LJUBLJANA, MAJ 1981______________________LETO XX. št. 3-99 1 c) fi S 7 PROSLAVILI SMO 0 27. APRIL- DAN OF DRŽAVNO 0DLIK0VAN|E ZA SREBRNI ZNAK SINDIKATA ZA KUJ ^J *■ KUJ KUJ IDE Iliffl DARILO ZVEZE KULTURNIH ORGANIZACIJ Z novimi prostori naše delovne organizacije v Ljubljani na Titovi cesti 118 smo pridobili tudi možnost; da takorekoč v lastnih prostorih organiziramo proslave in prireditve. V I. nadstropju poslovne zgradbe je restavracija za delavce, ki delajo v vseh treh zgradbah. Del restavracije je pregrajen s premično steno in za to steno je dvorana, ki lahko sprejme več kot 200 oseb. V tej dvorani je vodstvo naše mladinske organizacije organiziralo proslavo 40-letnice Osvobodilne fronte slovenskega naroda in vstaje vseh narodov Jugoslavije za vse dinosove delavce v Ljubljani. Vse, ki so prišli na to proslavo, je pozdravila predsednica naše ZSMS, Olga Irgl-Mitrovič, potem pa je lepo in zanimivo opisala zgodovinski dogodek leta 1941 in pomen O F za vstajo in zmagovit narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda. Sledila je izročitev državnega odlikovanja Nadi UR-BANČIČEVI, ki je pri nas že 30 let, sedaj kot referent v kadrovski službi. Visoko odlikovanje Red republike z ■ bronastim vencem je dobila za zasluge v času narodnoosvobodilnega gibanja, v povojni obnovi porušene domovine in za predano delo v kraju bivanja ter na delovnem mestu. Odlikovanje je s pooblastilom predsednika Skupščine občine Ljubljana Bežigrad izročil direktor naše delovne organizacije, ki je ob tej priliki z zadovoljstvom in z izbranimi besedami (nadaljevanje na zadnji strani) Državno odlikovanje in knjigo, kot darilo Dinosa je Nadi Urbančič izročil direktor Dinosa, Vladimir Kralj KAKO SMO GOSPODAOILI V PRVEM TRIMESEČI01981 ? LANSKOLETNI USPEHI SE KOLIČINSKI PLAN V I. trimesečju 1981 beležimo še vedno zelo ugodne poslovne rezultate. Nadaljuje se lanskoletna rast prihodka, dohodka in čistega dohodka. Letos je vnovčeni prihodek v I. trimesečju precej boljši, kot je bil ob zaključnem računu, saj je saldo neplačanega prihodka v DO znašal po ZR 1980 9.469 tisoč din, v I. trimesečju 1981 pa le 561 tisoč din. To moramo pripisati angažiranosti finančne operative, ki je program znižanja izvedla s posebno skrbjo. Celotni prihodek je za 60 % večji od istega obdobja preteklega leta in 25 % višji, kot smo aa planirali. Čisti dohodek pa je bil za 85 % ali 4 % višji od planiranega. Del čistega dohodka, razporejenega za osebne dohodke, se je povišal za 41 %, a je le 8 % višji, kot smo ga planirali. Ostanek dohodka za poslovni sklad pa je za 126 % višji, kot je znašal v istem obdobju preteklega leta in 70 % višji od planiranega. Žal pa nismo dosegli lanskoletnih količinskih rezultatov v odkupu in prodaji. V odkupu za 9 % manj, pri prodaji pa 11% manj kot preteklo leto in 9 % manj, kot smo planirali. Razporeditev čistega dohodka smo opravili po določilih Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981. PRIPRAVA ODPADNIH SUROVIN Rezultati poslovanja v prvem kvartalu 1981 so dokaj ugodni. Celotni prihodek je v primerjavi na isto obdobje preteklega leta po- ra stel za 56 % in je dosegel vrednost 313,8 mio din. Reprodukcijska sposobnost TOZD ROS je boljša kakor kdaj koli prej s tem pa seveda tudi socialna varnost zaposlenih. Akumulacija (amortizacija nad predpisano stopnjo, rezervni sklad in poslovni sklad) v primerjavi z dohodkom izkazuje porast v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta za 20 %, na planirano razmerje pa celo 23 % v korist akumulacije, kar samo potrjuje trditev o boljši reprodukcijski sposobnosti. Število zaposlenih po urah dosega število 356, po spisku pa 386. Razlika je v glavnem nastala zaradi porasta bolezenskih izostankov. Dolga in huda zima nam ni prizanesla. Pogoji dela so bili izredno slabi, saj se je temperatura v 130 dnevnem obdobju samo nekajkrat dvignila nad 0°C. Dohodek na delavca dosega vrednost 300.000 din, kar je 38 % nad planirano vrednostjo. Tudi ostali kazalci uspešnosti, ki se prikazujejo na delavca, presegajo predvidevanja za to obdobje. Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981 dopušča rast mase za OD v direktni odvisnosti od doseženega dohodka. Manjši vpliv pa imajo še povečan izvoz ali odstopanje z rezultati od povprečnih rezultatov v grupaciji. Pri oblikovanju mase OD pa je potreb no upoštevati tudi korekcij- ski faktor, ki upošteva zmanjšanje dajatev iz bruto OD. Tako nam Družbeni dogovor omogoča rast mase OD, ki za rastjo dohodka zaostaja za 43 %. Skupna količina prodanih sekundarnih surovin (36.831 t) je za 11 % nižja od količine v prvem trimesečju preteklega leta in za 10% pod planom. Vzrokov je več. Največji vpliv je v izrazito neugodnih vremenskih razmerah v januarju in februarju in v pomanjkanju repromateriala v predelovalni industriji. Oživitev je pričela šele ob koncu februarja. Tudi generalno popravilo stiskalnice v Novem mestu, ki je trajalo preko dvajset dni, je doprineslo k slabim količinskim rezultatom. Jekleni vložek dosega 82 % realizacijo istega obdobja preteklega leta. Papir kot sekundarna surovina izkazuje indeks 119. Stimulativna cena v odkupu in večja angažiranost v zajemanju sta vzrok za uspeh, ki smo ga dosegli pri pripravi papirnega vložka Barvne kovine po daljšem obdobju nizke rasti izkazujejo znatno količinsko rast v primerjavi na isto obdobje preteklega leta. Planirali smo 1.815 ton. Pogodbe izpolnjujemo po planu. Steklene črepinje tudi predstavljajo sekundarno surovino, ki je v porastu. Zbrali smo jih 2200 ton, kar je 700 ton več kot v istem obdobju preteklega leta. Izvoz je zaživel šele v marcu, ko smo pridobili potrebna dovoljenja. Izvožena količina predstavlja 97 % lanskoletne količine istega obdobja, vrednostno pa dosega izvoz istega obdobja preteklega leta samo s 60 %. Vzrok je v strukturi izvoza. Če le-te ne bomo uspeli med if-tom izboljšati, bomo zelo težko realizirali obveznosti iz samoupravnih sporazumov o odstopu deviznih sredstev. Izdatki, ki so z Uradnim listom 10/81 omejeni, izkazujejo porabo znotraj dovoljene porabe. Ti so dnevnice in nočnine (86 %), kilometrina (101 %), reklama in propaganda (73 %), reprezentanca (85 %) in pogodbe o delu (81 %). ALI BERETE GLASILO? Predlagamo zanimivo igro! Poiščite kje je v glasilu napisana beseda „revitalizaci-jo". Sporočite nam kje je in kaj pomeni. Predvidena je denarna nagrada do 300,00 din. Nagrajenca bomo izžrebali. Uredništvo PREDSEDNIK PREDSEDSTVA SFRJ mm hm« V POGOVORU 00 30 LETNICI TABORNIŠKE ORGANIZACIJE LJUBLJANA, 8.„maja — „Junaštvo današnjih dni je enako junaštvu vseh dni. Pojdi po poti, za katero si prepričan, da je pravilna, druži se in organiziraj s tistimi, s katerimi lahko to, kar je prav, tudi uresničiš, bodi zvest in vztrajaj na svoji poti, pa naj to stane, kar hoče oziroma kar mora," je med drugim rekel podpredsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher, v pogovoru s predstavniki Zveze tabornikov Slovenije, ki jih je vodil Ljubo Jasnič. AKCIJE MLADIH ZA ZBIRANJE SEKONDARNIH SUROVIN NAI 01 SE SČASOMA SPREMENILE V STALNO p moriti m DRUŽBENO PRAKSO POGOVOR S SERGEJEM KRAIGHERJEM JE BIL OBJAVLJEN V DELU, 9. MAJA 1981. ZA NAŠE GLASILO SMO PRIPRAVILI TISTI DEL RAZGOVORA, KI NAS ŠE POSEBNO ZANIMA. Mislim, da je predvsem zbiranje starega papirja, železa, krp in podobno, postavljeno na tako ozko gospodarsko in s tem neustrezno komer- cialno osnovo, brez prave povezave z uporabniki in predelovalci teh surovin, da postanejo mladinske iniciative specializiranim podjetjem SERGEJ KRAIGHER: Življenje je danes popolnoma drugačno, kot je bilo v prvih povojnih letih. Zato se tudi mladina na drugačen, današnjim časom ustrezen način vključuje v družbeno življenje in ga sooblikuje. pogosto nadležne. Saj zahtevajo od njih večjo aktivnost, posebno, če so to čisti posredniki — trgovci, ki niso samoupravno povezani z uporabniki teh surovin, pa se iniciativa in akcija mladine ne vključuje v njihove račune glede planiranih dobičkov. Če hočejo taborniki, pionirji in druge organizacije zagotoviti popoln uspeh takih akcij, se bodo morale povezati z uporabniki teh surovin in še s trgovci z odpadki in si vsaj za začetek zagotoviti pomoč socialistične zveze in sindikatov. Tako bodo uspehi večji, akcije pa se tako sčasoma spremenijo v stalno, premišljeno organizirano družbeno prakso. TEKSTILA Ne glede na nekoliko slabšo prodajo v januarju so rezultati poslovanja zelo dobri. Planirane vrednosti prvega trimesečja smo v celoti presegli, tako količinsko za 1 %, celotni prihodek za 27 % in dohodek celo za 28 %. Glede na isto obdobje preteklega leta pa je dosežena količina za 3 % manjša, celotni prihodek pa za 55 % in dohodek celo za 76,67 % večji. Ugotavljamo velik porast vrednostne realizacije, razlike v ceni in dohodka, za kar sta poleg sorazmerno nizkih materialnih stroškov dva osnovna vzroka. Ob koncu preteklega leta so bile nekaterim našim izdelkom — sekundarnim surovinam odobrene 30 % višje prodaj-' ne cene, v izvozu pa so se cene avtomatsko dvignile s padcem vrednosti dinarja. Takoj po novem letu so se zelo dvignile tudi nabavne cene tekstilnim odpadkom. Zaradi večjih zalog nove višje cene niso bistveno vpli- vale na povprečne nabavne cene v tem obdobju in rezultat tega je tudi višja razlika v ceni in dohodek. Drugi vzrok boljših rezultatov gospodarjenja je v delu in v spremembi strukture proizvodnje oziroma prometa. V pridobivanju tekstilnih (nadaljevanje na str. 4) (nadaljevanje s str. 3) odpadkov so se pojavljale določene težave zaradi nihanja razpolagajočih količin po kvalitetah odpadkov, kar je oteževalo popolnejšo organizacijo predelave odpadkov v sekundarne tekstilne surovine. Imetniki odpadkov v Sloveniji so namreč neposredno oziroma preko uvozno-izvoznih organizacij izvozili večje količine kvalitetnejših konfekcijskih odrezkov, obratno pa so ponudili večje količine bombažnih vlakenskih odpadkov, katerih izvoz se je zaradi zasičenosti inozem- skega tržišča skoraj popolnoma ustavil. Vrednostno smo izvoz dosegli 85 %, znižuje pa ga dodatno še reklamacija iz preteklega leta, ki jo je treba obračunati v tem trimesečju. Pričakujemo, da bomo v naslednjem obdobju nadoknadili nekoliko manjši izvoz prvega trimesečja. Planiranega uvoza pa doslej še nismo pričeli uresničevati. Sprožili smo širšo akcijo zbiranja neuporabnih oblačil oziroma gospodinjskih tekstilnih odpadkov preko Zve- ze prijateljev mladine Slovenije in njihovih pionirskih organizacij po posameznih občinah, s katerimi naj bi dopolnili akcijo Rdečega križa. Ponudili smo dobro iinančno stimulacijo in želimo s tako zbranimi odpad ni mi krpami vsaj delno nadomestiti izpadli uvoz v preteklem letu. V bodoče želimo zaradi lastnih potreb in zaradi širših družbenih interesov organizacijo zbiranja teh vrst odpadkov še poglobiti. Dogovarjanje z DO TekstiI-ka o tesnejšem povezovanju je steklo. Preko komisije za ugotovitev upravičenosti in smotrnosti povezovanja smo se dogovorili o izhodiščih in tezah za nadaljevanje pogovorov s končnim ciljem združevanja naše dejavnosti na področju mesta Ljubljane, kar naj bi prispevalo k izboljšanju organiziranja, zbiranja in predelave tekstilnih odpadkov v sekundarne surovine in izboljševanju stanja našega gospodarstva. (Iz gradiva za zbore delavcev) REZULTATI REFERENDUMA II IHlKl SI B II UHO! Dne 26. marca letos je bila 8. seja delavskega sveta delovne organizacije Dinos Ljubljana. Na njej so ugotovili rezultate referenduma o Samoupravnem sporazumu o združevanju dela sredstev skupne porabe, namenjenih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev DO DI- NOS in o Pravilniku o pogojih in načinu zadovoljevanja stanovanjskih potreb delavcev obeh naših TOZD in DSSS. Oba akta sta bila na referendumu sprejeta. Za oba akta jih je največ glasovalo v DSSS, in sicer nad 90 % vseh volilcev, najmanj pa v TOZD POS, in sicer nad 75 % volilcev. V nadaljevanju seje je delavski svet odobril podpis pogodbe o enoletnem reklamnem sodelovanju med Dinosom in Rokometnim klubom ,,SLOVAN" (50.000,00 din). Odobril pa je tudi reklamni oglas v bro- Delegati na 24. seji delavskega sveta TOZD POS suri „Pohod po poteh partizanske Ljubljane — 1981" (2.000,00 din) in delno kritje stroškov izdaje reklamne brošure o zbiranju starega papirja v založbi SOZD SLOVENIJA PAPIR (20.000,00 din). Na tej seji je delavski svet odobril tudi predlog naše Komisije za šport, rekreacijo in kulturo o cenah bivanja v naših počitniških objektih, ki naj bi ostale enake kot lansko leto, ter o novih cenah v Kranjski gori (150,00 din na dan in plačilo potrošene elektrike). DINOS je tudi član Samoupravne interesne skupnosti rekreaci j sko-turi stičnega centra ,,KRVAVEC", ki skrbi za razvoj in izgradnjo Krvavca. Delavski svet je odobril vplačilo ponovnega deleža v višini 100.000,00 din, pod pogojem, da delavci Dinosa dobijo karte za krvavške žičnice z neomejenim rokom. Po zapisniku VELIKO ODGOVORNOST iz n. 11 RIIZI Mg Na 24. seji delavskega sveta TOZD POS sem bil ves čas trajanja, nekako tri ure. Kakor že večkrat sem tudi v sredo 29. aprila 1981, med sejo, mislil na to, kako veliko odgovornost sprejemajo delegati, člani delavskega sveta, ko z dviganjem rok potrjujejo, kar jim je predlagano. Na tej seji je bilo 16 točk in skoraj vse so bile zelo pomembne za delo in razvoj TOZD POS. Predlagane rešitve so delegati sprejemali v glavnem brez razprave in vendar je seja trajala tako dolgo. Največ časa se je porabilo za obrazložitev posameznih točk dnevnega reda. Takšne obrazložitve so razumljive in potrebne vedno, kadar delegati želijo, da se jim kaj pojasni. Če takšnih želja ni, lahko to pomeni, da zadevo razumejo in sprejemajo. Včasih pa ni mogoče dobiti takšnega vtisa. Morda v kakšni poslovni enoti niso razmislili o predlaganem ali pa predlaganega niso razumeli. Morda kdaj katera poslovna enota pošlje svojega delegata na sejo DS brez stališč oziroma z mnenjem, da ni mogoče narediti ničesar drugega kot glasovati za vse predloge.' Mogoče je tudi, da delavci skupaj z delegatom kakšnega predloga ne razumejo v celoti pa jim je to tako nerodno povedati, da so raje tiho, kot da bi vprašali za pojasnilo. Nobenega dokaza nimam, da je kdo tak, vendar imam včasih občutek, da je na seji tudi kakšen tak. Kako rad bi tedaj povedal, da se nimajo česa bati in da naj vprašajo, kar ne razumejo, da ni sramota vprašati in da nihče vsega ne ve. In sedaj k posameznim točkam dnevnega reda: pomb strinjali z delitvijo dohodka in čistega dohodka. V razpravi je bilo postavljenih le nekaj vprašanj, ki pa niso vplivala na delitev sredstev. Odgovori na ta vprašanja bodo pripravljeni do naslednje seje delavskega sveta. Po obširni obrazložitvi in oceni poslovanja v I. trimesečju, ki jo je podal dipl.ing. Rafael Kravcar, je DS periodični obračun za I. trimesečje razglasil za veljavnega. POVSEM NEOBJEKTIVNA KRITIKA Po razglasitvi veljavnosti periodičnega obračuna, ki izpričuje odlične rezultate poslovanja, je tovariš Korene prebral, kaj piše o nas v sobotni prilogi DELA, z dne 25. aprila 1981. Same negativne izjave o našem poslovanju. Člani delavskega sveta so bili začudeni in ogorčeni. Delegat Naglič je opozoril, da tako pisanje priča o tem, da pisec nima pojma o našem delu in da mu je potrebno odgovoriti. Tovariš Mancini je bil med drugim mnenja, da bi morala dati javni odgovor tudi Železarna Jesenice. Tovariš Kravcar je izjavil, da gotovo nismo brez napak, da pa je tako prikazovanje našega poslovanja skrajno nerazumljivo in povsem neupravičeno. O OBČINSKEM DRUŽBENEM PLANU Dejstvo, da je sedež naše delovne organizacije v občini Ljubljana Bežigrad, ima za posledico tudi obravnavanje občinske problematike na sejah dinosovih delavskih svetov. Na 24. seji DS TOZD POS so delegati sprejeli na znanje dobro pripravljeno informacijo o analizi uresničevanja resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine v letu 1980. OBČINA O NAŠI DEJAVNOSTI O tem, da je Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Bežigrad obravnaval našo dejavnost in njen pomen na svoji redni seji v prostorih naše delovne organizacije, smo že pisali v prejšnji številki našega glasila. S sklepi te seje se je zdaj uradno se- (nadaljevanje na str. 6) DOPOLNITEV ZAPISNIKA 23. SEJE Zapisnik prejšnje seje ni bil dober. Delegati so ga sicer potrdili, toda z dodatnim besedilom, ki je pojasnil za kaj gre pri samoupravnem sporazumevanju o poslovnem sodelovanju med TOZD POS in še šestimi poslovnimi prijatelji • iz Krmelja, Batuj, Mrežice, Kopra, Ljubljane in Krškega. OBRAČUN VELJAVEN. DELITEV SPREJETA Periodični obračun za I. trimesečje je bil obširno obrazložen in pravočasno poslan vsem zborom delavcev TOZD POS. Vsi zbori so ga obravnavali in se brez pri- Iz zadnje seje DS TOZD POS. Iz desne na levo: namestnik predsednice delavskega sveta Jože Čavlek in direktor temeljne organizacije Rafael Kravcar (nadaljevanje s str. 5) znanil tudi delavski svet TOZD POS. Vseh sklepov Izvršnega sveta je devet. Naj dva pomembnejša ponovimo: — Izvršni svet daje priznanje DO DINOS za pripravljeno gradivo in delo na področju zbiranja sekundarnih surovin. — Izvršni svet bo gradivo, ki ga je obravnaval, skupaj s svojimi stališči posredoval v obravnavo Izvršnemu svetu Skupščine mesta Ljubljane. REFERENDUM BO V JUNIJU Naši samoupravni splošni akti o naši organizaciji, o naših medsebojnih odnosih, pravicah in dolžnostih morajo biti vedno usklajeni z družbenimi dogovori, Zakonom o združenem delu in drugimi predpisi. Takšni predpisi pa se velikokrat menjajo ali dopolnjujejo, zato moramo tudi mi naše akte večkrat dopolniti. Na to nas je opozoril občinski družbeni pravobranilec. Zdaj je že pripravljena dopolnitev Statuta in dveh samoupravnih sporazumov, obravnavati pa jih morajo še zbori delavcev. Delavski svet TOZD POS je odločil, da naj bodo zbori delavcev do 11. maja, referendum o sprejemu teh aktov pa naj bo v juniju mesecu letos. VIŠJE DNEVNICE IN REGRESI V skladu z dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1981 je bilo potrebno sprejeti nova določila o dnevnicah, regresu za prehrano med delom, regresu za letni dopust in za stroške zdravljenja. Delavski svet je predlog sprememb in dopolnitev sprejel, pred njim pa so o tem razpravljale tudi sindikalne organi- zacije. Predlog je vseboval tudi nekaj alternativ — ostrejših pogojev, vendar jih je delavski svet, tako kot pred njim konrerenca sindikatov delovne organizacije, odklonil. DS pa je sprejel tudi eno dopolnitev, in sicer o regresu za letni dopust samskim materam in očetom, ki delajo pri nas in preživljajo otroke. kilometrin porabi le 70% tistega zneska, ki je bil v lanskem I. polletju porabljen za kilometrine, z drugim pa je določil nadomestilo za prevoženi kilometer z lastnim avtomobilom na službenem potovanju, in sicer za din 6,30. je prišlo več predlogov iz obeh tozdov, zato je delav ski svet sprejel sklep, da nai se pripombe strokovno pro učijo in predlog dopolni ter ponovno predloži v sprejen na naslednji seji. OBRAMBNI NAČRT TOZD POS Člani delavskega sveta si dobili pismeno informaciji o 5. seji tozdovskega komi teja za ljudsko obrambo ii družbeno zaščito, v kateri ji pisalo, da je komite spreje obrambni načrt in da g. zdaj poslovne enote tozda izpolnjujejo z imeni oseb, k imajo po tem načrtu dolo čene dolžnosti in z poseb nostmi, ki so tipične za po samezne delovne enote. Na podlagi take informacije in obrazložitve, ki jo je dal direktor tozda, so člani delavskega sveta obrambni načrt potrdili. Recitacijska skupina šolskega kulturnega društva osnovne šole Danile Kumar Tisti, ki so prišli na proslavitev Dneva O F v okviru naše delovne organizacije v Ljubljani so pozorno sledili dobremu programu in izvajalce nagradili s ploskanjem NIŽJA KILOMETRINA Nadomestilo za kilometrino je znašalo 30% cene super bencina, kot je to dovoljevala ..sindikalna lista". Ker takšno določevanje kilometrine ni več v skladu s predpisi, je moral delavski svet sprejeti dva sklepa. S prvim je določil, da se lahko do nadaljnjega za izplačilo PRAVILNIK O DOLOČANJU CEN Vse delovne organizacije oziroma tozdi morajo imeti pravilnike o tem, kako se pri njih določajo cene za blago, ki ga izdelujejo oziroma prodajajo. Tudi DINOS ga ima, potrebno pa ga je dopolniti. O tem, s kakšnimi določili ga je potrebno dopolniti, pa SODELOVANJE Z AVTOSERVISOM DOMŽALE Predlog za sprejem samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za kreditiranje financiranja izgradnje delovnih prostorov delavcev Avtoservisa Domžale niso obravnavale vse poslovalnice tozda, vendar večina ga je, in te na predlog niso imele pripomb. Na tej podlagi je DS predlog sprejel. Avtoservisu bomo pod določenimi pogoji posodili 500.000,00 din. PRERAZPOREDITEV INVESTICIJSKIH SREDSTEV Delavski svet je brez pripomb odobril prerazporeditev 4.317.619,10 din investicijskih sredstev po planu za leto 1981 v nerazporejena sredstva, da bi se lahko brez težav trošila za nabavo opreme in morebitne podražitve tiste opreme, ki je s planom že določena. ODOBRENA NABAVA NOVE OPREME — Pohištvena oprema za naše novo skladišče na Jesenicah (150.000,00 din); — Prestavitev in obnovitev ograje okrog našega skladišča v Dravogradu (100.000,00 din); — Vgraditev trofaznega električnega priključka na našem skladišču v Sežani (85.000,00 din); — Nabava hladilnikdv za čajne kuhinje v I., II. in III. nadstropju poslovne zgradbe v Ljubljani (21.000,00 din); — Nabava nagibne talilne peči za poslovalnico v Mariboru (430.000,00 din). VIŠJI BLAGAJNIŠKI MAKSIMUM Za odkup odapadnega blaga,-ki ga plačujemo v gotovini, moramo imeti v blagajni skladišč vse več sredstev na razpolago, toda predpisi določajo višino zneska, ki se lahko zadrži vsak dan preko noči v blagajni. Kar ga je več, ga je potrebno sproti, vsak dan, odnašati v banko. Višino takšnega zneska zdaj PE LJUBLJANA od 23.000. 00 na 40.000,00 din Skladišče na Kolezijski ulici v Ljubljani od 5.000,00 na 8.000. 00 din. NAGRADA ZA FRANCA PREMRLA Franci Premrl je šofer v poslovalnici v Kočevju. Poslovalnica je predlagala, da bi ga nagradili, ker je izredno prizadeven pri svojem delu. Vozi, toda tudi naklada in razklada, odlično vodi delovno skupino, kadar jo ima, na vozilu pa popravi tudi Udeleženci proslave Dneva OF in vstaje narodov in narodnosti Jugoslavije, ki jo je pripravila naša mladina — Izgotovitev našega računalniškega centra v kletnih prostorih poslovne zgradbe na Titovi cesti 118 (dodatna sredstva 520.000,00 din); — Nabava vozila samonakla-dalca TAM 170 T 14 za poslovalnico v Brežicah (1,200.000,00 din); — Nabava dvigala LIV in montaža za poslovalnico v Mariboru (840.000,00 din); — Nabava in montaža stroja za pranje vozil v poslovalnici Slovenjske Konjice — dodatna sredstva (16.681,35 din); določa delavski svet in na tej osnovi je delavski svet na svoji 24. seji določil povišanje blagajniških maksimumov, ki so jih, razen za Ljubljano, predlagali kar delegati sami. PE PIVKA od 6.000,00 na 10.000,00 din PE BREŽICE od 22.000,00 na 30.000,00 din PE S.KONJICE od 6.000,00 na 10.000,00 din PE N.MESTO od 5.000,00 na 10.000,00 din PE KRANJ od 6.000,00 na 10.000,00 din takšne okvare, ki se običajno popravljajo v mehaničnih delavnicah, s čimer je zmanjšal take stroške za okrog 30 %. O tem je DS razpravljal že na 23. seji, vendar se takrat niso odločili za nagrado, ker je bila obrazložitev nepopolna. Zdaj so bili člani delavskega sveta zadovoljni z obrazložitvijo, ki jo je v imenu Kočevja dal Tone Plešec in odobrili nagrado v višini 3.000,000 din iz 2 % rezervnih sredstev za OD TOZD POS. — PREGLED POGODB O DELU Družbeni pravobranilec občine Ljubljana Bežigrad je zopet poslal delovnim organizacijam, ki imajo sedež v občini Ljubljana Bežigrad, novo pobudo, da ugotovijo, koliko dela se pri njih opravi na osnovi pogodb o delu in v nadurah. Obenem je predlagal, da se sprejmejo ukrepi, ki bi takšno delo omejili na najnujnejše primere, in da se o vsem obvesti tudi vse delavce. Delavski svet TOZD POS je pobudo pravobranilca sprejel in zadolžil direktorja tozda, da jo uresniči v zahtevanem roku, to je do 21. maja Mii »iiiai Verjetno marsikdo od zaposlenih v DO DINOS ne ve, da je dva spominska kamna, ki stojita na trasi, kjer je bila med vojno Ljubljana ograjena z bodečo žico (vseh je 102), postavil naš delovni kolektiv. Vendar pa bi na njih zaman iskali napis DINOS, saj smo se ob postavitvi teh kamnov imenovali ODPAD. Eden stoji na parkirnem prostoru u pepel je-valnice umrlih na Žalah, drugi pa ob Cesti v mestni log. Kamna je načel zob časa, saj se napisi na njih skoraj niso več poznali. Mladinci smo se dogovorili, da bomo napise obnovili in uredili njuno okolico, vendar pa smo lahko to opravili samo na spominskem kamnu pri Žalah. Cesto v Mestni Log prenavljajo, zato je dostop do kamna skoraj nemogoč. Kakor vsako leto smo tudi letos kamna okrasili s šopkom cvetja. Mladina Dinosa W^W^iW sobotna priloga 1 juhljana, J-JJt JLbW stran 24 25. *l,,v* • Aktualen pogovor Kar polovico energije porabimo za ogrevanje Marko Vraničar: Črna metalurgija zmanjšuje proizvodnjo zaradi pomanjkanja odpadnega železa, ki rjavi vsepovsod Kritičnii preskrba industrije s surovinami in energijo v začetku leta je ponovno opozorila na škodljivo neskladje med predelovalno in surovinsko industrijo, na kar so gospodarstveniki že leta opozarjali. V prejšnjih letih smo močno razvili predelovalno industrijo, ponekod celo podvojili njene zmogljivosti, industrija pa ob tem sama ni veliko razmišljala, od kod bo dobila surovine in energijo za svojo proizvodnjo. Seveda bi bilo nesmiselno pričakovati, da bomo v naslednjih petih letih odpravili to neskladje v razvoju; predvsem s pametno izbiro naložb, ki naj bi segle tudi prek republiških meja. pa ga seveda lahko zmanjšamo. Kdo bi si mislil, da bo Marko Vraničar, predsednik republiškega komiteja za energetiko, industrijo in gradbeništvo v prispevku s takim naslovom in v pogovoru, ki odtiskan zavzema več kot tričetrt strani sobotne priloge DELA, spregovoril tudi o tem kaj in kako delata DINOS in SUROVINA. Da je lahko v prispevku tudi nekaj za nas, delavce Dinosa na primer, zaslutiš, če in ko prebereš podnaslov. Priznam, da tega prispevka nisem prebral takoj, in sicer zato, ker sem prebral samo glavni naslov. Za tisto, kar piše v tem prispevku o Dinosu, sem zvedel šele na 24. seji delavskega sveta TOZD POS, 29.4.1981. Presenetil me je, in ne samo mene, Janko Korene, ko je vprašal, kar je bilo rdeče podčrtano. Osuplost, ki je med člani delav- skega sveta zavladala potem ko je Korene prebral, kar se je namenil, je bila porazna, toda kratkotrajna. Spoznanje, da je očitek tako velik, da ne more biti resničen, je namreč hitro pomirilo razburjenost in delegati so začeli trezno predlagati, kaj nam je storiti, da neinformiranost ne bo botrovala takim izjavam. To pa ni izzvenelo tako, kot da bi absolutno zavračali vsak očitek na račun našega poslovanja. Nepravilnosti se dogajajo in vsakemu, ki nam bo pomagal, da jih odstranimo, bomo hvaležni, tako nekako se je dalo razumeti razpravo. Toda očitek, na primer, da odpadke tanke pločevine prodajamo dražje, kot jih kupimo, izbije dno še tako dobremu sodu. Če bi Marko Vraničar ponudil svojo kalkulacijo stroškov, ki nasta- Murko Vraničar (foto Janez Zrnec) jajo z odkupom, skladiščenjem, sortiranjem, stiskanjem v pakete, nakladanjem, prevažanjem, razkladanjem, in prodajo, potem bi ob primerjavi z našo kalkulacijo teh stroškov mogli razpravljati o prodajni ceni. Da ta trg ni „zmonopoliziran", bi tudi lahko navedli nekaj podatkov. Zbiralna mreža Mariborske livarne za odpadni aluminij smo mi in konkurenčno podjetje Surovina. Potem je tu zagrebška UNIJA, pa še kdo bi še našel. Ko sem se o tem pogovarjal na Dinosu po prvomajskih praznikih in zvedel, da so republiški komite za energijo, industrijo in gradbeništvo že informirali, s kakšnimi količinami oskrbujemo našo industrijo, s katero imamo tudi letne in dolgoročne pogodbe in sporazume, sem jim lahko samo čestital. Saj je res takšen odgovor najboljši in dostojanstven. Ne smemo biti zamerljivi ne trdovratni in še najmanj vzvišeni v prepričanju, da delamo vse prav. In ne smemo se zapirati vase. Najti moramo čas tudi za stike z omenjenim republiškim komitejem in morda še s kom. Pa besede ,,to se nam ne splača", ki jih marsikateri od kupo valeč, skla diščnik pa tudi poslovodja pove stranki, morajo izginiti iz našega besednjaka. In še to sem zvedel, da je Dinos poslal Gospodarski zbornici Slovenije, Odboru za sekundarne surovine dopis z izvlečkom zapisnika 24. seje DS TOZD POS, v katerem piše, da je delavski svet razpravljal o vsebini pogovora novinarjev DELA Janko Korene bere delegatom delavskega sveta kaj je o naši dejavnosti rekel predsednik republiškega komiteja za energetiko, industrijo in gradbeništvo s predsednikom republiškega komiteja, Markom Vraničarjem; da je direktor TOZD ROS, tovariš Kravcar izjavif, da se zavedamo, da bomo morališe veliko narediti za zajemanje odpadkov, vendar takšne navedbe odločno zavračamo in da so delegati, člani delavskega sveta zahtevali na prihodnji seji poročilo, kaj je bilo v zvezi s tem prispevkom v DELU storjenega. Stane Koman PRIPIS! Za tiste, ki jih dobesedno zanima, kaj je o nas napisanega v omenjeni sobotni prilogi DELA, objavljamo fotokopiran izrez. Gledal sem b niEiDzm Na predvečer praznika dela 1. maja je ljubljanska televizija pol ure predvajala zanimivo oddajo o odpadnih surovinah in odpadkih, v kateri smo poleg drugih videli tudi delavce Dinosa. Najprej so bile prikazane podrobnosti, kako in s čim je onesnaženo naše okolje v različnih in najlepših krajih Slovenije, nato pa je bil prikaz predelave odpadnih surovin v sekundarne ' surovine na našem skladišču v Kranju in Ljubljani, kjer je bilo zlasti zanimivo predvajanje stiskanja avtomobilskih karoserij v pakete s stiskalnico ARNOLD. TV je prikazala tudi odlaganje komunalnih smeti na glavnem odlagališču v Ljubljani in neorganizirano odbiranje starega papirja ter steklenic na tem odlagališču. Nekdo, ki je s člani družine odbiral steklenice, je izjavil, da lahko s tem delom zasluži mesečno do dva stara milijona. Posnetki z enega in drugega področja so se medsebojno se je zatikalo pri uvoz" poznfje se je temu pridružila še slaDa preskrba s starim železom in vložkom. Lani smo se sicer precej trudili, da bi slovenskim železarnam zagotovili dovolj koksa. Vendar nam to ni uspelo. Jeseniška železarna je morala lani izvažati pločevino, da je lahko uvozila manjkajoči koks. Letos pa, ko se je začela preskrba s koksom nekoliko zboljševati, primanjkuje drugih materialov. Prav paradoksalno je, da črna metalurgija zmanjšuje proizvodnjo zaradi pomanjkanja odpadnega železa, pa čeprav na vseh koncih in krajih Slovenije rjavi na odlagališčih. DELO: Tu se nedvomno zrcali naš odnos do zbiranja in predelave sekundarnih surovin. Vtis je, da o uporabi sekundarnih surovin še vedno samo veliko govorimo, da pa doslej zbiranja odpadkov nismo znali organizirati. Zdi se, da so zatajile prav delovne organizacije, ki se sicer ukvarjajo z odkupom in prodajo teh surovin. Zakaj ta dejavnost vendarle ni bolje organizirana in zakaj te delovne organizacije ne spodbujajo zbiranja sekundarnih surovin? VRANIČAR: Z Dinosom in Surovino, ki zbirata in prodajata sekundarne surovine, naš komite v zadnjem času ni imel stikov. Vendar ne drži ugotovitev, da vsi pri tem počivajo. Mariborska Livarna je, denimo, že pred leti razpredla gosto zbiralno mrežo za odpadni aluminij po vsej državi. Tako so v preteklem srednjeročju predelali 2000 ton odpadnega aluminija na leto in s tem v dobršni meri pokrili svoje potrebe po surovinah. Zdaj načrtujejo povečanje zmogljvosti za predelavo aluminijevih odpadkov v livarske in gnetljive zlitine, ki jih v Sloveniji primanjkuje. Predelovalne zmogljivosti naj bi povečali na 10 tisoč ton. DELO: Ali so to zbiranje organizirali sami? VRANIČAR: Da. Vendar bodo nove predelovalne zmogljivosti presegle potrebe mariborske Livarne. Zato naj bi pri novi naložbi sodelovali tudi drugi porabniki odpadnega aluminija. Povsem drugače teče zbiranje odpadnega jekla. Zbiranje in pre- delavo deloma urejajo železarne same, ki kupujejo v tujini odpisane ladje. Jeseničani se pritožujejo čez Dinos, ker jim odpadni material prodaja po precej višji ceni, kot ga odkupuje od zbiralcev. Lani je Dinos odkupoval tanko pločevino po 50 par, železarnam pa jo je prodajal po 2,85 dinarja. Slovenske železarne so bile pripravljene od zbiralcev same odkupovati odpadni material po več kot 50 par, samo da bi zmanjšale uvoz teh surovin. Vendar smo ta trg preveč zmonopolizirali. Kaže, da delovne organizacije, ki se ukvarjajo z zbiranjem in odkupovanjem teh surovin, gledajo le na svoje interese, na to, kaj se jim splača odkupovati in kaj ne. Pri tem pa nikogar ne zanima, da bi s ponovno uporabo odpadnih kovin, papirja, _ tekstila ali stekla zmanjšal porabo energije, ki je bila vložena v izdelavo tega materiala. Naš komite skuša oživiti zamisel papirnice Količevo. Ta je lani predlagala, naj bi komunalne organizacije začele zbirati od gospodinjstev papirne odpadke (namesto da jih ti vozijo na smetišče) in jih prodajati slovenskim papirnicam, ki uvozijo precej papirja. Seveda pa bi bilo treba urediti tudi odkupne in prodajne cene, tako da bi z njimi spodbujali zbiralce in papirno indu-. stri j o k odkupu. DELO: Proizvajalci trdijo, da domačih surovin primanjkuje zaradi tradicionalno slabih odnosov do suvorinske industrije, ker smo zanemarili vlaganja v bazično industrijo in pospeševali razvoj predelovalne industrije. Znano je, na primer, da program razvoja črne metalurgije kasni za kakšni dve srednjeročji. Ali Slovenija v tem ali prihodnjem srednjeročju lahko zadosti vsem svojim potrebam po surovinah in energiji z dogovori in dohodkovnim povezovanjem z domačimi proizvajalci? \ VRANIČAR: Iluzorno je pričakovati, da bi v teh petih letih lahko odpravili nesorazmerje med surovinsko in predelovalno industrijo. Do leta 1985 lahko v Sloveniji pripravimo samo program raziskav za odkrivanje energetskih surovin in zato do tedaj ni pričakovati pomembnih količin premoga iz možnih ležišč. S pospešenimi razisj^^mi in moda^zacijo velenjskega prepletali v skladu s spremnimi besedami nekaterih delavcev in direktorjev, med katerimi se je večkrat pojavil tudi naš direktor, diplomirani ekonomist Vladimir Kralj. S tehtno besedo je tolmačil našo vlogo in delo v sedanjem trenutku našega družbenega razvoja in gos- podarskega stanja v primerjavi s stanjem v državah razvitega sveta. Nekaj misli je povedal tudi Janko Korene, mlajši, z ljubljanske poslovalnice in če se ne motim, tudi tovariš Poje, strojnik stiskalnice ARNOLD v Ljubljani. Vi- deli pa smo tudi tovariša Čavleka, kako mojstrsko upravlja s svojim dvigalom. To je bila zelo zanimiva oddaja in upam, da jo je videl večji del dinosovih delavcev. Dinosov upokojenec iz Ljubljane na uspehe delovne erganizaciie ffliiin konference sindikata zaslužijo pozornost na vsakem koraku Sredi aprila meseca letos je bila v Ljubljani redna /tretja v letu dni) konferenca sindikata celotne delovne organizacije. Sestavjajo jo delegati vseh dinosovih sindikalnih organizacij. Navzoči so bili delegati desetih sindikalnih organizacij; delegati iz Trbovelj, Kranja, Maribora in Kopra pa so svoj izostanek opravičili. Poleg teh so se seje udeležili še direktor TOZD RET, tovariš Pesjak, sekretar osnovne organizacije ZK v DSSS, tovariš Plešec in dopisnik našega glasila. Sejo konference je vodil Alojz Založnik iz tekstilnega obra-ki je predsednik konference. ta v Bohovi, Poročilo o enoletnem delu in rezultatih dela naših sindikalnih organizacij in njenih članov — dinosovih delavcev je bilo pismeno in pravočasno dostavljeno delegatom konference. Zajelo je dobre poslovne uspehe v preteklem letu, uspešen referendum o našem srednjeročnem programu, uspešno uresničevanje programa varčevanja, spoštovanje družbene usmeritve razporejanja dohodka, skrb za napredek delegatskega sistema, obravnava usmerjenega izobraževanja, skrb za informiranje delavcev, skrb za reševanje socialnih vprašanj in uspehe na področju rekreacije delavcev. Ti rezultati oziroma uspehi ne pridejo sami po sebi. Ustvarja jih človek, delavec, član sindikata, ki ga usmerja njegova osnovna sindikalna organizacija in sindikalna konferenca. Poročilo je seveda zajelo tudi pomanjkljivosti našega poslovanja in upravljanja. Najbolj značilne pomanjkljivosti so: — neizdelano nagrajevanje po delu, — prepričevanje mnogih, da je sedanje nagrajevanje v redu, — nedojeto bistvo delegatskega sistema upravljanja, — sestankovanje v delovnem času, — slaba povezanost z organi in organizacijami v krajevnih skupnostih. Na koncu poročila je ugotovitev, da je konferenca sindikata skušala usklajevati takšna vprašanja, ki zadevajo interese delovne organizacije kot celote in da poročilo ne zajema vseh uspehov niti vseh pomanjkljivosti. Misli iz razprave Razprave o poročilu konfe- tov. DJURO VOJIN je spre-rence sindikata se je udeleži- govoril o organiziranosti la polovica navzočih delega- ljudske obrambe in družbe- ne samozaščite, in to vprašanje povezal s požari, ki so v zadnjem času izbruhnili v več delovnih organizacijah. Zavzel se je za večjo preventivno dejavnost. SLAVKO LUZAR je nadaljeval Voji-novo misel in povedal, da so se v Novem mestu glede Ljudske obrambe in družbene samozaščite tesno povezali s krajevno skupnostjo. JANKO KORENE je govoril o tem, kako se sedaj pri nas 0 čem je govoril predsednik konference rešujejo stanovanjska vprašanja delavcev. Največji stanovanjski problemi so v Ljubljani, Celju in Mariboru. JOŽICA KURALT je menila, da v Dinosu dobro rešujemo vprašanja gospodarjenja in socialne varnosti delavcev, kar se odraža tudi v delovnih uspehih. Nekaj predlogov je bilo tudi za dopolnitev programskih nalog konference. Po svoje zanimiva je bila uvodna razprava predsednika konference, tovariša Založnika, v tretjo točko dnevnega reda, ki je bila posvečena lil. kongresu samoupravljalcev. Založnik je govoril o devetih vprašanjih, ki jih je najprej osvetlil kot splošen pojav, potem pa si je enaka vprašanja postavil za Dinos. V bistvu je hotel opozoriti na naše večje in manjše pomanjkljivosti z namenom, da jih spoznamo in tako lažje odstranimo. Naj omenim nekaj njegovih ugotovitev oziroma opozoril: — vsi se še dovolj ne zavedajo pomena samoupravljanja, — nekateri bolj poznajo pravice kot dolžnosti, — ali se tudi nas loteva škodljiv pridobitni odnos, — premajhna zavzetost za iskanje in izkoriščanje notranjih rezerv, — premajhna usmeritev na dobro stimulacijo dela, — zgledovanje po vplivnih delavcih, ki imajo slab odnos do dela, — uživanje alkoholnih pijač med delom, — zamujanje, neupravičeni izostanki, neupravičen bolniški stalež, — pomanjkanje občutka za kvalitetno delo, — odnos do osnovnih sredstev, slaba izkoriščenost, slabo vzdrževanje strojev, — premajhna samokritič- nost tistih, ki delo organizirajo, — izobraževanje delavcev za delo na novih strojnih napravah, — premajhna pozornost novatorstvu in nagrajevanju novatorstva. Na koncu je Založnik sporočil, da bo o takih zadevah govor tudi na III. kongresu samoupravljalcev in da bi o teh stvareh morali govoriti tudi na vseh naših sindikalnih sestankih in v navzočnosti naših vodilnih delavcev. V razpravi je bilo naše pripravljanje na lil. kongres samoupravljalcev dobro ocenjeno. za boljše'delo Čeprav je dober osebni dohodek velika stimulacija za dobro delo, nekaterim ven- Iz sindikalne konference DO DINOS. Prvi z desne je predsednik konference, Alojz Založnik Prva ocena letošnjega gospodarjenja Nekatere ugotovitve gospodarjenja v I. trimesečju letos je posredoval Tone PLEŠE C, ki je povedal, da je prvo oceno dal direktor delovne organizacije, tovariš Kralj na nedavnem sestanku osnovne organizacije Z K. Ocena poslovanja je ugodna, vendar so rezultati na podlagi stabilizacijskih ukrepov premalo otipljivi. Tako je tudi zato, je dejal tovariš Plešec, ker so naši stabilizacijski programi še vedno prepis vsebine letnih planov, ne pa program posebnih in konkretnih nalog, katerim je potrebno posvečati večjo pozornost. Direktor TOZD RET, tovariš Pesjak je podal oceno gospodarjenja v njihovem tozdu. Za razliko od TOZD POS so presegli tudi količinski plan. Povečali so storilnost. Še vedno potekajo razgovori o sodelovanju s Tekstilko. Uvoza tekstilnih krp ni več, povpraševanje po njih pa je vedno večje. Sklep, ki je bil sprejet po razpravi, obvezuje osnovne sindikalne organizacije, da podrobno ocenijo, kako se uresničuje naš stabilizacijski program in program varčevanja. odbora za obveščanje O ustanovitvi, konstituiranju in o programu odbora za obveščanje, ki je organ konference sindikata delovne organizacije, je poročal Stane Koman, ki je zlasti poudaril odgovornost konference za delo tega odbora. Člani konference so infor- darle to ne pomeni vse. Pravo priznanje v pravem času velikokrat pomeni veliko več. Tudi o tem je bil govor na seji. Ocenjevala se je vrednost zlate značke Dinosa za 25 letno delo pri Dinosu. To značko dobi vsak, ki je toliko časa pri nas, četudi je slab delavec. To pomeni, da Dinos nima priznanja za posebno prizadevno delo. Izrečena je bila pobuda, da se pripravi spremembo pravilnika o podeljevanju zlate značke za 25 letno delo pri Dinosu. S spremembo naj bi se uskladila določila našega pravilnika z določili Zakona o združenem delu, ki govorijo o prizadevanjih za nagrajevanje dela. Programske usmeritve konference macijo sprejeli, s čimer so potrdili ustanovitev in konstituiranje odbora ter njegov program. Sprejeli pa so tudi sklep o odgovornosti sindikalnih organizacij, da v vsaki poslovni enoti poiščejo in usposobijo najmanj enega dopisnika za naše glasilo. Na podlagi poročil in razprave je bila sprejeta programska usmeritev konference v letu 1981. Ta usmeritev je določena v desetih točkah, ki okvirno določajo naslednje: 1. Prvenstvena naloga je stalna skrb za dobro gospodarjenje. 2. Za III. kongres samo-upravljalcev bomo storili največ, če bomo stalno skrbeli za odstranjevanje lastnih pomanjkljivosti. 3. Potrebno je stalno vsklajevanje določil naših splošnih aktov z določili zakonov in družbenih dogovorov. 4. Osrednja naloga je uresničiti načelo nagrajevanja po delu, kar velja tudi za inovacije. 5. Povečati informiranje delavcev. Ob 35—letnici naše delovne organizaci- je treba izdati slavnostno številko našega glasila. Po en dopisnik v vsaki poslovni enoti. 6. Izpopolniti organizacijo LO in DS in se tesneje povezati s krajevnimi skupnostmi. 7. Stalno skrbeti za reševanje socialnih vprašanj delavcev. 8. Povečati skrb za kadre, štipendiranje in izobraževanje. 9. Dostojno proslaviti 40—letnico ustanovitve OF in vstaje slovenskega naroda ter 35—letnico ustanovitve Dinosa. Delavce predlagati za odlikovanja. Organizirati srečanje borcev NOV in aktivistov OF — delavcev Dinosa. 10. Ta program stalno dopolnjevati s tekočimi nalogami. -eska- Ker dogovarjanje, pri katerem je končni cilj fizična združitev, ni enostavna zadeva in vedno obstaja nič Delegati sindikalne konference s Stanislavom Pesjakom v sredini Sodelovanje s HBIEI se poglablja Poleg naštetih tez je teklo dogovarjanje še o nekaterih manj pomembnih stvareh. Naslednji strokovni sestanek naj bi bil na nivoju direktorjev DO DINOS, TOZD RET in DO Tekstilka, nakar naj bi delo nadaljevala komisija. Pričakujemo, da bodo rezultati razgovorov, skladni s stabilizacijskimi prizadevanji naše družbe in da bomo uspeli ustvariti najoptimalnejšo organizacijo priprave sekundarnih tekstilnih surovin na področju mesta Ljubljane in s tem v veliki meri tudi znotraj SR Slovenije. Ing. Stanislav Pesjak, direktor TOZD RET — Osnova za razgovore o povezovanju naj bodo obstoječe kapacitete trganja krp v SRS, ki so skupno približno 5000 ton letno, — Prouči naj se možnost povezovanja ob organiziranosti DO znotraj SOZD, — Tesnejše povezovanje oziroma združevanje bi bilo možno le ob pridobitvi dodatnih vsaj 1000 m2 skladiščnih površin s strani Dinosa, ob predpostavki, da fizična razširitev na območju Vrbljena ni možna, — Dinos postavi v obratu v Ljubljani linijo za čiščenje bombažnih vlakenskih odpadkov, obrat v Bohovi modernizira in s tem omogoči predelavo starih oblačil. — Tekstilka razširi proizvodni program s še eno kardo za najfinejše razvlak-njenje regeneratov, — Skupen proizvodni proces temelji na dohodkovnih odnosih. O POSLOVNEM SODELOVANJU IN DOGOVARJANJU NAŠE TOZD RET Z DO TEKSTILKA SMO V NAŠEM GLASILU ..DINOS" ŽE PISALI. NAMEN DOGOVARJANJA JE TESNEJŠE POVEZOVANJE S KONČNIM CILJEM SPOJITVE V ENO, NOVO ORGANIZACIJSKO TVORBO. Prvi dokument s tem v zvezi je sprejel že delavski svet TOZD na 14. seji dne 12. septembra 1980, in sicer informacijo o razgovorih glede povezovanja in planiranja skupnega razvoja med DO Tekstilka in TOZD Regeneracija tekstila, Dinos. S tem dokumentom so bile postavljena izhodišča za skladen razvoj obeh organizacij in imenovana komisija za ugotovitev upravičenosti in smotrnosti povezovanja ter potrebe za izdelavo elaborata o ekonomsko—tehnološki upravičenosti samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev. V dosedanjem dogovarjanju so intenzivno sodelovali predstavniki občin Ljubljana Bežigrad in Ljubljana Vič—Rudnik, zlasti Kosta Bizjak, podpredsednik IS iz naše občine in Joško Vuče-milo, predsednik IS Sob Vič-Rudnik. Glede na naš predlog, naj bi bil sedež tekstilnega dela dejavnosti sekundarnih surovin nove organizacije tvorbe v občini Vič—Rudnik, so predstavniki IS Sob Vič—Rudnik na skupnem sestanku dne 16. marca izjavili, da je v interesu občine Vič-Rudnik, da se dejavnost zbiranja in predelave sekundarnih tekstilnih surovin skoncentrira v občini Vič-Rudnik in da se bodo zato zavzeli za združevanje obeh tovrstnih organizacij na področju mesta Ljubljane. koliko pomislekov na obeh straneh, je komisija ..rabila kar precej časa", da se je uspela prvič sestati. Sestanek je bil 2. aprila 1981 v prostorih DO DINOS v naslednji zasedbi: Stane Bajuk, direktor DO, Olga Arnšek, komercialni vodja in Nada Andoljšek, računovodja iz DO Tekstilka ter Stanislav Pesjak, Nadja Gregorčič in Bojan Zorec iz TOZD RET, Dinos. Na tem prvem sestanku ni bilo končnih dogovorov, postavljene pa so bile zanimive teze, o katerih bomo razpravljali najprej v strokovnih krogih, kasneje pa razpravo nadaljevali na nivoju komisije. Te teze so: Glasilo izdaja konferenca sindikatov delovne organizacije DINOS, Ljubljana, Titova 118, v 650 izvodih. Glasilo ureja uredništvo. Glavni in odgovorni urednik — Stane Mancini, tehnični urednik — Stane Koman. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu št. 421-1/72. Tisk: Edo Usenik, prepisovanje in razmnoževanje, Ljubljana. Delegati sindikalne konference DO DINOS Stanovanjski posojili v ten NA NATEČAJ ZA DODELITEV STANOVANJSKIH POSOJIL V LETU 1981 SE JE PRIJAVILO 43 DELAVCEV IZ VSEH DELOV DELOVNE ORGANIZACIJE, KI SO ZAPROSILI SKUPAJ ZA 6,900.000,00 DIN KREDITA IN 8 DRUŽINSKIH STANOVANJ. NA RAZPOLAGO JE BILO LE 5,476.000,00 DIN ZA POSOJILA, STANOVANJ PA NIČ. Več delavcev ni predložilo potrebne dokumentacije (zemljiške knjižnega izpiska in gradbenega dovoljenja), vendar pa so naknadno to storili — razen dveh, katerim je komisija prošnji morala zavrniti. Prav tako je komisija zavrnila tudi vse prošnje za dodelitev družbenih stanovanj, ker z njimi v letu 1981 pač ne razpolaga. Razpoložljiva sredstva so bila razdeljena takole: — za sofinanciranje nakupa stanovanja z drugo delovno organizacijo din 800.000,00 (2 delavca), — za plačilo stroškov ureditve stavbnega zemljišča din 150.000,00 (1 delavec), — za adaptacijo in revita- lizacijo stanovanj oziroma stanovanjskih hiš din 1.260.000. 00 (8 delavcev), — za graditev lastnih hiš din 3.266.000. 00 (21 delavcev). Poimenski seznam delavcev, katerim so bila dodeljena posojila, objavljamo na drugem mestu. Katere so bistvene značilnosti letošnje delitve sredstev za stanovanjsko izgradnjo? Predvsem preseneča veliko število delavcev, ki so se prijavili na natečaj. To nas opozarja, da še mnogo naših delavcev nima urejenega stanovanjskega vprašanja, precej pa si jih tudi želi izboljšati obstoječe stanovanjske razmere. K nam prihajajo delavci, ki pred sklenitvijo delovnega razmerja izjavljajo, da imajo urejeno stanovanjsko vprašanje, kasneje pa ugotovijo, da so se ,,zmotili" in da stanovanje le potrebujejo! Menimo, da bo treba temu ob sklepanju delovnega razmerja posvetiti več pozornosti in izjave novih delavcev tudi preveriti. Letos smo prvič uporabili nov pravilnik o pogojih in načinu zadovoljevanja stanovanjskih potreb delavcev, s katerim smo uvedli točkovni sistem ocenjevanja stanovanjskega statusa, delovne dobe in ekonomskega položaja vsakega prosilca. Pravilnik smo sprejeli na referendumu 29. decembra lanskega leta. Pokazalo se je, da bi lahko ocenjevanje ekonomskega položaja delavcev kar izpustili, kajti od 43 delavcev so le trije bili ocenjeni po tem kriteriju (zaradi velikega števila družinskih članov = otrok), kar pa ne pomeni, da imajo slabe osebne dohodke. Po točkovnem sistemu je bila od kandidatov za dodelitev kredita izločena delavka, ki gradi novo stanovanjsko hišo, vendar ima že urejene svoje stanovanjske razmere. Le težko se je sprijaznila z dejstvom, da ne bo dobila posojila, ker ga pač potrebujejo tisti, ki živijo v neprimernih stanovanjih ali celo v prostorih, ki jih ne moremo imenovati stanovanja. Nov točkovni sistem daje prednost starejšim delavcem, ki še nimajo urejenih stanovanjskih razmer. Menimo, da je tako prav, saj živijo že pretežni del življenja v slabih, neurejenih ali pa neprimernih stanovanjih. Prav tako so v prednosti delavci, ki so podnajemniki ali pa razpolagajo z majhno stanovanjsko površino, računajoč na družinskega člana. Delavec, ki je zaprosil za družbeno stanovanje, pa ga letos žal ne bo dobil, stanuje s tričlansko družino v sobici, ki meri 15 m2. V sobi ni vode, ni elektrike, ni sanitarij . .. Pri ocenjevanju stanovanjskih razmer delavcev so s stanovanjsko komisijo sodelovali predsedniki izvršilnih odborov osnovnih organizacij sindikata ali pa člani teh odborov. Tako je k pravičnejšemu ocenjevanju bil pritegnjen širok krog delavcev, ki so komisiji pri njenem delu veliko pomagali. Ob koncu želimo vsem tistim, ki letos niso dobili posojila ali zaprošenega stanovanja, da bi prišli na vrsto prihodnje leto, vsekakor pa do konca tega srednjeročnega obdobja. JK STANE MANCINI, glavni in odgovorni urednik našega glasila je 9. maja 1981, praznoval pomemben življenjski jubilej, 50-letnico! ČESTITAMO! Uredništvo m V INVENTURI Prejšnja leta smo zaloge določenih vrst blaga pri inventuri ob koncu leta le ocenjevali, kar pa ni bilo v skladu z Zakonom o knjigovodstvu. Na to so nas opozorili inšpektorji službe družbenega knjigovodstva, ko so pregledovali inventurni elaborat za leto 1980. Zaradi tega smo morali razveljaviti določila pravilnika o inventuri sredstev, ki so dopuščala popis zalog z ocenitvijo, in jih nadomestiti z novimi. Po novem bomo popisovali zaloge določenih vrst blaga vse leto. Na koncu leta, blaga, ki smo ga inventirali med letom, ne bomo popisovali, saj se bo štelo, da je inventura že bila opravljena. Gradivo o popisu med letom se bo dodalo k inventurnemu elaboratu ob koncu leta in kot celota tvorilo celoletni popis zalog blaga v delovni organizaciji. S takoimenovano „ kontinuirano inventuro" bomo popisovali med letom le zaloge pločevine, železa, železnih ostružkov, litine, stekla, papirja, gume in tekstilnih odpadkov v razsutem stanju. Drugo blago bo popisano z redno inventuro, ki se bo začela 20. novembra. Kako bo potekala kontinuirana inventura? Predvsem so dolžni vodje poslovalnic, obratov in skladišč sestaviti načrt za praz-nitev zalog blaga, katerega stanje ugotavljamo s kontinuirano inventuro, določiti začetek praznitve in rok, do katerega bo skladišče pripravljeno za inventuro vsake vrste blaga posebej. Da bi zagotovili uspeh inventure, je treba skladišče primerno urediti, da bo možno ločeno skladiščiti stare zaloge, ki jih bomo praznili, od zalog, ki bodo na novo skladiščene med praznjenjem. Ko bo stara zaloga izpraznjena ali izpraznjena toliko, da bomo brez večjih težav in stroškov lahko ugotovili dejansko stanje določene vrste blaga, bo inventurna komisija, ki jo je že imenoval delavski svet, opravila popis in sestavila inventurni elaborat. Pomembno nalogo morajo med praznitvijo opraviti delavci, ki vodijo skladiščna knjigovodstva: Voditi morajo natančno evidenco o starih in novih zalogah določenih vrst blaga v skladišču. Ob začetku praznitve stare zaloge in določitvi novega skladiščnega prostora za nove zaloge morajo odpreti nove blagovne kartice in ločiti evidenco o starih in novih zalogah. Navodilo o načinu vodenja evidence je predpisal vodja področja za Ocena TV oddaje V ljubljanski televiziji je bila dne 30. aprila 1981 oddaja „Joj, kam bi del? ". V prvem delu je bilo prikazano naravno okolje, v katerem je veliko starih avtomobilskih lupin, zavrženih štedilnikov, hladilnikov, odpadne gume in plastike ter raznih drugih odpadkov, ki bi bili še primerni za predelavo v industriji. Z ekološkega vidika je slika dovolj porazna in je gledalce te oddaje na jasen način opozorila, kako sami kvarimo lepoto narave z odlaganjem odvrženih predmetov, ki so že odslužili svojemu osnovnemu namenu. Vzorčni koš za pisarniški odpadni papir. Fotografirali smo ga pred pisarno tajnice direktorja TOZD PO S. poslovno organizacijo in računovodstvo. Priporočamo, da ga skladiščni knjigovodje skrbno proučijo! Posebej je treba poudariti naslednje: Količine blaga na zalogi v bodoče ne bomo smeli več ocenjevati. Vse blago bomo morali stehtati. Kar ne bomo stehtali med letom in popisali s kontinuirano in- V drugem delu je bilo prikazano naše skladišče v Ljubljani, kjer je stiskalnica Arnold stiskala avtomobilske lupine. V dveh minutah so postale nekaj sto kilogramov težak paket in tako koristna sekundarna surovina za železarne in livarne. Direktor naše delovne orga- venturo, bomo morali napraviti ob letni inventuri. Nobeno sklicevanje na določene probleme in težave ne bo pomagalo: zaloge bomo ugotavljali le s tehtanjem. Ob novonastalem položaju pa bomo primorani več skrbi posvetiti organizaciji dela in urejenosti na naših skladiščih. JK nizacije tovariš Kralj je v prostem razgovoru pred stiskalnico razložil postopek in družbeno korist procesa recikliranja vseh vrst železnih ali pločevinastih odpadkov, ki pridejo na naša skladišča v predelavo. V tretjem delu je bilo prikazano komunalno odlagališče odpadkov, kjer je predstavnik Komunalnega podjetja Ljubljana tovariš Teodor Kranjc razložil postopek prevzemanja in odlaganja smeti ter pri tem navedel, koliko koristnih odpadkov pride s smetmi na deponije, kar predstavlja izgubo surovin, če jih ni možno na kakršen koli način rešiti pred propadom. Izrazit je bil tudi primer prebiranja steklenic na deponiji, kjer družina izloča steklenice, ki so še sposobne po pranju in dezinfekciji za nadaljnjo porabo in si s svojim zbiranjem in vztrajnim delom na deponiji zaslužijo tudi do 20.000,00 din na mesec. Lepo so bili prikazani kupi valovite lepenke, ki se stalno odvažajo na divja odlagališča, ampak naj jih pripeljejo na odkupna mesta Dinosa ali Surovine, kjer bodo zanje prijeli od 1,50 do 2,00 dinarja. Oddaja je tudi nevsiljivo opozorila vse občane, naj ne bi vrgli v smeti še tistih vrst odpadkov, ki jih naša industrija potrebuje in predela, ampak naj bi jih oddali v reciklažo delovnim organizacijam za zajemanje odpadkov. Ocenjujem, da je bila ta oddaja ena najboljših iz teh zvrsti, ker ni bila vsiljiva niti ni izzvenela kot agitka.* Menim še, da bi jo kazalo čez nekaj časa ponovno predvajati, ker je bila prikazana v času, ko je veliko občanov odšlo na prvomajski oddih. Iz 24. seje delavskega sveta TOZD POS pojavljajo na deponiji za komunalne odpadke. V svoji dolgoletni praksi sem videl veliko propagandnih filmov na temo odpadkov, vendar tako prepričljive, kot je bila ta oddaja, doslej še ni bilo. Bila je primerno dolga, z jasnim sporočilom, kakšno gospodarsko škodo povzročajo občani, ko zametujejo svoje dotrajane predmete na travnike, gozdove, potoke, jame, s čimer kvarijo priročni izgled okolja. Oddaja je pozvala vse imetnike ne-abnih predmetov, naj jih ne Oddaja je bila zelo koristna, kar je spretno povezala ekologijo — zajemanje koristnih odpadkov in odpadkov — surovin, ki se znajdejo na deponijah komunalnih podjetij. Po mojem mnenju bi bilo vzgojno nadaljevati s takimi oddajami, ker sem prepričan, da bo odmevnost pri občanih iz oddaje v oddajo večja. Jančič Danilo * agitka pomeni podpihujoča ali hujskajoča propagandna igra V SPOMIN MARJANU KACINU Nepričakovano, 24. aprila 1981, je umri Marjan KACIN, star komaj 43 let, doma iz Regerče vasi. Zaposlen je bil kot skladiščni delavec in strojnik v poslovalnici Novo mesto, od septembra 1972. Ves čas je bil prizadeven za delo in za izpopolnitev znanja, saj je pri nas opravil preizkus znanja kot strojnik in reziiec. Med delavci je bil priljubljen, saj je bil vedno tovariški in pripravljen pomagati vsakomur. Vse od mladih let je bi/ vajen trdega dela, zato mu ni bilo ničesar pretežko. Bil je aktiven član osnovne organizacije sindikata, letos pa je slavil 30—letnico aktivnega dela v gasilskem društvu. Za požrtvovalno delo pri gradnji gasilskega doma je dobil posebno priznanje občinske gasilske zveze Novo mesto. 19 let je bil tudi član lovske družine. Ljubil je naravo in po svojih močeh prispeval, da bi bi/a ta kar najlepša. Ogromno časa je žrtvoval za gojitev divjadi, ki krasi dolenjske griče. V vseh sredinah so ga visoko cenili, in to po njegovem delu, kar se je pokazalo tudi v veliki udeležbi na pogrebu. Vedno nam bo ostal v lepem spominu! Iz poročila Vladimirja Kralja Hilli *i - Dejavnost sekundarnih surovin io njen pomen v DO DINOS (PRVO NADALJEVANJE) Pred petintridesetimi leti je bilo z odločbo LR Slovenije iz zveznega podjetja ustanovljeno podjetje „OD-PAD" Ljubljana, ki se je leta 1963 z odločbo OLO Ljubljana Bežigrad preimenovalo v DINOS LJUBLJANA. To ime simbolizira dejavnost delovne organizacije še danes ; DAJTE INDUSTRIJI ODPADNE SUROVINE. Kot osnovno in najpomembnejšo dolžnost si je delovna organizacija že v samem začetku postavila za cilj in nalogo, kako zbrati čim več koristnih odpadkov in jih v sistemu recikliranja vrniti naši industriji. Potrebno je bilo zgraditi široko mrežo poslovalnic, skladišč in zbiralnic ter jih opremiti z najnujnejšimi transportnimi sredstvi in strojno opremo za pripravo in predelavo koristnih odpadkov v sekundarne surovine. Vzporedno s tem procesom je bilo treba izobraževati delavce v poznavanju odpadnih surovin. Že z zbiranjem in pozneje sortiranjem se je začel bodoči proizvodni proces dejavnosti sekundarnih surovin. Delovna organizacija je prva v Jugoslaviji uvedla nove oblike za zbiranje koristnih odpadkov z uporabo kontejnerskega sistema. Leta 1980 je imela delovna organizacija že 70 samonakladalcev in 2800 kontejnerjev v stalnem kroženju, 30 kamionov prekucnikov z montiranimi dvigali, 22 dvigal, 11 viličarjev, 85 raznih hidravličnih pake-tirk, 9 različnih transportnih trakov, 17 Škarij in drugih pomagal za transport in odpremo sekundarnih surovin. Kamioni, samo nakladalci, dvigala, viličarji, hidravlične stiskalnice, z dvigali, škarje za rezanje in stroji za razvlaknjevanje kablov, ki so skoraj v celoti zamenjali in nadomestili težko fizično delo. V letu 1977 in začetku leta 1978 je delovna organizacija spremenila svojo dosedanjo organizacijsko obliko enovite delovne organizacije z novo samoupravno organiziranostjo v dve temeljni organizaciji združenega dela. Takšna organizacijska tvorba daje poudarek obema temeljnima smerema, ki sta se izoblikovali v dejavnosti: — TOZD Priprava odpadnih surovin, ki vključuje odkup in pripravo odpadnih surovin s poudarkom na blagovno — proizvodno — prometnem področju in — TOZD Regeneracija tekstila, ki vključuje z operacijami oplemenitenja spreminjanje tekstilnih odpadkov v sekundarne surovine in končne izdelke. Na sedanji stopnji družbenoekonomskega in tehnološkega razvoja je najbolj očitna ločnica med obema smerema prav področje poslovanja s tekstilnimi odpadki v primerjavi z jeklenimi odpadki, odpadki barvnih kovin, starim papirjem, steklenimi črepinjami in odpadki plastike. Pričakovati je, da bo z nadaljnjo izgradnjo delov delovne organizacije v prihodnjem razdobju mogoče organizacijsko in ekonomsko utemeljiti in samoupravno organizirati kot proizvodno temeljne organizacije združenega dela še nekatere dele delovne organizacije, kamor bi sodila tudi naprava (šre-der) za predelavo odsluženih osebnih vozil in odpadnih izdelkov bele tehnike, kakor tudi integracija DO Tekstil-ka in TOZD Regeneracija tekstila. Program razvoja se nadaljuje na pridobljenih organizacijskih izkušnjah in stopnji razvitosti sedanje opremljenosti s poudarkom na pomenu dejavnosti, ki je v: O Blagajni vzajemne pomoči delavcev Dinosa v Ljubljani, Titova 118, še nismo pisali. Dne 2. aprila letos je izvršni odbor te pomoči imel šesto — varovanju in ohranjevanju naravnih virov in z delom pridobljenih vrednot, — smotrnem gospodarjenju z odpadnimi surovinami zaradi njihove ponovne uporabe in relativno nižje cene v primerjavi s primarnimi surovinami in — čuvanju okolja pred onesnaževanjem. Po letu 1963 je v Dinosu usmerjena vedno večja pozornost k izkoriščanju obstoječe opreme in transportnih sredstev ter njihovemu vzdrževanju, pri nabavi nove pa so upoštevani tehnični dosežki doma in v tujini. Za ilustracijo podajamo pregled zbranih koristnih odpadkov in njihovo vrednost za obdobje od leta 1961 do leta 1979. Razvidna je stalna rast delovne organizacije. Manjša odstopanja so v to-nažah v obdobju od leta 1964 do leta 1968 in od leta 1971 do leta 1974. Nastajala so zaradi prestrukturiranja gospodarstva in takratnih zastojev. Danes je DINOS že močno povečal produktivnost dela. Število zaposlenih je padlo od 600 v letu 1965 na vsega 486 v letu 1980. Kljub temu pa je porastlo vloženo delo pri predelavi zbranih koristnih odpadkov v ustrezne sekundarne surovine. Tako je tudi dohodek sorazmerno vse večji na tono pripravljene sekundarne surovine, kar daje solidno osnovo za nadaljnji razvoj in nove gospodarske naložbe. (Konec v prihodnji številki) sejo. Na tej seji je sprejel Pravilnik o Blagajni vzajemne pomoči, ki so ga pred tem podpisali vsi člani. V nadaljevanju so obravnaval. VZAJEMNE POMOČI Ml HIB 1 Ulili in sklepali o izplačilih članarine tistim, ki so izstopili iz članstva in o posojihih, za katere so člani zaprosili. Odobrili so spet nova štiri posojila po 5.000,00 din in eno za 10.000,00 din. Poročilo o delu Blagajne vzajemne pomoči pa je podal njen predsednik ing. Anton Golja, ki je med drugimi dejal: „Ob pregledu našega poslovanja ugotavljamo, da je bilo uspešno. Med drugim smo rešili nekatere probleme še iz preteklih let. V času od 10. novembra 1980 do 30. marca 1981 je bilo sedem sej IO BVP, na katerih smo razpravljali o te- koči problematiki in o reševanju prošenj za posojilo. O delu IO BVP so bili člani redno obveščeni. Sprejet je bil tudi Pravilnik o delu in organiziranosti BVP. V tem času ni bilo vpisanih novih članov, hkrati pa se je na lastno željo izpisalo sedem članov. Stanje na hranilni knjižici dne 30. 3. 1981 je bilo 96.817,90 din; prihodki mesečno vračanega posojila din 110.875,00; posojilo v znesku 5.000,00 din je bilo odobreno sedemindvajsetim članom; ostali izdatki BVP so bili 300,00 din. Pred 10. 11. 1980 so se za posojila zaračunavale 1 % obresti, kar pa ni bilo v skladu s pravilnikom, zato so se vrnile 35 članom v znesku 2.580.00 din. Izpisanim članom se je izplačala položena članarina v znesku din 8.050,00; prav tako smo izpisanim članom poravnali premalo izplačane vložene članarine v znesku 241.00 din. Na izredne izdatke smo po sklepu IO BVP odpisali 300,00 din. V mesecu aprilu se bodo finančna sredstva prenesla iz hranilne knjižice na |iro račun. Poročilo predsednika pa je vsebovalo tudi predloge za spremembe o dodeljevanju posojil članom v Ljubljani: 1. Prošnje se bodo reševale po vrstnem redu prispetja vlog in namenu porabe kre- ,dita — s točno obrazložitvijo. Nepopolno izpolnjenih prošenj ne bomo reševali. 2. Obvezni minimalni znesek na žiro računu BVP mora biti 25.000,00 din. 3. Posojilo v višini 5.000,00 din do 10.000,00 din se odplačuje z mesečnimi obroki po 1.250,00 din. Predlogi so bili sprejeti. Po zapisniku KOLIČINSKA IN VREDNOSTNA RAST DELOVNE ORGANIZACIJE DINOS Leto Ton Din 1961 52.279 20.135.358 1962 55.532 20.577.655 1963 64.455 25.840.771 1964 75.606 33.104.655 - 1965 71.772 44.623,693 (reprodukcijsko blago in gospodarska ref.) 1966 80.989 52.497,097 1967 77.101 58.821.119 1968 81.035 75.497.585 (spremenjen mehanizem cen, začetek priprave metalurškega vložka) 1969 88.422 79.939.784 1970 97.190 99.427.857 1971 109.378 159.732.159 1972 110.316 195.928.324 1973 115.542 231.062.819 (kriza papirne ind.) 1974 121.598 317.320.770 (uvajanje izboljšane priprave metalurškega vložka) 1975 134.391 350.218.580 1976 133.148 370.637.374 (kriza tekstilne ind.) 1977 147.448 391.170.776 1978 162.000 464.048.542 1979 168.631 640.416.954 1980 172.238 985.106.962 (specializirana priprava metalurškega vložka) PLANINCI! ORGANIZIRAMO ZA POHOD NA TRIGLAV AK Komisija za šport, rekreacijo in kulturo se zavzema za povečanje aktivnosti delavcev Dinosa tudi na področju planinstva. Kot pripravo za obisk vrha Triglava ob koncu avgusta pripravljamo pohod za Ak v Martuljkovi skupini, ki naj bi ga izvedli v soboto, 27. junija, z odhodom od 7. uri izpred hotela Špik v Gozdu Martuljku. Hoja v eno smer je približno 2 uri. To je ena naj lepši h tur v naših Alpah, ki poteka v krajšem delu preko varovanih pečin poleg dveh izredno lepih slapov in se konča na velikem ledeniku za A kom. Spremstvo za varnost bo organiziral Dušan Srečnik, udeleženec jugoslovanske alpinistične odprave na Makalu 1975, sicer pa naš delavec v skladišču Jesenice iz kranjske poslovalnice Dinos Za osebno opremo, ustrezno malico in prevoz do hotela Špik naj poskrbi vsak udeleženec sam oziroma v dogovoru s sodelavci. Ture se lahko udeleže tudi svojci in znanci. S seboj vzamite tudi fotografske aparate, ker nameravamo razpisati natečaj za najboljšo fotografijo s poti za AK. Priporočamo obisk in bodimo točni! S. P. za uredništvo glasila , Spominski posnetek z dinosove mladinske akcije zbiranja odpadnih surovin ■INBSOVA MLADINSKA AKCIIA VABIMO naše delavce in delavke in njihove otroke, ki fotografirajo, k sodelovanju! V naslednji številki našega glasila bomo začeli objavljati vaše fotografije iz vašega življenja in dela ... če bodo tehnično dobre, če boste napisali kaj predstavljajo, kdo je fotografiral in kdaj in če jih boste poslali. Za objavljene fotografije boste dobili honorar, lahko pa tudi nagrado. Uredništvo Zilil Hilli umni ,,Zakaj ne bi še mi mladi prispevali s svojim delom k čistejšemu okolju", smo se vprašali na 3. seji predsedstva 00 ZSMS Dinos. Za ta predlog smo se vsi zelo navdušili. Nato smo se v soboto, 18. aprila ob 7. uri zbrali na ljubljanski poslovalnici. Bilo nas je 12, prišli pa so še štirje drugi člani našega kolektiva. Na odlagališče odpadkov na Ježi pri Črnučah smo se odpeljali s tovornjaki in kombijem. Vsi smo bili presenečeni nad tem, koliko uporabnih odpadnih surovin se nahaja na tem odlagališču, ki je namenjeno neuporabnim komunalnim odpadkom. Ko smo pričeli z delom, smo ugotovili, da bo le-tega dovolj za ves predvideni čas akcije. Takoj je bilo jasno, da bodo ostala odlagališča morala počakati /la druge akcije, ki jih bomo še organizirali. Delo je potekalo v zelo težkih pogojih, saj je bila večina uporabnih odpadnih surovin prekrita s komunalnimi odpadki in zemljo. Kljub temu smo zbrali 15 ton pločevine in ostalih kovinskih odpadkov in s tem prispevali okrogla dva stara milijona v sicer prazno blagajno mladinske organizacije. Zahvaljujemo se delavcem ljubljanske poslovalnice za pomoč, saj smo lahko material prepeljali na skladišče s pomočjo njihovih kamionov. Upamo tudi, da bomo v vseh bodočih akcijah deležni prav take pomoči. Pri naslednjih akcijah se bomo potrudili, da nas bo še več, ne samo mladincev, ampak tudi ostalih članov delovne organizacije DINOS. Mladina Dinosa Planinska pot za AK vodi mimo izredno lepih slapov PREDNOSTNA LISTA POSOJIL ZA GRADITEV, DOGRADITEV ALI NAKUP STANOVANJA ALI STANOVANJSKE HIŠE, ZA REKONSTRUKCIJO ALI ADAPTACIJO TER ZA SOFINANCIRANJE NAKUPA Z DRUGO DELOVNO ORGANIZACIJO IN ZA PLAČILO PRISPEVKA K STROŠKOM UREJANJA STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V LETU 1981. Za p. št. PRIIMEK IN IME, namen po soj. Poslovna enota ODOBRENO POSOJILO DIN 1. KELVIŠAR Irena, sofinanciranje Jesenice 500.000,00 2. RAHTEN Vlasta, dokonč. adaptac. Velenje 100.000,00 3. KULAR Jože, dograd.hiše M. Sobota 180.000,00 4. MESIČ Kasim, dogr. hiše Šentvid 100.000,00 5. HANDIU Zalka, dograd. hiše TO Ljubljana 150.000,00 ,6. VIRŠČEK Andrej, dograd. hiše vod. TOZD POS 90.000,00 7. BEVEK Bojan, sofin. z drugo DO Ljubljana 300.000,00 8. JAKŠE Jožica, dograd. hiše Novo mesto 250.000,00 9. BOJANC Albin, grad. last. hiše Novo mesto 100.000,00 10. REPUŠIČ Jelka, dograd. hiše Maribor 70.000,00 11. NAGLIČ Marija, dograd. hiše Dravograd 150.000,00 12. DOLENC Anton, adapt. hiše Pivka 300.000,00 13. LENARČIČ Leopolda, adap. hiše Pivka 150.000,00 14. BOLE Darko, grad. nove hiše Pivka 160.000,00 15. GRUDEN Pavla, adapt. hiše Nova Gorica 170.000,00 16. ŠTERN Elizabeta, adapt. hiše TO Bohova 100.000,00 17. KRIŽAN Stane, grad. hiše Novo mesto 300.000,00 18. MIKŠA Ivan, grad. nadom. hiše Celje 250.000,00 19. CIRKULAN Adf, str. urej. zemlj. Celje 150.000,00 20. KOBE Anton, grad. hiše Novo mesto 150.000,00 21. HLEBČAR Franc, grad. last. hiše Kranj 100.000,00 22. GARIČ Marija, dograd. hiše DSSS 100.000,00 23. GAZVODA Martin, grad. hiše Novo mesto 120.000,00 24. KAMPUŠ Drago, grad. stan. hiše TO Bohova 350.000,00 25. KOZAR IČ Izet, grad. stan. hiše T rbovlje 150.000,00 26. FISTRIČ Alojz, grad. stan. hiše T rbovlje 100.000,00 27. SOTELŠEK Anton, adapt. hiše Brežice 300.000,00 28. LOTRIČ Janez, revital. hiše Kranj 100.000,00 29. KREL Bogomir, grad. stan. hiše Maribor 150.000,00 30. ZADRAVEC Rajmund, plesk. oken Celje 40.000,00 3I. JAVORNIK Franc, prizidek hiše Sl. Konjice 150.000,00 32. REBRAČA Stane, dograd. hiše Šentvid 100.000,00 STANOVANJSKA KOMISIJA DELAVSKEGA SVETA DO DINOS Miro Šubelj podaril naši delovni organizaciji umetniško sliko slikarja amaterja Uroša Žitnika, ki je dobila I. nagrado na srečanju in razstavi 24,RAŠICA,Srečanja sli-v jjfjjs^rjev podnaslovom „RA-’ SICA" prireja Zveza kulturnih organizacij občine Ljubljana Bežigrad vsako leto v s spomin na 20. september 1941, ko so nemški okupacijski vojaki vas Rašico zažgali, da bi s tem ustrahovali A uporno ljudstvo teh krajev, domovino. Lansko leto jg bil Dinos skupno z občinskim sindikalnim svetom pokrovitelj tega srečanja, za stroške pa je prispeval 6.000 din. V zahvalo za sodeloj vanje pa je sedaj dobil lepp sliko, na kateri je panorama Rašice. Sliko je prevzela Francka PROSENC, ki je * naši delovni organizaciji v Komisiji za šport, rekreacijd in kulturo, in sicer odgovor-, na oseba, .za področje kul->|ture, Slika zdaj visi v njenem Državno odlikovanje Red Nado Urbančič Udeležence proslave Dneva O F in vstaje je pozdravila predsednica ZSMS Dinos Ljubljana, Olga Irgl-Mitrovič povedal, zakaj je odlikova.n-ka zaslužila takšno odliko-! vanje. Ob izročitvi ji je v imenu vseh delavcev Dinosa tudi iskreno čestital.‘Čestital pa je tudi Danilu JANČIČU, ki mu je občinski sindikalni svet podelil srebrni znak sindikata, kot priznanje za njegovo delo v sindikalnih organizacijah. Nato so s kulturnim programom nastopili učenci in učenke, člani šolskega kul-I turnega društva osnovne šole Danile Kumar iz Ljubija ne, s katero Dinos žp mnogo let sodeluje in nad katero je prevzel patronat. V programu sta sodelovali dve sekciji društva: mladinski pevski zbor pod vodstvom zborovodje Jožeta Natpločnika n starejša skupina recitatorjev pod vodstvom profesorice Marte Jeglič. Ves kulturni program je obsegal 6 pesmi in 4 zborne recitacije. Ves program je učenka^ povezovala z odličnim spremnim tekstom. Vsi nastopajoči so svoje točke izvajali kot pravi mojstri. Zlasti zborna recitacija ,,MIR" je segla v vse globine srca. Vsi zaslužijo priznanje, tudi tisti, ki so jih tako dobro naučili peti in 1 recitirati. * * * Še predno je bilo konec programa, je napovedovalka sporočila, da bo predstavnik Zveze kulturnih organizacij občine-Ljubljana Bežigrad, A;sTo je bila^prva slovenska^': delovnem prostoru na Titovj rnvas, ki je zagorela potem, kau^.118. so okupatorji zasedli našo republike z bronastim vencem zn K tej proslavi, ki je bila za naše razmere kvalitetna, pa .je potrebno izreči še nekaj kritičnih besed na račun i listih naših d&lavcev iz Ljub1 Ijane, ki se proslave niso udeležili. Da ne bomo kri-,,vični, upoštevajmo izostanek tistih, ki so bili na poti r, in tistih, ki so imeli zareš neodložljive razgovore s poslovnimi strankami. Zakaj je bil obisk maloštevilen? Če zato, ker je proslavo organizirala naša mladina, potem je takšno podcenjevanje mladih delavcev skrajno nekonkretno. Ali pa naj morda organizatorji proslave! ščejo vzrok odsotnosti v . em drugem? Tajnik ZKO Ljubljana Bežigrad, Miro Šubelj izroča prvonagrajerio sliko iz ekstempore j FTAŠICA 81 naši delovni organizaciji. Sprejela jo je Franca Prosenc