brezmadežna
Tisk tiskarne Panonije r. z. z o. z. v Murski Soboti, predstavnik Franc Vaksel.
poštnina plačana v gotovini.
Leto XXIV.	8. augusta 1928.
Cena številki 1 Dinar
Številka 8.
arijin list
Nevtepeno Poprijeta Devico Marija
Pobožen mesečen list.
v Vrejuje ga z dovoljenjom cerkvene oblasti; Klekl Jožef, vp. pleb.; v Crensovcih. Prekmurje. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice; razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja leta 1904. dec. 8., gda je te list, kak prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani.
Cena na leto: doma na skupni naslov 10 Din., na posameznoga 15 Din., v Ausirijo i na Vogrsko 25 Din., v Ameriko z Novinami i kalenda-rom „Srca Jezušovoga" vred štiri dolare. Naročniki so deležni sada več jezerih sv. meš i dobijo k listi vsi brezplačno kalendar Srca Jezušovoga. M. List z kalendarom Srca Jezušovoga je priloga Novin.
V VREDNIŠTVI M. LISTA V ČRENOVCIH se dobijo kupiti; 1. Živlenje sv. Martina piišpeka za 1 Din 75 par; 2. Živlenje sv. Jezušekove Trezike po 5 Din; 3. Molitvena kniga „Hodi k oltarskomi Svestvi" v pol-platno vezana z rdečov obrezov 12 Din. i v celo platno vezana z zlatov obrezov 20 Din; 4. skrivnosti sv. rožnoga venca po 2 Din 50 par 15 falatov,;
Dari.
Na sirotišnico „Dom sv. Frančiška" v Crensovcih, so letos v dinarah dariivali sledeči: 50. črep so kiipili: Hirschl i Sinova, M. SobotaJ, 50, Janez Jonaš, M. Sobota, 20, Slana Marija, Ptuj, 10, Fanica Naglič, PtujJ 10, Kovačič Alojzija, Ptuj, 5, Lovrenčič Ana, Ptuj, 5, Razlag Erna, Ptuj, 10„ Kreditna zadruga za trgovino in obrt, M. Sobota, 100, Nemec Janez, trg. z železom, M. Sobota, 20, Skupna obrtna zadruga, M. Sobota, 200, Horvat Josip, kapelan. Bjelovar, 50, nabrao Ritlop Martin, Širine pusta, Baranja, 189, dariivali so : Martin Ritlop, Črensovci, 20, Roza Ritlop, Črensovci, 10. Gustav^Godina, Žižki, 40, Kata Godina, Žižki, 5, iz Širine: Adam Elter, 10, Milka Čašič, 5, JUri Eman, 10, Franc Meler, 10, Imre Toth, 4, Sidi Dominikaš, 10' Nagy Andraš, 10, Janoš Menciger, 5, Adam Skeledjija 3, Marija KOzma,! Beltinci, 6, Valentin Horvat, Sv. Juri, 10, Štefan Hozjan, Črensovci, 20,] Jožef Pal, Večeslavci, 20 Din; 51, 52, 53, 54. črep so kupili Solskej sjsstre Golnik, nabrale 2630 Djn; 55. in 56. črep so kiipili darovniki i^f Črensovec, Cigan Verona in Čurič Roza sta nabrale 200, dariivali so si deči: Ritlop Anton, 10, Halas Martin 10, Lutar Bara, 4, Kolenko Peter, 1 Rous Treza, 2, Kustec Treza, 5, Kustec Štefan, 4, Gabor Treza, 5, Hozjafl Matilda, 1.50, Bohnec Štefan, 3, Gabor Martin, 4, Cigan Jožef, 50, Koštri<3 Marija, 5, N. N. 20, Čurič Ivan, 10, WapatiČ Alojz, 10, Hozjan Kristina, 10 Salai Helena, 10, Rajtar Jožef, 10, Ritlop Janoš, 3, Horvat Janoš, 3, Koc Ivan, 10-50, Plej Jožef i Čurič Vinci, nabrala 298 Din pri, sledečih: P1 Kata, 25, Kustec Marija, 10, Horvat Marija, (Utriišova) 10, Žižek Marko, I Kovač Matjaš, 10, Ritlop Štefan, 5, Gabor Treza, 10, Tornar Treza, 10, Horva Marija 5, Hozjan Regina, 5, Jerebic Štefan, 10, Skledar Bara, 4, Kovač Ka® 1, Halas Jožef, 10, Farkaš Kata, 3, Gabor Ivan, 3, Tompa Martin, 10, L
tar Mihal, 5, Špiclin Janoš, 10, Nerad Ana, 2, Nerad Ivan 5, Ritlop Treza, 5, Salai Ivan. 100, Hozjan Matjaš, 20, Raj Uršula 10, Horvat Jožef i Koštric Matjaš nabrala 000 Din pri sledečih: Horvat Ana, 10, Horvat Marija, 5, Šerriek Janoš, 5, Hozjan Bara, 5, Zelko Ivan, 3, Hozjan Jožef, 10, Hozjan Ana vdova, 10, Faršang Štefan, 10, Hozjan Martin, Ritlop Ivan, 10, Tflrnar Marko, 10vŠpicilin Aga, 4'50, Ritlop Janoš, 2, Špicilin Martin, 3, Žalig Martin, 10, Žalig Bara, 5, Salai Kristina, 5, Žalig Marija, 20, Žalig Pepa, 10, Žalig Treza, 15, Kozlar Martin, 2, Gabor Kata, 6, Hozjan Marija, 2'50, Salai Štefan, 10, Kolenko Jožef, 10, Horvat Marijav5, Hajdinjak Marija, 5, Horvat Agota vdova, 10, Markoja Kata 4, Žižek Štefan, 10, Horvat Štefan 20, Sala[ Martin 10, Bagar Peter, 3,vKustec Verona, 2, Horvat Marija, 2, Horvat Štefan črevljar, 100, Gabor Štefan, 5, Ritos Peter, 10, Gajži Treza, 10, Horvat Štefan, 50, Bedernjak Ana, 10, Cigan Ivan, 50, Žagar Justina, 15, Utroša Mihal, 50, Otriiša Kata, 5, Žalig Kata 10, Žalig Janoš, 8, N. N. 21, Okrajna posojilnica, Ljutomer, 50, Kolo Srbskih sester, Beograd, 200 Din; 57. črep so kupili darovniki iz Trnja, nabrala Harvat Marko i Horvat Jožef, 425 Din, dariivali so: Tratnjek Marija, 3, Horvat Ana, 20, Zver Jožef, 20, Zver Martin, 10, Horvat Ignac, 2, JDominko Jožef, 4, Horvat Štefan i žena, 50, Sobočan Jožef, 3, Hozjan Štefan, 2, Kolenko Ivan, 5, Horvat Marija, 2, Kozjar Jožef, 1, Kolarič Štefan, 10, Sarjaš Kata, 10, Hozjan Jožef, 20, Sarjaš Štefan, 2, gd. Maria Kamenšček učiteljica, 10, Ritlop j Marija, 5, Bernjak Martin, 2, Hanc Štefan, 4, Žoldoš Ana, 2, Horvat Jožef, 10, Petek Ana, 2, Denša Peter, 2, Sobočan Štefan, 5, Gabor Janoš, 5, " Hozjan Martin, 1, Horvat Jožef, 2, Hozjan Kata, 2, Jantel Ana^ 4, Vara-šanec Martin, 10, Horvat Janoš, 10, Denša Jožef, 10, Doma Štefan, 10, Vinčec Štefan, 4, Denša Jožef, 100, Raduha Jožef, 2, Cigan Marija, 10, ^ Rengel Treza, 5, Horvat Marko, 10, N. N. 2, Dominko Verona, 20, Vinčec | Jožef, 15, Stanko Martin i Sobočan Štefan z Trnja nabrala 154-50 Din od ^-sledečih: Cvetko Ana, 4, Krampač Janoš, 10, Pozderec Štefan, 2, Tkalec g Marija, 4, Hozjan Janoš, 1, Kocet Ana, 5, Nerad Marija, 3, Žalig Štefan, §> 4, Hožjan Ivan, 10. Knnmar Ivan, 5, Sobočan Štefan, 5, Tkalec Marija, 10, I Kocet Andraš, 2-50, Horvat Jožef, 5, Marošič Ivan, 1.50, Kolarič Treza, 2, i Hozjan Šte.an, 10, Horvat Štefan, 10, Stanko Martin, 10, Horvat Marija, 5, |: Kovač Bara, 10, Farkaš Ivan, 10, Prša Anton, 1-50, Hozjan Marija, 2, Cvetko t Mariča, 1, Horvat Martin, 2, Hozjan Marija, 6, Hozjan Martin, 3, Sobočan Janoš, 1; 5, Peterec Martin, 5, Tretjeredna skupščina Ponikva ob Juž. železnici nabrao Anton Kociper, župnik, 125 Din, 58. črep so kiipili darovniki iz Žižki, nabrala '<■ Stanko Ivan i Cigan Matjaš 500-90 Din, dariivali so: Stanko Marija, 25, Stanko fc Ivan, 5, Stanko Cecilija, 1, Stanko Marija, 1, Stanko Anton, 5, Jerebic Franc, 5, -; Prša Ivan. 10, Prša Marija, 10. Prša Vilmoš, 4, Prša Treza, 0*40, Sobočan Ivan, 10, Sobočan Marija, 2,FrancOrša, 10, Žerdin Jožef, 10, Škafar Treza, 4, Prša ; Kata, 10, Fratar Štefan, 4, Fratar Marija, 2r, Cigan Matjaš, 20, Prša Jožef, 5, Stan-ko Jožef, 2-50, Stanko Ana, 5, Kralj Ana, 10, Kralj Martin, 10, Škafar Ana, 15, Skajar Bara, 10, Horvat Jožef, 2, Čurič Jožef, 10, Škafar Ivan, 10, Ko-f- Ienko Štefan, 5, Horvat Anton, 100, Zelko Štefan, 10, Žalig Marija, 5, Lonec Kata', 5, Horvat Treza, 10, Ciglar Štefan, 10, Čurič Štefan, 10, Horvat Štefan, 20, Škerget Anton, 10, Kramar Martin, 5, Prša Kata, 5, Horvat Matjaš, 5, Koštric Treza, 10, Horvat Martin, 5, Tibaot Martin 10, Kavaš Ivan, 5, Vučko Ivan, 10, Bomblek Verona, 10, Recek Štefan, 20, Kramar Ana, 6, Utroša Treza, 2, Ladislava Pavel, š. upraviteljica, 5. Koštric Jožef
i Tibaoth Jožef, Žižki, nabrala 222 Din, dariivali so: Farkaš Matjaš 10,] Sobočan Ferenc, 10, Gruškovnjak Ivan, 10, Fotivec Ivan, 10, Bogdan Jožef, ] 10, Cuk Anton, 10, Krampač Martin, 2, Kramar Matjaš, 100.v Ritlop Štefan,; 10, Nemec Magda, 10, Žižek Marija, 10, Kiizma Matjaš, 10, Čuric Ana, 10, Haklin Martin, 10 Din. 59. črep so kiipili sledeči: Tovarna dežnikov d. d. j Dol. Lendava, 200, Vera Kuhar, Vir pri Domžalah, 50, Krivec Terezija, Gornje Jarše, 30, Anton Šuster, Preserje, 30, Ftičar Kata i Gerič Ana, na ] Hotizi nabrale 351-80 Din, dariivali so: Magyar Ivan, 20, Ftičar Štefan, 20,1 Kolman Martin, 5 Ftičar Imre, 5, Ftičar Marko, 5, Žver Janoš, 5, Balažičh Ivan, 5, Farkaš Matjaš, 10, Hozjan Janoš, 3, Ritlop Janoš, 10, Lackovič Mihal,5, Farkaš Marija, 10, Farkaš Jožef, 5, Farkaš Jožef, 2, Raj Kata, 4, Sobo- j čan Jožef, 5, Kotnjek Ivan, 5, Kocet Marko, 4, Kralj Ana, 3, Lackovič Marija, 2,1 Sobočan Janoš, 4, Vuk Jožef, 5, Vuk Marija, 5, Zver Janoš 10, Horvat Verona, 2. Raj Marija, 2, Kotnjek Ana, 6, Kohek Marija, 4, Matja- i šec Kata, 6, Johan Šumenjak, 10, Marija Lebar, 2, Gerič Matjaš, 10, Far- • kaš Jožef, 2, Balažič Marija, 1, Ftičar Ivan, 5, Matajič Marija, 6, Krampač^ Kata, 10, Horvat Ivan, 5, Horvat Ivan, 5, Štefan Balažič, 10, Krampec^ Marko, 4, Matjaš Zenkovič, 5, Kustec Ivan, 10, Pucko Ivan, 2, Zelko Marija, 4, Hozjan Ivan, 3, Agotha Zadravec, 5, Hozjan Matjaš, 3, Horvat Mihal, 10, Vražič Marija, 10, Farkaš Eliza, 20, Toplak Kata, 5, Krampač| Janoš, 5, Marika Nemet, 2, Horvat Verona, 5, Matbjič Marija, 4, Lackovič Štefan, 3, Farkaš Kata, 3, Kolman Martin, 10, Špilak Franc, 4, N. N.)
3-80	Din. 60. črep so kupili Čizmazija Ivan, mis. brat, Groblje, dartivao j 650 Din. 61. i 62. črep so kiipili darovniki iz G. Bistrice, Jakšič Ivan i Horvat Štefan, nabrala 283'50 Din, dariivali so: Vučko Magda, 5, Borovič.; Juri, 10, Trninovec Treza, 2, Vučko Martin, 5, Vučko Martin, 4, Kolenko^ Franc, 10, Kolenko Martin, 5, Kelenc Janoš, 3, Finfonja Ignac, 3, Vučko Matjaš, 10, Kolenko Marija, 4, Herman Ivan, 3, Smodiš Martin, 5, Vučko Jožef,
4-50,	Vučko Štefan, 4, Vučko Ivan, 3, Vučko Jožef, 3, Tratnjek Štefan, 10, Otroša Bara, 20, Jakšič Pavel, 10, Trajbar Treza, Balažič Anton, 5, Kustec Jožef, Ritlop Jožef, 2, Lebar Treza, 10, Jakšič Matjaš, 20, Prša Štefan, 10, Vučko Kata, 4, Vučko Paveo, 2, Kustec Jožef, 2, Kelenc Ana, 5, Vučko Kata, 10 Frank Geza, 5, Hozjan Ivan, 10, Kustec Štefan, 4, Žižek Jožef, 10, Ritlop Martin, 2, Utroša Marija, 3, Hozjan Janoš, 5, Ritlop Ana, 2, Hozjan Kata 5, Špiclin Ivan, 2, Bohnec Bara, 5, Jakšič Ivan, 10, Balažič Orša, 10, Le bar Martin 5.
*
* *
Oča sirot povrni vsem darovnikom obilno. —	ODBOR
Vsebina:
Nevtepenoj materi . . . Stran 1
Si Samaritanec ....	„2
Obljube Srca Jezušovoga	„ 3
DrOštva i zveličanje . .	„4
Od ,Doma sv. Frančiška'	„ 5 Sedma stoletnica razglaše-
nja sv. Frančiška za svetca	„ 7
Večni posvet.....Stran 9
Svetki meseca avgusta . „11 Življenjepis Cambon Marije, laične sestre reda Marijir.oga obiskovanja „ 10 Cerkveni glasi ... „13
m
»p

i
r

I
Nevtepenoj Materi.
O sveta Marija, deviška Bogorodica, naj čiijem na svojoj smrtnoj vori glas tvoj, glas radosti i zveličanja, pokaži mi svoj obraz, tvoj glas je najmre sladki i obraz tvoj je krasni. O sveta Marija, na mojoj smrtnoj vori me zroči Oči Bogi, Sinom božim me pomiri, sv. Diihi Bogi me priporoči, da bom mogo praviti: Hvaljeno naj bo sveto, edinstveno Trojstvo, ki mi je skazalo svojesmilenje Amen. O sveta Marija, devic De-t	vica. Mati boža i vseh, ki so v purgatoriumi, ki tediišezsvo-
M&mtm joj navzočnostjov prevnogokrat tolažiš i je po božoj smile-nosti vu večni počitek vodišiz ognja trplenja i vode mantran-ja: sprosi mi od tvojega ljiibljenogaSina ponižno i potrto srce, prosi za mene, da z dobrovi mernov dušno v vestjov dokončam svoj žitek. O sveta Marija, mati bože milošče, naj najdempo tebi smilenje pri Bogi, odpiiščenje vseh svojih greli ov na smrtno voro. Sveta Marija, mati vseh jakosti, moli za [©1sšisSsI! mene, da vsikdar živem v božoj milošči i ednok srečno vmer-jem. O sveta Marija, najčistejša Mati, za Bogom moje jedino viiparje, v štero se viipam, ne zavrži me gospa mojega zveličanja, naj se mi ne osmejavajo moji sovražniki, kda de zburkana moja duša. O sveta Marija, Mati nevražena, zdaj i na smrtnoj vori mi bodi viipanje, gda mi minejo dnevi i leta vu bridkosti, gda me zapustijo moči, gda mi potemnejo oči, te mi pridi na pomoč. 0 sveta Marija, Mati nevtepena, naj dopuni punost tvoje milošče vse slabosti mojega žitka, zagovori me, gda se mi jezik več ne bo gibao i gda se v prah spremenijo moje kosti. O Marija, mati ljubljena, prosi svojega Sina, ka gda de šteo, naj pozove mojo dušo iz tela, ka de hvalila njegovo sveto ime i ka pun ljubezni do Boga i bližnjega legnem v grob, kak se spravi v svojem vremeni pšenična vlat. O sveta Marija, Mati kroto čudna, ravnaj moje stopnje po želi tvojega ljubljenega Sina, da bom z dobrimi deli na telko obklajen, ka gda zapustim svoj dom na smrtnoj vori, me vzeme On v večno prebivališče.
(Prec. man.)
Si Samaritanec?
V evangeliumi sv. Lukača 5 X. poglavji v vrstah od 30. do 37. nam ljubljeni Jezus razloži, kakša more biti naša ljubezen do bližnjega. Potnika so razbojniki napadnoli, oropali, ranili i na pol mrtvoga pustili na cesti ležati. Pride do toga nesrečnoga židovski pop a se ga ogne. Ne ponudi njemi pomoči, nego pusti ga v nevoli z otrdjenim, okamenelim srcom. Ravnotak napravi nižji služabnik židovske cerkve, levit. Tisti, ki so vcili ljudstvo, da bližnjega tak more ljubiti, kak sebe, so prvi bili, ki so to zapoved prelomili. A ljubljeni Jezuš zato ne pravi, ka so vsi židovski popi i levitja takši. Ne. On nikaj ne pravi, ar kak vse znajoči Bog vidi, da jezeri pa jezeri duhovnicje i levitje verno držijo njegove zapovedi. Po ednom vseh ne sodi, nego zavolo vseh ešče te grešne zagovori, je ne kaštiga nego samo opomina, da se njim smiluje! Guči od ljubezni do bližnjega i z djanjom pokaže, da ljubezen ne sodi, nego „vse potrpi i pod-
nese" (I. Kor. XIII. 7).
Pride pa Samaritanec tiidi do toga ponesrecenoga potnika, baman-tanec se zove, ar je bio iz pokrajive Samarija. Te Samarijanec ali Samaritanec — Samaritanuš se smiluje nad tem nesrečnim svojim bližnjim, 1 ak pravi Jezušv srce se ujemi je smilo." Smilenost pa srce odpre na dobra dela Tak je napravilo i toga Samaritanca srce. Pristopo je k ranjenci, obvezao njemi je rane, vlejao je v nje vrastvo: vino i olje, oprao je rane i namazao, da prle zacelijo i potem ga je posado na svoje zivince i ga odpelao v zavetišče i toga gospodara plačao, naj skrb nosi na ranjenca i nremi obečao, ka če več potroši na njega kak njemi je penez dao, gda nazaj pride, njemi te dug povrne. — 1 Jezuš je odgovoro, po toj pnpo-vedanoj priliki, ka je tisti ljubo svojega ranjenoga bližnjega, ki se je smi-
liivao nad njim.	. ■ „ ......
S tem je povedao, da je ljubezen smilenje. Ne je guc od ljubezni —
ltiibezen do bližnjega, ne suze, ne hvala, ne krasni govori, ne igre, ne predstave, ne slavnosti, ne prireditve, ne izobraženost, ne slava i dika, ne zmaga — ljubezen do bližnjega je smilenost. Militi, smiliti, smiluvati se nam more bližnji kak Samaritanci ranjenec, to je prava ljubezen do bližnjega Ki te ljubezni nema, nema prava, da guči.ka je kaj privosčo svojemi bližnjemi. Vse ka njemi je dao brez smilenja, če se šče tak blisci, je samo prazna slama, je samo lastna hvala, štera bože plače zaslužiti ne more.
Jula 19. obhaja sv. Maticerkev god sv. Vincencija Pavelskoga, ustanovitelja Lazaristov, Te sveti mož nam pokaže, kak se ljubi bližnji. Njegovo srce je zmerom bilo odprto na dobra dela do bližnjega, ar je puno bilo smilenosti do njega. Kak pastirček je delio svojo skorjico kruha z siromaki. - Kak duhovnik trpo robstvo, da reši duše, štere so odpadnole od vere Kak plebanoš je bio smileni oča duhovni i oca sirot. Kak paziteo ladi je smilenje delio obsojenim na ladji. Svoj red je nastavo samo zato, da siromakom glasi evangelium, vse je včino, da bodo duhovniki pum Kristusove ljubezni do bližnjega; svaje i njevke je odpravo; ne je bilo nesreče i nevole, v šteroj ne bi pomagao; krščenike je reševao iz turskoga jarma deco od nesmiljenih mater zavrženo je pobirao i odgaiao^zapuščeno'mladino je včio; deklice je rešavao iz nevarnosti nečistosti; ženske, ki so zablodile, je na pravo pot spravo; nune je vodo na poti popolnosti; obsojence, potnike, betežnike, delanezmožne obrtnike, v pameti zblojene i
nešteto vnožino kodišov je spravo pod streho i skrbo za vse. Od glada bojne, pomora opustošene kraje je popravo. I naj do konca sveta ostane odprto njegovo srce do svojega bližnjega, nastavo je družbo usmiljenk štere kak smileni samaritanec skrbijo po ceiom sveti za sirote i betežnike' pa dražbo misijonarov, ki je v tom deli pomagajo i ki smilenje delijo dušam. 1 kak on, tak i njegova deca delajo vse to samo za božjo plačo „Dom sv. Frančiška" bo postavila samo ljubezen Samaritanca, ki ie na smilenost odpirala srce sv. Vincencija. Pitaj se: Si Samaritanec?
* i"fi&rž*?
Obljube Srca Jezušovoga.
VIII.
„Goreče duše bodo dospele do velike popolnostiTo je obljubilo osmič presveto Srce Jezušovo. Vsi smo dužni popolni biti, za vse nas se glasi božja reč: „To je boža vola, vaše posvečenje". (I. Tes. IV.—3).
I vv?/ /e™eti' naJ sveteJ'ši bo> ki ie pravičen, naj pravičnejši bo." (Skr. raz. XXII.—II.).
Vsi smo dužni biti tak popolni, ka smo brez smrtnoga greha i vsi smo duzni dobra dela gorpokazati. Ta popolnost, ta svetost, ta pravičnost ]e duznost vsakoga krščenika. Toga ki nema, ne more v nebo priti V nebo se samo svetost pusti. A dober Jezuš je naznano, ka v njegovoj hiši je aosta prebivališč: V hiši mojega oče je dosta prebivališč* (Jan XIV—7) Ne so vsa ednaka, kak ne so vse hiše ednake vu vesi i varoši, nego ie edna lepša od ove. Ravnotak je v nebi. Edno prebivališče je lepše od ovoga. Ali dokec je razlika na zemlji samo v zemeljskoj meri, to je vsaka ma kraj i konec, v nebi je razlika neskončna, ar je tam plača neskončna. ta. Pntl san10 edno stopnjo više v popolnosti ne pomeni zato v nebi hmrn*i Ieml!'' e(?n0 !tu!>0, višiš0 hiš0 meti> nes° v nebi to pomeni brez knlL T meU VeC'ukxk ma drUgi' ki J'e meniš0 Popolnost dosegno. nnnni	Pa ne obečava svojim častilcom samo edno stubo višišo
E ? ' .0becavao velik0 Popolnost. To teliko pomeni, ka de plača čas-
^distak?aVtetakšaCa V	6dn°k breZ k°nCa 1 kraja "eg° y Velkoj
Ki goreče časti Srce Jezušovvo i si zato prizadeva predvsem zato, da se ravna ne po svojoj, nego po voli Jezusovega Srca, tisti ne samo, ka de hitro rešen smrtnih grehov, nego ešče malih prostovoljnih se naglo znebi i nepopolnosti se bodo luščile z njegove duše den za dnevom, kak se lušči stena od vremena. O kakši mir čutijo takše duše, kakše zadovoljstvo, kakšo blaženost. Prišle so s tem, ka se ravnajo po želi Jezušovega Srca v en ograd, v šterom je samo roža i drevje puno sada i šteri sega iz zemlje v nebo. — O presveto Srce Jezušovo, vu vsem bodi tvoja sveta vola! —
Društva i zveličanje.
XII.
9. Ugovor: „Ar či ne bi bile potrebne bratovščine ali redi, bi pravo namestnik Kristušov, rimski papa: to je vse nepotrebno; nego pravo je: potrebno je. Zato je odobro i obogato z odpustki." Ugovor z zraka govori. Mogo bi navajati šteri papa, kda, v šterom pismi, v šterom svojem govori ex cathedra, to je v slovesnom govori, kda se razglava verska istina, je razglaso, da so bratovščine potrebne čeravno samo obhodno za zveličanje? A toga ugovor ne more včiniti. Kristušovi namestniki so bratovščine samo priporočali, kak dobre pripomočke k zveličanji, nikdar pa ne zapovedavali. Oni so zapovedavali za vervati samo Kristušov navuk. Te pa od bratovščin nema nikdi nikše zapovedi. Ne more zato biti „nepobitna resnica" da so bratovščine dosta duš rešile pekla, kak ugovor trdi, nego nepobitna istina je, ka je ta trditev krivoverska. Pekla nas reši stan v milošči posvečlijočoj, šteroga pa ne delijo nikdar bratovčine, nego jedino svestva. To je krščanski navuk. Bratovčina pomaga koga, ka sprejema svestva, si spravlja i povek- ' šava posvečiijočo miloščo, a sama to ne more deliti.
9. Ugovor. „Zato kak piše pisec, ka so društva k zveličanji nepotrebna, je ne pravo pisanje, mogo bi napisati, ka so potrebna. Nego ne neobhodno potrebna ... Sv. Frančišek i Klara nesta bila v družbi, nego v pravom redi... j Družbo, bratovščino lejko cerkev odpove, od cerkve potrjeni red pa nikdar ...j In Klara nikdar ne bi dosegnola tak visoko popolnost, če ne bi bila v red sv. Frančiška".
Prvi del toga ugovora smo že večkrat uvrgli i ugotovili, da vsebuje krivo vero. Ne bomo ga zato znova razpravljali. Odgovorimo na drugi i i tretji del samo. V driigom deli trdi, ka mi nikdar nesmo tajili, najmre da sta sv. Frančišek i sv. Klara bila redovnik i redovnica. Mi toga nesmo tajili. Mi dobro znamo, da je red z obljubami več, kak navadna bratovčina. Ali kriva je pa ta trditev ugovora, ka cerkev nema prava razdreti cerkvene rede. To je krivi, protiverski navuk. Cerkev dovoliije rede i je tiidi briše kak šče. Redovje neso boža, nego cerkvena nastava, zato pa cerkev sama ravna z njimi, kak šče. Pisec ugovara vendar mora znati, da se redi brišejo i tiidi vomirajo. Jezuitje so dugo bili zbrisani, Pavlinci so v našoj i sosednih državaj popolnoma' izumrli itd., itd. Pa gda je cerkev Jezuite zbrisala, je mogoče kaj proti veri delali? Ne ravno tak, kak ne je verske resnice glasila, kda je Jezuitski red nazaj postavila. Cerkveni redovje slonijo na Kri-stušovih tanačaj, ne pa zapoverlaj. Naj ugovornik pogledne v katekizmuši Kristušove tanače, pa de razmo namen redovnih družb, šteri je: spopolniti
se Red vSehkoti duši pot do popolnosti. Red sv. Frančiška je vlehkoto pot do popolnosti sv. Klari. To je istina. Ali trditi, da brez toga reda ne bi mogla dosegnoti tiste popolnosti, kak jo je, ne smemo trditi. Lehko bi jo, ali samo z vekšimi triidami. Red jo je varvao stoterih skušnjav in njej nttdio stotero pripomočkov, zato je z lehkotov dosegnola popolnost za štere dosego bi se zviin reda bole mogla boriti. Zato se pa priporočajo redi i družbe vsem, ki ščejo popolnost dosegnoti. Preporočajo, ne pa za-povedava/o, ar kak nam kaže zapisnik svetnikov, štemo med temi i man-trnike, i device i spoznovalce ki so med svetom, ne pa v redi živeli, pa li dosegnoli tisto, pa večkrat še vekšo svetost, kak vnogi vu redi. Ka v zvezi s tem ugovorom, na šteroga tretji i zadnji deo smo s temi rečmi dali odgovor, pravim, ka v zvezi s tem ugovorom trdi toga pisec, ka je prle ne trbelo vervati Marijino brezgrešno poprijetje, se grobo moti. Vse ka je Kristuš včio i sveta Maticerkev predlagala, se je moglo vsikdar vervati i zato tiidi Marijino nevtepeno poprijetje. Cela cerkev je vervala i mogla vervati reči bože tMilošče si puna". I gda je to vervala, je vervala i Marijino nevtepeno poprijetje. Sveta Maticerkev gda je razglasila versko istino od Marijinoga nevtepenoga poprijetja pred 74 leti, ne je novi nauk razglasila, nego proti zmotnjavam zdajšnjega časa izjavila, ka je cerkev to vsikdar vervala i je zapovedala vsem, da to posebi vsi tiidi morejo vervati, če se ščejo zveličati. Cerkev je svoj stari navuk samo razglasila i zapovedala, ne pa novoga vpelali. Ka je Marija z telom i diišov v nebo vzeta, ne je verska istina razločno. Ali ne verjemo mogoče mi to vsi z Cerkevjov, kda ž njov svetimo te god na Velko mešo? I če se včakamo, ka Cerkev gda to slovesno razglasi, bo mogoče novi nauk glasila? Nikdar ne. Ona bo samo svoj stari navuk zapovedala za vervanje vsakomi, šteroga je po sv. Diihi vsikdar vervala i šteroga smo vsi vervali ž njov vred na Velko mešo. Zato pa če kaj pišemo, dobro premišljeno pišimo, ka istini ne bomo škodili. (Dale).	__
Od „Doma sv. Frančiška."
Odbor za zidanje sirotišnice »Doma sv Frančiška v Crensovcih, naznanja sledeče: Po sklepi seje širšega odbora od 13. maja t. 1.
1.	Prosimo za sirote v božem imeni, ne da bi koga silili, ali šteli škoditi domačim namenom, kakše ma štera fara ali občina. Naj vsaki v prvoj vrsti podpira domače namene i potreboče i poleg teh naj da kakšo drobtinico tiidi Jezuši za njegove sirote.
2.	Nabirali bomo zviin letos ešče tri leta to je do 31. dec. I. 1931. i to redno tri krat na leto okoli goda:
a)	Srca Jezušovoga,
b)	sv. Ferenca (Frančiška) i
c)	Božiča.
Zviinredno pa sprimemo vsaki den dar, gda nam ga što pokloni pri kakših posebnih veselih prilikah, kak je
gostiivanje, god, krstitje, odaja, dobljenje penez iz Amerike itd. Dovoljenje za nabiranje v ceioj državi do 31. decembra 1. 1931. je dano od ministerstva notrašnjih zadev 1. 1928. jun. 27. pod br. 28.976.
3.	Ki dariije sto dinarov ali više, dobi edno diplomo.
4.	Ki daruje en kamen ali črep, to je 650 Din. ali 12 dolarov, se skleše njegovo ime z zlatimi literarni v marmornato tablo v „Domi sv. Frančiška".
5.	Za vse žive i pokojne darovnike i njihove domače se sliiži brezplačno vsaki tjeden edna sveta meša.
6.	Oprosijo se vsi gospodje plebanošje v Slov. Krajini, da nabiranje z predganice oznanijo i priporočijo.
7.	Oprosijo se vsi naročniki i širitelje M. Lista, da bodo pomagačje nabiranja za sirote na te način, da po-budjavajo vsakoga do koga li pridejo, naj daruje za dom sirot.
8.	Oprosijo se vsi naši smileni ljudje, naj pišejo svojim domačim, štere majo v dobrom služi v Ameriki, Ca-nadi, Australiji i. t d. i je oprosijo, ka kupijo sami ali skupno z drugimi en kamen ali črep.
9.	Oprosijo se vsi naši ljudje, ki majo koga v Sloveniji ali na Horvačkom, ali gde indri v našoj državi, naj njemi pošlejo naš naslov i naj ga oprosijo, naj nam naznani, ka bode pobirao na dom. Naš naslov je: Obor za »Dom sv. Frančiška" v Črensovcih, Prekmurje.
10.	Prosimo za občine, v šterih se senje vrši, par ljudi, ki bi za časa senja pobirali. Naj se javijo dobre duše, štere bi te trud na sebe vzele i mi njim pošljemo potem pooblastilo, ka smejo pobirati, ka je žandarje gor ne stavijo.
Ka je ,,kamen" sirotišnice ,,Dom sv. Frančiška"?
„Kamen" sirotišnice „Dom sv. Frančiška" je dar, z šterim se hiša lehko gorizozida. Cena ednoga „kamla" je 12 dolarov ali 650 Dinarov. Potrebujemo pa 800 „kamlov". Te „kamle" prosimo, od naših ljudi i vseh dobrotnikov, ki zviin mej naše države dobro služijo v Canadi, Ameriki, Australiji itd.
Ka je „črep" sirotišnice „Dom Frančiška,, ? „Črep" sirotišnice „Dom sv. Frančiška" je dar, z šterim se spravi pohištvo v sirotišnico i se zasigura njeno vzdržavanje. Cena ednoga „črepa" je 650 Dinarov ali 12 dolarov. Potrebujemo pa 800 „črepov". Te „črepe" prosimo od naših ljudi i vseh dobrotnikov,
ki prebivajo v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencov, predvsem - „ 0Cj prebivalcov Slovenske Krajine.
Keliko novih kamlov smo dobili ? — Pet. Mamo jih tak zdaj 53. — Potrebujemo jih ešče 747.
Prvo pobiranje se je vršilo h godi SrcavJezušovoga. Pobirale i nam dare doposlale so sledeče občine: Črensovci, Trnje, Žižki, Hotiza, Kapca, Kot, G. Bistrica. Od drugih občin ešče nesnio dobili poročila. Samoobsebi se razmi, ka od tistih občin, gde je toča teliko kvara napravila, nikaj ne čakamo, njim ešče mi pomagamo, ka smo mogoči. Od vseh drugih občin v Slov. Krajini pa čakamo po zadovolitvi domačih potreboč pomoč za sirote.
Delavci za sirote. Ritlop Anton je nabrao med delavci v Bel ji za naš dom 198 Din. v
Betežniki za sirote. Šolske sestre so nabrale med betež-niki na Golniki za naš dom 2630 Din.
Naši rojaki se zanimajo za naše sirote. Preč. g. Contala Matjaš, misijonar v Grobljah so nabrali 760 Din za dom.
Lepo pismo Amerikancov.^ „Že v začetki, ka se je začelo glasiti od postavitve sirotišnice v Črensovcih (Dom sv. Frančiška), smo sklenoli, da bomo dariivali v te namen mi vsi kak edna družina, naj moremo pomagati tomi prezvišenomi cili. Dneva 18. maja 1928. smo poslali 36 dolarov vsaki po 12 dolarov, v vaših penezaj 2000 dinarov: Matjaš Griiškovnjak i žena, Rozalia Griiškovnjak, Štefan Griiškovnjak".
Beogradske gospe za naše sirote. „Kolo srpskih sestara" je 200 Din poklonilo našim sirotam.
Dolnja Lendava i Sobota mata srce za sirote, pošiljata dare za nje, predvsem trgovski i obrtniški krogi. A Lendava močno prekaša Soboto.
Tretjeredniki kažejo bratsko ljubezen. Preč. g. Anton Kociper, pleb. iz Ponikve, Štajarsko, so med svojimi tretjeredniki 125 Din nabrali na naš dom.
Vsi dari so objavljeni na tablaj M. Lista. Tam je prečti-mo i se navdušujmo pa dajmo dobromi Bogi, Oči sirot hvalo, globoko hvalo, ka skrbi za svoje sirote.
Sedma stoletnica razglašenja sv. Frančiška za svetca.
Gregor XI. rim. papa so poznali sveto življenje Frančiškovo. Pa naj pred celim svetom posvedočijo, da se neščejo ravnati po
svojoj sodbi, nego po sodbi božoj, so naročili kardinalom, ka preiščejo čude, štere je dober Bog včino pa prošnjo sv. Ferenca. Po njegovoj smrti so ti dognali, ka se je zgodilo štirideset čud. Zato so pravili sv. oči: Vse te čude so popolnoma dognane. Če razglasiš sv. Frančiška za svetnika, smo gotovi, da nesi se zmoto". Papa so določili 16. julij za te srečen den, da se med svetce spiše Frančišek, njihov najvernejši i najboši prijateo. Leta 1228. jula 16. to je poltretji mesec menje kak dve leti po blaženoj smrti sv. Frančiška so v Asisi v cerkvi sv. Jurja na grobi sv. Frančiška toga svetcom prišteli.
To razglašenje se je etak godilo. Po gorečih molitvah sv. Oča predgajo od jakosti sv. Ferenca i z jočom dokončajo svoj govor. Po predgi prečte kardinal Konti čude, štere je Bog včino na prošnjo sv. Ferenca. Med tem čtenjom se puni zahvalnoga veselja oglašajo tisti, nad šterimi so se čude godile. Zatem se zdigne kardinal Kapoči, ki je poznao i poštuvao Frančiškove jakosti i i prosi sv. Očo, naj razglasijo sv. Ferenca za svetnika, koga je Bog v nebesah postavo za svetca. Sveti Oča nato proti nebi po-dignejo oči i glasno pa slovesno spregovorijo: „Za hvalo i slavo vsemogočega Boga, Oče, Sina i sv. Duha, slavne Dev. Marije i bi. apoštolov Petra i Pavla, i na čast sv. rimskoj Cerkvi ščemo po nasveti naših bratov i drugih prelatov počastiti na zemlji pre-blaženoga Očo Frančiška, šteroga je Bog že počastio v nebesaj i določimo, naj se zapiše v zapisnik svetih; njegov svetek naj se obhaja na den obletnice smrti." Kardinali so potem spopevali zahvalno pesem, sv. Oča so pa pokleknoli k Frančiškovomi grobi, ga kiišnoli i tii dugo molili.
Kak bomo mi to sedemstoletnico obhajali? Opravimo edno devetdnevnico na čast sv. Frančiški, v šteroj se tiidi prečistimo i to darujemo v te namen, ka se na njegovo priprošnjo spopolni naša duša i dosegne tisto svetost, kak to žele presveto Srce Jezusovo.
V v v
Večni posvet.
Ostani veren Zveličiteli!
Ljudska roka je prinesla večno svetilko v neposredno bližino oltara... Jezusova prikiiplivost jo tam črstvo drži. Njena naloga je, da zabavla bo-žanskoga Zveličita, i dokeč On stanuje v tabernakli, ona se ne bo od tam oddaljila.
Razhajajo li voni burje i nevihte, gonijo se li žmetni, sunce pokrivajoči oblaki . .. tihi plamenček večnoga posveta migla brezbrižno dale. On tii ostane, kak v pobožnosti pogloblena duša, kak duša prevzeta s svetim ponosom. Nikaj ga nemore zmešati, niti psiivanje brezbožnikov, niti pobožne molitvi i pesmi pobožnoga ljudstva ... So-li okoli njega pobožni verniki, ali pa visi samotan kak na straži v nočnoj tišini... on ne spre-minjavle nikaj v svojem živlenji ... on je vsihdar tii... vsikdar vednako mili... vsikdar vednako lepi! Pride potnik v njegovo cerkev... pregle-davle umetniško delo cerkvene notrašnjosti, ki jo je navdehnola pobožna vera ... a za večni posvet bo komaj meo samo eden leteči pogled. Je-li i za svetskoga človeka kaj nezanimivejšega, kak je plamenček večnoga posveta?
A vendar za pravoga vernika nega nikaj milejšega v hiši božjoj kak je te sveti posvet skromne jezušove straže.
Večna svetilka i duša so v ednakom odnošaji, kak slika i istinitost. Duša, štera žive za Euharistijo, drži za svojo najvekšo čast, da svojo službo opravla verno, da je bar v diihi i v srci pri Jezuši, da tii straži i vsikdar ostane na svojem mesti I Se zna, ljudje jo nevidijo vsikdar, ali angelje jo z nebes s čiidivanjom gledajo.
Eden deo dneva, pa šče i noči porabi ona v bližini svojega Zveliči-tela . . . Čiij, ona moli i prosi! Njeni glas je kak potresna pesem, iz štere izbira kitice, zdaj kak kitico požaliivanja, zdaj viipanje, zdaj kak liibezen. Deca toga sveta posluškiijejo to harmonijo v hiži božjoj . . . ogledavlejo na levo, na desno . . . kak da ščejo najti harfo, iz štere strun odmevajo fe melodije ... S pod globokim vplivom nečega, kaj njim ostane neraz-jasnjeno, odidejo popolno genjena i potrna.
Kaj je to bilo? ... Kaj se je dogodilo? Skrivnostna svetloba večnoga posveta je vrgla za minuto svoj sijajni trakec v krnico lehkoverne, mogoče že odpadnole duše.
Ti samoti posvečeni človek, ki si si izbrao vore skrajne zanemarjenosti Jezušove, ti vrivaš prednost, da pred Njim (Jezušom) zustopaš liibezen i klanjanje celoga naroda . . . povej mi vendar, što si ti? Na zemli te nišče ne pozdravla s sladkim imenom „prijatelM . . . siromaška tvoja obleka je napravila okoli tebe veliko praznino. Siromaško tvoje izmučeno srce zna mogoče šče samo dve poti: na pokopališče i v cerkev . . . Samo na dve stvari si se navado: da objokavaš svoje drage pokojnike i da liibiš Jezuša! Samo tu ščeš prelevati svoje skuze, gde znaš da se jim nišče nebo norčuvao, da jih nebo zaničavao . . . Samo tu ščeš pokazati svojo liibezen, kde ti bo ta povrnjena z božanskov liibeznijov
Povej od česa gučiš s svojim Zveličitelom v tihi voraj? Štera čustva napunjavlejo tvojo dušo te. kda klečiš kak kamena podoba z vkup sklenjenimi rokami i proti presvetomi Oltarskomi Svestvi povzdigrtjenimi očmi. Odked sijaj tvojega lica? Spevle-li tvoja duša pesem krščanskoga zavii-panja, gučiš-li Jezusi od svojih žmetnih preizkušenj? . . . Posiiišaš-li mogoče glas šteroga angela, ali mogoče glas samoga Boga? ... Ti srečno stvorenje, ki niti ne slutiš od nevihte strasti, ki mučijo nevolno ljudsko srce ... da, ti živiš v čistom zraki božem, ki pozna samo edno strast: liibezen do Euharistije, štera oplemenitiije i preobražiije ljudsko srce. Drugo ti ne razmiš. Če svet proba, da te razveseli s praznim prilizavanjem, tebi je to boleče. Ti si srečen, ti si veseo i te, kda te ščejo poniziti i s pre-ganjanjom mučiti.
Srečno i blaženo stvorenje! Ostani vsikdar verno i bluzi svojega Zveličitela po načini večnoga posveta. Ostani Njemi do smrti valana straža. ; Naj svet ne sluti niti od čiste sreče tvoje duše, niti od posebne lubezni bože do tebe ... naj tudi ne sluti, kelikokrat je njemi Bog odpusto nje- j gove zablodbe i spake ravno po tvojih molitvaj. Naj ti te svet nikaj drugo ne privošči, kak da te pozablja i da te do zapuščenja i pregledanja po- -j nižava ... kaj se to tebe tiče? Svet naj bo svet! Tvoja slava, tvoja krona, ; tvoja tiha sreča bo ostala čista, nepoškodiivana, dokeč-koli se ne oddalji • s svojega častnoga mesta.
Je dosta ljudi, ki nemajo pojma, kak veliki je lehko plamen božanske lubezni, ki se vzdigavle k nebi, kak tiidj ne slutijo obilnosti, ki se v vednakoj meri izlevle iz nebes na zemlo. Za takše ljudi je duša, ki ostane j stalno pri Jezuši, štera se more od Njega odtrgnoti, velika vganka.
Ti jo vidiš gostokrat klečati pred presv. Oltarskim Svestvom, vso j poglobleno v molitev. Tu ti moli za nepoznane potrebe stranskih ljudi.. .1 Te zastopa-li ona tU vso krščanstvo? . . . Neje-li ona tii moč, ki najmoč-•' nejše vpliva na božansko Srce? O keliko blagoslova izazovč tii na zemlo! j Keliko nesreč bo odstranjeno po njenom zagovori... odstranjeno mogoče ravno od tebe, ti, dete sveta, ki se njoj mogoče norčariš! Zato, če svet ne bi bio tak slepi znao bi te, živi posvet, ki kleči pred Svestvom lubezni, tak ceniti, kak to on zasliižiije. Ne bi jo nikdar spregledavao . . . nikdar žigosao s pečatom skažlivosti, kak da se samo tak od zvtina dela za pobožno . . . nego bi to dušo poštiivao, kak svojo najvekšo dobročinitelico
j bi jo s zahvalnostjov obsipavao. A hladni i ravnodušni katoličanci kak bi se zbrali okoli nje, da skupno ž njov sestavijo venec pobožnih molilcov.
O krščenik, ki i nehoteč trepečeš, kda samo pomisliš na oštro božo pravico. Ti trepečeš pred kaštigami božanske srditosti, štero brezštevilni grešniki dnevno izazavlejo ... Pri najmenšem oblački čiiješ že boben psttvanja ... A zakaj bi trepetao? . . . Hajdi z menov! . . . Vstopi z menov v cerkev i gledaj: gori-li šče tii večni posvet? Kleči-li tii i moli šče bar edna bogaboječa diiša? . . .
Da? . . . Potem bojdi miren 1 Dokeč na zemlji gledaš to sliko, se smeš vsikdar viipati i meti s punim pravom v srci neomahlivo zaviipanje!
Iz knjižice „Vječno svijetlo" — poslovenio: BOGOSLAV.
Svetki meseca avgusta.
Kak je narava puna te mesec i z cvetjom i z sadom, tak tiidi ograd Materecerkve s preobilnim cvetjom svetniške nedužnosti i s prebogatim sadom njihovih dobrih del.
Aug. 1. Verige sv. Petra obhajamo, tiste častne verige, iz šterih diši prijetna ljubezen do Jezuša, z šterov je njegov veliki apoštol te verige noso. Ljubezen diši iz teh verig i moč žari na njih, moč, štera odganja hude diihe od nas i nam priganja angele bože. Lanček na vori k tem verigam spodoben so nekdaj vnogi nosili. Kak lepa pobožnost je bila to. Zakaj je vmrla? Izobraževalna društva, bratovščine poživite jo.
Aug. 2. Velikoga Marijinoga častilca, sv. Alphonsa ligourijanskoga den. Celi svet so preplavile knige, ki jih je spisao nebeskoj Materi na čast i v šterih razširja našemi detečemi srci tak sladki nauk: Vse milosti, ka jih Bog pošilja do konca sveta na svet za zveličanje naših duš, ji pošilja skoz maternih rok njenoga božega Sina, ki je pa tiidi naša mati.
Aug. 3. Telo sv. Stevana, prvoga mantrriika je najšla cerkev. Prvi, ki je šo v smrt za Jezuša, prvi, ki je svojim morilcom, kak on odpiisto med vmiranjom, prvi, ki je pokazao, kak srečna je smrt Krištušovoga vojaka. Kristuša je vido najmre na božoj desnici stati, gda je morilno kamenje v njega letelo, — stati ga je vido, ar njemi je pomagao boj srečno dokončati. Zidovje so v skrito grabo vrgli, v globoko skrito grabo telo sv. Števana i jo z kamenjom zasipali, — ali bože oko vidi se neda vkaniti. Dober Bog je nazvesto, kde počivajo sveti ostanki njegovoga vernoga vojaka i cerkev je je z velikov slovesnostjov odkopala i na oltar položila.
Aug. 4. Ustanoviteo reda dominikanskoga, sv. Dominik se sveti te den. Te red se zove tudi red predgarov, ar so njegove kotrige posebno s svetimi predgami širile vero i pobiidjavale grešnike na pokoro. On je tisti veliki mož, po kom nam je Dev. Marija dala sv. čislo ali rožnivenec.
Aug. 6. Obhajamo preobraženje Gospodovo na Gori Tabor. Njegov obleč je postao beli kak sneg, lice pa svetlo kak sunce i trije vučeniki, kda so to lepoto vidili, so občutili takšo blaženost, ka so šteli vsikdar samo to diko Gospodovo gledati i druge žele neso znali. Pa ta dika je bila samo senca tiste, štero Jezuš vživa v nebi. Kakša radost nas čaka zato tam gor, če bomo tii doli na zemlji šli z Jezušom iz Tabora na Kalvarijo, če bomo mirno trpeli za njega.
Aug. 10. Sv. Lovrenca što ne pozna? L. Štefan je bio diakon v Je-ružalemi, sv. Lovrenc pa v Rimi. Oba nosita edno cerkveno čast i oba živeta eden žitek i mata edno smrt: živeta i merjeta za Jezuša. V krasnoj cerkvi oba skupno počivata v Rimi. Oba mladenca, oba čistiva, oba delita dare sirotam, oba njim dvorita, oba glasita Jezuša i oba vmerjeta za njega. Kakšiva dva posvečnjaka vužganiva za Tebe, draga mladina.
Aug. 15. Velka meša. Marijino v nebo vzetje. Vmrla je, naj nam da zgled i nudi pomoč, ka tudi mi želemo vumreti i k Jezuši priti. Jezus je prišo po njo, po dušo obprvim, zatem po telo na tretji den po smrti. Cela ' j neba njoj je proti prišla, vodo jo je Jezuš, njeni boži Sin. Plačati njoj je šteo vse trii de, štere je mela na zemlji za njega, zato jo je pelao k Oči i Sv. Diihi i presveto Trojstvo jo je kronalo za kraljico nebe i zemlje. Oblast je dobila nad nebov i zemljov ta najsmilenejša i dobrotivnejša mati, da vsem lehko vu vsetnu pomaga, ki se z viipanjom obračajo na njo.
Aug. 16. God sv. Joachima, oče preblažene Dev. Marije. Zgled vsem očom na zemlji, kak naj odgajajo svoje deco, pomoč vsem očom pri do-brom vzgajanji svoje dece.
Aug. 23. Sv. Brtalan apoštol. Vero Jezušovo je glaso, trpo i vmro za njo. Zato se je pa tak močno širila. Vere ne širijo zabave, nego molitev i trpljenje.
Aug. 25. Sv. Ludovik, krao, tretjerednik. V kraljevskoj časti ne se je bojao postati tretjerednik i tretjega reda dužnosti, te še teške dužnosti verno spunjavati. Mi v kmetškom stani pa ne bi vupali tretjeredniki: postati i tretjega reda zdaj lehke dužnosti verno spoznjavati?
Življenjepis Chambon Marije Marte, laične sestre reda Marijinoga obiskavanja-*
Rojena je 24. maja 1844. leta, v Croix-Ronge, poleg Cham-bery-ja od prostih pobožnih kmečkih starišov. Krščena je isti den v farnoj cerkvi sv. Petra v Lemenci. Naš mili Odkupitelj je že v ranoj mladosti blagovolo odebrati to deklico, da bi se njoj nazvesto. Frančiška je komaj bila 9 let stara, kda jo je tetica sebov vzela na Velki petek v cerkev, ka bi počastila križ Gospodov, i te se njoj je prikazao Kristuš, pokrit z ranami, krvavi kak nekda na Kalvariji. „0 v kakšem stani je bio . . !" pripomnila je sledkar.
To je bilo prvo nazveščenje Zveličitelovoga trplenja, štero bo tak velko vlogo igralo v njenom čelom življenji. Kak se vidi, jo je v zori njenoga življenja odlikuvalo posebno detece Jezuš s svojimi obiski. Na den njenoga prvoga sv. obhajila je na vidni način prišeo k njej in od tej mao do svoje smrti je dete Jezuša pri vsakom obhajili vidila v sv. hoštiji, V gingavoj mladosti njoj je bio neločliv tovariš. Sprevajao jo je na polsko delo; med potjov se je razgovarjao
ž njov i jo je sprevodo nazaj do očinske hiše. „Vsikdar sva vkup bila ... o kak sem blažena bila! Paradižon je bio v mojem srci" . • ■ je pravila i na kraji svojega življenja si je vzbudila te svoje sladke spomine.
Včasi teh, prvih milosti Frančiška niti na to nej mislila, da bi komi ovadila, kak zaviipno živi z Jezusom; zadovoJila se je s tem, da vživa te milošče i v svojoj priprostosti je mislila, da je vsaki deležen tej zviinrednij dobrot. Pred častivrednim pleba-nošom občine pa nej je mogla ostati skrita čistoča i pobožnost toga deteta i so njoj zato dovolili, da večkrat pristopi k sv. obhajili. Oni so odkrili v njoj tiidi pozvanje v redovniški stan i so jo pripelali v naš samostan Chambery.	(Dale.)
*Te življenjepis je priobčila prednica samostana, v šterom je živela sestra Marija Marta. Življenjepis je izdan v francozščini i predstavlen iz njega v druge jezike. Ona sama piše, da sodbo od čiidovitij del Marije Marte prepusti cerkvi. Sv. Oča so po svojem tajniki kardinali Gaspariji prednici naznanili, ka so z veseljom sprejeli te življenjepis, ki se njim dopadne i želejo, naj se po sveti spoznajo i naslediijejo jakosti te redovnice. To je tiidi namen naše prestave.
CERKVE1KII - GILASJIJ
Srebrna meša na Tišini. Jula 5. so obhajali petdvajstiletnico svojega mešniškoga posvečiivanji mil. g. dr. Rogač Franc, pdpov prelat, kanonik i ravniteo cerkvene pisarne v Szombathely-i. Pred 25 leti je glasno i slovesno obhajala tišinska fara primicijo g. Rogač Franca, srebrno mešo g. dr. Rogač Franc prelata pa tiho. Tak je bila njihova žela. Za milošče 25 letnoga plodonosnoga diihovniškoga službovanja so se šteli v tihoti zahvaliti dobromi Bogi. Zato srebrna meša ne je niti bila naznanjena ljudem. Vendar se je teh zbralo lepo število, ki so zadnje vdre zvedli za redek dogodek. Sveto mešo so visoki jubilant služili ob 8 z dvorbov. Dvorili so njim pri sv. meši domači g. pleb. Krautz Jožef, g. Klekl Jožef, vp. pleb. narodni poslanec i g. Kuhar Janoš, verovučiteo v Szombathely-i. Pri popevanoj meši je tišinski pesmarski zbor krasno popevao pod vodstvom g. Antauer Eugena, veroučitela i kantora. Med svetov tnešov so srebrnomešnik prečistili svoj rod i druge vernike. Po meši so predgar pri njihovoj prvoj meši g. Klekl Jožef držali kratek nagovor zbranim ljudem i njim naznanili, da ponago-
vori bodo jubilant delili blagoslov. Po blagoslovi, šteroga so obprvim dobili duhovniki, za tem rod, nazadnje pa ostali verniki, so se srebrnomešnik podali z diihovščinov, rodom i poznanci na pokopališče, gde so blagoslovili dva noviva križa, šteriva so dali postaviti na grobi svojih dragih sta-rišev, oče i matere. Po tihoj i tembolie srčnoj molitvi so si vtrgnoli z korin vsakoga groba en cvet. Ki zna, ka je zahvalna detinska ljubezen, vgoni, ka je roka srebrnomešnika, gda je vrtgnola korine, segnola v grob, te hladni grob, do dvojega srca, do očinoga i maternoga i njima je dala globoko, srčno, vročo hvalo, ka sta ga dala Jezuši za slugo. — Iz pokopališča so se g. slavljenec podali na svoj rojstni dom, pod milo streho slamnato slovenske hiše, da se njoj zahvalijo, ka jih je zgojila za tak veliko službo. Po poldnevi so se g. prelat odpelali nazaj v Szombathely.
Naj mladosti zlata doba Dragi Franček, tii je znova
Bar za eden den! Staro srečo doživelo Najno srce je veselo . . . . . . Rad zdaj že vmerjem.
Srčen.
Črensovci. Na Petrovo pozno zvečer so kazali g. Pavlic Alojz, profesor sobočke gimnazije, na steni naše cerkve žive slike' od lanskoga romanja Slovencev na Velehrad i od strahovitih učinkov i žalostnih posledic stere povzroči alkohol, posebno pijanost v človečem teli. Slike je predavanje raztolmačilo. Jako zahvalno delo so opravili s tem g. profesor. Boj proti pijanosti je boj za vremeniio i večno srečo človečanstva. Naroda je bilo zbrano na stotine.
Pozdrav iz severnoga pola. Z generalom Nobile je odleto na severni tečaj v zračnoj ladji „Italija" tudi redovnik Jezušove družbe Gian-franceschi, ki je pusto od svetoga oče dariivani križ na ledeno pokrajino i je obsliizo tu sveto mešo vu zračnoj ladji. Po svetoj meši je poslao iz Kingsbai-a po telegrami pozdrav sv. Oči na njihov god.
Nova papova okrožnica (ersciklika), štera se začne z rečmi „Mi-serentissimus Redemptor", to je najsmilenejši Zveličiteo, razpravlja od zadoščenja, štera smo dužni dati razžaljenomi Srci Jezušovomi. Najlepše zadoščenje je mirno trpljenje z ljubezni do božega Srca Jezušovoga
* koliko katoličanov je zgubilo življenje v Mehiki? Mehikanski list „L1 Diano de El Paso" objavlja 14. aprila toga leta, da je kruto nre-preganjanje vzelo življenje 4500 katoličanom.
Fundacija za družine z vnogov decov je napravo v Parizi 80 star milijonar Cognaca. Iz interešov fundacije bo letno devetdeset familij dobilo 25 jezero frankov, to je okoli 50 jezero dinarov. Namen te fundacije je, naj ^se stanšje ne bojijo teliko dece roditi, kak njim je Bog določo. Preprečiti rojstvo ali dete vmoriti, je najmre eden greh.
Malo semenišče zida Zagreb. Malogde je tak malo duhovnikov kak v Zagrebečkoj nadpušpekiji. Da se toj nevoli odpomore, so g Ersek dah malo semenišče zidati, gde bi se dijaki v kat. duhi vzgajali i tak pripravljali, ki so pozvani, v duhovniški stan. Dozdaj je nabrano na to desko seminišče nad poldrugi milijon dinarov.
Katoličanski kongres v Holandiji. V Holandiji, v mesti Maastrichti ie vršo letos katoličanski kongres. Čeravno je ta država do dobre ponvice protestantska, itak se je obdržao kongres pod pokroviteljstvom naj-višiših državnih predstavnikov, kak predsednika komore (orsačkoga gyiileša), senata, ministra vojske, prosvete itd. To je dokaz, da holandsko goreče katoličanstvo vživa veliki ugled i ma veliki vpliv v državi.
Šestdesetletnica. Hrvatsko katoličansko književno društvo „Društvo sv. Jeronima" (Oremuša) obhaja letos 60 letnico svojega obstanka. To driištvo dava hrvackim katoličancom dobro čtenje do rok kak nam Slo-vencom društvo sv. Mohora.
Marijina pesem ga je povrnola. Lansko zimo so obiskali Rim prvi japonski piišpek, presvetli g. Hajaseka. V zavodi za širjenje vere (Propagande) so njemi priredili veliko slavnost, pri šteroj je tiidi popevao še poganski japonski pesmar Ryozo Okuda. Popevao je Zdravo Marijo, a tak lepo, da je kardinal van Rossum pravo od njega: „Ne je mogoče, da nebi postao katoličanec, da je tak lepo popevao Mariji na čast." I meo je prav. Dev. Marija ne je pozabila njegove pesmi. Letos na risale je bio v Rimi ^krščen, firman i obprvim prečiščen mladi japonski pesmar Ryozo Okuda. Krstili so ga na Pavla.
Keliko pa date vi? Amerikanski katoličanci so se odločili, da dajo Našoj Gospej od Presv. Sakramenta stomilijon cvetov dobrih del, naj se 29. enharistični kongres v Sydney-i v Australiji dobro posreči. — V jeli, pili, govori zatajiijmo se v te namen, molimo i prečiščavajmo se, naj se odiči Marijin Sin med protestanti. Dušice, to je ljiibezen do Jezuša i njegove presvete matere. Kelko teh cvetov ste že dale?
Svetec na penezaj. Španjolska se je odločila, da na novi penez od 25 pezet vdarlti podobo sv. Frančiška Ksaverskoga i prizore z njegovoga življenja.
Petdvajsetiletnico kronanja Marije Pomočnice je obhajala pre-minoči meseca maja družba salezijanska. Cerkev Marije Pomočnice je dao zidati veliki njeni častilec častitljivi Don Bosko v Turini.
Povrnenja v Marijinom svetišči. V Freiburgi v Švajcarskom se je povrnola v Marijinoj kapeli iz protestantske vere v katoličansko glasovita nemška pesnikinja Else Frank. Botra njoj je bila Gertruda Legras, ki je prle tiidi bila luteranka. Njena sestra je tiidi pred kratkim katolizirala. V Freiburgi, v tom lepom Marijinom varaši se je dao opisati na vseučelišče bogoslovja Enoh Baldvvind, rod engleškoga min. predsednika, ki je bio pred tem farar i je postao pred par meseci z materjov i z dvojim bliž-njtm rodom katoličanec. — Ka se v drugih krajaj, posebno na Angieškom teliko duš povrača iz evangeličanske vere na katoličansko, leži v tom, kak piše g. Krističova, povrnjena srbkinja, ka se tam dosta moli i zatajuje za razširjenje Jezusove cerkve i povrnenje driigovernikov.
Junaštvo smilenih sester. Kak smo že poročali v našem listi, je potres neizmerno dosta kvara napravo v Bolgariji, posebno v varaši Plovdiv, kde je med drugim tiidi poriišo dve bolnici usmiljenk. Gda se je potres začeo — bilo je v noči —, so sestre opominole vse betežnike, naj se prekrižajo i prosijo bože pomoči, najbole so pa one same molile. Lehki be-težniki so hitro spovujšli z bolnice na dvorišče v varno mesto, velika teš-koča je pa bila z težkim betežniki, šterih je bilo 70. Vse te so sestre na svojih rokak znosile vo z špitala te, gda se je streha rušila, dim-
niki kapali doli i celo poslopje podiralo. Do joča genljivo popiše te dogodek ne katoličanec, nego pravoslavni vp. polkovnik KostaMitova, ki je ravno v tom časi bio betežnik toga špitala i ga naznani v Rim. Sv. Oča so sestram poslali svetinjice kak spomin na njihovo junaštvo pa sveti blagoslov i so se zviinredno razveselile toj lepoj krščanskoj ljubezni do bližnjega. Zednim so pohvalili i pozdravili sv. Oča tiidi polkovnika Kosto Mitovo.
Štiristoletnico svojega obstanka obhajajo letos varaždinski kapucini, ka je Klemen VII. papa 1. 1528 potrdo kapucinski red i 225 letnico, ka stoji njihov klošter v Varaždini.
Razpiiščeno cerkveno društvo. Sv. Stolica je razptistila društvo „Amici Israel" (Israelovi prijatelje"), šteroga namen je bio delati za po-vrnenje židovov. Čeravno je dosta piišpekov, pa celo trije kardinalje so bili kotrige toga društva, je to vendar razpiiščeno, ar je začelo delati v proti-cerkvenom diihi. Družba „Naše Gospe od Siona" i Bratovčina molitve za povrnenje Israela" pa ešče obstojijo, prva stara 70, druga 25 let i obe mata eden isti namen, moliti i se truditi, da dober Bog povrne židove.
Amerikanski policaji. V Njujorki je k vlizni 5000 policajev prejelo skupno sv. obhajilo. Vsi so goreči katoličani ki budno pazijo na pošteno življenje toga več miliionskoga amerikanskoga varaša.
Novo romarsko mesto. Na Portugalskem v mesti Fatimo se je 1. 1917. maja 13. prikazala trem pastirčkom B!. D. Marija i njimi naročila, naj se tii zida cerkev, ka bodo ljudje molili rožnivevec i zadosta činili za grehe sveta. Prikazni Cerkev toti neše potrdila, a ljudstvo se zbira v velikih vnožinah na tom mesti, gde so pozidali tiidi že kapelico na čast rožnovenskoj Devici. Lani je bilo že okoli 200 jezero romarov tii, zdaj pred kratkim pa stojezero z dvema piišpekoma. Gda so kopali fundament za kapelico, se je odprla vretina, v šteroj so že vnogi najšli ozdravljenje.
Kitajska. Tsang-A-Giao bio je kitajski četovodja, neustrašen, izkušen, junaški. Gda je bio 50 let star, je postao katoličanec i to tak goreči, da je postao desna roka misijonari v mesti Swabne. Ne bilo takše brige v cerkvi, ka on ne bi pomagao katoličanskoj stvari. Zato so ga pa komunisti mrzili i sovražili. Se zna, ka gda so osvojili Svvabne, so ga taki iskali, nego Tsang njim je vujšeo. Dva meseca je živo v goraj. Vcenili so ga. Glad i mraz sta ga prisilila, da je iskao zavetje pri nekom krščeniki v Svvakni.^ Tii so ga njegovi sovražniki zgrabili. Tii se začenja, njegovo junaštvo. Štiri vore so ga vlačili sem tam po Swakani i ga silili naj kriči; — živio komunizem. 10.000 let Kang — Cian — Tongi (To je komunističnoj stranki!)Naš junak pa odgovarja: — „živela katoličans-ka vera, 10 jezero let Jezuši" ! Eden komunist njemi odseka viiho. To je v Chini velika sramota. Ali Tsang to vse mirno zatrpi za svojega Je-zuša. Odženejo ga k cerkvi, tu se večkrat pobožno prekriži. Eden od preganjalcev ga vdari po roki i njemi odseka prst. Mantrnik je nevstrašeno ponavljao: „Živio Jezuš Kristus! 10 jezero let Jezuši"! Vržejo se na njega, ga bijejo z sabljami ali on je stanoviten vu veri kak kamen. Nazadnje njemi odsekajo glavo i jo obesijo na cerkvena vrata. Katoličanski Kitajci majo z ednim zagovornikom več v nebi, poganje pa z ednim mantrnikom, šteroga krv njim bo sprosila miloščo povrnenja.