na območjih z malo padavinami. Suho kmetovanje obsega ohranjanje vlažnosti prsti s pokrivanjem, vzdrževanje kultivirane površine z navzkrižnim oranjem, obdelovanje zemlje po dežju in odstranitev vsega plevela, ki bi utegnil odvzeti del vlage. ki leti nad Atlantikom, pusti večji ogljični odtis kot slovenska živinoreja v celem letu,« dodaja Krivec. Prehranski lobiji Po mnenju direktorja Celjskih mesnin je ključno vprašanje, kako prehraniti 7 milijard ljudi, pri čemer naj bi število do leta 2050 naraslo na 10 milijard. Prehranska industrija je zelo dobičkonosna, zato so v ozadju ostri boji med ogljikohidratnimi in beljakovinskimi lobiji. Direktor Celjskih mesnin Izidor Krivec vidi veliko dobrih plati živinoreje. (Foto: Andraž Purg - GrupA) zato poraba mesa v svetu narašča, še posebej skokovito na Kitajskem. V Sloveniji po zadnjih podatkih letno zaužijemo od 85 do 90 kilogramov rdečega in belega mesa ter mesnih izdelkov na prebivalca, kar je evropsko povprečje. V Španiji je poraba mesa bistveno višja, kar 130 kilogramov na prebivalca letno. Kako naprej? Po mnenju direktorja Krivca moramo v kmetijstvu izkoristiti vse danosti. »A ne v smeri intenzivnosti, ampak ekstenzivnosti. Pri živinoreji bo treba še več pozornosti namenjati trajnostnim vidikom. Pri zagotavljanju varne in zadostne preskrbe s hrano bo imela vedno večjo vlogo tudi razvijajoča se tehnologija. Predvsem mora kmetijska politika pripraviti jasno vizijo, kakšno kmetijstvo želimo razvijati v Sloveniji. Sploh želimo ohranjati tradicionalne kmetije?« Mojca Cepuš: »Uživanje mesa naj bo zmerno« Po mnenju strokovnjakinje za prehrano Mojce Cepuš je zmerno uživanje mesa dobro za telo, saj je vir beljakovin, ki so nujne za rast in obnovo organizma. V mesu najdemo tudi jod, cink, esencialne maščobe ter veliko vitaminov. Ob tem opozarja predvsem na škodljivost predelanih mesnin za naše zdravje. Mojca Cepuš zagovarja uživanje majhnih količin mesa, do 500 gramov na teden. Poudarja, da uravnotežena prehrana temelji na zelenjavi, sadju, stročnicah, žitih in oreščkih. Postregla je z izsledki nekaterih raziskav o posledicah Nutricionistka Mojca Cepuš priporoča zmerno uživanje mesa. (Foto: osebni arhiv) »Skoraj vse vodilne bolnišnice in raziskovalne skupine se strinjajo, da je za človeka najbolje, če uživa veliko zelenjave in sadja, na jedilniku naj bodo pogosto žita in stročnice, meso v malih količinah ter skoraj nič predelanih izdelkov. Mesni izdelki, sladkarije in podobno niso dobra hrana za ljudi in bi se jim morali izogibati,« navaja Mojca Cepuš. uživanja mesa in predelanih mesnih izdelkih. Pravi, da v raziskavah skoraj ni razlike med mesom iz industrijske živinoreje in domačim mesom, kot ga lahko še razmeroma preprosto dobimo v Sloveniji Rakava obolenja Na Švedskem so pod drobnogled vzeli 4.700 bolnikov iz 15 študij med letoma 1966 in 2006. Prišli so do zaključka, da je uživanje 30 gramov predelanih mesnin na dan povezano s 15- do 38-odstotnim povečanjem primerov raka ... Leta 2007 je ameriški Inštitut za raziskave rakavih obolenj (American Institute for Cancer Research) pregledal več kot 7 tisoč študij, ki so iskale povezavo med pojavnostjo raka in predelanimi mesninami. Pokazalo se je, da se za vsakih 50 gramov zaužitih mesnin na dan poveča možnost obolelosti zaradi raka v povprečju za 21 odstotkov. Prezgodnja smrt? Leta 2009 je ameriški nacionalni Inštitut za rakava obolenja (National Cancer Institute) v Ameriki razkril rezultate študije, ki je trajala deset let in v katero je bilo vključenih približno 550 tisoč ljudi. Tisti, ki so jedli največ predelanih mesnin, približno 22 gramov na dan, so imeli večje tveganje za prezgodnjo smrt. Študija, ki je bila objavljena v British journal of cancer, govori o tem, da imajo ljudje, ki jedo več rdečega in predelanega mesa, večjo možnost, da bodo oboleli zaradi raka trebušne slinavke. V primerjavi s posamezniki, ki ne uživajo mesa, se z vsakimi zaužitimi 50 grami predelanih mesnin na dan poveča verjetnost obolelosti zaradi raka na trebušni slinavki za 19 odstotkov. Ta odstotek naj bi veljal za moške, medtem ko pri ženskah niso prišli do jasnih zaključkov. Tudi iz Harvard school of public health redno poročajo o različnih učinkih rdečega in predelanega mesa na zdravje. Posebej to velja za ljudi, ki pogosto uživajo salame, paštete ali hrenovke. Ljudje, ki jedo več rdečega mesa, imajo večje tveganje, da bodo umrli zaradi srčno-žilnih bolezni. Če za vir beljakovin v prehrani uporabljamo stročnice, sojo in oreščke, zmanjšamo tveganje za prezgodnjo smrt, še navajajo raziskave, ki jih povzema Mojca Cepuš. Kemični dodatki Kot še pravi, je rdeče meso na slabem glasu zaradi visoke vsebnosti nasičenih maščob, ki so povezane z nastankom civilizacijskih bolezni. Predelane mesnine so na slabem glasu zaradi slabše kakovosti in manjše vsebnosti mesa v izdelkih ter aditivov oziroma kemičnih dodatkov. »Med anorganskimi aditivi, ki jih dodajajo mesnim izdelkom, so nitrati, nitriti in fosfati. Nitriti in nitrati (E 249-252) skrbijo za barvo in aromo izdelka, prav tako zavirajo razvoj bakterij. Ker gre za dodatke, ki lahko v večjih količinah zelo škodujejo našemu zdravju, mora biti na deklaraciji vedno označeno, kateri kemični dodatki so v izdelku. Nekateri znanstveniki jih uvrščajo med rakotvorne. Fosfati so emulga-torji, kar pomeni, da povežejo vodo in maščobe. Pogosto jih proizvajalci dodajo v izdelke, da lahko v njih povečajo količino vode, s čimer povečajo izdelek in ga prodajo dražje od njegove vrednosti,« še pojasnjuje nutricionistka. Mesnim izdelkom dodajajo tudi askorbinsko kislino (E300) ali vitamin C, ki velja za varen dodatek. Skrb vzbujajoči dodatki so gluta-minska kislina, glutaminati ali MNG, E620, E621, E622 ter Karagenan E407. Karage-nan pri laboratorijskih živalih povzroča raka na prebavilih. MNG povezujejo z različnimi zdravstvenimi tegobami, kot so trd vrat, glavobol in slabost. Različne raziskave o učinkih aditivov v živilih sicer še potekajo. JF NAŠA TEMA 13 OB ROBU Razpoke v izsušeni zemlji »Če hočeš spremeniti svet, moraš najprej spremeniti sebe,« je trdil grški filozof Sokrat. A kaj, ko je preprosteje s prstom kazati na druge, kot se ozreti vase in vprašati, kako lahko sam pripomorem, da bo vsem skupaj bolje. In prevzeti soodgovornost. Tudi soodgovornost za čim bolj trajnosten, spoštljiv odnos do narave, dragocenega vira hrane. Ker ta vir ni neusahljiv. Naraščajoče potrošništvo ga vedno bolj duši, obremenjuje, onesnažuje in zastruplja. Potrošnik, bolj ali manj zaslepljeno ležeren, je vsak od nas. In zdi se, da se pri večini ni prebudil še niti kanček slabe vesti. A letošnja huda suša nam ponovno sporoča, da delamo nekaj zelo narobe. Da bo treba izstopiti iz uspavane cone udobja in ukrepati. Na vseh področjih sobivanja. Tudi na področjih kmetijstva in prehranske politike. Začne se pri osveščanju, od besed pa je treba preiti k deja- BARBARA FURMAN njem. Vsako dejanje šteje. Tudi kakšen zaužit zrezek ali pašteta manj. Nekateri prikimavajo, spet drugi zmajujejo z glavo in s cinizmom v očeh modruje-jo:»Mar bo to rešilo svet?« Sama predvsem prikimavam razmišljanju Mojce Cepuš, ki vidi rešitev v zmernosti in zavedanju, da vsi živimo na isti Zemlji. »Požrešnost v sodobnem svetu pogosto zamenjamo za ambicioznost oziroma velikopo-teznost, saj nenehno želimo več, bolje in večje. Ob tem smo izropali vrhnjo plast zemlje, tudi zato, ker želimo imeti na voljo vso hrano v vseh letnih časih in podobno.« Da, razvajeni smo na kvadrat, razpoke v izsušeni zemlji pa so vedno globlje in globlje... Kmet Stanko Valpatič: »Spoštljivo do narave in človeka« Stanko Valpatič, kmet z Ostrožnega pri Ponikvi, zagovarja principe miroljubnega kmetijstva. To je kmetijstvo brez živinoreje, je prijazno in spoštljivo do ljudi, živali, rastlin, voda in podnebja ter diha v sozvočju z naravo in zagotavlja najboljšo prehran-sko varnost, poudarja. Pri miroljubnem kmetijstvu se kmetje učijo začutiti in spremljati potrebe polj in rastlin ter spoštovati vse življenjske oblike. »Rodovitna zemlja je velik živ organizem z nešteto mikroorganizmi. Življenje v zemlji moramo varovati s pravilnim pristopom in pazljivim obdelovanjem zemlje. Žal pri klasičnem kmetijstvu umre veliko živali zaradi kemije, strupov ter nenačrtovane in napačne strojne obdelave zemlje,« poudarja Stanko Valpatič, ki se miroljubnega kmetijstva uči iz dneva v dan. Prehranska varnost Način kmetovanja je način življenja. Način miroljubnega kmetovanja je način miroljubnega, sočutnega in zdravega življenja. »Rezultati mojega večletnega prijateljskega sodelovanja z naravo so počasi vidni. Na naših poljih smo vzpostavili življenje, ki rastlinam omogoča zelo dobre pogoje za rast in razvoj. Tako pridelane poljščine in zelenjava so kakovostna in zdrava hrana za ljudi. Zato sem prepričan, da je prav miroljubno kmetijstvo najboljši model prehranske varnosti in zaščite narave, ki je primerna tudi za velike obdelovalne površine, torej za lokalno in globalno kmetijstvo,« je prepričan Valpatič, ki ima vrata svoje kmetije na Ostrožnem pri Ponikvi odprta ob sobotah dopoldne. Obiskujejo ga lju- dje, ki podpirajo njegov način kmetovanja in pri njem kupujejo sezonsko zelenjavo ter izdelke Vege&Dobro. Zgrešene subvencije? Kot še pravi Stanko Valpatič, danes ni več skrivnost, kako velike izgube prinaša trenutna svetovna kmetijska politika. »Strokovnjaki zasebne ameriške univerze Cornell so ocenili, da je delež izgube kar 125-od-stoten. Te izgube plačujemo tudi slovenski davkoplačevalci, saj evropske subvencije znašajo desetine milijard. Ob tem stroškov zaradi uničenega okolja in načetega zdravja prebivalstva sploh ni mogoče oceniti. Velike kmetije z veliko živalmi so »Pravo vprašanje je, koliko je sploh še mogoče rešiti in spremeniti. Zemlja, naša hraniteljica, se vedno bolj odločno upira početju človeštva. Menim, da je nujna ukinitev subvencij za kmetijstvo, ki uničuje okolje in vode. Ta davkoplačevalski denar bi namenili kmetijam kot pomoč pri prehodu v ekološko kmetijstvo brez živinoreje,« je prepričan kmet Stanko Valpatič. dobile precejšnje vsote denarja. Zaradi takšnih subvencij propadajo manjše kmetije, v zadnjih desetletjih naj bi jih v Sloveniji propadlo 20 tisoč. Vemo, da so manjše kmetije veliko prispevale k lokalni samooskrbi, ki je zelo pomembna. Ste sploh kdaj pomislili, kakšno hrano kupujemo v velikih trgovinah, od kod prihaja, kako in kdo jo prideluje in predeluje? Bo to šlo v nedogled? Vsa ta zgrešena dejanja so v skladu z načrti multinacionalk in milijarderjev, ki usmerjajo svetovno in evropsko kmetijsko politiko,« je prepričan. Ukrepanje je nujno Po mnenju kmeta Val-patiča bi bilo treba ukiniti subvencije za kmetijstvo, ki uničuje okolje in vode. Predlaga, da bi ta davkoplačevalski denar namenili kmetijam kot pomoč pri prehodu v ekološko kmetijstvo brez živinoreje. »Že skoraj trideset let govorim in pišem o okoljskih temah. Izhajam iz svojih izkušenj. S pozivi in z opozorili se obračam na pristojne ustanove. Tudi predstavnikom vlade sem večkrat pisno posredoval najrazličnejše predloge za spremembe. A odzivov nisem nikoli prejel. Čas teče in vsi iz leta v leto bolj občutimo neugodne podnebne posledice. Ukrepati bi bilo treba že včeraj,« še poudarja Stanko Valpatič. ANKETA In kaj pravite vi? Mimoidoče na celjskih ulicah smo vprašali, kako pogosto uživajo meso in ali so se mu za kakšen dan na teden pripravljeni odpovedati? Danijel Đumić, Celje: »Meso uživam skoraj vsak dan. Najverjetneje bi se mu lahko odpovedal kakšen dan v tednu. A se zavedam, da je to lažje reči kot storiti.« David Gosar Colner, Sevnica: »Meso jem vsak dan, pripravljeno na različne načine. Zelo je okusno. Priznam, da bi se mu občasno težko odpovedal. Najbrž bo stalnica na mojem jedilniku.« Cvetka Gajšak, Celje center: »Meso je na mojem jedilniku vsak dan. Zelo težko bi se mu odpovedala. Če ga bo zmanjkalo, ga pač ne bom jedla.« Foto: Andraž Purg - Gr upA Daša Škerjanc, Celje: »Ne jem mesa, sem vegetarijanka. Za vegetarijanstvo sem se odločila zaradi več razlogov. Tudi zato, ker je živinoreja škodljiva za okolje. In tudi zaradi moralnih zadržkov. Ko sem meso še jedla, mi ni ustrezalo.« Branka Ojsteršek, Celje: »Meso ali mesne izdelke uživam približno trikrat na teden. Zaradi škodljivih vplivov živinoreje na okolje bi bila pripravljena njegovo uživanje nekoliko zmanjšati. Zagotovo.« 14 ZAPOSLOVANJE Trgotur www.trgotur.si Vodja dogodkov (m/ž) Opis delovnega mesta: načrtovanje in organizacija koncertov ter drugih dogodkov, sodelovanje pri načrtu promocij koncertov, nadzor nad stroški in prihodki projektov, sodelovanje pri pridobivanju novih strank in skrbi za ključne kupce, pri zastopanju glasbenih in drugih izvajalcev ter pri promociji na družbenih omrežjih. Od kandidatov pričakujemo vsaj tri leta delovnih izkušenj, od tega vsaj eno leto na enakem ali podobnem področju dela, obvladovanje hrvaškega in angleškega jezika, orodij MS Office in družbenih omrežij, multitasking, delo pod časovnim pritiskom, izpit B-kategorije. Kandidatom nudimo razgibano delo v mladem kolektivu, prilagodljiv delovni čas in možnosti delnega dela od doma, stimulativno plačilo glede na uspešno izvedene projekte, zaposlitev za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim obdobjem ali možnost opravljanja pogodbenega dela. Prijave zbiramo do 19. 8. 2022. Evenstar, d.o.o., Celjska cesta 24b, 3212 Vojnik. Več informacij na www.trgotur.si. Monter (m/ž) (Celje, teren) Opis delovnega mesta: sestavljanje in razstavljanje skladiščnih šotorov in hal, postavitev in sestavljanje prireditvenih šotorov, odrov ..., natovarjanje, raztovarjanje, postavitev, razstavljanjev skladu z delovno dokumentacijo in s postavitvenimi listi, osnovno branje načrtov, delo na terenu po vsej Sloveniji. Kaj pričakujemo od kandidatov: sposobnost dela v skupini, osnovno tehnično znanje, redoljubnost, natančnost, fizično moč, sodelovanje v projektih, izobrazba ni pomembna, priporočljiv izpit B--kategorije, zaželene so delovne izkušnje. Prijave zbiramo do 19. 8. 2022. Biro Ogis, d. o. o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Ključavničar / varilec (delavec v proizvodnji) (m/ž) (Celje) Od kandidatov pričakujemo ročne spretnosti, natančnost, iznajdljivost in delovno vztrajnost, izobrazba ni pomembna, dovolj so izkušnje, vsaj dve leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas in s poskusnim obdobjem 6 mesecev, enoizmenski delovni čas - dopoldne, dolgoročno zaposlitev v stabilnem podjetju, spodbudno delovno okolje z možnostjo napredovanja, redno in stimulativno plačilo. Prijave zbiramo do 19. 8. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Skladiščnik (m/ž) (Celje) Od kandidatov pričakujemo izpit B-kategorije, osnovno računalniško pismenost, samostojnost, samoiniciativnost in organizacijske sposobnosti. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas in s poskusnim obdobjem dva meseca, urejeno delovno okolje, dolgoročno zaposlitev, možnost kariernega in osebnega razvoja, razgibano delo v mednarodnem okolju. Prijave zbiramo do 19. 8. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Biro Ogis d.o.o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Delavec v proizvodnji (m/ž) (Celje) Od kandidatov pričakujemo ročne spretnosti, natančnost, iznajdljivost in delovno vztrajnost, vsaj dve leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas in s poskusnim obdobjem šest mesecev, urejeno delovno okolje, dolgoročno zaposlitev, spid-budno delovno okolje z možnostjo napredovanja, redno in stimulativno plačilo, delo v urejenem okolju, ki se nenehno razvija. Prijave zbiramo do 19. 8. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Avtoličar in/ali avtoklepar (m/ž) (Žalec) Od vas pričakujemo voljo do tega dela, vsaj IV. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri, vsaj dve leti izkušenj na enakem delovnem mestu, da ste zmožni dela v skupini, natančni, samoiniciativni, odgovorni, vestni, urejeni, da imate opravljen vozniški izpit B-kategorije, željo po novih znanjih in izkušnjah, oddaljenost do 25 km (v eno smer) od sedeža delodajalca. Prijave zbiramo do 19. 8. 2022. Pirh, d.o.o., Ložnica pri Žalcu 52a, Ložnica pri Žalcu, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. Viličarist (m/ž) (Prebold) Opis delovnega mesta: upravljanje viličarja pri notranjem prevozu komponent na delovna mesta montaže, razkladanje prejetih pošiljk, nakladanje strojev, razvrščanje blaga po skladiščnih regalih, nadzor prejetega blaga, skrb za usklajenost dobavljenih in prejetih pošiljk s spremno dokumentacijo, evidentiranje prejetega blaga v informacijski sistem, opravljanje drugih del v proizvodnji. Od kandidatov pričakujemo najmanj IV. stopnjo poklicne izobrazbe, izpit B-kategorije, izpit za viličarja, računalniško pismenost, uporabo orodij MS Office, pozitivno naravnanost in sposobnost njenega prenašanja na druge ljudi, pripravljenost za učenje in nova znanja v okviru delovnega mesta. Kandidatom nudimo redno plačilo in urejene delovne pogoje, mlado in motivirano ekipo sodelavcev, variabilno nagrajevanje, uvajanje z mentorjem, razgibano delo, možnost osebnega in strokovnega razvoja, pogodbo o zaposlitvi bomo sklenili za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Prijave zbiramo do 19. 8. 2022. Uni-forest, d.o.o., Latkova vas 81d, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. Pomočnik v lakirnici (m/ž) (Prebold) Opis delovnega mesta: čiščenje in priprava površine obdelovancev ter nanašanje prahu nanje, pregled in preverjanje pobarvanih delov, ali so v skladu s standardi in pričakovano kakovostjo, sodelovanje pri logistiki v lakirnici, vsa druga dela, ki jih lahko opravlja delavec v skladu s svojo strokovno izobrazbo, usposobljenostjo in drugo delovno zmožnostjo. Od kandidatov pričakujemo poznavanje osnov lakiranja izdelkov, izpit B-kategorije, zaželen izpit za viličarja, pozitivno naravnanost in sposobnost njenega prenašanja na druge ljudi, pripravljenost za učenje in nova znanja v okviru delovnega mesta. Kandidatom nudimo redno plačilo in urejene delovne pogoje, mlado in motivirano ekipo sodelavcev, variabilno nagrajevanje, uvajanje z mentorjem, razgibano delo, možnost osebnega in strokovnega razvoja, pogodbo o zaposlitvi bomo sklenili za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Prijave zbiramo do 19. 8. 2022. Uni-forest, d.o.o., Latkova vas 81d, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si. Varilec (m/ž) (Prebold) Opis delovnega mesta: vari ogrodja in manjše elemente s postopkom MIG/MAG v zaščitnem plinu, spaja konstrukcije in elemente pred robotskim varjenjem, vari sklope brez varilne priprave na osnovi izdelane dokumentacije, reže kovinske dele s plamenom in z oblokom, predgreva materiale pred varjenjem, preverja, ali elementi ustrezajo izdelani dokumentaciji, v primeru odstopanja popravlja elemente, da so primerni za varjenje (brušenje, posnemanje robov, vrtanje). Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe kovinarske ali elektro-smeri, poznavanje varilnih postopkov MIG/ MAG, znanje na področju branja načrtov, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, vozniški izpit B-kategorije, delovno vztrajnost, samoiniciativnost, iznajdljivost. Kandidatom nudimo zaposlitev za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom, delo v uspešnem, razgibanem in razvojno usmerjenem kolektivu, redno in stimulativno plačilo po dogovoru (fiksni in stimulativni, variabilni del), redna izobraževanja in usposabljanja, karierni in osebnostni razvoj. Prijave zbiramo do 19. 8. 2022. Uniforest, d. o. o., Latkova vas 81d, 3312 Prebold. Več informacij na www. trgotur.si. Oblikovalec kovin - CNC- operater (m/ž) (Polzela) Od kandidata pričakujemo poklicno ali srednješolsko izobrazbo strojne ali druge tehnične smeri, 1 leto delovnih izkušenj, osnovna računalniška znanja, vozniški izpit B-katego-rije, veselje do tehničnega področja, voljo za učenje in osvajanje znanja, novih tehnologij. Gradimo in širimo ekipo z vrednotami družinskega podjetništva ter iščemo posameznike, ki želijo dolgoročno sodelovanje - s pomočjo uvajanja v delovne procese in prenosa znanja nadgrajujemo svoje delo ter poslovanje. Naše delo temelji na ekipnem duhu, podpori in spodbujanju ter razvoju vsakega posameznika in podjetja kot celote. Iščemo motivirane, razmišljajoče in proaktivne posameznike. Prijave zbiramo do 19. 8. 2022. Bastl, d.o.o., Ločiška cesta 98a, 3313 Polzela, Slovenija. Več informacij na www.trgotur.si. Vbrizgovalec plastike (m/ž) (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe smer strojnik, prodajalec ali mizar, 6 mesecev delovnih izkušenj, pripravljenost na triizmenski delovni čas, komunikativnost, samoiniciativnost, natančnost, vestnost. Kandidatom nudimo zaposlitev za polni delovni čas, zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas in s 3-meseč-nim poskusnim obdobjem. Prijave zbiramo do 19. 8. 2022. Kontrolor kakovosti (m/ž) (Ruše) Od kandidata pričakujemo: srednješolsko izobrazbo tehnične ali druge ustrezne smeri za kompetentno opravljanje del, eno leto delovnih izkušenj, zaželeno poznavanje merilne opreme Faro Laser Tracker, Autocollima-tor, ipd., znanje vsaj enega tujega jezika na stopnji B2, osnovni nivo uporabe računalnika in programskega paketa MS office, osnovno poznavanje programiranja CAD/CAM (zaže- len Polyworks), poznavanje analognih merilnih sredstev in postopkov, pripravljenost za nadaljnje izobraževanje, izpit B-kategorije, natančnost, doslednost in odgovornost. Kandidatu nudimo: pogodbo za nedoločen čas, poskusno obdobje 3 mesece, delo v stabilnem podjetju, zelo dobro, stimulativno in redno plačilo, dva letna bonusa glede na uspešnost podjetja, možnosti za strokovni in osebni razvoj. Prijave zbiramo do 19. 8. 2022. Mega-Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si. Elektrovzdrževalec (m/ž) (Ruše) Od kandidata pričakujemo srednje poklicno izobraževanje elektro- ali druge ustrezne smeri, dve leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, poznavanje elektroshem in elektrokomponent, delo z merilnimi instrumenti in instrumenti za diagnosticiranje, osnovno raven uporabe računalnika in orodja MS Office, izpit B-kategorije, natančnost, doslednost, odgovornost. Kandidatu nudimo pogodbo za nedoločen čas, poskusno obdobje 6 mesecev, delo v stabilnem podjetju, zelo dobro, stimulativno in redno plačilo, dva letna bonusa glede na uspešnost podjetja, možnosti za strokovni in osebni razvoj. Prijave zbiramo do 19. 8. 2022. Mega-Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si. Vodja skladišča in načrtovanja (m/ž) (Ruše) Od kandidata pričakujemo visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo smeri ekonomija, logistika ali drugo ustrezno izobrazbo, izkušnje s področja vodenja skladišč v proizvodnih podjetjih, odlično poznavanje procesov v skladišču, načrtovanju in proizvodnji, odlično poznavanje kovinskih materialov, poznavanje proizvodnje in površinske obdelave materialov, znanje vsaj enega tujega jezika na stopnji B2, izpit B--kategorije, vodstvene veščine (komunikacija, upravljanje zaposlenih), poznavanje uporabe računalnika (predvsem MS Office). Prijave zbiramo do 19. 8. 2022. Mega-Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si. Ill II « 14' ОГI koji piju ' Wv' . w KAVARNA PICERIJA tribute to f ribja čop »a v oblikovanje: www.enter.si 000 KRONIKA 15 Zasegi konoplje Skrivajo jo tudi v nasadih koruze Šentjurski policisti so v sodelovanju s policisti s Policijske uprave Celje pri hišni preiskavi na območju Ple-tovarja 37-letnemu domačinu zasegli 33 sadik konoplje. To še zdaleč ni edino takšno odkritje na Celjskem. SIMONA SOLINIC V prostoru za sušenje je bilo zaseženih še 130 posušenih sadik in v okolici stanovanjske hiše osumljenca še 48 sadik konoplje. Prav tako so mu zasegli 30 različnih steklenih posod s posušenimi rastlinskimi delci in manjšo količino zaenkrat neznane smolnate snovi. 37-letnika bodo kazensko ovadili zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, za kar mu grozil večletna zaporna kazen. Tovrstni zasegi na našem območju niso izjeme. In ne gre samo za zasege konoplje na podlagi odkritij nasadov, ampak policisti marihuano zasežejo tudi pri voznikih. Takšen primer se je zgodil ravno pred dnevi, ko so celjski policisti na počivališču Zima ustavili voznika in njemu ter sopotniku zasegli skoraj 200 gramov marihuane. Največ zasegov te droge je bilo na Celjskem leta 2019 in 2020. V preteklem letu je bil v primerjavi z letom prej na območju Slovenije zaznan tudi porast kaznivih dejanj prodaje vseh prepovedanih drog, velikokrat je šlo tudi za konopljo. Porast je bil 9-odstoten. Značilno za ta čas Takšni zasegi so za ta čas značilni, pravi pomočnik komandirja Policijske postaje Pri enem večjih zasegov letos so pri 58-letnem osumljencu z žalskega območja našli prostora, prirejena za gojenje konoplje, z vso opremo in 85 rastlin konoplje. Prav tako so mu zasegli še približno kilogram že posušenih delcev konoplje. Evropsko poročilo o uporabi droge kaže, da je marihuana še vedno najpogosteje uporabljena. V zadnjem letu jo je v Evropi uživalo kar 22,2 milijona odraslih in 15 milijonov mladih. Na območju celotne Evrope je bilo samo leta 2019 prijavljenih približno 1,1 milijona zasegov te droge. Večina prijavljenih zasegov vključuje majhne količine drog, zaseženih uporabnikom, medtem ko razmeroma malo pošiljk z več kilogrami predstavlja večino skupne količine zaseženih drog. Celje Rok Naveršnik. »Več jih je predvsem na podeželju, saj se storilci zavedajo, da je nasade tam težje najti kot na primer v mestnem okolju.« Omenja, da pridelovalci nasade konoplje pogosto skrivajo v nasadih koruze, a se pri tem uštejejo, ker jih policija velikokrat najde, saj pri svojem delu uporablja različne metode in načine dela. Med njimi je tako imenovano helikoptersko opazovanje. Takrat policija s helikopterjem pregleduje teren, predvsem ob državni meji zaradi odkrivanja nezakonitih prehodov, ali cestne povezave zaradi prometne varnosti. Ostremu policijskemu očesu takrat niti iz helikopterja ne »uide« nasad konoplje na podeželskem območju ... Nasadov konoplje policija ne išče vedno sama, saj na 113 anonimno pogosto pokličejo tudi ljudje, ki jih opazijo celo na svoji zemlji. »Tudi takšne primere smo že imeli, da so storilci konopljo gojili na tuji lastnini. Največkrat jih skrijejo na zapuščenih območjih ali težje dostopnih krajih, prostore pa imajo v nenaseljenih hišah ali stavbah,« dodaja Naveršnik. Policijo o nasadu obvestijo tudi krajani, ki opazijo, da kdo, še posebej če je neznana oseba, pogosto zaliva nekatere rastline . Policiji pogosto pomagajo tudi policijski psi, posebej izurjeni za iskanje droge. Med pridelovalci tudi starejši Sogovornik še dodaja, da storilci niso samo mlajše osebe, ampak tudi starejši, med katerimi so tudi takšni, ki so jih zaradi pečanja z drogo ali zaradi njene pridelave že večkrat obravnavali. Oprema, ki jo storilci uporabljajo za gojenje konoplje, ni poceni. Več stroškov imajo tisti, ki jo gojijo v zaprtih prostorih, saj rastlina potrebuje veliko svetlobe, ki mora biti umetno ustvarjena, prav tako mora pri tem ustrezno krožiti zrak. Zunanji nasadi so tako za marsikoga bolj privlačni, saj zahtevajo manj dela . Foto: PU Celje Bogata bera ... Kot ozimnica Pijan trčil v parkirano vozilo Na območju Velenja so pred dnevi policisti obravnavali nesrečo, v kateri se je huje telesno poškodoval 36-letni voznik električnega skiroja, ki je padel zaradi neprilagojene hitrosti. V Šentjurju se je huje poškodoval 20-letni voznik štirikolesnika. Slednji je v Turnem vozil po klancu navzgor in v desnem nepreglednem ovinku prehiteval avtomobil. Pri tem je trčil v 48-letnega voznika osebnega vozila, ki je takrat pripeljal iz nasprotne smeri. Poškodovanega voznika štirikolesnika so odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na opazovanju. Policisti so ugotovili, da je vozil neregistrirano vozilo, ki so mu ga zasegli, zoper njega pa bo sledila kazenska ovadba zaradi suma kaznivega dejanja nevarne vožnje. Konec tedna se je hujša nesreča zgodila tudi v Dramljah. 45-letnik je pri vzvratni vožnji na parkirišču trčil v 52-letno žensko. V nesreči je bila huje telesno poškodovana. Policisti bodo voznika kazensko ovadili zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. V minulih dneh se je ponovno izkazalo, da je alkohol še vedno velik problem voznikov na Celjskem. Mozirski policisti so namreč v Teru morali na kraj nesreče, v kateri je bil udeležen 60-letni voznik avtomobila, ki je zaradi nepravilne strani vožnje zapeljal s ceste in trčil v parkirano vozilo. Policisti so ugotovili, da je vozil pod vplivom alkohola, saj mu je alkotest pokazal 0,89 mi-ligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Zoper voznika, ki se je v trčenju hudo poškodoval, bodo policisti napisali obdolžilni predlog. V Žalcu so policisti ustavili moškega, ki je vozil pijan, saj mu je alkotest pokazal 0,72 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka, v Mozirju pa je drug voznik napihal 0,41 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Zoper oba bodo vložili obdol-žilni predlog. Podobno se je zgodilo v Velenju, kjer bo kazen zaradi vožnje pod vplivom alkohola moral plačati voznik, ki je napihal 0,62 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. V Laškem so policisti obravnavali voznika, ki je na-pihal 0,99 miligrama alkohola. Poleg tega, da je vozil pijan, ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja, prav tako se je nedostojno vedel do policistov in ni upošteval njihovih ukazov. Voznika so policisti pridržali, mu zasegli vozilo, pri čemer ga čakata obdolžilni predlog ter plačilni nalog. Umrl v nesreči s traktorjem V Ravnah na območju Šoštanja se je smrtno ponesreči 33-letni moški. Ta je izvajal sanacijo plazu, pri čemer se je traktorjem prevrnil in padel iz vozila. Zaradi hudih poškodb je umrl na kraju nesreče. Tujo krivdo so policisti izključili. Pozor, poostren nadzor! Agencija za varnost prometa in policija sta začeli tretjo letošnjo nacionalno preventivno akcijo Hitrost. Do nedelje bodo policisti tako po vsej državi poostreno preverjali upoštevanje omejitve hitrosti. Po trenutnih podatkih se je letos na območju Slovenije zgodilo 15 odstotkov več prometnih nesreč zaradi hitrosti kot v enakem obdobju lani, povečal se je tudi odstotek hudo in lahko telesno poškodovanih. Najpogostejši povzročitelji smrtnih prometnih nesreč so bili vozniki osebnega avtomobila, sledijo kolesarji in vozniki enoslednih motornih vozil. Znano je, da se je prometna varnost izrazito poslabšala tudi na Celjskem, kjer je letos v nesrečah življenje izgubilo že 12 oseb. Na ravni Slovenije so povzročitelji pod vplivom alkohola v kombinaciji z neprilagojeno hitrostjo povzročili 311 prometnih nesreč, od tega šest smrtnih. Tudi rezultati prikazovalnikov hitrosti agencije za varnost prometa v 15 slovenskih občinah kažejo, da vozniki še vedno krepko presegajo omejitve hitrosti. Smreko podrl na drog Policisti preiskujejo kaznivo dejanje, ki naj bi se zgodilo v Andražu nad Polzelo. Tam je 24-letni moški podiral smreko v gozdu. Ker je drevo padlo na lesen drog in električni vodnik, je zaradi kratkega stika v dveh gospodinjstvih prišlo do poškodovanja električnih naprav, ki so bile v tem času priklopljene na električno omrežje. Pod vplivom drog ukradel avto in gorivo Prometni policisti iz Rogaške Slatine in Šmarja pri Jelšah so v Podplatu ustavili 24-letnega voznika avtomobila, ki je pred tem na območju mejnega prehoda v Rogatcu zapeljal čez mejno črto. Policisti so v postopku ugotovili, da je moški vozil avto, ki ga je pred tem ukradel na območju Jesenic. Poleg tega je pred tem na območju Šmarja pri Jelšah ukradel gorivo na bencinskem servisu. Policisti so mu vozilo zasegli, pri čemer so pri vozniku opravili tudi hitri test o predhodnem uživanju prepovedane droge, ki je bil pozitiven. Moškemu so zasegli tudi neznano snov, za katero sumijo, da gre za drogo. Zoper 24-letnika bodo podali kazensko ovadbo zaradi tatvin, zaradi več storjenih prekrškov pa bodo zoper njega podali obdolžilni predlog in plačilni nalog. 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakuo alLodlično storitev? POZOR! Preglejte aktualno ponudoo 9 l Drakula pri Vodnem stolpu Več informacij na FB Kulturno društvo Smeško 031 448 027 kdsmesko@gmail.com 20. avgusta ob 21. uri bo pri Vodnem stolpu na ogled lutkovno operna predstava za odrasle Drakula. Vstopnine ne bo. »Kako danes zveni ideja, da bi bili bolni? Grozljivo, kajne?« Drakula je lutkovna operna predstava po istoimenskem romanu avtorja Brama Stokerja. Starejši gospod po imenu Mož zboli. Postaja vedno bolj šibek in bled. Za svoje zdravstveno stanje obtoži vampirja. Odloči se, da ga bo poiskal in se boril z njim. Lutkovna operna predstava Drakula je novost na področju lutkovnih predstav za odrasle. Izvedli jo bodo člani Gledališča DELA! z Raven na Koroškem. Avtor: Bram Stoker Režija in dramaturgija: Yea (Tea Kovše in Yves Brägger) Lutkovna animacija: Tea Kovše Operno petje, sopran: Mateja Potočnik Postelja in invalidski voziček: Kamran Gharabaghi Igra, tehnika in luč: Yves Brägger Hvala: Kristina Kovše in Dejan Stropnik Foto: Uroš Zavodnik ^ižiiL OBVESTILO LEKARNE W ** W ■ И Celjske lekarne obveščamo, da je dežurna Lekarna Glazija na Ljubljanski cesti 20 b v Celju odprta ponedeljek - petek: 8.00 -19.00 sobota: 8.00-13.00 in izvaja 24 - urno neprekinjeno preskrbo prebivalstva z zdravili. Lekarna Center je odprta ponedeljek - petek: 7.00-19.001 sobota: 7.00-13.00. DRHKULH lutkovno operna predstava za odrasle Gledališče DELA! Ravne VODNI STOLP 20. august ob 21. uri Več: FB Kulturno društvo Smeško; 031W8 027, kdsmesko@§mail.com WAKE PARK SMARTINSKO JEZERO UEJKAHJE, VOŽNJA S TUBO, S KANUJEM, KAJAKOM ALI SUPOM TER IZPOSOJA ELEKTRIČNIH KOLES smarfinskojezero.si GRADBENA TRGOVINA tom az@g rad ben a-trgovi n a.si GRADBENA TRGOVINA D.O.O., Spodnje stranice 16, 3206 www.gradbena-trgovina.si T: 051 612 666,070 96 99 55 ^ ш IZDELAVA FASAD SALON KERAMIKE GRADBENI - MATERIAL BRO bit VSE ZA PISARN Prodaja, najem in servis multifunkcijskih naprav - Celovita ponudba pisarniškega materiala W: birobit.si T: (03) 425 6100 ŠPORT 17 Zelo slab začetek prvenstva celjskih nogometašev Štajerci bi najraje lestvico obrnili na glavo Po štirih krogih v 1. slovenski nogometni ligi je pogled na lestvico takšen: Maribor, Bravo, Celje in tako naprej. Toda to je pogled od spodaj navzgor. Če bi sodili po tem, da so Celjani doslej osvojili toliko točk kot državni prvaki, bi ocenili, da so prvenstvo začeli zelo dobro. Resnica je povsem drugačna. DEAN SUSTER Izidi 4. kroga so bili: Tabor Sežana - Celje 1 : 0, Bravo - Domžale 0 : 1, Kalcer Radomlje - Mura 1 : 1, Maribor - Olimpija 0 : 2 in Gorica - Koper 1 : 2. Olimpija ima vseh 12 točk, 9 več od Celja in tudi Maribora. Opravičilo navijačem V Sežani je bilo neznansko vroče, še dodatno se je ozračje ogrelo v 54. minuti, ko je bil sodnik Jug zelo strog in je izključil domačega nogometaša. Igralo se je še 44 minut! Celjani so nevarno pretili, imeli so dvakrat več strelov v okvir vrat od tekmecev, a zadeli so le gostitelji (prepovedanemu položaju so se izognili za las). Trener Roman Pilipčuk je potrto dejal: »Moram se opravičiti navijačem za slabo predstavo na tekmi v Sežani. Ponovno se nam je zgodilo, da smo imeli že pri začetnem izidu izjemne priložnosti. Nismo jih uspeli izkoristiti. Nasprotnik je bil v tem elementu kljub manjšemu številu akcij uspešnejši. Vendar to ni opravičilo za slab rezultat. Zdaj je ključno, da se v naslednjih dneh umirimo in zberemo misli. Treba je analizirati vse stvari, tako slabe kot tudi dobre. Zavedamo se, da je s psihološkega vidika trenutni položaj precej težak. To bomo skušali izboljšati s pogovori in z dobrimi treningi.« Že jutri popravni izpit Celjani so še edini brez zmage. Precej smole je ponovno imel Gregor Bajde: »V prvem polčasu nismo bili pravi. Priigrali smo si eno zrelo priložnost, a tedaj se nisem dobro odzval. V drugem delu smo se sprostili in prikazali boljšo igro. Nizali smo nevarne akcije in priložnosti, a nobene nam ni uspelo pretvoriti v zadetek. Trikrat smo zatresli okvir vrat. Žoga preprosto ni hotela iti v gol. Na drugi strani smo preveč naivno prejeli zadetek. Vsaka naša napaka in posledično priložnost nasprotnika se spremeni v zadetek. To se nam ne sme več dogajati.« Ali je trenerju Pilipčuku uspelo prebuditi svoje varovance, bo jasno že jutri, ko bo v Celju gostoval ljubljanski Bravo. Glede na igralski kader poznavalci pričakujejo, da bo celjsko moštvo kmalu nanizalo nekaj dobrih rezultatov. Nekateri pa opozarjajo, da ima trener zahtevno nalogo, saj gradnja ekipe ni bila povezana s strokovnim mnenjem. Lestvica 1. SNL OLIMPIJA 4 0 0 6: 0 12 KOPER 3 0 1 6: 4 9 KALCER 2 2 0 6: 2 8 DOMŽALE 1 2 1 5: 5 5 MURA 1 2 1 8: 9 5 TABOR 1 1 2 3: 4 4 GORICA 1 0 3 5: 6 3 CELJE 0 3 1 4: 5 3 BRAVO 1 0 3 1: 4 3 MARIBOR 1 0 3 4: 9 3 'PVLVpn..... Roman Pilipčuk (desno) se je po porazu opravičil celjskim navijačem za slabo predstavo v Sežani. Kajzba podaljšala pogodbo z Romo Nogometašica iz Vojni-ka Nina Kajzba je nedolgo zatem, ko je postala polnoletna (4. april), podaljšala pogodbo z italijanskim velikanom. Dres AS Roma bo Kajzba nosila do leta 2025. Eno najbolj nadarjenih slovenskih no-gometašic je dolgo mučila poškodba kolena. Staknila jo je na tekmi reprezentanc Slovenije in Rusije do 19. leta. Meniskus in kolenske križne vezi ji je operiral Pier Paolo Mari-ani, ki je v preteklosti zdravil poškodbe Memphisa Depaya, Nicola Zaniola, Francesca Tot-tija ... V svoji zadnji sezoni v 1. slovenski ligi je Nina dosegla kar 32 golov in je bila izbrana v najboljšo enajsterico tekmovanja. Potem je postala članica Rome, podpisala je dveletno pogodbo. V Serie A je prvič nastopila proti Napoliju (4: 1), kmalu pa so sledile poškodba, operacija, terapije ... Podaljšanje pogodbe je dokaz, Ambrož Krajnc in njegova varovanka Nina Kajzba. da v Rimu zelo cenijo znanje in sposobnosti vojniške napa-dalke Nine Kajzbe: »Dobila sem dodaten zagon za vsakodnevno napredovanje in tudi potrdilo za dobro dosedanje delo. Zaradi težke poškodbe kolena in nato še operacije slepiča sem bila primorana izpustiti skoraj celotno sezono. Okrevanje je končano, poletne priprave sem začela s prvo ekipo. Izjemno se veselim začetka prvenstva.« Zadovoljen je bil tudi njen menedžer, Celjan Ambrož Krajnc. Mlade slovenske košarkarice so se veselile prvega mesta na turnirju v Sofiji in uvrstitve med evropsko elito. S štirimi »cinkarnarkami« med elito Mlade slovenske košarkarice so v Sofiji izpolnile cilj, ki so si ga zadale. Na evropskem prvenstvu divizije B do 18 let so osvojile prvo mesto in si priborile uvrstitev v elitno divizijo evropskih reprezentanc. V bolgarski prestolnici jim je to uspelo brez poraza. V predtekmovalni skupini so zlahka in z visoko razliko odpravile reprezentance Estonije, Bolgarije in Ukrajine. V četrtfinalu je sledil ključni obračun, kar »finale pred finalom« s Hrvaticami. Slednjim se je zalomilo proti Portugalkam, zadele so le 5 od 24 prostih metov, zgrešile so vseh 12 poskusov za tri točke, ob koncu pa izgubile le s točko razlike. Naša dekleta so bitko z južnimi sosedami dobila z 59: 56. Zaradi bolečin v hrbtu ni zmogla pomagati članica ŽKK Cinkarna Celje Sophia Gbemu-otor. V polfinalu in finalu je igrala in pripomogla k zmagam proti Slovakinjam z 82 : 48 in v finalu proti Portugalkam z 59 : 44. Le prvouvrščena ekipa se bo preselila v divizijo A. Poleg Gbemuotorjeve so bile v naši izbrani vrsti tri njene klubske soigralke, Zoja Štirn, Ana Nuša Anžič in Lea Bartelme, ki je igrala izvrstno. Ajša Sivka, nekdanja košarkarica Konjic, je bila izbrana za najboljšo igralko turnirja. Šesta z našega območja je bila Zala Šrot iz Zreč. Članska ekipa Cinkarne se bo zbrala v torek, 16. avgusta. Trener Damir Grgić bo reprezentantkam mlajših selekcij dopustil, da se treningom priključijo malo kasneje. DŠ, foto: KZS i o Q DO DT novi Zelnik I8 OrUnl Št. 32, 11. avgust 2022 Celjska vrhunska atletinja končala svojo športno pot Maruša Černjul s stadiona na poroko Prejšnji teden je olimpijka iz Ria, skakalka v višino Maruša Černjul, tudi uradno končala športno pot. To je storila na stadionu Atletskega društva Kladivar Celje, kjer je začela trenirati. Černjulova je s presko-čenimi 193 centimetri najboljša v Sloveniji rojena skakalka v višino. DEAN ŠUSTER Za slovo, ki se spodobi, je poskrbel predsednik kluba Stane Rozman. Maruši je dejal: »Zbrali smo se, da se tudi ura- dno poslovimo od tebe in ti za-želimo vso srečo na življenjski poti, ne glede na to, ali boš živela tu ali onstran luže. Vedno boš dobrodošla na našem stadionu. Šopek, ki ti ga izročam, ni poročni, zato ga ne meči in ga ohrani. Tvoja fotografija bo večno ostala v naši klubski sobi olimpijcev in olimpijk.« Iz bolnišnice na SP Maruša Černjul je predvidevala, da se ji bo med zadnjim govorom rahlo zataknilo v grlu: »Vsem se zahvaljujem, da mi boste pomagali pri slovesu. Upam, da mi bo to uspelo brez solz, ker gre za čustven trenutek. Atletika mi je veliko dala, zaradi nje sem spoznala svojega prihodnjega moža. Na stadionu sem Maruša in njena trenerja so še enkrat poskusili flop na blazino. Desno je Hrvoje Fižuleto, levo Dusty Jonas. odrasla, za kar se zahvaljujem >Fišu<. Imela sem se zelo lepo.« Ko je omenila »Fiša«, je mislila na svojega dolgoletnega trenerja Hrvoja Fižuleta, ki jo je spoznal, ko je bila še dekletce: »Vrhunska atletinja, vztrajna, uspešna. K nam je prišla kot osmošolka. Prej je plesala. Takoj je bilo očitno, da ima talent za skok v višino. Pridno je delala. Že kot mladinka se je udeleževala velikih tekmovanj. V najboljših časih je sodila med prvih petnajst skakalk v višino na svetu. Vedno je bila zagnana in motivirana. V skoku v vi- Maruša, Celjanka iz Plave lagune, je po izobrazbi nutri-cionistka. Z zdravo prehrano se je ukvarjala tako na do-diplomskem kot podiplomskem študiju v ZDA, a tudi pri delu po študiju. Predvsem se je posvetila izobraževanju na področju zdravega prehranjevanja in gibanja, ki ga je združila s psihološkim vidikom, saj je preučevala tudi pre-hranske motnje športnikov. Na velikih članskih tekmovanjih je prvič nastopila julija 2016, ko je na evropskem prvenstvu v Amsterdamu v kvalifikacijah preskočila 189 centimetrov in se uvrstila v finale. Tam ji je uspel enak rezultat, kar je zadostovalo za deveto mesto. Že dva meseca pozneje je na olimpijskih igrah v Riu de Janeiru preskočila 192 centimetrov, a to ni bilo dovolj za finale. Leto pozneje se je udeležila svetovnega prvenstva v Londonu, a se ni uvrstila v finale. Na svetovnem prvenstvu v Dohi je osvojila 16. mesto. Stane Rozman je poudaril, da šopek ni poročni in da ga zato naj ne meče v zrak. Maruša na blazini za skok v višino šino se boriš s centimetri in tudi s seboj. Njej je to uspevalo, ker je prava bojevnica.« To je dokazala tudi v kočljivem trenutku. »Dvajset dni pred svetovnim prvenstvom si je pri doskoku nesrečno zlomila roko. Pred tekmo v Velenju so ji sneli mavec. Poskusila je, ali sploh ima smisel odpotovati. In je šla skoraj iz bolnišnice na svetovno prvenstvo,« je dodal olimpijec iz Los Angelesa. Leto po zaroki »Najlepši trenutek na moji športni poti? Bilo je takrat, ko sem izpolnila normo za nastop na olimpijskih igrah. To se je zgodilo tu, na celjskem atletskem stadionu. Gledali so me družinski člani, prijatelji. Mučila sem se z normo. Ko mi je uspelo pred očmi najdraž- jih, je bil to najlepši trenutek,« se spominja Maruša, ki je junija dopolnila 30 let, že prej pa nekaj časa ni tekmovala. »Lahko bi skakala še nekaj let, toda zaradi službenih obveznosti sem se odločila, da bom končala.« Z Dustyjem Jo-nasom (Američan je v skoku v višino osvojil bron na dvoranskem SP, njegov osebni rekord je kar 2,36 m) sta bila zaročena eno leto. Eno leto sta usklajevala podrobnosti za prihod desetih sorodnikov in prijateljev iz ZDA. Pot ju pelje v Nebrasko ... Knjigo Sledi odličnosti o slovenski atletiki ji je izročil direktor AZS Nejc Jeraša: »Želim ti, da svojo energijo in nasmejanost pre-neseš tudi na druga področja zunaj športa.« Foto: Andraž Purg - GrupA Na Ljubnem zmagala Zajc in Breclova V soboto je bila na Ljubnem med Flosarskim balom revialna tekma v smučarskih skokih na skakalnici HS - 94 za člane in članice. Organiziral jo je Smučarsko-skakalni klub Ljubno BTC. Udeležba je bila zelo dobra, saj je nastopila praktično celotna A državna moška reprezentanca, pri članicah pa so manjkale samo tiste, ki so istočasno nastopile na tekmi za Veliko nagrado v Franciji. Med člani je pred 300 gledalci zmagal Timi Zajc, član domačega kluba. Drugi je bil Lovro Kos, tretji Anže Lanišek. Pri ženskah je bila najboljša Jerneja Brecl iz Vinske Gore, članica SSK Mislinja. Za njo sta se uvrstili Jerneja Repinc in Taja Bodlaj. Poleg pokalov in priložnostnih daril so najboljši prejeli tudi denarne nagrade. Zmagovalca sta dobila po petsto evrov, drugouvrščena po dvesto in tretjeuvrščena po sto evrov. DŠ Foto: SSK LJUBNO V tekmovanju za pokal flosarja je zmagal Timi Zajc iz Hramš. Levo stoji Lovro Kos, tretji je bil Anže Lanišek. ŠPORT sport@nt-rc.si sport@radiocelje.com 19 Drugi najboljši mladinec na svetu zrušil slovenski članski rekord na 400 metrov z ovirami »Morda se približam finalu evropskega prvenstva ...« Celjan Matic Ian Guček je mladinski svetovni pod-prvak v teku na 400 metrov z ovirami, izboljšal je 42 let star državni članski rekord. Na prvenstvu v kolumbijskem Caliju je član Atletskega društva Kla-divar Celje navdušil. V finalu je osvojil drugo mesto (48,91), za sedem stotink je bil hitrejši Turek Nezir. DEAN ŠUSTER Gučku je uspel pravi podvig. Tekel je na prvi progi. Finale je bil zaradi hudega naliva preložen za eno uro. Tudi med finalnim tekom, ki se je začel skoraj uro po polnoči po slovenskem času, je deževalo. Matic Ian je izboljšal kar 42 let star rekord Celjana Roka Kopitarja. Takrat je Kopitarja vodil trener Miro Kocuvan, olimpijec iz leta 1972 v Münchnu, ki je pri 75 letih tudi učitelj Matica Iana Gučka: »Čeprav je zelo dober v vseh elementih, njegove rezerve vidim v vzdržljivosti. Počasi se bo treba posvetiti tudi delu z utežmi. Tega doslej nismo počeli. Ima odličen ritem, zelo dobro obvlada preskakovanje ovir. Kot da je rojen za to disciplino. Zelo je marljiv. Njegova starša sta mi večkrat čestitala po tekmah, jaz pa sem njima. Ona sta ga pripeljala tako daleč. Matičev oče in stric, vrhunski kolesar, mu veliko svetujeta glede prehrane. Zelo sem srečen, da se onadva ukvarjata s tem zelo pomembnim področjem, jaz pa se posvečam trenerskemu delu.« Živčno je doma čakal na prenos finalnega teka. »Proga je bila mokra, za nameček je eden od organizatorjev preusmerjal vodo z zaletišča za met kopja na prvo stezo. Ta ima najbolj oster ovinek, zato je najbolj neugodna. Pred prvenstvom sem Matica pošiljal na prvo stezo ob nedeljah, saj je le takrat prosta. To se je obrestovalo.« Kocuvan se bo po 50 letih vrnil v München. Matica bo spremljal na EP, kamor bo slovenska reprezentanca odpotovala z avtobusom. Matic Ian Guček s trenerjem Mirom Kocuvanom pred čudovito torto. Prva steza zaslužna za medaljo Zadnji dosežek je korenito spremenil Gučkove cilje za evropsko prvenstvo v Mün-chnu, kjer bo najmlajši med 24 slovenskimi reprezentanti. Osemnajstletni Matic se je namreč povsem približal deseterici najboljših članov sezone v Evropi. Prej je načrtoval, da bo šel na evropsko prvenstvo nabirat izkušnje. V Caliju je izjavil, da cilja na nastop v polfinalu. V Celju pa je dejal: »Če ponovim rekordni čas, se bom morda približal finalu. A nikamor se mi ne mudi. Pred menoj je še veliko velikih tekmovanj. Vsekakor si želim čez dve leti nastopiti na olimpijskih igrah in leto zatem na svetovnem prvenstvu.« Svojo pozitivno naravnanost je potrdil z naslednjimi besedami: »Bolj ko premlevam, bolj se mi zdi, da mi je prva steza prinesla medaljo. Motivirala me je do skrajnosti, zavedal sem se, da moram začeti na vso moč. Morda bi na četrti ali peti stezi začel bolj zadržano in bi ostal brez odličja.« Nato je priznal napako organizatorjev. »Nekaj ljudi je stalo ob robu steze 10 ali 15 metrov pred prvo oviro. Nisem je videl. Zagledal sem jo šele, ko sem bil nekaj metrov pred njo.« Med ovirami opravi 14 korakov, kar pomeni, da menjava odrivno nogo pri preskoku. Od sedme do desete ovire pa ritem spremeni na 15 korakov. »Da, drži, najboljši na svetu imajo med ovirami trinajst korakov. Tudi tu še imam nekaj rezerve. Upam, da je to šele moj začetek. Talent, težko delo, trener ... Brez Mira Kocuvana mi ne bi uspelo. Družina me zelo podpira in spodbuja. Do stadiona imam z Lave pet minut, na treninge se vozim s kolesom. Maturo sem uspešno opravil, vpisati se moram na ekonomsko fakulteto v Celju.« Več od rekorda mu pomeni osvojena medalja, saj mu bo ostala, rekord je minljiv. Rok Kopitar je prejšnji slovenski rekord na nizkih ovirah postavil 3. junija 1980 v Mariboru (49,11). Tisto leto je na olimpijskih igrah v Moskvi nato osvojil peto mesto. Če bi ponovil isti čas, bi osvojil tretje mesto oziroma bi o bronu odločal fotofiniš. Kopitarja v torek ni bilo na Kladivarjem stadionu ... Foto: Andraž Purg - GrupA Včeraj je na diamantni ligi v Monacu v skoku s palico nastopila Tina Šutej, kvalifikacije na EP bodo v ponedeljek. S SP se je vrnila kot najboljša Evropejka. Znašla se je v položaju, v katerem še ni bila. »Ne razmišljam tako. V Eugenu je bila ena tekma, v Nemčiji bo najbrž povsem druga. Nekatere tekmovalke, ki so bile slabe na svetovnem prvenstvu, bodo zdaj še bolj motivirane. Predvsem mislim na Italijanko Bruni, ki ima drugi izid v Evropi, v Eugenu pa je izpadla v kvalifikacijah. Sprejemam vlogo favoritinje. A o njej ne razmišljam. Fizično sem dobro pripravljena. Deset dni sem čakala na palice iz ZDA. Imam že toliko izkušenj, da to ne bi smelo vplivati name in na moj nastop. Na evropsko prvenstvo potujem z eno mislijo, z mislijo o medalji.« Trener Milan Kranjc je previden: »Če pogledamo bolj natančno, je nekaj deklet le nekaj centimetrov za Tino. Nujna bo prava dnevna forma. Občutek, da si prvi na lestvici, ni slab. Upam, da bo Tina prikazala vse, kar zna, in da bo uspeh temu primeren.« V tem primeru bo morala Rozmanova ekipa pripraviti nov sprejem. In to bo storila z velikim veseljem. Na počitnice z medaljami okoli vratov Julijan Pevec je na Ravnah osvojil štiri zlate medalje. Jakob Lesjak se razvija v odličnega plavalca na najdaljše razdalje. Izabela Pakiž Rumpf je v prsnem slogu osvojila zlato in srebrno medaljo. Gašper Pevec se ni izkazal zgolj v mladinski, temveč tudi v članski konkurenci. Člani Plavalnega kluba Neptun Celje so nastopili na dveh državnih prvenstvih, za dečke in deklice na Ravnah ter za kadete, mladince in člane v Kranju. Nekateri so bili zelo dobri ali celo odlični. Na Koroškem je ekipa, ki sta jo vodila trenerja Robert Ke-kec in Franci Božiček, osvojila kar pet zlatih medalj. Julijan Pevec je bil najboljši na 100 in 200 prsno. Drugi je bil na 200 mešano, tretji pa na 50 prsno in 400 mešano. Taya Čanžek je zmagala na 200 prsno. Izkazala se je štafeta dečkov v postavi Julijan Pevec, Vid Čujež, Aljoša Vihernik in Danilo Obačkić, ki je osvojila zlati medalji na 4 x 100 in 4 x 200 prosto. Zelo uspešna bera medalj je pod okriljem trenerjev Roberta Kekca in Martina Karlina v Kranju uspela tudi starejšim celjskim plavalcem. Med kadeti je blestel Jakob Lesjak, ki je postal državni prvak na 400, 800 in 1.500 metrov. Filip Bratina je bil v isti starostni kategoriji tretji na 200 hrbtno. Mladinka Izabela Pakiž Rumpf je osvojila dve medalji, zlato na 200 prsno in srebrno na 100 prsno. Gašper Pevec je postal državni prvak v kategoriji mladincev na 200 mešano (tretje mesto absolutno) in na 200 prsno (drugo mesto absolutno). Bil je še drugi na 100 prsno. Lena Bornšek je postala državna prvakinja med članicami na 800 in 1500 metrov, tretja je bila na 400 prosto. Nikola Milenović je bil med člani tretji na 800 metrov. S tem se je poletna sezona končala. Neptunovci so se odpravili na tritedenske počitnice, v septembru pa se bodo vrnili k treningom. DŠ, foto: PK Neptun 20 MALI OGLASI / INFORMACI JE VABLJENI NA TRADICIONALNO 31. TURISTIČNO PRIREDITEV H O L C E R I J A 2022 NEDELJA, 14. AVGUST HOLCERSKI ROCK ŽUR ANSAMBEL SAŠA AVSENIKA ANSAMBEL GLAS DRUŽINSKI TRIO POGLADIČ Od 10.00 do 18.00 od 14.00 do 20.00 ob 14.00 ob 15.00 od 15.30 do 17.30 ob 17.30 ob 18.00 RAZSTAVA v avli Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnolog(KSEVT) RAZSTAVA KMETIJSKE MEHANIZACIJE (traktorjev, vitlov, cepilnikov...) PRIHOD ZASTAVONOŠ, VITANJSKE GODBE NA PIHALA, PREDSTAVITEV STARIH KMEČKIH OBIČAJEV - POVORKA prikaz gozdarskih veščin revija narodnozabavnih ansamblov podelitev priznanj nagrajencem za lepo urejeno okolje in cvetlice zabava z ansambli Na prireditvi bo poskrbljeno za hrano in pijačo ter zabavo otrok v zabaviščnem parku. Organiziran bo tudi bogat srečelov. Prireditev bo pod šotorom v vsakem vremenu. V A B L J E N I! M IOTORNA VOZILA PRODAM YYXYWr muzejnovejšezgodovine | celje SKUTER SXMI, letnik 2010, 300 cm3, prevoženih 15.000 km, prodam. Telefon 041 633-071. 549 STROJI PRODAM RABLJENE kmečke priključke za manjši traktor prodam. Telefon 041 574-577. 547 ZETOR 52-45, zelo lepo ohranjen, letnik 1986, prodam. Valentin, telefon 070 738-979. 557 TRAČNI obračalnik Sip 220 in plug za izkop krompirja prodam. Telefon 041 631-230. 565 GRADBENO konzolo za škripec ali vitlo in betonski mešalec, 100 l, prodam. Telefon 031 611-745. 579 »PREŠO«, 60 l, in mlin za grozdje prodam. Telefon (03) 5485-419. 571 STANOVANJE FOTOGRAFIRANJE V FOTOATELJEJU IN GALERIJI PELIKAN Podarite posebno doživetje v edinem steklenem fotografskem ateljeju prinas. Fotografije bomo s sodobnimi fotog rafs kimi tehnikami op lemeni t ili s pridihom nastalgije. Ker so fotografije lahko odlično darilOj smo gripraviH tudr darilne bonhr Informacije: (0)3 428 64 28 www.muzej-nz-ce.si LEPO ohranjen pralni stroj prodam. Telefon 031 625-384. 555 ODDAM LEPO stanovanje na deželi oddam; najraje upokojenskemu paru ali upokojenki. Telefon 031 406-327. Ipavčeva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91 Poroke Celje Poročila sta se: Tadej ZA-GRUŠOVCEM in Sara SAJO-VIC, oba iz Zavrha nad Dobrno. Laško Poročila sta se: Špela MLAKAR in Tadej JUG, oba iz Šentjurja. Velenje Poročila sta se: Petr ROZA-NOV iz Velenja in Evgeniya PAVINSKAYA iz Moskve. Žalec: Poročila sta se: Nastja GLINŠEK z Ljubečne in Matej BORKO iz Ljubljane. novi tednik Vedno г илмој/ radio cehe PRODAM ŠTIRI zložljive lesene stole, izdelane na Golem otoku iz razpoložljivega lesa in takratne delovne sile, primerne za zgodovinski pomen, prodam. Telefon 041 693-469. 573 OPREMO za kampiranje za kombi ali avto-dom (hladilnik, plinski štedilnik, tapecirano posteljo in drugo opremo), staro eno leto, prodamo za 1.500 EUR. Telefon 041 927-753, Jernej. 579 FINALE 8. SEZONE OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Minoritski samostan na Ptuju 18. avgusta 2022, ob 18.00 Bodite z nami in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. KUPIM RADIOPTUI Štajerski radio celie ■ novi tednik LUriDS SAZAS PRODAM MESTNA OBČINA PTUJ /azanenja ЕСОЛСЖ© VINO, belo, približno 200 l, prodam. Telefon 041 595-112. 503 504 ZELO kakovostno domače vino laški rizling, letnik 2021, prodam. Telefon 031 524147. 561 lr+ftf smM.rnx*- Wisfc-*! ^Д Pokrajinski jA Celje TOREK-NEDELJA 1 0.00 -1 8.00 PfNEftLJ ГК ZAPRTO MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 PRODAM KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave in črne, prodamo. Primerne so za kmečko rejo, ker nimajo odščipnjenih kljunov. Delovni čas: vsak delavnik od 9. do 17. ure. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 763-800, 051 379-031. p KOKOŠI nesnice jarkice, rjave barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p KOKOŠI nesnice, različne pasme, za domačo rejo, prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, telefon 031 751-675. n PRAŠIČE, težke od 30 do 200 kg, domača hrana, možna dostava, prodam. Telefon 051 720-294. p NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n KRAVO simentalko, s teletom, 180 kg, prodam. Telefon 070 799-029. 540 TELICO simentalko, brejo osem mesecev in pol, prodam. Telefon 031 283-753. 550 BIKCA simentalca, starega 3 tedne, prodam. Telefon 070 267-032. 551 DVE telici prodam. Telefon 031 326-184.Š 5 DVA bika limuzin, težka 380 kg in telico simentalko, težko 300 kg, prodam. Telefon 031 509-687. 556 BIKCA in teličko, 160 kg, simentalca, prodam. Telefon 041 324-256. 560 TELICO simentalko, staro 20 mesecev, pašno, prodam. Vransko, telefon 041 767-797. 576 TELICO, staro 6 mesecev, pašno, prodam. Telefon 070 250-441. 539 TELIČKO simentalko, staro 5 mesecev in krave po izbiri, prodam. Telefon 041 539-618. 578 KULTURNOZGODOVINSKA RAZSTAVA S CELJOKIM STROPOM NfDELJA, 0 rE. AVGUST 20; OB 11.00, KINkŽJI DVOR. Vstopnina: 4€ m DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Dragi ate, skromno in pošteno si živel, v življenju le skrbi in delo si imel. Vse življenje boriti si se znal, ko v poletnem jutru za vedno si zaspal. ZAHVALA V 83. letu nas je zapustil dragi mož, ate, tast, stari ate, pradedek, brat in stric KAROL RATAJC iz Grobelc (12. 2. 1940-24. 7. 2022) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovizadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Hvala z a vsa izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše. Hvala gospodu župniku za cerkveni obred, cerkvenim pevcem za odpete pesmi, pogrebni službi Gekott, gospodu Ivanu Žaberlu za govor in družini Lorger za odigrane žalostinke. Hvala gastro oddelku bolnišnice Celje za vso pomoč in podporo v zadnjih dneh njegovega življenja. Žalujoči: vsi njegovi, ki ga bomo močno pogrešali. novi tednik. I radio celie Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio CeIje in Not/i tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00-15.00) nasedežu podjetja, Prešernovaulica19,Celje. POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONU 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje Pride takšen trenutek ... Boleč, ko si osamljen, ko se zlomiš in močno p ogrešaš. Ko veš, daje le spomin vse, kar imaš . V SPOMIN Mineva sedem let odsmrtimojega dragega DARKA GUST IJA BINCLA iz Vojnika (5. 7. 1961-11. 8. 2015) Njegova Anka s sinom Danijelom Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solzm gje iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA Zaputtil nas je naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat in stric JOŽE ZORE iz Štor (18. 3. 1936-1. 8.2022) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše ter za vse besede sožalja. Pžsebna zahvala gre sindikatu SKEI, vnuku Maticu za ties ede slovesa, vsem glasbenikom, Mariji Lamut, gospodu župniku Mihi Hermanu in pogrebni službi Veking. Žena Hedvika in vsi njegovi Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni . Zahvala Ob boleči izgubi drage žene GABRIJELE BREČKO iz Reke pri Laškem (13. 3. 1954-24. 7. 2022) se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti; sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovane sveče in cvetje. Zahvala je namenjena tudi osebju bolnišnice Celje za lajšanje bolečin v zadnjih trenutkih, gospodu Roku Metličarju za opravljen obred in Komunali Laško za opravljene storitve. Vsem in vsakemu posebej hvala za topel stisk roke in izrečene dobre misli. Žalujoči: mož Martin in ostalo sorodstvo BELO mešano vino, polsuho, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040 796-388. p OSTALO PRODAM KOKOŠI mlade jarkice, rjave, na začetku eesnosti, prodajamo na farmi Zg. Roje, Šempeter v SD. Sprejemamo naroala za enodnevne piščance brojlerje in 5-teden-sOe za dopitanje. Prodajamo kompletne žitme krmne mešanice za kokoši in eiščan-ce.Telefon (03) 700-1,4, p DVE plastičn r kadi, ena 2001, d ruga 1801, prodam. Cena 40 EUR. zt obe. Telefon 031 733-965. 548 AVTOMOBILSKO prikolico, dolžina 150 cm, širina 100 cm, s poviški in cerado, registrirano do 2023, prodam za 200 EUR. Telefon 031 733-965. 554 KROMPIR dora dezire, jedilni, možno za ozimnico, okolica Šentjurja, in zaboje za krompir ali jabolka, tove, prodan/. Telefon 031 798-375. 558 LASTNIŠKI delež 103 - CRI Celje, d. o. o., (2,2257 %) prodam. Telefon 031 825815. 562 STISKALNICO na sleme, cirkular za drva in rdeče vino pro dam. Telefon 031 318-430. 567 NEMŠKO moško kolo s prestavami in zadaj kakupovalno košaro prodam. Telefon 041 69 3-469. 573 TELI CI simentalki, ena breja 3 mesece, in zadnji nakladač za gnoj, kot nov, prodam. Telefon 041 5 96-475. 574 V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal, zdaj v grobu spiš, vsaj več ne trpiš, vedi, da z nami še naprej živiš! ZAHVALA V četrtek, 28. julija 2022, smo se na pokopališču v Dobju pri Planini poslovili od dragega KARLA VOLASKA iz Dobja, Ravno 11 (31. 10. 1929-25. 7. 2022) Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam izrazili sožalje, darovali sveče, cvetje in za svete maše ter ga spremljali na njegovi zadnji poti. Zahvala je namenjena tudi gospodu župniku Janezu za opravljen cerkveni obred. Žalujoči: vsi njegovi ZMENKI 73-letni vdovec, preskrbljen, voznik, iščem preprosto, dobrosrčno in pošteno osebo dobrih navad za druženje, sprehode in pogovore. Bodi doma iz Celja-okolice. Vse ostalo se dogovoriva na kavi. Telefon 031 226-132, zvečer. 559 KUPIM /RItOLICO za kampiranje kupimo. Telefon 03i 391-972. p KOŠNJA zelenic, mulčenje strmin. Zvonka Korošec, s. p., Cesta kozjanskega odreda 49, Šentjur, telefon 070 711-680. 575 narodne zabavna TV oddaja / PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV -ÜSü Vsak četrtek ob 20.00 na programu VTV - Vaše televizije VTV - Vaša televizija, Za rova c. 10, Velenje t.: 03 898 60 00, vtv.studio@siol.net www.vtvstudio.com,www.facebook.com/najviza novi tedniki radio celie sport@nt-rc.si Smrti Celje Umrli so: Danijel GRAJŽL iz Celja, 62 let, Albina DO-BOVIŠEK iz Šentjurja, 78 let, Gabrijela BREČKO iz Laškega, 68 let, Filip MEDVEŠEK iz Tabora, 81 let, Ivan VRA-BIČ iz Žalca, 64 let, Hermina ŠKORJANEC iz Prebolda, 75 let, Marija VASLE iz Celja, 87 let, Josip ZORE iz Štor, 86 let, Frančišek NAVERŠNIK iz Šoštanja, 89 let in Ana FRIC iz Griž, 74 let. Laško Umrl je: Anton KOLŠEK iz Laškega, 84 let. Šentjur Umrl je: Karel VOLASKO, iz Ravnega, 92 let. Velenje Umrli so: Ivan GRM iz Velenja, 68 let, Marjan JELEN iz Velenja, 73 let, Antun DOSTAL iz Velenja, 80 let, Ethem DELIĆ iz Velenja, 66 let in Marjan POTOČNIK iz Šoštanja, 65 let. Žalec: Umrli so: Franc HRIBER-NIK iz Marija Reke, 68 let, Ljudmila PRIVOŠNIK iz Sv. Lovrenca, 88 let, Jožef JELEN iz Ločice ob Savinji, 73 let, Janez ŠUMAK iz Podvrha pri Braslovčah, 84 let, Marija KUNST iz Grajske vasi pri Gomilskem, 80 let in Jožef TURNŠEK iz Žalca, 78 let. www.novitednilLSi 566 22 RADIO CELJE / NAPOVEDNIK Kino CINEPLEXX 19.00 2017 - slovenski športni dokumentarni film Spored od 11. do 17. 8. Barabe - animirani, komedija sobota, nedelja: 14.40 DC liga super ljubljenčkov - animirani, akcijski sobota, nedelja: 13.50 od četrtka do sreda: 16.00, 18.10 Elvis - biografski film, drama od četrtka do srede: 16.50, 20.00 Hiter kot strela - akcijski, triler od četrtka do srede: 15.50, 18.30, 20.30 Jurski svet: Prevlada - akcijski, pustolovski sobota, nedelja: 15.10 Minioni: Grujev vzpon - animirani, pustolovski sobota, nedelja: 13.40, 14.20, 15.00 torek: 15.30, 17.30, 19.30, 20.40 četrtek, petek, sobota, nedelja, ponedeljek, sreda: 15.40, 17.40 od četrtka do srede: 16.20, 17.00, 18.20, 19.00 petek, sobota: 19.40, 20.40 nedelja, ponedeljek, sreda: 19.45 Nak - grozljivka, znanstvena fantastika od četrtka do srede: 18.00, 20.15, 21.15 Sirota: Prvi umor - grozljivka, drama četrtek, nedelja, ponedeljek, sreda: 20.40 petek, sobota, torek: 21.30 Thor: Ljubezen in grom - akcijski, pustolovski, fantazijski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 18.00, 20.30 sobota, nedelja: 15.30, 18.00, 20.30 Thor: Ljubezen in grom - akcijski, pustolovski, fantazijski, 3D od četrtka do srede: 21.00 Top Gun: Maverick - akcijski, drama od četrta do srede: 16.10, 18,45, 20.50 KINO ROGAŠKA SLATINA NEDELJA 18.00 Minioni: Grujev vzpon - družinska animirana pustolovščina, sinh. 20.00 Tajni agent 117: Iz Afrike z ljubeznijo - vohunska komedija PETEK 17.00 Kozmoblisk - animirana pustolovščina, sinh. 20.00 Hiter kot strel - triler SOBOTA 17.00 Jurski svet: Prevlada - epska akcijska avantura; 3D 20.00 Nak - znanstvenofantastična grozljivka NEDELJA 16.00 Minioni: Grujev vzpon - animirana družinska pustolovščina, sinh.; 3D PLOŠCAD PRI DOMU Zvezde pod zvezdami PONEDELJEK 21.00 Toma - biografska glasbena drama; vstop prost Kulturne prireditve četrtek, 11. 8. 17.00 Vila Bianca Velenje Snidenje generacij Odprtje razstave Saliha Biščića in vnukinje Elise 19.00 Robida Slovenske Konjice Akustični ritmi v Robidi 3: rma, koncert kitaristke Urške Supej in vokalistke Maše But 20.00 Letno gledališče Limberk Griže Odklopljeni četrtki: Moonlighting Orchestra Akustični koncert, org. Mladinski center Žalec PETEK, 12. 8. 19.00 Likovni salon Celje Miguel Gonzales Cabezas (1992, Španija) Multimedijski umetnik se predstavlja z novim umetniškim projektom, ki ga je razvijal med bivanjem v Celju. 19.30 Občinsko dvorišče Laško Georges Bizet: Carmen Koncertna izvedba opere Pehlivanian operne akademije 20.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Epik komični večer: Svetovne fore Monokomedija Roka Škrlepa 20.00 Terasa Centra Nova Velenje Adi Smolar Koncert, vstop prost; v primeru slabega vremena v dvorani Centra Nova 20.30 Mladinski center Celje, atrij Filmski teden Evrope: Prevajalci - triler Vstop prost; v primeru slabega vremena v dvorani 21.00 Šlandrov trg Žalec_ Drill Koncert, org. Študentski klub Žalec in ŽKŠT Žalec 22.00 MC Patriot Slovenske Konjice Lilith Cage Koncert sobota, 13. 8. 10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: Bonton za male lumpe Lutkovna predstava Gledališča Bičikleta; v primeru slabega vremena odpade 17.00 Grad Podsreda_ Glasbeno poletje na gradu Podsreda 2022 Zaključni koncert udeležencev seminarja za flavto. 19.00 Pred Domom kulture Velenje Georges Bizet: Carmen Koncertna izvedba opere Pehlivanian operne akademije, v primeru slabega vremena odpade 20.30 Arkade GH Rogaška Anin festival 2022: Ana Ferme Koncert nedelja, 14. 8. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Po kulturnozgodovinski razstavi s Celjskim stropom Javno vodstvo ponedeljek, 15. 8. 19.00 Dom svetega Jožefa Celje, atrij Večer v atriju: Big band Šmarje pri Jelšah Koncert; vstop prost torek, 16. 8. 13.00 Podhod Pošta Velenje 25. FMKK: Mimogunda, ko teče nova runda Odprtje razstave; vstop prost 19.00 Velenjska promenada Kronovski štrajharji in Kapučino band Koncert; v primeru slabega vremena odpade SREDA, 17. 8. 20.30 Evropska ploščad Rogaška Slatina Anin festival 2022: Il divji Koncert 21.00 Ipavčev kulturni center Šentjur, ploščad Poletni kino na prostem: Deset v pol (2021) Vstop prost Poletje v Celju četrtek, 11. 8. 18.00 Guštova mestna plaža O dimnikarčku, ki je srečo iskal Pridružite se junakom na poti iskanja. 18.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Premiera 2022 Voden ogled po razstavi 5. trienala mladih umetnic in umetnikov, po razstavi bo vodila kustosinja razstave Maja Antončič 20.00 Lapidarij na Savinjskem nabrežju Festival Izrekanja: Mladi Aljaž Primožič bo predstavil svoj pesniški prvenec Čisto potiho, v nadaljevanju večera pa bo nastopila glasbena zasedba Five One Six Collective (ZDA) PETEK, 12. 8. 20.00 Lapidarij na Savinjskem nabrežju Festival Izrekanja: Drugi dan Predstavil se bo poljski pesnik in igralec Krzysztof Siwczyk, sledil bo koncert mednarodne zasedbe Tori Tango. 20.30 Vodni stolp_ Rudi Bučar Koncert sobota, 13. 8. 20.00 Lapidarij na Savinjskem nabrežju Festival Izrekanja: Zaključek Poetična monodrama Lare Gobec Z ljubeznijo, Lola. Nastopila bo še ameriška pesnica Brynne Rebele-Henry. Glasbeni del večera: kantavtor Tomaž Hostnik NEDELJA, 14. 8. 10.00 Guštova mestna plaža Nedeljska napihljiva zabava na Guštovi mestni plaži SREDA, 17. 8. 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Beremo pod drevesom Počitniška druženja s Pravljičarno, knjigami in prijatelji. Brezplačno za otroke od 5. do 12. leta. Druge prireditve četrtek, 11. 8. 9.00 Ipavčev kulturni center Šentjur, ploščad Pravljice iz pravljične vreče Pripoveduje Maja Furman; vstop prost 9.00 do 19.00 Mozirski gaj 28. Bioexo Največja razstava eksotičnih živali na prostem, vsak dan do nedelje, 14. 8., zadnji dan 15. 8. do 17.00. 9.00 do 21.00 Stari grad Celje Novo doživetje na Starem gradu VR-teleskop - pogled v zgodovino Celja s pomočjo tehnologije virtualne resničnosti; vse dni v tednu 10.00 Muzej na prostem Rogatec Z ježkovim nahrbtnikom v Šmitovo hišo Ob 100-letnici rojstva Jožeta Šmita boste skozi igro spoznali njegovo življenje in delo. 11.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Hermanova ustvarjalnica: Obleka naredi človeka Počitniško ustvarjalno druženje v Hermanovem brlogu 11.45 Tehnopark Celje Znanstveni šov Potekal bo vsak dan, do nedelje, 14. 8. 15.15. do 16.45 Tehnopark Celje Tečaj legorobotike Prijave na spletni strani Tehnoparka PETEK, 12. 8. 11.00 Tehnopark Celje Postanem mojster mljask pasjih kukijev in poletnih priboljškov Prijave na spletni strani Tehnoparka 17.00 Guštova mestna plaža Mala sobota na Guštovi mestni plaži Sredini popoldnevi latino ritmov 21.00 Stari grad Celje_ Grajski večer: Gal in Severa Gjurin Koncert 17.00 do 22.00 Stari pisker Celje Razpoloženjska glasba na terasi gostilne in pivnice Tudi v soboto ob istem času; ob nedeljah od 15.30 do 19.30 21.00 Arkade GH Rogaška Projekcijsko mapiranje Projeciranje video vsebine na slovite arkade objekta GH Rogaška; vstopnine ni sobota, 13. 8. 8.00 Cankarjeva ulica Velenje Poletni bolšji sejem Sejem rabljenih stvari, starin in številnih uporabnih predmetov. 8.00 Ploščad pred Centrom Nova Velenje Kam na poletni potep Turistična društva bodo delila namige za odkrivanje njihove bližnje okolice. 8.00 do 12.00 Tržnica Laško Tržnica Laško 9.00 do 18.00 Terasa Mladinskega centra Žalec Napihljiva igrala 10.30 do 12.00 Tehnopark Celje Tečaj legorobotike Prijave na spletni strani Tehnoparka. 11.00 do 20.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu Viteški tabor, klepet z grajsko damo, šale grajskih glumačev; v nedeljo od 9.00 do 19.00 NEDELJA, 14. 8. 10.00 in 16.00 Vista in Velenjska plaža Nedelja, dan za družine Kolesarski spretnostni poligon za otroke, igranje košarke, delavnice in športne igre za otroke. 10.00 do 18.00 Pozojevo igrišče pri Vili Čira-čara Velenje Gusarski dan pri Vili Čira-čara Mladi gusarji bodo pripravili zabavne ustvarjalne delavnice, vključili se boste lahko v interaktivne zabavne igre in uživali v pravi gusarski zabavi. 11.00 in 15.00 Tehnopark Celje Programiranje robota Photon v sklopu ogleda Tehnoparka TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 90.6 I 95.1 ČETRTEK, 11. avgust 5:30 Vreme - astro; 6:00 Jutranji ritem; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:05 Obvestila; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Ribja tržnica; 9:50 Pozdrav dopoldanske ekipe; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:15 Koledar svetnikov; 10:20 Novi tednik - aktualna številka; 10:30 Regija danes; 10:35 Komercialna oddaja; 11:00 Globalne novice; 11:20 Intervencija; 11:50 Obvestila živali; 12:05 Obvestila; 12:20 Jezikalnica; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik; 13:30 Servisne informacije; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice 14:15 Komercialna oddaja; 14.30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 15:35 Elektro obvestila; 16:00 Globalne novice; 16:10 Moji trije; 16:30 Regija danes; 16:50 Obvestila živali; 17:00 Globalne novice; 17:05 Obvestila; 17:20 Koledar svetnikov; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Ribja tržnica (ponovitev); 19:20 Intervencija I 95.9 I PETEK, 12. avgust 5:30 Vreme - astro; 6:00 Jutranji ritem; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:05 Obvestila; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Razmišljamo zeleno; 9:50 Pozdrav dopoldanske ekipe; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:20 Občina Vojnik javljanje; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Od petka do petka; 11:50 Obvestila živali; 12:05 Obvestila; 12:40 Šolski radio; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik; 13:30 Servisne informacije; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14.30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 15:35 Elektro obvestila; 16:00 Globalne novice; 16:10 Moji trije; 16:30 Regija danes; 16:50 Obvestila živali; 17:00 Globalne novice; 17:05 Obvestila; 17:20 Koledar svetnikov; 17:30 Osmrtnice; 18:00 Discomania radio celie 100.3 MHz SOBOTA, 13. avgust 7:10 Koledar svetnikov; 7:40 Časoplov; 8:00 Pozdrav jutranje ekipe; 8:05 Elektro obvestila; 8:30 Servisne informacije; 8:50 Obvestila živali; 9:00 Globalne novice; 9:20 Milenium (ponovitev); 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Servisne informacije; 11:00 Globalne novice; 11:20 Od petka do petka (ponovitev); 11:50 Obvestila živali; 12:00 Globalne novice; 12:05 Obvestila; 12:20 Šolski radio (ponovitev); 13:00 Globalne novice; 13:20 Kulturni mozaik; 13:30 Servisne informacije; 14:00 Globalne novice; 14:20 Razmišljamo zeleno (ponovitev); 15:00 Globalne novice; 15:30 Servisne informacije; 15:35 Elektro obvestila; 16:00 Globalne novice; 16:10 Moji trije; 16:20 Zverinice iz regije (ponovitev); 16:50 Obvestila živali; 17:00 Na kratko v soboto; 17:20 Koledar svetnikov; 17:30 Osmrtnice NEDELJA, 14. avgust 7:10 Koledar svetnikov; 7:40 Časoplov; 8:00 Pozdrav jutranje ekipe; 8:05 Elektro obvestila; 8:30 Servisne informacije; 8:50 Obvestila živali; 9:00 Globalne novice; 9:20 V srcu domovine (ponovitev); 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Servisne informacije; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 11:50 Obvestila živali; 12:00 Globalne novice; 12:05 Obvestila; 13:00 Globalne novice; 13:10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14:00 Globalne novice; 14:30 Servisne informacije; 15:00 Globalne novice; 15:30 Servisne informacije; 15:35 Elektro obvestila; 16:00 Globalne novice; 16:10 Moji trije; 16:20 Jezikalnica (ponovitev); 16:50 Obvestila živali; 17:00 Na kratko v nedeljo; 17:20 Koledar svetnikov; 17:30 Osmrtnice PONEDELJEK, 15. avgust 5:30 Vreme - astro; 6:00 Jutranji ritem; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:05 Obvestila; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 V srcu domovine; 9:50 Pozdrav dopoldanske ekipe; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:20 Reporter; 10:30 Regija danes; 10:35 Športnih 30; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 11:50 Obvestila živali; 12:05 Obvestila; 12:40 Reporter; 13:00 Poročila 13:20 Kulturni mozaik; 13:30 Servisne informacije; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14.30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 15:35 Elektro obvestila; 16:00 Globalne novice; 16:10 Moji trije; 16:30 Regija danes; 16:50 Obvestila živali; 17:00 Globalne novice; 17:05 Obvestila; 17:20 Koledar svetnikov; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Športnih 30 (ponovitev); 19:00 Katrca TOREK, 16. avgust 5:30 Vreme - astro; 6:00 Jutranji ritem; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:05 Obvestila; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Za zdravje; 9:50 Pozdrav dopoldanske ekipe; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:15 Koledar svetnikov; 10:30 Regija danes; 10:35 Komercialna oddaja; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 11:50 Obvestila živali; 12:05 Obvestila; 12:20 Zverinice iz regije; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik; 13:30 Servisne informacije; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14.30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 15:35 Elektro obvestila; 16:00 Globalne novice; 16:10 Moji trije; 16:30 Regija danes; 16:50 Obvestila živali; 17:00 Globalne novice; 17:05 Obvestila; 17:20 Koledar svetnikov; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Za zdravje (ponovitev); 19:20 Poudarjeno SREDA, 17. avgust 5:30 Vreme - astro; 6:00 Jutranji ritem; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:05 Obvestila; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Povezujemo generacije; 9:50 Pozdrav dopoldanske ekipe; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:15 Koledar svetnikov; 10:20 Občina Vojnik javljanje; 10:30 Regija danes; 10:35 Komercialna oddaja; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regije; 11:50 Obvestila živali; 12:05 Obvestila; 12:20 Zverinice iz regije; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik; 13:30 Servisne informacije; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14.30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 15:35 Elektro obvestila; 16:00 Globalne novice; 16:10 Moji trije; 16:30 Regija danes; 16:50 Obvestila živali; 17:00 Globalne novice; 17:05 Obvestila; 17:20 Koledar svetnikov; 17:30 Osmrtnice; 18:05 Otroci pojejo; 19:05 Povezujemo generacije (ponovitev); 19:20 Gospodarski utrip regije NAPOVEDNIK 23 novi tednik PONEDELJEK, 15. 8. 20.00 eMCe plac Velenje Predfestivalski dogodek: Mlajerija Festival mladih kultur Kunigunda TOREK, 16. 8. 9.00 do 12.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Poletne ustvarjalne delavnice za otroke Od ponedeljka do petka; prijave: maja.antoncic@ celje.si 10.00 in 17.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: M-dance studio V primeru slabega vremena bodo igrarije odpadle. 11.00 Fotoatelje in galerija Pelikan Celje Voden ogled po Fotoateljeju in galeriji Pelikan Počitniško druženje v MnZC, za otroke 18.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Delavnica performansa z umetnico Tino Jeranko ob razstavi Premiera 2022 19.00 Dom svetega Jožefa Celje, spletni dogodek Pogovori za dušo preko Zoom aplikacije Vodi: mag. Drago Tacol; prijave: info@jozef.si 21.00 eMCe plac Velenje_ 25. FMKK: Svetlobna gverila SREDA, 17. 8. 8.30 do 10.30 TIC Laško Domači kotiček Prodaja domačih dobrot in izdelkov iz okoliških kmetij 10.00 Knjižnica Velenje, terasa Velenjske glinene ploščice Izdelali boste lahko herbarij na glinenih ploščicah. Delavnico bo vodila Kata Laštro. 11.00 Galerija Velenje Poletni kamišibaj Ustvarjalna delavnica, primerna za otroke od šestega leta dalje, prijave: info@galerijavelenje.si Razstave Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja, do junija 2022, Zloščeno do visokega sijaja - Kositrno posodje iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje, do oktobra 2022 Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec: Od groba do groba -načini pokopa skozi čas, do nadaljnjega Otroški muzej Hermanov brlog: nova občasna razstava: Hermanov bonton; do konca leta 2022 Fotoatelje in galerija Pelikan Celje: Obrazi; do konca leta 2022 Muzej novejše zgodovine Celje: Hermanov bonton; do konca leta 2022, P(o)stati ženska; do 31. 8, »Tu se je smrt utrudila do smrti ...« Slovenske žrtve Auschwi-tza, gostujoča razstava Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor; do 25. 9.; spletna razstava: Biti ženska v času korone; do nadaljnjega Zgodovinski arhiv Celje: razstava Memento mori: Smrt in odnos do nje v arhivskem gradivu; do nadaljnjega Osrednja knjižnica Celje, preddverje: Mozaik tišine, plakatna razstava poezije članic Društva oseb z okvaro sluha celjske regije; do nadaljnjega Osrednja knjižnica Celje - I. nadstropje: Matej Rode (19302012) - slovenski slovenist, ru-sist, bolgarist in prevajalec, avtorja razstave sta dr. Janko Rode in Srečko Maček; do 31. 8. Ploščad pred Osrednja knjižnica Celje: razstava Edi Goršič (1937-2002), avtorice dr. Alenke Hren Medved; do 15. 9. Savinjsko nabrežje Celje: fotografska razstava Global Peace Photo Award; do 31. 8. Umetniška četrt Celje: slikarska razstava Narcisa Kantardžića, Čuvaji mesta; do 22. 8. Galerija Račka Celje: razstava Približevanja, skupni projekt Andreje Džakušič in Mojce Se-negačnik; do 28. 8. Knjižnica Šentjur: razstava likovnih del iz zbirke Dragana Podovca - 2 del; do 31. 8. Dvorec Novo Celje: razstava Dialog: Fantastika - Geometrija ali Preteklost in Prihodnost v igri Realnosti; do 2. 10. Galerija Železarskega muzeja Teharje: razstava Iz cikla potovanje avtorja Ervina Potočnika; do 15. 9. Dom kulture Slovenske Konjice: razstava Rajski vrt avtorice Barbare Demšar; do nadaljnjega Mestna galerija v Kulturnem centru Rogaška Slatina: razstava prejetih priznanj in nagrad Občine Rogaška Slatina; do 21. 8. Anina galerija Rogaška Slatina: Zlati zvoki barvnih metamorfoz, Podatke za napovednik je zbrala Tea Podpečan. likovna razstava akademskega slikarja Slobodana Ivankovića Bauda iz Zbirke hajdinjak; do 4. 9. Dom kulture Velenje, preddverje male dvorane: Naše leto 2021, fotografska razstava Ksenije Mikor, Petra Žagarja in Luke Štefulja; do 31. 8. Muzej na Velenjskem gradu: Potovanje v senci zlatega faraona; Frančišek Foit in Jifi Bauman, razstava fotografij in dokumentarnega gradiva s potovanja po afriškem kontinentu; do 30. 9., Pokukajmo v stare kuharske knjige; do 30. 8. Podhod pošta Velenje: Iz preteklosti za prihodnost: 30 let depo-ja Muzeja Velenje; do 15. 8. Galerija na prostem, pešpot med pošto in Kardeljevim trgom Velenje: razstava Podobe kultne zgradbe skozi čas - ob 50. obletnici Galerije Velenje; do 30. 9 Podhod Pesje: razstava, Škale, ki jih ni več; do oktobra 2022 Razstavišče Standard Velenje: razstava Nova podoba Starega trga; do 31. 8. Knjižnica Velenje, domoznanski oddelek: Od starih knjig, razglednic in fotografij do poslovne dokumentacije nekdanjih šaleških podjetnikov in trgovcev, razstava iz zbirke zbiratelja Frenka Špilerja; do 31. 8. Knjižnica Velenje, mladinska soba: razstava likovnih del dijakov Umetniške gimnazije Velenje, do 31. 8. Knjižnica Velenje, steklena dvojčka: razstava Bralec meseca: Saša Piano; do 31. 8. Knjižnica Velenje, otroški oddelek: Če se smejem, vse razgre-jem, razstava likovnih del otrok vrtca Velenje; do 31. 8. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, vezna soba: Velenj- Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Kulturnozgodovinska razstava, Od gotike do historiciz-ma po korakih (prilagojeno za osebe z okvaro vida), Alma M. Karlin Poti Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec: Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski, Od šivanke do zvezd (prazgodovinski del stalne arheološke razstave) Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Brlog igrač, Fotoa-telje in galerija Pelikan, Spominska soba Stari pisker ske glinene ploščice - Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 31. 12. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, črna garderoba: India Welcome, Hanibal Salvaro, do 31. 12. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, podzemni del muzeja 1: Podzemni Nezemljani -Stane Špegel, razstava skulptur; do 31. 12. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, Ligijev salon - jamski del salona: razstava Poetična podzemna proga - poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 31. 12. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, Muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 31. 12. Muzej premogovništva Slovenije, Upravna stavba Premogovnika Velenje: Dva avtorja na kosu premoga, Aleksander Kavčnik in Miran Beškovnik; do 31. 12. Vedno? 2 (мто?ј / Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas, V pradavnem Panonskem morju in Pivovarstvo in zdraviliški turizem. Železarski muzej na Tehar-jah: Teharska koseška skupnost in Šolstvo na Teharjah, avtorja razstav: Slavica Glavan in Matej Ocvirk Ipavčeva hiša Zgornji trg Šentjur: Ipavci, skladatelji in zdravniki v 19. in 20. stoletju Zgornji trg Šentjur: Zakladi Rifnika - najdbe iz arheološkega najdišča Rifnik (od kamene dobe do 6. stoletja našega štetja, predstavljenih je več kot 600 najdb) in Spominska soba New Swing Quarteta s stalno razstavo Pesem Južne železnice. Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice Na vrhu Rifnika: panojska razstava na prostem Rifnik in njegovi zakladi in igrica Lov na zaklad Nekdanje šolsko poslopje v Dobrini: razstava Spominska soba Daniela Artička; ogled je možen po vnaprejšnjem dogovoru, informacije: tic@turizem-sentjur. com Cerkev sv. Leopolda, Loka pri Žusmu: Muzejska zbirka Glažu-te na območju Žusma Planina pri Sevnici 37: Etnološka zbirka Šmid, Kozjansko žari Atelje MS Zreče: razstava del akademskega slikarja Marjana Skumavca, prva tema stalne razstave so istrska polja Muzej na Velenjskem gradu: Mastodonti, Afriška zbirka, Med romantiko in barokom, Stara trgovina in gostilna, Ko je Velenje postalo mesto, Šaleška dolina 1941-1945, Grajska kapela, Zbirka sodobne slovenske umetnosti Gorenje, Zbirka kiparja Cirila Cesarja, 750 let Velenjskega gradu, Pešpot na Velenjski grad, Fran Korun Koželjski, razstava o bogati zapuščini Mestni stadion Velenje: razstava ob 70-letnici Nogometnega kluba Rudar Velenje Hotel Paka Velenje: 20 let po- slovno-konferenčnega hotela Paka Spominski center 1991 Velenje: Spominski center 1991 predstavlja Šaleško in Zgornjo Savinjsko dolino v procesih osamosvajanja RS Poslovni center Megatel Velenje: Velenjske zgodbe, zgodbe iz preteklosti in sedanjosti Šolski center Velenje, B-stavba: Veščina, šport, umetnost, način življenja? Podružnična OŠ Plešivec: Zapuščina Ane Lušin, Cankarjeve ljubezni Razstavišče Vile Rožle Velenje: Dela male Napotnikove kiparske kolonije, Sončne zgodbe mladega mesta Knjižnica Velenje - osrednje razstavišče: Prva berila, razstava iz zbirke prvih beril zbiratelja in kulturnika Marjana Marinška Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Barbara Furman, Janja Intihar, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax:(03)54 41 032,(03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,72 EUR (4 izvodi) oz. 14,66 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 311,04 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. 24 INFORMACIJE 1. SEPTEMBER OD 14. D018. URE PALAČINKE, NAPIHLJIVA ZABAVA, IGRARIJE Z OTROŠKIM PARKOM DŽUNGLA IN OBISK GIBIJA, GUMITVIST, ANIMACIJE... DARUJ5 ali DARUJ 10 na 1919 ZA ŠOLO V NARAVI IN TABORE ZA OTROKE CELJSKIH OSNOVNIH ŠOL VSTOPNINE NI! novi tednik I rad io celje www.novitednik.si www.radiocelje.si Rotary Klub Celje Ted n i ko ve odbe Št. 32 / Leto 77 / Celje, 11. avgust 2022 Flosarskivbal: Nekoč po Savinji tudi do Črnega morja str. 34-35 Od z vlago prepojenih V vodo po novo zidov do ponosa kraja življenje str. 32-22 Starodobniki so tudi v zraku str. 36-37 26 INTERVJU Z gledališko in filmsko igralko Tino Gorenjak ob 50. rojstnem dnevu »Leta me niso nikoli obremenjevala« Prijetno vznemirjena že odšteva dneve, ko bo s predstavo Večno samska ponovno stopila na poletni oder Starega gradu v Celju. Še posebej rada ima domače občinstvo, saj pravi, da se Celjani in okoličani znajo nasmejati in dobro zabavati. Ko zabava druge, nekako polni sebe, saj prestreza veliko dobrodejnih odzivov od gledalcev. »Hvaležna sem. To je dragocena energija, s katero lahko pletem zamisli za nove ustvarjalne podvige,« poudarja Tina, ki prav zdaj »kuha« nekaj novega. BARBARA FURMAN Pripravlja dva avtorska projekta. Nekaj novega se poraja tudi v njenem zasebnem življenju. Nekaj lepega, ljubečega. Morda pa Večno samska ni več samska? Tina, kdo je nazadnje poskrbel za nasmeh na vašem obrazu? V zadnjih dneh za moje nasmehe poskrbijo pogledi na morje, doma pa pogosto pogledi na moje čudovite rože na vrtu. Prav danes me je mama spravila v glasen krohot s telefonskim sporočilom. Je prava mojstrica črnega humorja in včasih ima tako silno duhovite izjave, da nas vse spravi v smeh. ^ , Petdeset svečk ste to poletje upihnili na rojstnodnevni torti. Kaj ste si zaželeli ob tem? Pravzaprav nič drugega kot tisto, kar si zaželim vsak dan. Da bi bili moji dragi in jaz zadovoljni, srečni in zdravi. Dodala sem le še ž e -l j o , da bi še letos luč sveta ugledata dva avtorska projekta, ki ju že nekaj časa ustvarjam. In da bi jima bilo vesolje naklonjeno. (smeh) Voščila ob rojstnem dnevu so, prepričana sem, kar deževala. Se vas je katero še posebej dotaknilo? Da, veliko res srčnih čestitk sem prejela. Še posebej me je ganilo mamino in očetovo voščilo, v katerem sta med drugim napisala, da je bil dan mojega rojstva pred petdesetimi leti njun najlepši dan v življenju. Je bilo praznovanje »bučno«? Ne. Da bi se izognila rojstnodnevnemu direndaju, sem se za nekaj dni umaknila k svojim dragim prijateljem. Nisem ljubiteljica praznovanja rojstnih dni in »žurov«, ki se morajo zgoditi ob nekem času. Prav tako sem se hotela izogniti temu, da bi mi kdo postavil tisti grozen prometni znak s številko 50. (smeh) Sem pa v praznovanju s prijatelji in z bližnjimi uživala celo poletje, še vedno se družimo ob morju, na izletih. Zame so najlepše darilo nepozabni trenutki in doživetja z ljudmi, ki jih imam rada. Ženske se obremenjujemo s kopičenjem let. Le redke pa se vprašajo, kaj jim leta podarjajo dobrega. Kakšen bi bil vaš odgovor? Leta me niso nikoli obremenjevala. Ljudje pogosto pozabljajo, da tok časa v naša življenja prinese številna nepozabna doživetja, čudovite ljudi in dragocene izkušnje. Najbolj pomembno je, da sem zdrava in »fit«. Da lahko delam in živim s polno paro. Bolj ko se obremenjuješ z videzom, slabše je. Sprejemanje sebe nas dela privlačne. »Rada imam domače občinstvo, saj se Celjani ter okoličani znamo nasmejati in dobro Tina Gorenjak, ki je to poletje dopolnila 50 let, pravi, da skozi leta pluje popolnoma neobremenjena s številkami. »Hvaležna sem za zdravje, življenjsko energijo in telo, ki me prenaša naokoli. Svojo energijo in misli usmerjam v to, da sem čim boljša oseba, zase in za druge,« dodaja. V odlični formi ste. Kako jo ohranjate? Edina stvar, na katero prisegam že leta, je Teenlifting, ker je popolnoma neinvazivna metoda za telovadbo obraznih mišic. Zase skrbim zmerno. Ne uporabljam dragih krem ali čudežnih napitkov, prehranjujem se kolikor se le da zdravo. Če si zaželim kaj kulinaričnega, si to vedno privoščim. Telovadim toliko, da ohranjam dobro formo, ob tem se nikoli ne obremenjujem ali izčrpavam. Zalo rada delam in zelo rada se tudi zabavam. Ne obremenjujem se z leti. Skozi leta plujem popolnoma neobremenjena s številkami. Hvaležna sem za zdravje, življenjsko energijo, svoje telo, ki me prenaša naokoli. Hvaležna sem za vse. Svojo energijo in misli usmerjam v to, da sem dobra oseba in čim boljša različica sebe, zase in za druge. Kako se sicer soočate z minljivostjo življenja? Vas ob tem prežemajo občutki nelagodja? Ne, sploh ne. Kljub zavedanju, da je življenje minljivo, ga ljudje ne zajemamo vedno s polno žlico. Mnogokrat mečemo stran ure in dneve ter mesece za povsem nepomembne stvari. Sprašujem se, kako mačehovsko S šopkom za 50. rojstni dan. (Foto: oseb"i arhiv) INTERVJU 27 bi šele ravnali s svojim življenjem, če bi bilo večno. Mislim, da bi si večina v nekem trenutku iz čistega dolgočasja zaželela, da bi ga bilo konec. Svoje življenje zato poskušam izživeti čim bolj intenzivno. Res je, da mi vedno ne uspeva. Takrat si želim le, da čas ne bi tako hitro tiktakal in da bi bila v vsakem trenutku še bolj prisotna, še bolj zavedajoča se vsega, kar me obdaja in se mi dogaja. Kaj vas je življenje naučilo doslej? Naučilo me je, da se je nesmiselno vnaprej obremenjevati s tem, kaj bo, kako bo, če bo ... Kaj pa, če ne bo? Nenehna skrb in strah povzročata stres, ki ima velik vpliv na naše zdravje in počutje. Življenje me je naučilo tudi, da je v vsakem od nas izjemna moč. Le najti jo moramo v sebi in jo usmeriti v dobro. Seveda je to mnogokrat lažje reči kot narediti. Tina, zelo neposredna bom, ste še samski? Ha, na to preprosto vprašanje v tem trenutku nimam tako zelo preprostega odgovora. Ne vem še. (smeh) S komedijo Večno samska navdušujete v različnih krajih Slovenije. Junija je predstava doživela petdeseto ponovitev. Ste tudi avtorica besedila. Ste že med pisanjem uživali? Soavtorica besedila je čudovita in vedno duhovita Tanja Kocman. Vse zgodbe, o katerih pripovedujem v predstavi, so se mi res zgodile. A širši pogled na samskost je predstava zagotovo pridobila s skupnim ustvarjanjem. Da, s Tanjo sva se med pisanjem besedila veliko smejali. Imava podobne izkušnje, ki sva si jih zaupali med procesom dela. Tudi tiste bolj »kisle« izkušnje sva v pogovoru preobrazili v smešne. In takšna je tudi predstava - kot stopi pred domačim občinstvom porajajo več treme kot sicer? Ne, te predstave se predvsem zelo veselim. Rada imam domače občinstvo, saj se Celjani in okoličani znamo nasmejati ter dobro zabavati. Komaj čakam sredo, 24. avgusta, ko se bomo pod zvezdnim nebom v tem prečudovitem okolju ponovno družili. Lani je bila tribuna polna obiskovalcev in upam, da bo tudi letos tako. Z igralcem Primožem Vrhovcem in režiserjem Jašo Jamnikom sodelujete v predstavi Čudež. Kako se je spletlo tovrstno sodelovanje? K sodelovanju me je povabil režiser Samo Strelec, s katerim sva pred leti sodelovala pri uspešni predstavi iLutka. Delo z njim je bilo tako navdihujoče, da sem takoj pristala na ponovno sodelovanje. Ko sem prebrala še besedilo, ki je sicer že nekaj let prava evropska uspešnica, sem vedela, da bo tudi predstava uspešna. Nismo pa vedeli, da se bodo ljudje tako zelo smejali. Glavna lika sta namreč zakonca, ki po sedemnajstih letih zakona tik pred razpadom obiščeta zakonskega terapevta. Pred očmi gledalca se vrstijo kislo-smešne situacije, ki se sicer dogajajo le za štirimi stenami. Lepo je videti, da se znamo nasmejati tudi bolj grenkim pripetljajem, če se v njih prepoznamo. Se čudeži porajajo tudi v vašem vsakdanjem življenju? Seveda. Vsak dan kakšen. Saj se čudeži dogajajo vsem. Res je, da jih mnogokrat ne prepoznamo, ker se nam zdi marsikaj samoumevno. A ni. Svojevrsten čudež je tudi vaše soočanje z rakom dojke. Je res, da so vam zdravniki predlagali odstranitev obeh dojk in mater- »Bolezen mi je podarila globlje zavedanje sebe, sveta in energij. Podarila mi je dokaz, da je marsikaj mogoče. Da se čudeži dogajajo. Podarila mi je tudi znanje in vedenje, da sami vplivamo na marsikaj, kar se nam v življenju dogaja, in da je vsak sam odgovorni za svojo srečo in zdravje,« poudarja Tina. pogovor s prijateljico. Ko dojameš, da imajo tudi drugi podobne težave kot ti, se nehaš spraševati, kaj je narobe s tabo. S plesalcem Arnejem Ivkovičem sta se odlično ujela. Kaj je ključno za vzpostavitev prave kemije med nastopajočima, ki jo začutimo tudi gledalci? Verjetno je to odvisno od projekta in od posameznikov, ki sodelujejo v njem. Zame je velik privilegij, da za avtorske projekte sodelavce izbiram sama. To so ljudje, ki jih cenim, njihovo ustvarjanje občudujem. Tako pri delu z nekaterimi postanemo tudi prijatelji. Tako sem spletla veliko prijateljstev. To so prijateljstva, ki trajajo že leta. In če se vrnem k Arneju - verjetno najina vzajemna prijateljska ljubezen in naklonjenost žarita tudi z odra. To gledalci občutijo. Pravite, da od gledalcev prestrezate pozitivne, navdihujoče odzive. Oh, odzivi ljudi me osrečujejo, teh občutkov sploh ne znam opisati. Ženske me ustavljajo na cesti ali v trgovini, nekatere so mi napisale sporočilo, da so se poistovetile z mnogimi situacijami in občutki v predstavi. No, da ne bo zvenelo, kot da je predstava samo za ženske. Sploh ne. V njej izjemno uživajo pari, ki se med njo ves čas pomenljivo drezajo s komolci, a jo zapuščajo objeti ter nasmejani. Lepo je to videti, res. Presrečna sem, da se je predstava tako globoko dotaknila mnogih. Vsi imamo nihanja v razpoloženju, slabše in boljše dneve. Kako igralcu ob slabšem počutju uspe zasijati na odru? Meni je predstava veliko boljša kot protibole-činske tablete ali antidepresivi. Če se mi zgodi, da imam slab dan ali da sem zelo žalostna ali zelo utrujena, najprej naredim dihalne vaje, zatem se potopim v krajšo meditacijo. Ne znam razložiti, kaj se takrat zgodi z mano. Vem le, da vse slabo izpuhti, ko stopim na oder. Ni bolečine, žalosti in skrbi. Vsaj za tisto uro in pol. Tudi po predstavi se najpogosteje počutim bolje kot pred njo. Za predstavo Večno samska ste prejeli Špaska za najbolj priljubljeno predstavo Špas teatra in Špaska za najbolj priljubljeno igralko. Nagradi so podelili gledalci. Čestitam! To je najbrž res dober občutek. Hvala za čestitke. Veste, to je izjemen občutek. Nagrada, ki jo podelijo gledalci, je zame najboljša nagrada za moje delo, saj je moje ustvarjanje namenjeno njim. Hvala iz srca vsem, ki ste glasovali, ki ste si predstavo ogledali, hvala za vse čudovite komentarje, aplavze in vaš čudovit smeh. Vse to je dodatna potrditev, da ima moje ustvarjanje smisel. To poletje bo predstava Večno samska zaživela tudi na celjskem Starem gradu. Na- nice, vendar ste se odločili za alternativne metode zdravljenja? Odločila sem se za kombinacijo alternativne in klasične medicine. Z alternativnimi pristopi sem si pomagala, da je bil poseg v telo čim manjši. Mnoge stvari, ki sem se jih naučila takrat, mi še danes koristijo. Pomagajo mi, da se počutim dobro in da ostajam zdrava. Odločilna sta bila zagotovo moja globoka notranja odločitev in prepričanje o popolni ozdravitvi. Dvomom in črnim mislim sem v tistem obdobju prepovedala vstop v svoje razmišljanje. (smeh) Še posebej hudo stisko je, kot pravite, med vašo boleznijo doživljala vaša mama. Mislim, da je bilo njej res najhuje. A se takrat nisem mogla ukvarjati s tem. Ko je bila izkušnja z boleznijo že daleč za mano, sem začela razmišljati, kako se je počutila mama in zakaj je bila tako zelo prestrašena. Po svoje povsem razumem, saj bi tudi meni bilo bolj grozno, če bi zbolela moja hči kot jaz. Seveda je to boleče za oba starša. A mojemu očetu je bilo lažje sprejeti, da sem se odločila za kombinacijo z alternativnim zdravljenjem in da nisem pristala na vse medicinske posege, ki naj bi bili takrat neizbežni. Oba sta bila čudovita in sta me podprla pri vseh mojih odločitvah. Kaj vam je podarila bolezen? Bolezen mi je podarila globlje zavedanje same sebe, sveta in energij. Podarila mi je dokaz, da je marsikaj mogoče. Da se čudeži dogajajo. Podarila mi je tudi znanje in vedenje, da sami vplivamo na marsikaj, kar se nam v življenju dogaja, in da je vsak sam odgovoren za svojo srečo in zdravje. Tisti, ki vas zelo dobro poznajo, pravijo, da ste sočutni, topli, razumevajoči, vedno pripravljeni prisluhniti, pomagati. Gre najbrž za nekakšno vzajemnost - ko v ljubezni sprejmeš sebe, zmoreš imeti brezpogojno rad tudi druge? Verjetno. Res je, da sem se globljega razumevanja sebe naučila med prestajanjem bolezni. Postala sem tudi manj kritična do sebe. S tem se je povečalo tudi moje razumevanje drugih. To mi daje veliko svobodo. Ne valjam se več v občutkih obsojanja, kritiziranja, krivde, krivice. Sicer pa sem od nekdaj prepričana, da nas prijaznost in ljubeznivost osrečujeta. Če je v tvoji moči, da lahko sočloveku pomagaš ali ga osrečiš, je prav, da to tudi narediš. Videvamo vas ne le na odrih, ampak tudi v televizijskih serijah. Kdaj spet? Tega pa ne vem. Upam, da čim prej. Kako bi končali naslednji stavek? Življenje je ... ... čudovito darilo. (smeh) 28 PROSTOVOLJSTVO ŠE ŽIVI Po petih letih je končana obnova cerkve Marijinega vnebovzetja v Šmarju Od z vlago prepojenih zidov do ponosa Da je moč slapa v kapljicah, so dokazali župljani Župnije Šmarje pri Jelšah. Ob pomoči strokovnjakov so se lotili obnove cerkve Marijinega vnebovzetja v središču kraja. Ker se je vlaga zarila v vse pore tega kulturnega spomenika lokalnega pomena, so ga najprej slekli do golih sten. Kipe in oltarje so zaupali restavratorjem ter z obrtniki opravili številne posege in poskrbeli za opremo, tako da je ta verska stavba danes videti kot nova. Ogromno pozornosti so bile deležne edinstvene zgodnje baročne poslikave, ki so bile skrite pod debelo plastjo ometa v zvonici. Če se jim ne bi posvetile roke strokovnjakov, bi lahko bile za vedno izgubljene. TINA STRMČNIK »Občani so obnovo ves čas spremljali in se čudili, kaj vse počnemo. Ko smo odkopali tla, je prišel upokojeni celjski škof Ignac Mikuš: »Nikoli ni bilo težko dobiti ljudi, da bi pomagali. Prav tako so se na naše prošnje vedno odzvali obrtniki s svojo gradbeno mehanizacijo ter traktoristi. Vedno je prišlo več ljudi, kot bi jih potrebovali.« »Naši predniki so zgradili cerkev, naša naloga pa je, da jo ohranimo,« je poudaril Ignac Mikuš. Sodeloval je vsak dan obnove in usklajeval mojstre, obrtnike ter prostovoljce. Ker je 35 let delal kot izmenovodja, mu delo z ljudmi ni tuje. Stanislav Lipovšek in dejal, da te luknje ne bomo več zakrpali. Ko je prišel drugič, ni mogel verjeti, kaj vse smo naredili.« Tako pravi Ignac Mikuš, ki je Saj nisi normalna<. Vem, da nisem, saj če bi bila, ne bi prišla do »Najbolj hvaležna sem družini, ki mi v vsakem trenutku stoji ob strani, partnerju in vsem pozitivnim ljudem, ki me podpirajo ter mi sledijo.« 34 ETNOLOŠKA PRIREDITEV Na 62. Flosarskem balu »Flos« so najprej spustili v Savinjo. Da se na Ljubnem ob Savinji obeta pestro nedeljsko popoldne, so že v začetku naselja naznanjali priložnostni smerokazi za parkirišče, ki je bilo urejeno na travniku na pol poti med skakalnicami in prireditvenim prostorom. Tokrat je večina obiskovalcev zavila proti slednjemu, saj je ta že od nekdaj tradicionalno prizorišče Flosarskega bala, ene večjih slovenskih etnoloških prireditev, ki na Ljubno privabi pisano množico obiskovalcev ne le iz Slovenije, temveč tudi iz tujine. Tudi letos je bilo namreč v množici mogoče slišati tako nizozemščino kot nemščino. SPELA OZIR Na letošnjem Flosarskem balu se je v šestnajstih dneh zvrstilo približno štirideset kulturnih, etnoloških, izobraževalnih, športnih in zabavnih dogodkov. Predsednik Turističnega društva Naš kraj Simon Koštrun je zadovoljen tako z obiskom kot vreme- nom. Osrednja prireditev, ki jo je spretno s pridihom humorja povezoval Nejc Slapnik iz Solčave, je bila v nedeljo popoldne. Pri obujanju starih splavarskih običajev sodelujejo člani Flosarskega društva Ljubno ob Savinji. Različne generacije domačinov so na ETNOLOŠKA PRIREDITEV 35 prizorišču ob Savinji že 62. leto prikazale sestavljanje splava in njegovo spuščanje po reki. Manjkal ni seveda niti »flosarski« krst. Letos je bil v »flosarske« vrste sprejet Klemen Budna. Splavi Zgor-njesavinjčanov so pluli vse do Beograda in celo daleč v Romunijo, v bližino Črnega morja. Med plovbo so se najprej ustavili v Letušu, kjer so malicali, in nato pri celjski gostilni Belaj na Polulah, kjer so združili po dva splava. Nekateri splavarji so potovali le Letos je bil v »flosarske« vrste sprejet Klemen Budna. Sedem tekmovalcev je natančno uro pred očmi javnosti rezbarilo in se s svojim delom trudilo prepričati tričlansko komisijo. ЦГЧ^Д4. ■' '• :•' "a*ii v ' - i ћ do Celja, drugi tudi nedeljsko tekmovanje v ume- je prepričal domači tekmova- z očetom prepustila naslednje-zelo daleč. Z lesenim »flosarjem« tnostnem kiparjenju z motor- lec Tadej Brgles, ki je izrezal mu izžrebancu. Brgles je sicer nimi žagami. Sedem tekmo- prikupnega ježka z gobo. Turi- za letošnji Flosarski bal izdelal valcev je natančno uro pred stično društvo nato umetnine velik lesen kip »flosarja«, ki po očmi javnosti rezbarilo in se s podeli izžrebancem srečelova. novem stoji ob leseni brunarici V povezavi z svojim delom trudilo prepričati Zanimivo je, da je zmagovalni na prireditvenem prostoru. lesom je bilo tudi tričlansko komisijo. Najbolj jo kip zadel Tadejev sin, a sta ga Foto: Andraž Purg - GrupA V povezavi z lesom je bilo nedeljsko tekmovanje v umetnostnem kiparjenju z motornimi žagami. " *=:==-tT 36 JADRALNO LETALSTVO Veliko mednarodno srečanje v Levcu Starodobniki so tudi v zraku Vsakodnevna gneča na vzletišču letališča v Levcu Aeroklub Celje v teh dneh gosti člane kluba VGC (Vintage Glider Club), ki ima sedež v Angliji. Gre za ljubitelje starodobnih jadralnih letal, ki se bodo še do konca tedna družili v Levcu na svojem 49. srečanju, pri čemer bodo skušali čim bolj izkoristiti lepo vreme za polete nad bližnjo in daljno okolico ter za odkrivanje lepot naših krajev tudi na tleh. TATJANA CVIRN Letalo je bilo treba najprej sestaviti. Zaradi korone je srečanje, ki je vsako leto drugje, dvakrat odpadlo, tokrat pa so se udeleženci iz 16 evropskih držav le lahko pripeljali v Levec, kjer so poskrbeli za odlične pogoje za 14-dnevno druženje približno 80 pilotov. Ti so s seboj pripeljali skoraj 40 jadralnih letal, skrbno shranjenih v velikih prikolicah. V hangarju letališča v Levcu so jih nato sestavili in z njimi se vsak dan podajo v višave. Visoko nad nami Prvi dan so organizatorji pripravili otvoritveno slovesnost, naslednje dni so udeleženci že lahko leteli. Ob desetih se vsak dan srečajo, pri tem opravijo analizo prejšnjega dneva in ugotovijo, ali je treba rešiti kakšno varnostno ali drugo težavo. Analizirajo tudi vreme tistega dne, potem odpeljejo letala iz hangarja in ob 12. uri se začnejo poleti. V dežju ni mogoče leteti, a na srečo so bili minuli dnevi takšni, da jadralci niso imeli težav. Jadralna letala so vzletala s pomočjo vitla, torej pripeta na vrv, ki jih je z veliko močjo JADRALNO LETALSTVO 37 Vzlet s pomočjo vitla ... ... ali motornega letala ШШЗШ v nekaj sekundah dvignila v zrak, ali pa so to izvedli s pomočjo motornega letala. Tople zračne mase so jim nato omogočale neslišno drsenje visoko nad tlemi. Kot so povedali v klubu, ki letos obeležuje 95-letnico delovanja, je bilo treba za organizacijo tako velikega in pomembnega srečanja pridobiti vrsto dovoljenj, poskrbeti za varnost in udeležencem ponuditi še kakšne spremljevalne dogodke oziroma predstaviti turistično ponudbo območja. Večina letalcev je namreč v Sloveniji ostala vse dni srečanja, ki se je začelo 1. avgusta. »To so ljudje, ki že vse življenje letajo z jadralnimi letali in celo leto živijo za to, da gredo prva dva tedna v avgustu na tovrstno srečanje,« je bila ena od razlag, za kakšne obiskovalce gre. Ne le letenje Med ljubitelji starodobnih jadralnih letal so tudi Slovenci, sicer pa je najstarejše letalo s se- boj pripeljal avstrijski član kluba, in sicer je bilo narejeno davnega leta 1937. Takšna letala, ki imajo večinoma leseno osnovo, zahtevajo pogosto in natančno vzdrževanje. Vse to letalci počnejo sami, saj ima prav to, da letalo kupijo, ga vzdržujejo in z njim letijo, poseben čar, podobno kot to velja za voznike starodobnih avtomobilov. Tudi zato je celjski aeroklub poskrbel za srečanje »sorodnih duš« in povabil na obisk na letališče člane motokliiba starodobni- Starodobna jadralna letala iz različnih evropskih držav so te dni prekrila travnik letališča v Levcu in nebo nad Celjem. kov Celjski knezi. Za druženja v minulih dneh so poskrbeli tako gostje kot gostitelji: prvi so pripravili mednarodni večer degustacij nacionalnih jedi in pijač iz držav, od koder so prišli, drugi pa večer z dobro domačo hrano in glasbo. Kot je bilo mogoče slišati že v uvodnem večeru, so bili gostje več kot zadovoljni z vsem, kar so imeli na voljo pri nas. Foto: Andraž Purg - Gr upA Razstava in almanah Aeroklub Celje, ki ga zadnja leta vodi Bojan Andrejaš, bo leta 2027 slavil stoletnico. Nekdanji dolgoletni upravnik kluba Peter Karner, ki je bil minule dni zelo zaposlen z rednim snemanjem dogajanja na srečanju VGC, pripravlja almanah za visok jubilej. Sicer pa je v prvem nadstropju letališke stavbe že zdaj na ogled razstava o nastanku in razvoju kluba. Najstarejša listina sega v leto 1927, ko je bila ustanovna skupščina kluba Naša krila. O začetkih jadralnega letalstva v Celju je gradivo zbral Zgodovinski arhiv Celje in razstavo na to temo pripravil leta 2016, zdaj pa je del te na ogled v Levcu. Karner je nato sam skrbno zbral material za zadnja desetletja s prelomnimi obletnicami in dogodki, kot so bili veliki letalski mitingi ali uničujoč požar leta 2016, ko je ogenj uničil hangar in nekaj letal, ter nato novogradnja. Danes ima klub 11 jadralnih in štiri motorna letala. Hrani tudi veliko zasebnih letal in se trudi to privlačno in zahtevno dejavnost približati mladim, kar je menda v današnjih časih precej težje, kot je bilo nekoč. Vročina ie bila minule dni precejšnja, kar je sicer primerno za letenje, a malo težje za pilote. Peter Karner (na fotografiji na desni kot upravnik kluba) je za razstavo zbral številne podatke, fotografije in dokumente o preteklosti Aerokluba Celje. Ob stoletnici pripravlja še almanah. 38 REPORTAŽA Vsi, ki so se sedem dni znojili na ledu in pred dvorano Tako je v notranjosti svaruna, srednjekolesnega oklepnega vozila. V Celju kampa za umetnostne drsalke in hokejiste Na celjskem ledu vroče V ■ I ■ ■ ■ g ze julija in avgusta Ljudje, ki skrbijo za razvoj in napredek celjskih drsalcev ter hokejistov, so izjemno marljivi. Že pred meseci so načrtovali skupne treninge, ki so jih nato opravili člani Drsalnega kluba Celje in Hokejskega kluba LedX Celje. Kampov v celjski ledeni dvorani v mestnem parku so se udeležili tudi mladi športniki in trenerji iz tujih držav. Je dobro, če imaš rojstni dan med kampom ali ne? DEAN ŠUSTER »Kamp je namenjen pripravi mladih hokejistov na naslednjo sezono. Naš pristop se je izkazal za uspešnega. Imeli smo 66 otrok. Prijave smo omejili zaradi prostorske stiske. Sodelovanje s Slovensko vojsko prinaša dodatne razsežnosti. Pod okriljem slovaške akademije Power players so sodelovali trenerji HK LedX Celje in re-prezentanta Luka Vidmar ter Žiga Pešut. Dvakrat na dan so bili fantje na ledu, še dvakrat so v parku skrbeli za telesno pripravo,« je povedal predsednik LedX Celje Vid Valen-čak po peti izvedbi, drugič ob podpori Slovenske vojske. Glede celjskega članskega moštva je dodal: »Naša cilja sta osvojitev tretjega mesta v državi, kar je trenutno največ, kar zmoremo glede na primerjave proračunov Olim-pije in Jesenic, in prvo mesto v mednarodni regionalni ligi IHL. Pred nami je prehodna sezona, v kateri bomo dojeli, ali smo pripravljeni za vstop v Alpsko ligo.« Lani helikopter, letos svarun Fantje so spali v celjski vojašnici v šotoru. Od tam so dvakrat na dan pešačili do dvorane. Za strokovno vodenje kampa je skrbel trener Domen Ramšak: »Poletni led je za nas dobra pridobitev. Teden prej so bili skoraj vsi fantje, ki so z ekipo U13 osvojili naslov državnega prvaka, z mano na kampu na Češkem. Tudi tam smo imeli štiri treninge na dan. V Celju so bili zelo prizadevni, zato smo jih peljali na celjski bazen, da so se sprostili.« Predstavnica Slovenske vojske je bila stotnica Katja Zupanc Beniger: »Slovenska vojska se v tovrstne projekte vključuje v okviru civilno-vojaškega sodelovanja. Zgodba s celjskim hokejskim klubom se je izkazala kot zelo uspešna, a ne zgolj poleti. Vodstvo kluba nas je povabilo na oglede članskih tekem. Izkoristili smo prilo- Zadnji dan so se mladi hokejisti na žnost in predstavili delovanje Slovenske vojske ter vojaški poklic. Otrokom med kampom zagotavljamo prenočišče in prehrano. Lani so leteli s helikopterjem, letos te možnosti ni bilo, saj ni bilo posadk zaradi težav na Krasu. Zato pa so se vozili s svarunom, to je srednje kolesno oklepno vozilo.« Zagrebčan Mihael Jagatić je bil tretjič na kampu: »Tudi letos je bilo zanimivo. Treningi so zelo dobri. Vojaki skrbijo za nas, hrana je >ful< dobra. V Zagrebu so se pred leti hokejske razmere poslabšale in zame je bila edina rešitev Slovenija. Izbral sem Celje.« Foto: HK Ledx Celje Celjske umetnostne drsalke Ze v polnem zagonu Po končanem mednarodnem kampu v umetnostnem drsanju v Celju, ki je že tradicionalen, so celjske umetnostne drsalke na ledeni ploskvi nadaljevale priprave na novo sezono. Zveza drsalnih športov Slo- coskem Montpellieriu. Med- Udeleženke kampa s strokovnim vodstvom venije je organizacijo kampa pod okriljem Mednarodne drsalne zveze (ISU) tako kot pretekla leta zaupala Drsalnemu klubu Celje. Na celjski ledeni ploskvi je svoje drsalno znanje pililo 88 umetnostnih drsalcev iz devetih držav, starih od deset let do tistih, ki nastopajo v članski kategoriji. Med slednjimi je bila najboljša slovenska drsalka zadnjih let, Celjanka Daša Grm, glavna zvezda pa je bila Loena Hendrickx iz Belgije, druga na letošnjem svetovnem prvenstvu v fran- narodna je bila tudi trenerska zasedba: Franca Bianconi in Luca Dematte iz Italije, Jorik Henrickx iz Belgije ter Oksana Gorbačev s Hrvaške. Slednja je sicer okrepila tudi trenerske vrste DK Celje, tako da v novo sezono vstopajo z dvema glavnima trenerjema za umetnostno drsanje. Gorbačeva ima bogate izkušnje, pred tremi desetletji jih je nabirala tudi v mestu ob Savinji. V okviru kampa je za treninge na suhem skrbel Anej Wagner, tudi trener DK Celje, za ples pa Saša Volk. Celjske umetnostne drsalke bodo prihajajoče tedne izkoristile za intenzivne treninge na ledu ter za sestavo novih tekmovalnih programov. Poleg tekmovalnih aktivnosti v DK Celje skrbijo tudi za promocijo drsalnih športov, umetnostnega drsanja in hitrostnega drsanja na kratke proge. Že drugo leto zapored je bil klub uspešen na nacionalnem razpisu Fundacije za šport RS. S projektom Drsaj z nami! bodo tako nadaljevali tudi letos, ga časovno podaljšali in se vključili v program Mesec športa v knežjem mestu. Tako bodo še intenzivneje spodbujali aktivno in zdravo življenje, razvoj socialnih kompetenc, obenem pa tudi razvoj pozitivnih oblik mišljenja in osebnosti. Foto: arhiv DK Celje REPORTAŽA 39 »Koš! Tooo ...« Sodnike je treba občasno opozoriti, naj ga ne lomijo ... Druga tekma drugorazredne košarke v Zlatorogu bolje obiskana V Celju najboljši strelec Šempetran Žiga Dimec Slovenski košarkarji so na dveh prijateljskih tekmah gostili nizozemske in črnogorske tekmece. Od »tulipanov« so bili boljši s 83: 76, v soboto so ugnali Črnogorce s 70: 52. Manjkali so naši najboljši košarkarji, to se je precej poznalo na tekmi z Nizozemci, ki si jo je ogledalo 1.500 obiskovalcev. Kljub zasoljenim cenam vstopnic se je na drugi tekmi zbralo dva tisoč gledalcev. DEAN ŠUSTER Klemen Prepelič še ni v vrhunski formi po poškodbi roke. Met ga je malce izdal, pri hitrih prodorih pa je še vedno uspešen. Žiga Dimec se je najprej odlično boril z nizozemskimi, nato še s črnogorskimi centri. Za ogled tekme je bilo treba odšteti 30, 35 ali 40 evrov. Za boljši obisk odlično ohlajene dvorane Zlatorog je manjkalo le eno ime - ali Luka Dončić ali Goran Dragić. Žiga Dimec, orjak (z brado) iz Šempetra, je bil z 19 točkami na obeh tekmah naš najboljši strelec z Gregorjem Hrovatom. Luka Dončić, Goran Dragić, Vlat-ko Čančar in Mike Tobey se bodo predstavili na turnirju v Istanbulu, jutri proti Turčiji in v soboto proti Ukrajini. Še Hrvaška in Estonija Selektor Aleksander Seku-lić je po drugem delu priprav reprezentanco skrčil za štiri imena. Zdaj ima šestnajst igralcev, na evropsko prvenstvo v Nemčijo jih bo odpotovalo dvanajst, seveda tudi Goran Dragić, ki si je premi- slil in bo na srečo z nekaterimi soigralci branil naslov evropskega prvaka. Našo izbrano vrsto prva tekma na EP v Kölnu čaka 1. septembra proti Litvi. V naši skupini so še Madžarska, Bosna in Hercegovina, Nemčija in Francija. Zadnji pripravljalni tekmi bodo Slovenci odigrali doma. 17. avgusta bo v ponovitvi finala evropskega prvenstva iz leta 2017 v Stožicah gostovala Srbija, 20. avgusta se bodo v Celju pomerili s Hrvati. Tik pred začetkom septembrskega EuroBasketa bodo reprezentance odigrale še uvodni tekmi drugega dela kvalifikacij za svetovno prvenstvo leta 2023. Slovenija bo 25. avgusta v Celju (20.30) pričakala Estonijo, 28. avgusta (15.00) se bo v Münchnu pomerila z Nemčijo. Foto: Andraž Purg - GrupA i ' Ko si otroci zaželijo videti slovenske košarkarske reprezentante, potem starši nimajo obrambe. Nato zagledajo še spominke .. Goranu Dragiću lahko samo izbrani počnejo vse, kar se jim zahoče. 40 POTOPIS Med nebotičniki se svet vrti drugače Petdnevni pobeg v New York Če se je še pred desetletji nekajdnevni pobeg v New York zdel skoraj nemogoč, je danes vedno več ljudi, ki se v to ameriško mesto odpravijo le za teden ali celo manj. Cilj večine je Manhattan in tako je bil tudi najin. Zunaj njega sva se s partnerko podala le na ogled košarkarske tekme v areno Barclay v Brooklynu, kjer sta se pomerila slovenska košarkarska asa Luka Dončić in Goran Dragić, ki je bil v času najinega obiska član Brooklyn Nets. Seveda sem veliko pričakoval tudi od pogleda na Kip svobode, a je ta name v tem milijonskem ameriškem mestu naredil še najmanjši vtis. A gremo lepo po vrsti. Let iz Evrope v New York traja približno osem ur. Z letališča Jožeta Pučnika sva odletela ob 7. uri, prestopila v Parizu in bila zaradi časovne razlike nekaj minut čez 14. uro po tamkajšnjem času že na letališču Johna F. Kennedyja v jugovzhodnem delu New Yorka. Eno največjih in najbolj prometnih letališč na svetu je od Spodnjega Manhattna oddaljeno malo manj kot dvajset kilometrov. Do hotela, ki je bil ravno v tem delu, sva se odpeljala z AirTraniom in s podzemno železnico, ki je v primerjavi z desetletji nazaj veliko varnejša in zato priporočljivo prevozno sredstvo za premagovanje razdalj. Vlaki na vseh linijah od letališča do Manhattna in obratno potnike pripeljejo v uri, največ uri in pol. Paziti je le treba, če potujete ob koncih tedna, da izberete tistega, ki tudi ob sobotah in nedeljah vozi do zadnje postaje. V nasprotnem primeru, kar se je zgodilo Ukrepom za preprečevanje širjenja virusa se letos spomladi očitno ni mogel izogniti niti Kip svobode. tudi nama, morate sredi poti presesti na avtobus, česar si, če ste na poti nazaj na letališče in ste na tesnem s časom, zagotovo ne želite. Zagotovo pa takšna vožnja po ulicah Queensa popotniku razkrije še druge, manj bleščeče vidike Amerike, ki jih midva na tokratnem petdnevnem potovanju sicer nisva nameravala podrobneje spoznati. Čas sva v prvi vrsti namenila odkrivanju Manhattna, enega od petih newyorških mestnih okrožij, ki se nahaja na otoku, obdanem z rekami Hudson, East River in Harlem. Spokojno in pretresljivo S časovno razliko na srečo nisem imel težav, drugače je bilo s partnerko, ki se je zbujala kakšno uro ali dve prej, kot bi se sicer. Kar niti ni bilo tako zelo slabo. Še preden sem se zbudil, je lahko pripravila seznam ogledov za tisti dan. Prenočevala sva v hotelu v osrčju finančne četrti na 0PTimisT.si www.novitednik.si ATTITUDE YOU WANT TO WEAR Navdušite nas s petepisOTi: ^ Z Novim tednikom naokrog jugu Manhattna, zaradi česar sva si lahko vse tamkajšnje znamenitosti ogledala kar peš. Osrednje mesto zagotovo pripada spominskemu parku 9/11, ki so ga Newyorčani postavili v spomin na v terorističnem napadu uničen Svetovni trgovinski center. Na mestu, kjer sta včasih stala »dvojčka«, teče neskončen slap, medtem ko so v ograjo okoli njega vgravirali imena vseh, ki so v napadu izgubili življenje. Vse skupaj je zelo spokojno in obenem tudi pretresljivo. V neposredni bližini je še muzej, v katerem si je mogoče ogledati različne posnetke in originalne kose opreme iz porušenih »dvojčkov«. Ta ogled sva preskočila in pot raje nadaljevala proti legendarnemu biku z Wall Streeta. Leta 1989 ga je čez noč brez dovoljenja postavil italijanski kipar Arturo Di Modica. Bronasta skulp-tura od takrat pooseblja rast borze in ameriški razcvet. Pred nekaj leti je kar nekaj vrveža povzročila neustrašna deklica, ki so jo ob dnevu žena postavili pred bika, a kasneje tudi odmaknili. Danes deklica stoji pred newyorško borzo. Nad nebotičniki Večina turistov se v času bivanja v New Yorku povzpne na katero od razglednih ploščadi na nebotičnikih na Manhattnu. Med najbolj znanimi je zagotovo Empire State Building, a midva sva namesto njega izbrala Rockefeller Center. Razlog je preprost. Za vzpon nanj se namreč ni treba naročiti. Z razgledne ploščadi Top of the Rock je izvrsten razgled na celoten Manhattan. Ostala sva odprtih ust, ko so se pod nama v dopoldanskem soncu lesketali takšni in drugačni nebotičniki. Pot sva nadaljevala do newyorške javne knjižnice, katedrale sv. Patrika in Grand Central Terminala. Čeprav je to zgolj železniška postaja, je ena najbolj obiskanih turističnih znamenitosti na svetu. Vsako leto jo obišče več kot 21 milijonov turistov in - mimogrede - v to niso všteti potniki. Čudovita arhitektura naredi stavbo veličastno, potniki, ki hitijo vsak v svojo smer, pa ustvarjajo vrvež. Da je Donald Trump mojster samopromocije, dokazuje njegov imitator, ki se sprehaja pred Trumpovo stolpnico in za nekaj drobiža z veseljem pozira z mimoidočimi. 5 Da je Luka Dončić v ZDA res tako velik košarkarski zvezdnik, si nisem mislil, dokler nisem videl številnih ameriških navijačev, ki so bili oblečeni v njegov dres. POTOPIS 41 Odpeljala sva se do Times Squara, ki je znan po svojih neonskih lučeh in panojih ter velja za eno največjih newyorških zanimivosti. Glede na vse televizijske posnetke sem si ga predstavljal nekoliko večjega, kot je v resnici. Če je le mogoče, je dobro, da ga obiščete, ko je zunaj vsaj malo temno, saj šele takrat pridejo do izraza vsi reklamni panoji. A tudi čez dan je na njem mogoče začutiti pravi ameriški utrip s tisoč in eno reklamo ter množico ljudi z vsega sveta. Dončić vs. Dragić Med sprehodom po 5. aveniji, ki slovi kot ena najbolj slavnih nakupovalnih ulic, sva izložbe bolj kot ne opazovala le od daleč. Da sva zavila v eno od trgovin, naju je prepričala lutka, ki je imela na sebi dres Luke Dončića. Šlo je za originalno trgovino NBA, v kateri se je tisti dan pred košarkarsko tekmo trlo slovenskih navijačev, ki so mrzlično brskali med takšnimi in drugačnimi dresi znanih košarkarskih igralcev. Da je Luka Dončić v ZDA res tako velik košarkarski zvezdnik, si nisem mislil, dokler nisem videl številnih ameriških navijačev, ki so bili oblečeni v njegov dres in so pred areno Barclay v Brooklynu nestrpno čakali na tekmo med moštvoma Brooklyn Nets in Dallas Mavericks. Takrat se nama še sanjalo ni, da je pred nama prava košarkarska poslastica. Moštvo Dallas Mavericks je z zadeto trojko Spencerja Dinwiddieja v času zvoka sirene doseglo zmago s 113 : 111. Osrednje ime obračuna je bil Luka Dončić, medtem ko je na strani poražencev Goran Dragić prikazal strelsko najboljšo predstavo, odkar je okrepil vrste moštva Brooklyn Netsov. A za Američane košarkarske tekme niso zgolj športni dogodki, temveč pravi mali spektakli, na katerih ne manjka pestrega in privlačnega spremljevalnega programa, hrane in pijače. Kulinarična meka New York je stičišče številnih svetovnih kultur. Med bolj znanimi na Manhattnu sta zagotovo Mala Italija in Kitajska četrt. Italijanska enklava, ki je danes znana po tipičnih italijanskih gostinskih lokalih, je začela nastajati po letu 1880, ko so se v New York začeli priseljevati Italijani iz Neaplja in s Sicilije. Kitajska četrt je največja kitajska enklava v ZDA. V njej živi od 70 tisoč do 150 tisoč Kitajcev. Ob njih v New Yorku najdemo še številne druge narodnosti, zaradi česar to ameriško mesto z malo več kot osmimi milijoni prebivalcev velja za pravo kulinarično meko. V njem se najde vse in od povsod, le dovolj drzni morate biti, da stopite iz svojih kulinaričnih okvirov. iti Brooklynski most je eden najstarejših visečih ameriških mostov. Povezuje Manhattan in Brooklyn. Takšna priložnost je zagotovo Chelsea Market. Gre za neke vrste pokrito tržnico, ki nudi jedi najrazličnejših svetovnih kuhinj. Ko sva se že mudila na zahodnem delu Manhattna, sva v neposredni bližini zavila še na sprehod po zgodovinski tovorni železniški progi, ki so jo Newyorčani spremili v park in ga poimenovali High Line. V času najinega obiska rastje ob njej kljub prijetnim spomladanskim temperaturam še ni ozelenelo, a je pot Spomladansko vreme nama je bilo več kot naklonjeno, zato sva zadnji dan raziskovala Central Park, zeleno oazo znotraj betonske džungle, kar s kolesi. Prijetno spomladansko vreme je na drsališče na obrobju Central Parka privabilo številne domačine in turiste. !