V NEDELJO 13, JULIJA OB 5 POPOLDNE BO V “SLOVENSKEM DOMU”, ULICA GRAL. CESAR 1)1 VZ J 637
DOMAČA ZABAVA.
SLOVENSKI UST
CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551	Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.	NAROČNINA: Za Ameriko ln xa celo J leto $ arg. 6.—; sa pol leta 3.50, Za druge dežele 2.50 USA-DolarjeT, j
OBSAR Diaz 1657, u. T. 59 - 3661*- ANO (Leto) XII. BUENOS AIRES, 4 DE JULIO (JULIJA) DE 1941 Núm. (Štev.) 23		POSAMEZEN IZVOD: 10 etvs. j
Prva zarja svobode
Na Vidovdan 1941, obletnico zgodovinske bitke na Kosovem polju, v kateri je bila srbska vojska poražena ter se je s tem začelo suženjstvo Južnih Slovanv, so spregovorili našemu narodu kralj Peter II., ministrski predsednik general Dušan Si-mevič in predsednik angleške vlade
Winston Churchill. Njihove besede so bile namenjene vsem milijonom ljudi, ki so v sedanji vojni z orožjem ali s simpatijami na strani pravice, svobode in človečnosti proti samovoljnosti, nasilju in krvoločnosti, namenjene pa so bile predvsem našemu narodu doma in v tujini — Jugoslovanom, ki so letos doživeli novo Kosovo.
Prvi j*e v londonskem radiu govoril naš mladi kralj. Spomnil se je kosovske bitke in poznejših borb in vstaj za osvoboditev izpod turškega jarma, govoril o balkanskih vojnah in o svetovni vojni ter o končnem zedinjenju Srbov, Hrvatov in Slo-
General Dušan Simovič
vencev v skupni narodni državi, in počastil spomin vseh onih, ki so padli v stoletnih bojih za domovino. Povedal je, da se je naša vojska junaško borila letos za svobodo te naše skupne domovine, čeprav je bilo gotovo, da ne bo mogla biti kos sovražniku, ki je imel toliko premoč v četah in orožju in ki jo je zahrbtno in brez povoda napadel. Jugoslovanska vojska je storila vso svojo dolžnost napram domovini in človeštvu. Podlegla je, toda boj še ni končan. Boj proti totalitarnim zavojevalcem zemlje se nadaljuje in bo gotovo končal z zmago zavezniškega orožja, zmago, ki bo prinesla tudi vstajenje nove, večje in lepše Jugoslavije.
Govoril je tudi ministrski predsednik naše vlade v izgnanstvu, general Dušan Simovič.
Obrazložil je predvsem dogodke,
ORJAŠKI BOJI NED RUSKO IH NEMŠKO UOJSkO
NEMŠKIM OKLOPNIM DIVIZIJAM SE JE POSREČILO NA NEKATERIH MESTIH VDRETI V RUSKO ZEMLJO, VENDAR PA SO V NEVARNOSTI, DA JIM RUSKA VOJSKA PRESEKA ZVEZE Z NACISTIČNO PEHOTO TER DOBAVE IN DA JIH UNIČI — NAJHUJŠI BOJI SE BIJEJO V BELI RUSIJI OKROG MINSKA — V MOSKVI SE JE OSNOVAL OBRAMBENI ODBOR, KATEREMU NAČELJUJE STALIN — ANGLEŠKI VOJAŠKI IZVEDENCI SO ŽE PRIŠLI V RUSIJO — ZDRUŽENE
DRŽAVE BODO ZALAGALE RUSIJO Z OROŽJEM
V nedeljo bo dva tedna, odkar je nemška vojska napadla Rusijo. Po vesteh iz Berlina je nacistični generalni štab računal s tem, da bo v dveh tednih že imel Moskvo v svojih rokah in da bo tudi Ukrajina zasedena. Ti računi Hitlerjevih maršalov so se izjalovili. Ruska vojska krčevito bije in je s svojo odpornostjo presenetila ves svet, predvsem pa Nemce. Hitler, ki je računal, da bo Ruse presenetil in s svojo vojsko zadal odločilne udarce rdeči armadi še preden se bo zavedla, da je v vojski, se je vštel. Churchill je s podatki angleške obveščevalne službe v rokah pravočasno opozoril moskovsko vlado na Hitlerjeve načrte in jih s tem prekrižal.
Ha je ruski odpor presenetil nemški generalni štab, je bilo videti takoj po prvih dneh boja. Ves čas so v Berlinu napovedovali, da bodo zdaj zdaj izdali uradno poročilo o “odločilnih uspehih’’, takega poročila pa ni hotelo biti vse do 29. junija, ko je generalni štab vrgel med
že nervozno nemško javnost dvanajst bomb: dvanajst vojnih poročil, v kterih med drugim trdi, da so Nemci do tistega dne zajeli 40.000 mož ruske vojske, 600 topov in “o-gromne količine” vojnega materija-la, da so uničili natančno 2.233 tankov in natančno 4.107 ruskih letal. Od takrat vsak dan napovedujejo, da bo odpornost raške vojske vsak hip strta, toda doslej se te napovedi še niso izpolnile.
Dosedanji nemški uspehi
Vojska, ki napada, ima brez dvoma v začetku mnogo več izgledov na uspehe nego ona, ki se brani. Obramba ne more vedeti, odkod bo prišel udarec in kdaj bo prišel, zato je napadalec na boljšem. Povsem razumljivo je torej, da so Nemci, ki so napad skrbno pripravili,-'dosegli nekaj uspehov, če smatramo kot uspeh vdor v nasprotnikovo deželo, izvr-
ki so se odigrali v aprilu t. 1. Povedal je, da so Nemci vrgli proti Jugoslaviji 33 divizij, med katerimi je bilo šest oklopnih, in 4.000 letal. Poleg tega so našo državo napadli še Italijani, Bolgari in Madžari. Proti vsej tej ogromni sili je mogla Jugoslavija postaviti samo 28 divizij pehote in 3 divizije konjenicce; v obrambi proti nemškim in italijanskim letalom je moglo nastopiti samo 300 naših avionov. Drugi deli vojske so bili razkropljeni vzdolž dolgih državnih meja zaradi pogre-šenih strateških načrtov, ki jih ni bilo mogoče spremeniti v par dneh po odstavitvi vlade, ki je bila podpisala Trojni pakt.
Položaj je brž postal nevzdržen za jugoslovansko vojsko, ker so sosedne države, vkljub svečano podpisanim pogodbam prijateljstva, ne le dovolile, da so Nemci uporabili njihovo ozemlje za napad na Jugoslavijo, marveč sta Madžarska in Bolgarska celo aktivno sodelovali in s tem sramotno poteptali dano besedo. Narod ne bo nikoli pozabil grozovitosti, ki jih je sovražnik izvršil nad neoboroženim civilnim prebivalstvom in prišel bo dan, ko bodo morilci morali plačati za svoje zločine.
Da bo ta dan prišel, o tem niti najmanj ne dvomi noben Jugoslovan. To bo dan zavezniške zmage in dan vstajenja vseh Jugoslovanov k novemu življenju. ZMAGA BO POMENILA TUDI OSVOBODITEV SLOVENCEV NA PRIMORSKEM, KOROŠKEM IN MADŽARSKEM, OSVOBODITEV HRVATOV V ISTRI, HRVATOV IN SRBOV POD MADŽARSKO IN BOLGARSKO. — TRST, GORICA, REKA, BELJAK IN CELOVEC, VSI TI DELI NAŠE SVETE JUGOSLOVANSKE ZEMLJE, BODO SVOBODNO ZADIHALI V NOVI JUGOSLAVIJI'
Te izjave ministrskega predsednika naše vlade, izrečene v Londonu, so posebno važne in zanimajo v prvi vrsti nas, primorske Slovence, ker dokazujejo, da je jugoslovanska
vlada postavila v svoj vojni program tudi osvoboditev naše lepe primorske zemlje, osvoboditev naše naj ožje domovine, in da so zavezniki, ki bodo določali meje v novi Evropi, ta program odobrili. Primor-, ski Slovenci pozdravljamo te izjave kot prvo zarjo solnca svobode, ki bo z neizogibnim nemškim in italijanskim porazom zasijalo na naše rodne kraje! TRST, GORICA, RIJE-KA, SLOBODA VAS ČEKA!
Tudi Winston Churchill, veliki vodja angleškega naroda, je hotel
Churchill, preds. angleške vlade
spregovoriti nekoliko besed našemu narodu. Obudil je spomine na junaško preteklost Južnil^ Slovanov in dejal: Danes, ko vsi Srbi, Hrvati in Slovenci častite spomin junakov, ki so padli na vojnih poljanah z orožjem v roki, boreč se za svobodo in pravico, danes, ko obhajate svoj Vidovdan, vam potrjujemo, da trdno verujemo v skorajšnjo osvoboditev vsega jugoslovanskega naroda!
Tako trdno vero imamo tudi mi, primorski Slovenci, ki bomo storili vse, kar je v naših močeh, da moralno in materijalno podpremo borjpo zavezniškega orožja proti totalitarnim sovražnikom vsega, kar je pošteno, dostojno in življenja vredno.
šen ne glede na žrtve in ne glede na končni izid operacij.
Po dosedanjih poročilih izgleda, da je nemški generalni štab začel takšno hazardno vojsko potem, ko se .je prepričal, da je ruska vojska pričakovala napad in da se je presenečenje izjalovilo. Začel je poganjati svoje divizije v smeri proti Minsku, eno za drago, ne glede na žrtve, ne glede na to, da so ruski tanki, avioni, konjenica in pehota kosili te divizije na strahovit način. Že dobrih deset dni traja nemška ofenziva proti Minsku. Nekaterim oklopnim oddelkom, ki imajo nalog, da prodirajo naprej ne glede na to, ali prihajajo druge čete za njimi, se je posrečilo priti skozi ruske obram-bene vrste do Borisova, še dalje od Minska, in so baje na poti proti Smolensku. Rusi zagotavljajo, da so te oddelke popolnoma odrezali od zaledja in da jih bodo prav gotovo uničili. Okrog Minska pa se še zmerom bijejo orjaški boji, kakršnih zgodovina še ni poznala. Na tisoče tankov in na tisoče letal se bije za premoč. Veliki spopadi so se odigrali tudi pri Bjalistoku in je nemški generalni štab že naznanjal, da je več ruskih divizij obkolil s svojo vojsko in da mu ne bodo mogle uiti,'vendar pa zadnja moskovska poročila zatrjujejo, da so ruske čete prebile obroč in ušle nevarnosti. Bojišča okrog Bjalistoka so baje vsa posejana z ruskimi in nemškimi mrliči in z ogromnimi kupi uničenega vojnega materij ala.
Nemcem se je posrečilo zasesti Litvo, velik del Lotvinske. zapadni tlel Bele Rusije in del zaapdne Ukrajine. Ni se jim pa posrečilo doseči glavnega namena Hitlerjevega generalnega štaba: dezorganizirati rusko vojsko in jo s tem brž prisiliti h kapitulaciji. Ponekod se nemške in ruske čete bijejo v globini od 200 do 300 kilometrov. Tak boj ne bo mogel trajati dolgo in se bo končal ali s popolno izjalovitvijo nemške ofenzive ali pa tako, da bodo morali Rusi organizirati novo o hram-beno črto bolj v notranjosti, morda celo na Uralu.
Ruski obrambeni svet
Vso oblast v Rusiji je prevzel Obrambeni svet, v. katerem imajo glavno besedo 'Stalin,, ki mu nače-l.juje, Molotov in maršal Vo rosilo v.. Stalin jev četrtek imel v radiu govor, v katerem je Sovjetski uniji objasnil položaj ter pozval vse narode Sovjetske zveze, naj se do zadnje kaplje krvi bijejo za domovino proti nacističnim napadalcem. Zagotovil je, da trdno veruje v končno zmago, in zahvalil se je Angležem in Združenim državam za ponujeno pomoč v boju proti skupnemu sovražniku.
Poročila iz Rusije pripovedujejo, kako je ves narod začel z navdušenjem sodelovali pri obrambi dežele, pa tudi nemški poročevalci javljajo, da se Rusi tepejo prav s fanatizmom. Hitlerjeve mahinacije, da bi pridobil na svojo stran caristicne Ruse, separatistične Ukrajince ali
pa rusko pravoslavno cerkev, so se klavrno izjalovile. Tudi nasprotniki Stalinovega režima vidijo, da je predvsem Rusija v nevarnsti in da je zato dolžnost vseh Rusov, da se bore proti roparju, ki jo je napadel in ki bi jo rad izropal in zasužnjil v svojo korist.
Angleška in ameriška pomoč
Angleži so poslali v Moskvo komu sijo vojaških izvedencev, ki sedaj konferirajo z ruskimi vojaškimi oblastmi ter se dogovarjajo .glede pomoči, ki jo Rusija želi v materija^ lu in tudi v nasvetih, obenem pa snujejo načrte za skupen uspešen boj proti Nemčiji. Angleži so Rusom že objasnili svoje tajne načine bojevanja proti nemškemu letalstvu in tudi najnvejša izkustva v proizvodnji vojnega materijala vseh vrst. Že to je za Ruse velika pomoč, ker bodo mogli izkoristiti rezultate dveletnih izkustev angleške vojne industrije in angleške letalske obrambe.
Angleži pa podpirajo 'Ruse tudi z energičnim bombardiranjem nemških vojnih objektov. Sedemnajst dni zaporedoma so prejšnji mesec angleška letala, v krdelih po več sto edinic, napadala podnevi in ponoči Nemčijo in po Nemčiji zasedene kraje, predvsem Francijo, ter so po enodnevnem presledku, ki ga je zahtevalo slabo vreme, spet začeli novo ofenzivo proti sovražniku. Poročila pravijo, da na pr. nad zasedenim delom Francije se sploh ne pojavljajo več nemška letala, kar pomeni, da je Hitler zbral vse svoje letalstvo za boj proti Rusom in da igra na vzhodni fronti vse za vse. S škripajočimi zobmi prenaša vztrajna bombardiranja angleškega vojnega letalstva, ampak pomagati si sedaj ne more, ker mora svoj glavni napor posvečati Rusiji.
V Združenih državah bodo kmalu začeli z vkrcavanjem vojnega mate7 rijala, ki ga je Rusija zaprosila.
Tudi Francija proti Rusiji
Poleg-držav, ki smo jih že v prejšnjem poročilu navedli, sta se postavili proti Rusiji — razen... Albanije (!) — tudi Španija, ki zbira prostovoljce za nemško vojsko, in pa Francija, ki je prekinila diplomatske odnošaje z Rusijo. Vichyska vlada je uradno odobrila in podpira akcijo za zbiranje prostovoljcev, kakršno se je začelo v Španiji, ter kaže za boj proti Rusiji več navdušenja, nego*so ga P;tain in Komp. imeli za obrambo Francije, lastne domovine, tedaj, ko jo je Hitler napadel. Kdo bi si bil mislil, da bodo vichyski prodanci šli.v svojem klečeplazenju tako daleč, da bodo začeli celo zbirati borce, ki naj se tepejo za večjo čast in slavo tistega Hitlerja, ki je Francijo pomendral, jo izropal in jo drži za vrat! Neki vichyski mož je te dni povedal, da vlada “proučuje” vprašanje odno-šajev z Rusijo in da ni izključeno, da
ji bo napovedala vojno. Za svojo zemljo bi se bili tepli, prodanci, ne za gangsterja, ki je spravil v nesrečo vso Evropo in ki bo zanetil požar po vsem svetu, če mu Angleži in Rusi ne dajo prej po nosu!
Milo za drago
Nacistična obveščevalna agencija Transocean javlja iz Budimpešte, da so Madžari zasliševali 29. junija prve vojne ujetnike, Ukrajince, ki so se podali ogrski vojski. Glasom tega poročila so Ukrajinci izjavili, da “skoro vsi letalci boljševiške vojske, ki se bore proti Madžarski, so Jugoslovani”. To je zanimivo in dokazuje, da se naši piloti ne bore samo na Bližnjem Vzhodu, odkoder so že prišle v svet slike o jugoslovanskih letalcih in letalih, marveč so brž prihiteli tudi v Rusijo, kjer se jim je pokazala prilika, da začno vračati milo za drago. Madžari, ki so bili podpisali pogodbo o ‘‘večnem prijateljstvu” z Jugoslavijo, so izrabili prvo priliko, ki se jim je ponudila,- za to, da našo državo zavratno napadejo. Po izjavah ukrajinskih ujetnikov, naši letalci sedaj to ‘‘prijateljstvo” vračajo z ruskimi bombami.
Svoboda v “svobodni” Hrvaški
Po Mussolinijevem in Hitlerjevem zgledu je tudi novi firerček Pavelič ustanovil poseben tribunal kot strašilo za Hrvate, ki se ustaškemu ubijalcu nočejo pokoravati. Paveličev tribunal je že začel ‘‘delovati”:
30.	junija je izrekel šest smrtnih obsodb in je s tem celo posekal rekord rimskega fašističnega tribunala v obsodbi naših štirih bazoviških mučenikov. Če je Mussolinijev tribunal izrekel štiri smrtne obsodbe v enem dnevu, zakaj bi Pavelič ne dokazal svojemu učitelju, da zna jajce bolje te stvari nego kokoš. Torej:	šest
smrtnih obsodb za začetek. Poročilo ne pravi, koliko ljudi so ustaši pomorili brez tribunala in brez paragrafov.
Fašistični pastir
Čitamo, da je novi tržaški nadškof, ob prevzetju pastirske palice, imel tri pridige čudne sorte. Ni govoril ne o novem ne o starem testamentu, marveč o totalitarnem evangeliju, V prvi pridigi je (‘proslavljal zmago našega orožja” tako čitamo v fašističnem listu —, v drugi je ‘‘imel genljive pozdravne besede za naše vojake”, vsebina tretje pridige pa je bila ‘‘prisega brezpogojne pokorščine kralju in cesarju”.
Včeraj in danes
‘‘Obe veliki revoluciji, fašistična in boljševiška, sta se srečali in si podajate roke, da se bosta razumeli, skupno delali in privlekli v svoj krog tudi ostale narode. Obe vladi bosta mogli v popolnem soglasju udejstviti nove težnje človeštva”.
Tako je govoril Mussolini včeraj, t. i. ko je podpisal pogodbo o nenapadanju, prijateljstvu in nevtralnosti z Rusijo.
‘‘Vojaki turinske divizije! Podelili smo vam čast, da se borite proti blojševizmu. Prepričan sem, da boste znali delati čast svojemu imenu in da si boste izvojevali nove lavo-rike”.
Tako govori Mussolini danes, ko pošilja turinsko divizijo v boj proti Rusom.
(Namreč:	Vkljub temu, da je
Mussolinijeva vojska za nič, je Hitler, kakor izgleda, le sprejel Musso linijevo ponudbo, da mu v boju priskoči na pomoč z nekoliko divizijami. Gotovo je Mussolini s svojo ponudbo računal na lastne koristi: 1) Iznebil se bo tako, na lep način, nekaterih divizij, ki se mu ne zdijo preveč zanesljive in med katerimi je gotovo tudi turinska; 2) nekoliko deset tisočev lačnih ust bo poslal iz Italije in s tem razbremenil že itak klaveme zaloge živil; 3) če bi se Nemcem posrečilo, . da strejo Ruse, se bo pa mogel v Rimu spet široko-ustiti ‘‘mi smo zmagali” in v Berlinu ponižno prositi, naj nekoliko ukrajinskega žita pošljejo tudi v Italijo.)
Strah in groza!
Ali veste, kaj se je zgodilo? Strah in groza! Albanija je napovedala vojno Rusiji! Vsi listi so pred nekaj dnevi prinesli to velevažno vest in svet se sedaj na vso moč čudi, kako da si Rusi sploh še upajo nadaljevati borbo, ko se je njihovim sovražnikom pridružila taka velesila, pred katero se treseta nebo in zemlja.
“Razrdečiti”
Ta novi glagol si je izmislilo tukajšnje nemško nacistično glasilo. Poroča, da je skupina Francozov napadla pet mladeničev nove fašistične organizacije, ki jo je ustanovila vichyska vlada, s klici “Doli s Petainom!”. Nacistično glasilo pravi, da so to komunisti in da jih je treba “razrdečiti”. Z drugimi besedami povedano: izpustiti jim je treba rdečo kri —- operacija, ki naj jih spravi na drugi svet. Ta nacistični nasvet najbrž sploh niti potreben ni bil, ker poročila iz Francije javljajo, da so vichyski petokolonci že začeli preganjati kot “komuniste” vse tiste poštene Francoze, ki se drznejo odkrito povedati, da jim petain-laval-darlanska nacistična politika obrača njihove nepokvarjene francoske želodce.
Petrolej jim diši
Italijanska petrolejska družba je od hrvaške petrolejske družbe “prevzela” vse pravice glede izkoriščanja petorlejskih najdišč v Paveliče-vi “svobodni”. Petrolej predstavlja en del obresti, ki jih sedaj Hrvaška plačuje za denar, katerega je izdajalec Pavelič prejemal od Mussolinija. Petrolej, kolikor ga bo mogoče izsesati iz hrvaške zemlje, bo torej romal v Italijo. Hrvaška ga ne potrebuje, ker jo je Pavelič “osvobodil” slehernega avtomobilskega prometa. Brž potem, ko se je instaliral v Zagrebu, je na zahtevo svojih totalitarnih pokroviteljev prepovedal uporabljanje avtomobilov.
Uboga slovaška!
Slovaški Quisling, dr. Tiso, je napovedal vojno Rusiji in poslal slovaške polke na fronto. To je edini slovanski narod, ki se po krivdi prodancev tepe sedaj proti Rusiji za čast in slavo Nemcev in Italijanov, na j večjih sovražnikov slovanskih narodov! Slovaški prodanci so narodu razlagali, da v Češkoslovaški ni imel svobode, sedaj pa ga pod grožnjo nemških bajonetov pošiljajo v vojno za Hitlerja, skupno z zakletimi sovražniki slovaštva — Madžari ! Lepo svobodo so ti prodanci nakopali slovaškemu narodu!
Najnovejši Goebbel-sov izddek
Goebbels, glavni “capataz” nacistične tovarne laži, je vrgel med Ruse svoj naj novejši izdelek: proglas, v katerem zagotavlja, da je nemška vojska napadla rdečo vojsko samo zato, da bo v Rusiji vzpostavila versko svobodo! Torej nove vrste bomba, ki naj pravoslavne vernike privleče na nemško stran!
V svojih spletkarskih prizadevanjih Nemcev prav nič ne briga, če se osmešijo pred vsem svetom, kakor so se s tem le proglasom, ki se mu še vrabci smejejo. Nemci, ki preganjajo tako katoliško kakor protestantsko cerkev v lastni državi in 1 ki so na Balkanu postreljali in spravili na vešala na stotine pravoslavnih duhovnikov, se odevajo sedaj s plaščem zaščitnikov ruske pravoslavne cerkve!
Vendar jim pa namen niti najmanj e ni uspel v tem slučaju. Pa-trijarh Sergij, vrhovni poglavar ruske cerkve, je v Moskvi imel slovesno božjo službo, kateri je prisostvovalo 25.000 duš. Pozval je pravoslavne vernike, naj se z vsemi sredstvi bore proti nacističnemu sovražniku, ki je zahrbtno napadel njihovo domovino in ki jo hoče uničiti. To je bil pravoslavni odgovor na Goebbelsovo bombo.
“Amigos de Yugoeslavia”
Ko ie 27. marca t. 1. naš narod odstavil vlado, ki je na Dunaju podpisala pogodbo, s katero bi se Jugoslavija priklenila totalitarnemu vozu, je neki angleški publicist napisal, da so Jugoslovani izvršili prvi čudež v zadnjih dveh desetletjih: revolucijo, katere namen ni bil potlačiti svobodo (kakor je bil v vseh ‘totaliarnih revolucijah”), marveč je narodovo svobodo v odločanju glede državne usode terjala in dosegla vkljub strahovitemu pritisku od zunaj. Vsem nam ie še v spominu, kako je ta odločna gesta našega naroda naravnost elektrizirala svet. Tudi v Argentini. Majhen narodič, za katerega morda mnogi tukajšnji ljudje niti veleli niso, kje naj bi ga iskali na zemljevidu, obkoljen od vseh strani od totalitarnih sil, pa se upa reči lastni vladi in Hitler ju: ne! Sramotno se ne bomo vdali, naj bo potem karkoli! Brž so se ljudje začeli zanimati za Jugoslavijo, brž so začutili simpatije za našo deželo, za
naš narod.
Te simpatije niso ugasnile. Med Argentinci imamo Jugoslovani prav mnogo iskrenih prijateljev. Kakor smo pred nedavnim poročali, so se prve zgenile argentinske gospe in ustanovile “Comité Argentino pro Yugoeslavia”, ki zbira sredstva za jugoslovanske vojne potrebe in za pomoč civilnemu prebivalstvu. Sedaj pa so se zgenili tudi naši argentinski prijatelji. Ustanovili so odbor, ki se imenuje “Amigos de Yugoeslavia” in ki nas je prijetno presenetil z vestjo, da bo 6. septembra t. 1., ob priliki rojstnega dne in polnoletnosti našega kralja Petra
II.,	priredil veliko zborovanje, na katerem bodo naši argentinski prijatelji izpričali svoje simpatije do našega naroda, našega vladarja in naše države. Zborovanje se bo vršilo v dvorani udruženja “Asociación Filantrópica La Argentina”, v ulici Rodríguez Peña 361, ob 9. uri zvečer. O podrobnostih bomo še poročali.
PRIPRAVE ZA DRŽAVNI PRAZNIK
Letošnji argentinski državni praznik 9 de Julio bodo Argentinci posebno veličastno praznovali. Nastopile bodo pri proslavi vse vojaške edinice.
To svečanost posetijo tudi vojaške misije drugih ameriških držav GIBANJE PARNIKOV
Iz Evrope prihaja vedno .manj parnikov, še španski, ki so tu pa tam prispeli v naše pristanišče, se že dolgo ni pojavil noben, pač pa sta sedaj Najavljena “Cabo de Hor-nos” in “Cabo de Buena Esperan-za”.
Nepričakovano ,je v četrtek priplul v buenosaireško pristanišče tudi angleški prevoznik “Highland Princess”.
NOV JUGOSLOVANSKI MINISTER ZA CHILE
Za poslanika in polnomočenega ministra za Chile je postavljen dr. Djuro Kolombatovič.
NOV GROB V DOMOVINI
Dne 28. maja je umrla v Levpi na Tolminskem, Marija Škerk, stara 82 let.
Pokojna zapušča v domovini enega sina in eno hčer, tukaj v Argentini pa tudi enega sina, ki imajo v Villi Devoto trgovino.
Bodi pokojni lahka domača zemlja! Preostalim doma in sinu tukaj med nami pa naše iskreno sožalje!
Cerkveni vestnik
Počastitev spomina
Jugoslovansko društvo “Kosovo” iz Ensenade, katerega predsednik je g. Peter Kebelič, je povabilo našo izseljensko skupnost na zadušnico, ki se je vršila preteklo nedeljo v ruski
padlih za domovino
in osobjem poslaništva, zastopniki naših organizacij in toliko naših izseljencev, da je bila prijazna ruska cerkvica premajhna.
Po izvršenih molitvah za padle, je
PISMA POSLANA V JUGOSLAVIJO SE VRAČAJO
T isma, ki so bila poslana meseca aprila in maja v Jugoslavijo, se pošiljateljem vračajo z označbo; Z Jugoslavijo je pretrgan promet.
V pravoslavni cerkvi za časa spomena za naše padle
6. jul. Maša na Paternalu za Henrika Kravanjo. Molitve na Paternalu. Nato se vrši čajanka s kinopred-stavo. Pri sv. Rozi maša za Jerneja Kanalec ob 12 uri.
pravoslavni cerkvi v Buenos Airesu za počastitev spomina onih junakov, ki so padli v obrambi domovine.
Cerkvenemu obredu je prisostvoval g. kralj, poslanik z gospo, hčerko
Ali si že član Jugoslovanske Narodne Obrane?
Ako še nisi, vpiši se!
Dolžnost vsakega našega človeka je, da je član J.N.O.
Slovenska restavracija
ima vedno na razpolago svežo in dobro hrano, najboljša vina ter vedno sveže pivo.
Gostje imajo na razpolago tudi lepo urejeno ZIMSKO in
LETNO KEGLJIŠČE.
MARIJA SANCIN
JORGE NEWBERRY 3372
Slov. Babica
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA j
Diplomirana na Univerzi v ! Pragi in v Buenos Airesu j Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer f LIMA 1217 — BUENOS AIRES ? U. T. 23 - Buen Orden 3389 j
msgr. Izrastov opravil tudi molitve za dolgo in srečno življenje . kralja Petra, za zmago jugoslovanskega in zavezniškega orožja in za srečo naše domovine.
I TALLER DE CARROCERIAS j
j “EL RAPIDO’’	I
IVAN CERKVENIK	j
j Barvanje sistema “Duco” — j t Tapeciranje — Prevlaka — Ka- i j bine — Karoserije — Poprav- j ?	Ijanje blatnikov
| ENTRE RIOS 310 QUILMES f U. T. 203 - 1298 Quilmes l *	?
I ZOBOZDRAVNIKA j DRA. SAMOILOVIČj de Falicov in
DR. FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od j 15—20 ure.	j
I DONATO ALVAREZ 2181 I U. T. 59 - 1723
13.	jul. Maša na Avellanedi za Karolino Budin. Molitve na Paternalu. Pri sv. Rozi ob 12 uri maša za Ivana Humar.
Cirilova nedelja je 6 julija. Ta dan je paternalska šagra. Sveta naša blagovestnika, ki sta se nekoč tako vneto borila za slovanske pravice, bosta tudi danes naša zagovornika pred stolom.božje milosti. Zato pa le prihitite ta dan dopoldne in popldne na Paternal, na Av. del Čampo 1653, da tudi mi dvignemo glas naše prošnje.
Popoldne ste povabljeni tudi na našo družinsko zabavico, h kateri bo vsak nekaj malega doprinesel, pa bomo vsi imeli lep praznik.
MAŠA ZA MRTVE
Maša za pokojno Marijo Škerk bo v nedeljo 13. julija ob 9 uri pri sv. Rozi, ulica Pasco - Beigrano.
Janez Hladnik
MEHANIK DOBI DELO
Mehanik, ki je zmožen v spojenju (Soldadura autogena) dobi delo. Poizve se v uredništvu Slov. lista.
Tisoče krasnih motivov za
VEZENJE
namiznih prtov, prtičev, namiznih tekačev, posteljnih blazin, rjuh velikih in malih za zibelke, rute, spodnje perilo, jopice, Imamo na razpolago našim cenjenim odjemalcem katere prosi-itd. “SISTEMA ÉNTNER” za odtis na kakršnokoli platno, mo, da nas obiščejo, brez vsake obveznosti, da si izberejo vzorce, ki so jim všeč in nam jih naroče za odtis na platno, ki nam
ga izroče.
Cía. Laborarte
CARLOS PELLEGRINI 62, I. nadstropje — BUENOS AIRES
U. T. 37 - 2247

t
i
Vesti iz organizacij
Ali že veste?
če rojaki in rojakinje še ne vedo, da bo DOMAČA ZABAVA v “Slovenskem domu”, jim sporočamo, da bo, in sicer se bo ta zabava vršila v nedeljo 13. julija, z začetkom točno ob 5 uri popoldne.
Ker ima “Slovenski dom” že navado, da pri svojih zabavah hoče in želi vstreči vsem, tako mladini kakor starejšim, zato bo na sporedu več lepih pesmi, nato pa veseloigra v 1. dejanju — “SOVRAŽNIK ŽENSK”.
Po končani igri pa bo ples in prosta zabava.
Opozarjamo pa, da pridete pravočasno, ker se bo začelo ob napovedani uri z izvajanjem programa.
\ Omenimo tudi, da bo kakor vedno, tudi sedaj poskrbljeno z gorkimi jedili in pijačami.
Na svidenje tedaj v nedeljo 13. julija v “Slovenskem domu”, ulica Gral. César Díaz 1657 na Paternalu.
“Divji lovec”
“Slovenski dom” se pripravlja za vprizoritev lepe Fr. Ks. Finžgarje-ve igre “DIVJI LOVEC”, katero bo dal na oder v SOBOTO 2. AVGUSTA. Natančni spored te prireditve bomo pravočasno objavili.
Prireditev se bo vršila v Armenski dvorani, ulica Acevedo 1353.
Opozarjamo že sedaj rojake in rojakinje, da ne opuste prilike ogledati si to pretresljivo igro.
Vidovdanska proslava v “Jugoslovanskem domu” na Dock Sudu
O “Jugoslovanskem domu” na Dock Sudu že delj časa nismo pisali. Veliki dogodki zadnjih mesecev so povzročili, da smo nekoliko pozabili na zadeve, ki so nam blizu, ker nam oči in srca silijo tja v daljavo, kjer se kuje usoda človeštva. Toda odbor “Jugoslovanskega doma” ni medtem spal. Brez velikega hrupa, razen onega, ki so ga povzročala kladiva in drugo orodje delavcev, je “Jugoslovanski dom” dobil
kov za Dom.
Priredbo je obiskal tudi g. minister dr. Izidor Cankar, ki je odbornikom izrekel svoje priznanje in zadovoljstvo, da delo za društveno zgradbo tako lepo napreduje. Govorili so še g. Pavle Popovič, predsednik društva, ki je pozdravil navzoč-ne in se jim zahvalil za obisk in do-brovoljne prispevke v korist organizacije ; g. arh. Viktor Sulčič, ki se je spomnil vseh onih, kateri so poma-
Udeleženci na dobrodelnem koncer tu pri g. Vidru v Vicente Lopezu
Trgovci in obrtniki!
“SLOVENSKI DOM”
VABI NA
Domačo Zabavo
ki se bo vršila v nedeljo 13. JULIJA ob 5 uri popoldne, v društvenih prostorih, ulica GRAL. CESAR DIAZ 1657 (tri kvadre od avenide San Martin) na Paternalu.
SPORED:
1)	Jenko: POGOVOR Z DOMOM, poje mešan zbor.
2)	Šonc: TEKEL SEM DOL PO DOLINI, poje meš. zbor.
3)	Adamič: VASOVALEC, poje moški zbor.
4)	Korun: POTRKALI, poje moški zbor.
5)	Veseloigra v 1. dejanju:
“Sovražnik žensk”
OSEBE :
Milan, gozdar........Emil Lozej
Betka, njegova žena..Irena Jekše
Gruža, pesnik, samotar.Mirko Peljhan
— SVIRAL BO SLOVENSKI ORKESTER. —
Na razpolago bodo gorka jedila in pijača.
ODBOR
Trgovina čevljev
BELTRAM
Vsakovrstna izbera čevljev in copat.
Dto. Alvarez 2288 -
Bpen o^
Zinka Milanov:	V Verdijevi operi
“Ottelo”, je dosegla sijajen uspeh
Slovenski dom priredi “Divjega lovca”
Rojaki in rojakinje! Ne pozabite, da bo v soboto 2. avgusta v armenski dvorani, ulica Acevedo 1353, zelo lepa domača igra “DIVJI LOVEC”, ki jo je spisal naš pisatelj Franc Salezij Finžgar.
To igro vprizori ‘ ‘ Slovenski dom”, da s tem počasti pisatelja in rodoljuba, ki že nad petdeset let zvesto služi domovini.
JUGOSLOVANSKI UMETNIK NA GOSLI POVABLJEN V CORDOBO
Skupina udeležencev v “ Jugoslo
streho. Pokrit je in kmalu bo tudi končan notranji omet. Ta dogodek je bilo treba na primeren način proslaviti. Ugodna prilika se je sama po sebi pojavila, ko se je z zaklju-čitvijo del za streho bližal tudi Vi-dovdan, naš nacionalni praznik. Odbor je sklenil prirediti “asado”, na katerega je povabil prijatelje “Jugoslovanskega doma”. Vabilu se je odzvalo prav mnogo ljudi, kakor lahko vidimo tudi po gmotnem uspehu: povabljenci so prostovoljno zbrali za več ko 1.300 pesov prispev-
Novoporočenca v Comodoru - Km 3, Ivan Semič in Lucija Miljaš
Vidovdanska proslava Sokola
SOKOL DOCK SUD - BOCA bo priredil v soboto 5. julija AKADEMIJO V PROSLAVO NARODNEGA PRAZNIKA VIDOVDANA.
Akademija se bo vršila v poljski dvorani, ulica Billinghurst 1767 na Dock Sudu, z začetkom ob 9 uri zvečer.
NA SPOREDU BO:
1)	Govor.
2)	Nesmrtnemu kralju, deklamira 13. Simič, Sok. D. Sud-Boca.
3)	Proste vaje, izvajajo dečki češkoslovaškega Sokola.
4)	Novo pokolenje, Jutro na Kosovu, Prizren gradu; deklamirajo šolski otroci z Dock Suda.
5)	Proste vaje, izvajajo člani Ukrajinske hetmanve družine.
6)	Ples, izvaja Maris Alda s spremljanjem na glasovir prof. E. A. Rossi.
7)	Piramide, izvajajo Člani Ukrajinske družine.
8)	Orca, Orca, deklamira Marija Blažina, Sok. D. Sud-Boca.
9)	Narodpi pesi, izvaja članstvo Sokola Dod Sud-Boca in članstvo Ukrajinske družine.
10)	; Jugosl. narodne pesmi, poje Nikša Bojanovič.
11)	Vaje na bradlji, člani Sokola Dočk*Sud-Boca.
12)	Vaje na bradlji, člani češkoslovaškega Sokola iz Ville Dominico.
PO SPOREDU BO PLES IN PROSTA ZABAVA.
Naš umetnik na ler je povabljen v
vanskem domu” na Dock Sudu
gali, da se je dom postavil in se dokonča; g. Gregor Zidar, ki je v imenu Slovencev pozdravil zbrane rojake in potrdil živo vero našega naroda v ponovno in lepše vstajenje Jugoslavije.
Na “asadu” je bilo prav domače in prav veselo. Kmalu se je oglasila tudi naša pesem in mnogi so ostali v Domu do poznega večera. Obiskala je ob tej priliki naše rojake tudi ga. Zinka Milanov, naša slavna operna pevka, s svojim možem.
sviral na svečanem koncertu.
Povabljen je tudi v Tucuman, kjer bo meseca septembra nastopil v dveh koncertih.
Oglašajte v “Slovenskem listu ”, da Vas bodo naši ljudje poznali!
DOBRODELNI KONCERT
Kakor smo že javili, vršil se je v hiši g. Vidra v Vicente Lopezu, koncert, katerega dobiček bo. .za.„delavnice v kateri se izdelujejo obleke za naše vojake.
Koncertu so prisostvovale' gospe Niča Cankarjeva,	Kaderabekov.a,
Zinka Milanov	drugih
iz naše in angleške kolonije.
Na koncertu so nastopili Elza Vidrova, ki je v sprem-glasovir g. Brandta zp'~ ših. pesmi.
Nato je nast Ljerko Špiler in z spa Vidrova, ki je kaj angleških pesni.
KO-
V nedeljo 13. julija ob 5 popoldne ulica Grab César Díaz 165*
Prekmurci na Avellanedi
KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo
Berto Černič
DORREGO 1583 — Gs. Aires
' U. T. 54 - 3588
••..«..cj
V	'
mm: -«vcim. mm mmmmmmsmmmmmm-mmmmmsmmtmmm mmmmmiémmmmmammmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm mmmmm^mpsc mm mm 3«k»k >:«»aa
| Slovenci doma in po svetu j
i
VESTi iz zasužnjenega ozemlja
, IDRIJSKE ČIPKE NA VELESEJMU V MILANU
Idrijske čipke slave že od nekdaj In idrijsko čipkarstvo je imelo že v pokojni Avstriji vnete pospeševa-telje in se je lepo razvijalo. Tudi v novi državi je našlo idrijsko čipkarstvo popolno razumevanje in vso potrebno podporo. Kljub težki krizi, ki jo preživlja umetno idrijsko čip-karstvo zaradi konkurence s tovarniškim blagom, se radi uspešne pomoči vseli merodajnih krogov ta lepa in slovita panoga naše obrti ohranjuje in razvija. Te dni, (v •drugi polovici marca, poroča časopisje, da bo na prihodnjem milanskem velesejmu odkazan italijanskemu obrtništvu obširen paviljon, v katerem je bila lansko leto šolska* razstava. V tem paviljonu, ki meri okrog 1500 kvadratnih metrov, bo 80 razstavnih prostorov, ki bodo služili prilično 300 razstavljalcem iz vse Italije. Obrtništvo izza Soče bo v tem paviljonu zastopano, tako piše tržaški “Piccolo”, po enem svojih najbolj karkateristiepih izdelkov, s slovitimi čipkami iz Idrije. Po zaslugi Zavoda za pospeševanje industrije in obrti v Gorici bo prirejena bogata razstava dragocenih in umetniških čipk, najlepših, kar se jih izdela, da bodo na ogled tisočem obiskovalcem velesejma.
v semeniški kapeli sv. Karla v Gorici.
KORIERE ZOPET VOZIJO IZ GORICE
V začetku novega leta je bila u-kinjena vožnja s korierami na vseh progah, ob katerih vozi tudi železnica. Avtobusi so vozili samo iz Idrije do Sv. Lucije, iz Bovca do Kanala itd., do prve železniške postaje. Promet je zaradi tega močno trpel in je bilo potovanje do Gorice zaradi prestopanja prav nerodno. Po posredovanju goriškega prefekta in drugih prizadetih krogov je od 8. marca zopet vzpostavljena večinoma na vseh avtobusnih progah direktna zveza med Gorico in podeželskimi kraji. Kot pogonska sila avtobusom ne služi bencin, temveč so vsi vozovi predelani na porabo premoga in lesa.
rice, sme za domačo porabo zaklati 1 prašiča; ako šteje 5 do 10 oseb ali odlomek, sme zaklati za dom 2 prašiča; ako je v družini čez 10 do ,15 oseb, smejo porabiti doma 3 prašiče. Odvečne prašiče, tiste, ki ne pridejo v poštev za domači zakolj in so nad 100 kg težki, je treba javiti pristojnemu oblastvu.
Seveda pa je treba za vsakega prašiča, zaklanega za domačo porabo plačati odmerjeno takso.
m. Delovati bo pričela v najkrajšem času.
ZLA-
DR. ANDREJ PAVLICA
tomašnik
Na praznik sv. Jožefa je bogoslovni profesor v p. in častni kanonik goriškega stolnega kapitlja g. Andrej Pavlica obhajal svojo zlato mašo. Izredna slovesnst se je praznovala ob 11 z veliko sveto mašo v cefrkvi sv. Ignacija na Travniku v Gorici, kjer g. jubilant kljub svojim visokim letom še vedno vneto pomaga zlasti v spovednici. Slavje se ni izvedlo s posebnim sijajem, ampak se je vršilo v skromnih merah, je bilo pa zelo prisrčno, ker se je učeni g. profesor vse svoje življenje vneto zanimal za malega človeka, delavca, kateremu je bil požrtvovalen dušni pastir in svetovalec ter ima zato v vseh ljudskih krogih mnogo vdanih častilcev. Številni so velezaslužnemu g. zlatomašniku samo toplo čestitali in mu prav iskreno želeli, da bi duševno in telesno tako živahen in krepak kot je danes, praznoval še svojo biserno sv. mašo! Msgr. dr. Andrej Pavlica se je rodil v lepem Rihenbergu dne 1. sept. 1866, v mašnika je bil posvečen dne 15. marca 1801, prvo sv. mašo je daroval na praznik sv. Jožefa
NAGRADA ZA DVOJČKE
Goriški preket je v imenu načelnika vlade naklonil iz tozadevnega sklada po 800 lir nagrade Francu Kemperlu z Bače nad Podbrdom in Benjaminu Rusu iz Šempasa, ker sta dobila v družini dvojčke.
BOJ PROTI JETIKI
Predsednik pokrajinskega združenja za boj proti jetiki v Gorici je ravnokar izdal poročilo o uspešnem delovanju te ustanove v lanskem, desetem letu obstoja. Zaradi težavnih prilik, v katerih je poteklo zadnje leto, uspehi niso dosegli predlanskih, vendar so še vedno zadovoljivi, saj se je nabralo nad 150,000 lir prostovoljnih prispevkov v mestu in na deželi. Zlasti so se požrtvovalno izkazale nekatere občine. Prvenstvo je dosegla občina Anhovo, sedaj Salona, kjer so znane cementne tovarne. Na drugem mestu je Rihemberk, na tretjem Kanal, na četrtem Krmili, na petem pa Tolmin.
MOSTOVA V HUDAJUŽNI
V naši vasi imamo dva mosta; enega v spodnjem koncu, ki veže našo grapo s cesto, ki pelje preko Zakojce na Cerkljansko, drugega v zgornjem koncu, preko katerega gre cesta na našo železniško postajo. Povodnji zadnjih let so oba mosta močno zrahljale in .ju napravile skoro neporabna. Po dolgem obotavljanja so se končno le zganila pristojna mesta in začela s popravili. Dela pri prvem mostu so že dokončana; izvršena so bila bolj polovičarsko in ne vemo, kako se bodo obnesla. Tudi je most preveč zožen. Drugi most je v polnem popravilu. Lesa smo zadelali vanj nič koliko. Most bo sedaj gotovo zelo trden, bojimo se samo, da bo imel premalo luči. Ob hudih povodnjih, ko naša hudourna Bača silno zdivja, najbrže ne bo mogel požirati »vse vode.
Radi neprestanega deževja smo imeli v vsej Baški dolini slabe pridelke. Spomladni mraz nam je skvaril žito in košnjo, poznejša trajna moča nam je zredčila pa jesenske pridelke, samo otava je bila lepa. Vendar se bomo že pretolkli.
SMRT NA ULICI
Pred kratkim se je zgodila v Trstu, v ulici Solitario, nesreča, ki je vzbudila precejšnjo pozornost v o-nem okraju. Ferdinand Valentinčič, ki je taval po ulici, se je naenkrat od slabosti zgrudil na tla. Odnesli so ga v bližnjo lekarno, kjer pa je takoj nato umrl. Bil je star 38 let.
ODDAJA SENA
Listi so objavili pred kratkim opozorilo, da morajo kmečki posestniki, da bi se pospešila oskrba vojske s senom, vse zaloge sena, ki jih imajo na prodaj, oddati čim prej na odrejenih zbirališčih. “Gazzettino” poroča, da je trenutno v goriški pokrajini 16 takih zbirališč, med drugimi v Gorici, Ročinju, Krminu Livku; Kanalu, Anhovem, Kobari-du, Bovcu, Tolminu, pri Sv. Luciji, na Sedlu, v Breginju, Vipavi, Ajdovščini in Cerknem.
Aleksander Štoka
STAVBENO TEHNIŠKO PODJETJE
Se priporoča našim rojakom.
ALVAREZ THOMAS 1035 U. T. 54 - 2756 Buenos Aires
ZIDARJI ODŠLI V NEMČIJO
V januarju je odšlo večje število go riških stavbnih delavcev na delo v Nemčijo. Pri odhodu'jih je njihov strokovni tajnik navduševal, naj se z resnostjo in marljivostjo izkažejo vredne solidarnosti, ki veže oba prijateljska naroda. Med zidarji je bilo tudi več Slovencev.
DOLOČBE ZA KMETE
Koliko svinj sme zaklati kmet? Mast in olje dobivamo že precej časa na katre. Vsaka oseba ima pravico do 800 gramov maščobe na mesec in ima izbiro med oljem in mastjo ali pa vzame vsakega en del. Radi racionaliziranja zabele je postalo zelo kočljivo in pereče vprašanje, kako ravnati s prašiči, ki jih ima skoro vsaka kmečka hiša. Jasno je bilo, da promet z domačimi prašiči ne more biti prost, če se maščoba u-radno deli. Ker dolgo časa v tem pogledu ni bilo nikake uradne odredbe, so se širile najbolj divje in nespametne govorice in zabavljice. Sedaj je vprašanje uradno rešeno. Vsaka družina, ki redi prašiče, ima pravico do svojega pridelka. Če šteje družina 5 oseb uli odlomek peto-
NOVI KREDITI ZA ISTRSKI VODOVOD
Koncem preteklega mesect so bili odobreni novi krediti v znesku skoraj 4 milijonov lir za nadaljnjo gradnjo istrskega vodovoda. Glede na to se bodo sedaj dela v posameznih krajih spet nadaljevala.
Í
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni Dr. A. AZAGUIRRE.
Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah. obistih, ietrah. želodcu, živčevju, glavobol in revmatizem, ženske bolezni.
s, Analizacije krvi, vode itd. so izvršene po Profesorju Narodne Univerze v Buenos Airesu Dr. I. Raffo. ftVYOSX, DIATERMIA in ELEKTRIČNO ZDRAVLEJNJE. Zdravniški pregled $ 3.—
Sprejemamo: od 9—12; pop. od 15—21. — Ób nedeljah in praznikih od 9—12.
GOVORI SE SLOVENSKI
éSUIPACHA 2 8
(1 kvadro od Av. de Mayo v višini 900)
CS__________________ _____________
Perramus
Suknje
Obleke
Najboljšo postrežbo dobite v KROJAČNICI LEOPOLD UŠAJ Cene zmerne - Delo prvovrstno GARMENDIA 4947 La Patemal Buenos Aires
POŽAR V KEMIJSKI TOVARNI
Pred kratkim je v tovarni kemijskih izdelkov “Gammla’'’ ’ v Tržiču izbruhnil požar, ki je uničil oddelek za izdelovanje strešne lepenke. Zaradi lahko vnetljivih snovi se je požar naglo razširil in šele po 3 urah napornega dela se je gasilcem posrečilo preprečiti, da se ogenj ni razširil še na druge oddelke tovarne. Listi, ki so objavili kratka poročila o požaru, beležijo, da je nastal zaradi kratkega stika v pogorelem oddelku.
Poleg “Pod svobodnim soncem” so tujci prevajali tudi “Deklo Ančko’, tako v češčino (1929, Eme-rik Čech), v hrvaščino, kjer je izšla med Jeroniniškimi knjigami. “Divji lovec” je preveden v srbščino in so ga igrali že pred vojno v Beogradu, po vojni pa tudi drugod. To igro bo vprizoril 2. avgusta tudi “Slovenski dom”, v armenski dvorani, ulica Acevedo 1353.
V Skopi ju je gledališče predvajalo “Verigo”. Zdi se mi, da so tudi “Strici” izšli v češčini, če se ne motim. Vojni roman “Prerokovana” prevaja v madžarščino Pavel Avgust. V nemščino .je Hafner prevel črtico “Nad petelina”, v angleščini pa je izšlo nekaj krajših črtic, kakor tudi v francoščini (Oh ta Jaka), kjer so izšle tudi njegove “Postne pridige”. Finžgarjeve črtice so izšle tudi v esperantu.
Tako vidimo, da prodira Finžgar tudi v svet, da pa se njegova pot v inozemske jezike šele začenja.
NESREČA Z GRANATO
V skladišču starega železa in vojnih ostankov v ulici Fajti v Gorici sta si dva delavca dala opravka z vojno granato. Pri nevarnem poslu se je, kot že neštetokrat, pripetila nesreča. Granata je nenadoma eksplodirala in oba delavca ranila po rokah. Prepeljati so ju morali v javno bolnišnico.
NOVA RADIJSKA POSTAJA V TRSTU
Že nekaj časa grade pri Sv. Vidu novo radijsko postajo, tako da jih bo imel Trst v kratkem že dve. Dela so spričo sedanjega položaja nekoliko zastala, a se sedaj spet hitreje nadaljuje. Postaja bo imela moč 1 KW. Njena antena bo visoka 60
Finžgar v tujiji prevodih
Finžgarjevo delo je našlo tudi pot v svet ter ga danes bero najrazličnejši narodi, zlasti pa Slovani. Tako je “Pod svobodnim soncem”, ta
povest davnih dedov, doživela velik in navdušen sprejem pri Srbih, kamor jo je prevel Živojinovič za dijaški list “Venae”. Po tem prevodu je povest bila tudi — ilustrirana — kar pri Slovencih še ni, pa bi bila gotovo doživela velik uspeh, da bi se kdo lotil teh zgodovinskih podob. Toda zgodovinsko slikarstvo je pri nas še “manjvredno” in je šele v razvoju. Toda te srbske risbe so izhajale kot — strip v sešitkih po 1 din (1. 1940 v časopisu Mikijevo carstvo) ter so Finžgarja in njegov roman popularizirale med Srbi prav tako, kot je populariziran med Slovenci.
Nadalje je bil ta njegov roman preveden v češčino (Linhart) že leta 1928., v slovaščino (Čollak) 1935, Funtek pa ga je prevel v nemščino ter je sedaj v rokopisu, dogovorjeno pa je bilo, da bo izhajal v Voelki-seher Beobaehter, toda nove razmere so izhajanje preprečile. Prav tako je prevod končan tudi v francoščini (Kolednik). Ko bo izšla ta povest v tujih jezikih, smo prepričani, da bo vzbudila zanimanje tudi v filmskih krogih, saj kar kliče po platnu.
•
POSLUŽUJTE SE PODJETIJ. KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU!
Madžari v Jugoslaviji so imeli nad 40 listov
V Senti je z novim letom začel izhajati nov madžarski tednik “Este-ras”, ki je katoliško usmerjen. — V Starem Bečeju je izšla prva številka novega madžarskega literamo-zabavnega mesečnika “Magyare-let”. — že doslej so Madžari v Jugoslaviji imeli 4 svoje dnevnike, 18 tednikov, 4 polnmesečnoike, 6 mesečnikov ter 8 priložnostnih listov. Tako imajo zdaj nad 40 listov.
Pa so trdili, da so bili zatirani.
RESTAVRACIJA
“PRI ŽIVCU”
kjer boste postreženi z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe.
Oprava in sobe za prenočišče popolnoma prenovljene Rojakom se priporoča lastnik
EMIL ŽIVEC
Osorio 5085 — La Paternal
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah.
Atelje MARKO RADAT-T
Facundo Quiroga Vózo U. T. 22 - 8327 DOCK S’U D
Dr. Nicolás Martín
ODVETNIK
ZA TRGOVSKE ZADEVE
Posvetovanje za naročnike Slovenskega lista brezplačno.
ARENALES 1361
U. T. 41-3520, Buenos Aires
Slovenski stavbenik
Za načrte, betonske preračune in Firmo,
obrnite se do tehničnega konstruktorja
FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4363
Villa Devoto U. T. 50 - 0277
Krojaenica ‘Gorica’ Franc Leban
WARNES 2191	Bs. Aires
Nasproti postaje La Paternal
Num. (Mev.) 23
Narodnostne prilike v Mariboru nekdaj in do sedanje nemške okupacije
Od narodnosti nekega kraja moremo govoriti šele za tiste čase, ko je zavest pripadnosti pri temu ali •nernu narodu bila vzbujena, oziroma ko je zavest lastne narodnosti .zajela narod sam. V srednjem veku ni nikdo govoril o slovenski narodnosti v naših krajih. Takrat so bili prebivalci razdeljeni le na gospode in podložne. Govorili pa so o narodnosti prebivalcev bivše avstro-ogr-ske monarhije v 19. stoletju.
Ge pa že govorimo o narodnosti prebivalcev Maribora in njegove bližnje okolice v srednjem veku, potem moramo reči, da je narodnost ; maloštevilnih Mariborčanov bila v j srednjem veku vsaj nedoločena, do-čim zagotovo vemo, da je cela bližnja in daljna okolica Maribora bila slovenska. Mi vemo, da je v srednjem veku med manj .ko 2000 prebivalcev v mestu Mariboru bilo predvsem mnogo tujcev, privandrancev, in tudi mnogo Židov. Saj bi mogli reči, da je bilo srednjeveško nemško prebivalstvo Maribora, v kolikor ga je pač bilo, pod velikim vplivom Židov. Gotovo je, da je bila nemška nepriseljena gospoda, ki je v Mariboru in njegovi okolici vladala. O pravi narodnosti pri nas pa govorimo šele za one čase po letu 1848, dro so narodi avstrijske monarhije dobili svoje svoboščine.
Narodnost Mariborčanov •se je ugotavljala prav za prav šele pril judskih štetjih, ki so bila leta 1867, 1880 in potem vsakih 10 let. Prav za prav je šele pri ljudskem štetju leta 1890 bilo prebivalstvo popisano po narodnosti, in sicer po “Umgagngssprache”, to je po občevalnem jeziku. Podatki od leta 1890 naprej nam bodo služili v naši kratki razpravi, v kateri se bomo omejili predvsem na podatke, kako je bilo razmerje v narodnostnem pogledu med Nemci in Slovenci.
Avstrijska uradna statistika je pri ljudskih štetjih ugotovila naslednje narodnostno stanje v Mariboru (z vojaštvom) :
Leta 1890: Nemcev 15.931, Slovencev 2.653, drugih 393.
Leta 1900: Nemcev 19.293, Slovencev 4.062, drugih 93.
Leta 1910. Nemcev 22.656, Slovencev 3820, drugih 117.
Že leta 1900 se je nemškim obla-stvom zdelo potrebno, na kakršen koli način opravičiti neprimerno visoko število Nemcev in zelo malo število Slovencev v Mariboru. Uradno poročilo o poteku in rezultatu ljudskega štetja namreč ugotavlja, da je “število Nemcev od leta 1890 večje zaradi naravnega prirastka in zaradi priseljevanja tujcev”. Za Slovence pravi to poročilo, da je bilo med njimi 41 javnih uradnikov, 98 nižjih uslužbencev, 92 šolskih se^ ster in njihovih učenk, 70 bogoslovcev in njihovih profesorjev. V splošni bolnišnici je bilo takrat 69 bolnikov slovenske narodnosti, v jetniš-nici okrožnega sodišča 110 slovenskih paznikov in jetnikov, v kaznilnici pa 483 slovenskih čuvajev in kaznjencev. Ostanek od ugotovljenega števila pa odpada po tem uradnem poročilu z malenkostno izjemo na tujce, ki so pri tukajšnjih mešča-nih ali zavodih na delu, v službi, učenju ali kakor koli drugače zaposlen:.
Enako uradno poročilo o ljudskem štetju leta 1910 opravičuje nazadovanje števila Slovencev v Mariboru od leta 1900 dalje za 350 s splošno draginjo stanovanj in življenjskih razmer v mestu, zaradi če-sar da se Slovenci naseljujejo v okoliških občinah, čeravno s0 zaposleni v mestu, pravi pa, da se nemške družine naseljujejo v Mariboru zaradi šol. (Treba pa ugotoviti, da je število Slovencev vkljub temu poročilu tudi v okoliških občinah zelo padlo od leta 1900—1910.) Omenjeno uradno poročilo ugotavlja, da je bilo leta 1910 pri šolskih sestrah 59 Slovenk manj kakor leta 1900, v bogoslovju 9 manj, v kaznilnici’ 253 manj, v jetnišnici okrožnega sodišča 43 manj, v splošni bolnišnici pa 150 Teč Slovencev kot leta 1900. Ostale Slovence, ki so bili pri ljudskem štetju leta 1910 ugotovljeni, razdeli u-radno poročilo na hišne posle, delavce, težake, dninarje, dijake, uči-
telje, profesorje, drž. uradnike in odvetnike. (Zopet je treba ugotoviti netočnost v tem uradnem poročilu, češ da so med Slovenci šteti tudi dijaki. Znano je, da se je ljudsko štetje leta 1910 izvršilo konec decembra, ko so slovenski dijaki, ki jih je bilo v Mariboru okroglo 600, bili doma na deželi na počitnicah.)
Občevalni jezik
po katerem so presojali narodnost Mariborčanov pri avstrijskih ljudskih štetjih, je moral znati v Mariboru skoraj vsakdo, saj ni mogel pri nikakem javnem uradu opraviti nič brez znanja nemščine. Ni pa mogoče po tem “občevalnem jeziku” presojati že narodne pripadnosti prebivalcev. Avstrijska uradna statistika se pač ni mogla znebiti srednjeveških predsodkov,.fla spada podložnik svojemu gospodarju. Nemci so se čutili v Mariboru trdne gospodarje. Zato so pač bili prepričani, da mora vsakdo, ki ni nad njimi, biti njim podložen tudi glede narodnosti. Oni, ki stanujejo v Mariboru že iz časov pred svetovno vojno, se bodo gotovo spominjali, kakšna “Umgangssprache” je vladala v mestu. (Sem ga na brikni begegnela, pa me ni nič pogrisal.) Po tistem občevalnem jeziku so pač šteli nemške in slovenske narodnjake in je jasno, da st: vsakega, ki je tak občevalni jezik uporabljal, šteli za Nemca.
Ljudska štetja do 1910 ki so bila v vsej svobodi leta 1921 in 1931 v Mariboru že v okvirju jugoslovanske države, so pokazala ravno nasprotno sliko o narodnosti Mariborčanov. Obe ljudski štetji sta ugotovili, da je v Mariboru
leta 1921: Nemcev 6.512, Slovencev 20.929, Srbohrvatov 2.540.
Leta 1931: Nemcev 2.696, Slovencev 27.533, Srbohrvatov 2.931.
Kako krivično in samovoljno so nemška oblastva v bivši Avstriji pri ljudskih štetjih ugotavljala narodnost mariborskih prebivalcev, nam kažejo tudi avstrijske statistike same. Avstrijska centralna statistična komisija na Dunaju je po svojih uradnih objavah o ugotovitvah ljudskega štetja 1. 1910 objavila menda nehote tudi točne dokaze, da v Mariboru leta 1910 večina prebivalcev ni bila Nemcev, ampak Slovencev (primerjaj : Die Ergebnisse del.' Volkszelle vom 31. 12. 1910, neue Folge oesterreichiche Statistik, Wien 1910 do 1912). Avstrijska statistična komisija je namreč tudi u-gotovila, koliko prebivalcev je bilo pri ljudskem štetju v svojih domačih občinah prisotnih, oziroma koliko je bilo med naštetimi prebivalci takih, ki so imeli v občini domovinsko pravico in kje so imeli drugi našteti prebivalci domovinsko pravico.
Po političnih razmerah in po zaslugi zakonodaje, posebno one po letu 1848, je v Mariboru prenehala razlika med mariborskimi meščani in tujci. Že odlok Marije Terezije iz leta 1754, še bolj pa konskripcij-ski patent iz leta'1804 sta določala, da se s trajnim bivanjem v kakem kraju dobi domovinska pravica. Začasen občinski zakon iz 1. 1849 in občinski zakon iz leta 1859 sta predvidevala priposestvovanje domovinske pravice v kraju bivanja. Domovinski zakon od leta 1853 je sicer odpravil avtomatično pridobivanje domovinske pravice s priposestvova-njem in je dal občini izključno pravico odločanja, komu domovinska pravica pripada. Občine in mesta niso rada priznavala domovinske pravice in so nalagala za priznanje visoke takse. Tako se je moralo zgoditi, da so imeli okoli 1. 1870 v Mariboru domovinsko pravico skoraj sami meščani. Še leta 1880 je bilo pri ljudskem štetju ugotovljeno, da ima od 17.628 prebivalcev le 3327 v Mariboru domovinsko pravico.
Z domovinskim zakonom od leta 1896 je zopet bilo uveljavljeno priposestvovanje domovinske pravice z dolgoletnim stalnim bivanjem v neki občini. Kdor je 10 let v občini ali v mestu stanoval, je že dobil s tem domov, pravico. Ravno zato pa, ker je bilo mogoče dobiti domovinsko pravico le z daljšim stalnim bivanjem v občini in ker so ljudje zaradi ugodnosti, ki so bile z domovin-
sko pravico zvezane, to radi uveljavljali, nazadnje še tudi, ker je vsakdo moral imeti nekje domovinsko pravico, je danes mogoče ugotoviti, kdo je bil po letu 1900 (ko je stopil v veljavo domovinski zakon iz leta 1896) stalno nastanjen v Mariboru Šele številke o teh prebivalcih Maribora nam dajo točno sliko o njihovi narodnosti.
Avstrijska uradna statistika ugotavlja, da jejrilo leta 1910 v Mariboru 72.05% tujcev in le 27.05% domačinov (leta 1900 je bilo 89.7% tujcev in 10.3% domačinov). — Leta 1910 je bilo med 26.593 Mariborčani le 35.4% mariborskih domačinov (v Maribor pristopnih), drugi večji del prebivalcev je pa bil pristojen v druge kraje avstrijske države, in sicer 13% v kraje z izključno nemškim občevalnim jezikom, 51.6 % pa v kraje z izključno slovenskim občevalnim jezikom. To se pravi, da je stanovalo leta 1910 v Mariboru 13.711 ljudi iz krajev, kjer je prevladoval izključno slovenski občevalni jezik. Od onih 35% mariborskih prebivalcev, ki so bili v Mariboru domačini, je pa gotovo vsa.j ena polovica (51.6%) bila zopet iz slovenskih krajev (kar bi se dalo s številkami o ljudskem štetju leta 1900 dokazati, vendar virov nimamo pri roki). To se pravi, da je bilo leta 1910 v Mariboru 18.419 ali 70% vsega prebivalstva iz krajev, kjer je prevladoval izključno slovenski občevalni jezik, torej Slovencev. Vendar je nemška statistika takrat javno ugotovila in še danes te ugotovitve tudi resni ljudje ponovljajo, da je bilo v Mariboru le 3823 ali 14% Slovencev in 22.657 ali 85% Nemcev.
Maribor — slovenski
Našo trditev, da je bila velika večina mariborskega prebivalstva leta 1910 slovenska, dokazuje tudi poročilo statistične komisije, ki pravi, da se čuti pri doseljevanju v mestu Maribor močan dotok iz krajev mariborskega in ptujskega okrajnega glavasctva in pa “pomembno” doseljevanje iz slovenskega dela Štajerske dežele proti nemškemu delu, kar se je opazilo tudi že leta 1900, in da to priseljevanje ogroža nacionalni karakter posameznih okrajev. Tako je bilo s številkami ugotovljeno, da je stanovalo leta 1910 v Mariboru naslednje število ljudi, ki so imeli domovinsko pravico v okrajih s slovenskim občevalnim jezikom:
Celje 1.146, Konjice 105, Ljutomer 622, Maribor 5.823, Ptuj 2.394, Brežice 502, Slovenjgradec 365, Dežela Kranjska 919, Dežela Goriška 140. Skupaj 12.321.
V krajih z nemškim občevalnim jezikom:
Dol. in Gor. Avstrija 1.197, Nemški del Štajerske 1.737,. Radgona 439( Dežela Koroška 717, Dežela Tirolska 198, Drugi nemški kraji 556, Skupaj 4.744.
Iz drugih krajev, ki niso bili nemški (Istra, Dalmacija, Hrvatska in Slavonija, Bosna, Češka, Moravska, Galicija) je bilo 1693 prebivalcev, iz beljašiiega glavarstva 159, iz veliko-škega 145 in iz celovškega 88 prebivalcev v Mariboru, dočim jih je bilo iz ogrskih krajev (največ iz Prekmurja) 612. Torej je stanovalo v Mariboru leta 1910 v celoti okroglo 4500 (zaradi korekture za Koroško' in Radgono) Nemcev in okroglo 12.500 (zaradi korekture) Slovencev, ki niso bili v Maribor pristojni. Če bi še upoštevali število onih, ki so že bili mariborski domačini, bi zopet dobili številko, ki smo jo že gori ugotovili.
Da nam ne bo mogel kdo očitati, da smo poljubno ugotovili okraje s slovensko večino in da smo številke svojevoljno postavljali, navedemo še podatke, prebivalcev po občevalnem jeziku onih krajev in dežel, ki pridejo v poštev, kakor jih je objavila za leto 1910 dunajska uradna statistika. Bilo je v okrajnih glavarstvih leta 1910:
Maribor: Slovencev 75|185 80.45 % (88.51); Nemcev 18.221 19.49% (11.44).
Ptuj: Slovencev 76.943 96.03% (97.14); Nemcev 3.178 3.96% (2.85)
Celje; Slovencev 112.598 96.90% (97.77); Nemcev 3.522 3.03% (2.19)*
Ljutomer: Slovencev 24.709 94.29 % (94.98); Nemcev 1.493 5.70% (5.00).
Konjice: 19.889 90.31% (93.19);
Sl. Grad.:	Slov. 25.8J5	'
(85.44); Nemcev 7.241	16.79%''
(14.51).
Brežice:	Slovenc. 48.344 97.74%
(97.71); Nemcev 1.090 2.20% (2.25)
Radgona:	3.288	9.10%	(10.11);
Nemcev 32.835 90.89% (89.87).
Koroško: Sloven. 82.212 21.24%
(25.08)	; Nemcev 304.287 78.61% (74.82).
Beljak: Slovencev 17.702 23.93%
(33.09)	; Nemcev 55.918 75.59%: (66.68).
Velikov.: Slovencev 39.518 77.30 % (80.34); Nemcev 11.585 22.66% (19.64).
Celovec: Slovencev 17.007 24.21% (32.24); Nemcev 53.211	75.73%)
(67.69).
(V oklepajih so v gornji tabeli ^navedeni procenti za ljudsko štetje leta 1900.)
Iz obojih podatkov pač ne bo težko skoraj točno ugotoviti onega števila mariborskih prebivalcev, ki so pri ljudskem štetju 1910 stanovali v Mariboru, pa so bilii z slovenskih krajev in so torej tvorili veliko večino mariborskih prebivalcev.
Slovenci in Nemci so se pri ljudskem štetju 1910 ocenjevali za pripadnost k narodnosti po občeval--nem jeziku. Pod občevalnim jezikom je pa avstrijska statistika razumela oni jezik, ki se ga je moral prebivalec v vsakdanjem • življenju posluževati zaradi prilik in razmer, v katerih je živel, in niti ni dopuščala, da bi se ocenil oni jezik, ki se ga prebivalec poslužuje v družini. Tako so zapisali za Nemca vsakogar, ki je le količkaj znal nemško. In poročilo avstrijske statistične komisije tudi prizna, da so imeli pri določanju občevalnega jezika glavno besedo števni komisarji in dragi faktorji, ki so sodelovali pri ljudskem štetji:. Ni čuda, da so nemški mariborski števni komisarji našteli v Maribora toliko Nemcev, kolikor jih v resnici ni bilo in je poznejša uradna predelava popisnega materiala postavila “objektivno” delovanje števnih komisarjev v Mariboru na laž.
Za ljudska štetja od 1921 do 1931
nimamo podobnih podatkov, kakor jih je objavila avstrijska uradna statistika. Mestna občina maribor ska pa je v posebej sestavljeni statistiki ugotovila, koliko domačinov, to je takih, ki imajo v Maribora domovinsko pravico, je bilo leta 1919 in v koliko se je to stanje pozneje spremenilo. Ta statistika sega do konca leta 1938. Ugotovljeno je, da je bilo leta 1919 vpisanih v domovinske matice 5041 v Mariboru rojenih domačinov, 2453 takih, ki so bili rojeni v okrajih Maribor levi in desni breg, 2535 rojenih v ostalih krajih Slovenije, 234 rojenih v krajih današnje Jugoslavije razen Slovenije, 2169 takih, ki so bili rojeni v bivši republiki Avstriji, 362 v bivši Češkoslovaški, 390 v Italiji, 201 v Madžarski in 104 v Nemčiji.
Od leta 1910 do 1919 je bilo vpisanih v domovinske sezname oziroma v kartoteko skupno 16.851 oseb.
Upoštevati moramo, da je avstrijska statistika ugotovila pri ljudskem štetju lea 1910, da je v Mariboru bilo več kot polovica prebivalcev iz slovenskih krajev in da je leta 1910 bilo v Mariboru nastanjenih le 35 odstotkov domačinov, ki so bili vpisani v domovinske sezname. Če priznamo Nemcem okroglo polovico mariborskih domačinov, ki so bili v Mariboru rojeni, potem je moglo biti v Mariboru leta 1919 vpisanih v domovinske sezname 7490 slovenskih in 5318 nemških domačinov. Pri številki o roj*enih drugod ni bilo seveda potrebno upoštevati one Slovence, ki so bili rojeni na Koroškem (od števila 1130 okrog 12 odostotkov) in pa Čehe (362), Madžare (201) in v Italiji rojene (390). Pri pomanjkanju natančnejših podatkov pa se lahko zadovoljimo z ugotovljenim.
Po letu 1919 je bilo na novo vpisanih v domovinsko matico mestne občine v Mariboru rojenih 7313, iz o-kraja v Mariboru levi in desni breg 4347", iz ostalih krajev Slovenije 6349, iz ostalih krajev Jugoslavije 857, iz bivše Avstrije 1587, iz bivše Češkoslovaške 236 in iz Italije 3837. Vsi ti so bili vpisani v matico po veliki večini ail kot optanti ali kot stalno stanujoči več kot deset let v Mariboru, deloma pa tudi kot javni
V	ist''!-: čaru je bilo črianl . m ■’ >-
mo v inskih matic 7452	' .:r?bom
rojenih, 328 rojenih v krajih Maribor levi in desni breg, 812 rojenih v Slovenuiji, 229 rojenih v ostali Jugoslaviji, 2869 rojenih v bivši Avstriji in 132 rojenih v bivši Češkoslovaški.
Položaj 1938
Konec leta 1938 je torej bilo v Mariboru stalno nastanjenih in vpisanih v članske sezname 4902 v Mariboru rojenih, kar je skoraj enako število kakor leta 1919. Tu so seveda že všteti otroci onih, ki so se po letu 1919 v Mariboru stalno nastanili, to je po veliki večini Slovencev oziroma Jugoslovanov. Iz okrajev Maribor desni in levi breg je še vpisanih v matice 6462 domačinov, kar predstavlja trikratno vsoto iz leta 1919. Iz ostalih krajev Slovenije je vpisanih sedaj 8072, dočim jih je bilo leta 1919 2435, kar pomeni torej trikraten prirastek stalnih prebivalcev Slovencev. V bivši Avstriji rojenih je vpisanih v domovinski matici samo še 886 domačinov, to je takih, ki stanujejo stalno v Mariboru, vendar je treba med te šteti tudi nekatere uradnike in otroke teh uradnikov, ki so službovali do leta 1919 v krajih Avstro-Ogrske izven Slovenije. Iz bivše Češkoslovaške je vpisanih domačinov še 466, pri če-, mer pa je treba šteti približno polovico onih iz nemških krajev bivše Češkoslovaške. Iz Italije je vpisanih v domovinski matici 4134 domačinov, kar pomeni povečanje za desetkratno število od leta 1919. Tu so največ všteti oni, ki so pribežali z Goriške, Trsta in Primorja ter se tu stalno naselili v raznih samostojnih poklicih ali pa kot javni uradniki.
V	celoti je vpisanih v domovinski matici mestne občine 15.396 takih, ki so rojeni v okolici Maribora, v Sloveniji oziroma v ostalih krajih Jugoslavije. Če k tem prištejemo tri četrtine onih, ki so rojeni v Maribora, to je 3675 domačinv, polovico v bivši Češkoslovaški rojenih domačinov, vse one, ki so rojeni v Italiji, lahko ugotovimo, da je v domovinske matice mestne občine vpisanih 23.205 domačinov. Za Nemce je treba šteti četrtino v Mariboru rojenih, 886 v bivši Avstriji rojenih, 233 v bivši Češkoslovaški ter 130 iz bivše Nemčije, kar bi'dalo skupno 2485 domačinov.
Gornje zadnje številke pa pomenijo že število stalnega prebivalstva mesta Maribora in tega stalnega prebivalstva je 23.205 Jugoslovanov in 2485 Nemcev. Po načelih statistike je v večjih mestih treba tretjino prebivalstva vedno smatrati za nestalno in naše številke to načelo potrjujejo. V Mariboru imamo danes približno 36.000 prebivalcev, od katerih pa je cca. 10.000 nestalnih. Da je stalno prebivalstvo mesta Maribora bilo in je še domače slovensko in da je le neznaten del nemški, smo pokazali v gornjih številkah. Tako je bilo že davno pred desetletji in je tako tudi danes. To so ugotovile tuje, slovenskemu prebivalstvu neprijazne in nenaklonjene uradne statistike, ugotovimo pa to lahko tudi danes na podlagi gori navedenih podatkov.
Pravljica o nemškem Mariboru
Pravljice o nemškem Mariboru so bile že pred desetletji le pravljice, še bolj so take trditve danes vzete iz pravljičnega sveta nekaterih nemških nacionalnih prenapetežev in tudi nekaterih zagrizenih nemškutarjev.
Fr. Kramberger
Kako je bil torpediran jugoslovanski parnik “Orao”
Prve dni marca sta prišla v Split dva.člana posadke jugoslovanskega parnika “Orao”, last “Atlantske plovbe” na Sušaku, ki je bil 12. oktobra preteklega leta torpediran na poti iz Brazilije na Angleško. Parnik “Orao” je plul iz Bahije s tovorom žita. Na poti med portugalsko in Gibraltarjem, kakih 200 milj zahodno od Gibraltarja, je parnik ustavila neznana podmornica, na kateri so zapazili številko 10, niso pa mogli dognati, kateri državi pripada. Dan prej je parnik srečal an-
ZA POUK IN ZABAVO NAŠI MOŽJE
Primož Trubar
Primož Trubar je bil rojen 8. junija 1508 v Rašici, ki je spadala tedaj pod graščino Turjak in župniku v Škoeijanu. Oče njegov je bil tesar in mlinar; bil je v grajski službi zato precej veljaven mož da-siravno ni imel premoženja. Bil je pa tudi ključar pri podružnici sv. Jerneja, katero je dal nekemu hr-vatskemu slikarju preslikati in zato plačal iz svojega 20 ogrskih cekinov, za kar mu je sin Primož čez nekaj let očital to vnemo za hišo božjo, češ, da bi bil bolje storil, “da
v Ljubljano, poverjen mu je bil ka-nonikat in vnovič je v stolnici pri-digoval v slovenskem jeziku.
V tistem času se je že nagibal k novi luteranski veri, katere nauke je imel priliko spoznati že v Solno-gradu, in ki je zametovala razne katoliške obrede in navade. Tega duha se je bil navzel še pri škofu Bo-nomu v Trstu, ki se je tudi zanimal za novo razlago sv. pisma in v tem duhu vzgajal svoje učence. Trubar je grmel zlasti proti zidanju novih romarskih cerkva, tako proti romarski cerkvi na Sv. Gori pri Gorici in proti cerkvi, katero so hoteli
shtiri voli kupel in tem bogim sose-' zidati loški farani na čast sv. Seba-
dam dal, da bi z njimi orali ino svoje otroke shivili.”
Dvanajstletnega Primoža je poslal oče na Reko v šole, kjer se je učil poleg latinskega in nemškega tudi italijanščine in srbohrvaščine ter poslušal v cerkvi slovansko glagolsko bogoslužje. Pozneje je prišel na višje učilišče v Solnograd, kjer se je preživljal kot cerkveni pevec. Iz Solnograda je prišel mladi Tra-bar v Trst k škofu Petru Bonomu kot član pevskega zbora v tržaški stolnici in škofov osebni služabnik. Pod njegovim vodstvom je nadaljeval svoje študije, čital latinskega pisatelja Virgila in Nemca 'Erazma Rotterdamskega ter poslušal škofove razlage v laškem, nemškem in slovenskem jeziku. Nadarjenemu učencu je podelil Bonomo leta 1527 župnijo Sv. Helene v Loki pri Radečah. Trubar jo je upravljal po vikarju, sam pa je odšel s preostankom dohodkov, ki jih je dajala župnija, na Dunaj, da se je nadalje izobraževal. Po vrnitvi ga je škof Bonomo posvetil in mladi mašnik je odšel na odkazano mu faro v Laškem kot škofov vikar. Iz Laškega je zahajal včasih pridigovat tudi v Loko. Leta 1535 je prišel kot slovenski pridigar k Sv. Miklavžu v ljubljansko stolnico, a sovražnost tedanjega deželnega glavarja ga je pregnala v Trst. Kmalu se je vrnil
gleško torpedovko in vkrcal pilote z vojaškim spremstvom, ki so imeli nalogo, da pripeljejo parnik v Gibraltar. Ko se je podmornica približala parniku, je vojaško spremstvo takoj radio-grafsko sporočilo Gibraltarju, da se v bližini nahaja os-vražna podmornica in zahtevalo hitro pomoč. Zdi se, da je ta poziv u-jela podmornica, ker je takoj nato s topovi začela streljati na parnik. Oddala je 30 strelov. Ubita sta bila dva člana posadke, neki zamorec iz Brazilije in neki Finec, medtem ko so ostali člani poskakali v morje, deloma pa v rešilne čolne. Veliko jih je bilo pri tem ranjenih. Ko je posadka zapustila parnik, se je podmornica približala parniku in oddala štiri topovske strele, v vsako skladišče po en strel. Nato se je podmornica oddaljila in izstrelila torpedo, ki je zadel parnik v oddelek za stroje. Parnik je ostal še štiri ure na površini vode, nakar se je potopil.
Parniku je poveljeval kapitan Jure Suzanič iz Kostrene v Hrvatskem Primorju. Posadka je štela 32 mož, od teh je bilo 16 Jugoslovanov, 16 pa raznih drugih narodnosti. Jugoslovanski člani posadke so vsi ostali živi, v Split pa sta prišla samo Jerko šubašič, strojnik, doma iz Splita, in Petar Farac, kurjač, doma iz Blata na Korčuli. Šubašič je pri skoku s parobroda dobil hude poškodbe na levi nogi in je bil tri mesece bolan. Farac je skočil s parnika nag in plaval celo uro, dokler ga niso rešili .Ko so čolni plavali dve uri po niorju, je ljudi rešil neki angleški rušilec. Na tem rušilcu so ostali rešeni člani posadke dva dni in pol. Rušilec je namreč iskal podmornico, pa je ni mogel najti. Nato so. jih prepeljali v Gibraltar in jih vkrcali na. parnik “Ante Matkovič”, ki se je pripravljal, da odpotuje proti domovini. Na njem so ostali okrog dva meseca, ker pa partijk ni odpotoval, so posadko prekr-cali v Lizbono, kjer so ostali dva meseca, nato pa prišli čez Madrid in Monakovo v našo državo na Jesenice, od koder so odpotovali na svoje domove.
stjana in sv. Roka; pa tudi proti raznim verskim zablodam, katere je opazil med neukim ljudstvom. Bil je izboren govornik in je zaslovel po svojih pridigah, s katerimi je čimdalje bolj jasno izpovedoval svoje verske nazore. Radi krivih naukov ga je začel preganjati novi ljubljanski škof Urban Tekstor (po domače Tkavčič ali Kavčič, priimek, ki je še danes razširjen v okolici Komna), rojak s slovenskega Krasa. Ko je Tekstor prevzel ljubljansko škofijo, je izprva še potrdil Trubarja za stolnega pridigarja, a kmalu ga je odslovil iz Ljubljane in ga poslal na kapitoljsko župnijo v Sent Jernej 1546. A že naslednje leto je prišel vladni odlok naj se vsi širitelji protestantizma zapro. Trubar je zbežal preko Reke v Trst, ali, ker je škof Bonomo umrl, tam ni našel zaščite, zato zbeži dalje v Nemčijo, v odsotnosti je bil izobčen iz katoliške cerkve. V Nemčiji je služboval kot župnik v raznih krajih in se vrnil na poziv kranjskih deželnih stanov kot superintendent (luteranski škof) e-vangeljske cerkve *1561 leta v Ljubljano. Sprejeli so ga z veliko častjo, pridigoval je v cerkvi sv. Elizabete in obiskal tudi druge slovenske kraje, a leta 1565 ga je nadvojvoda Karel izgnal in odslej je živel Trubar do konca svojih dni na Nemškem. Samo enkrat je 'še videl za kratek čas domovino in rojstno vas (leta 1567). Umrl je v visoki starosti kot župnik v Derendingenu. A za dan njegove smrti si še danes nismo povsem na jasnem ali je to 28 maja, 28 junija ali 29 julija 1586 leta. Naši zgodovinarji bi že lahko določili bolj natanko ta zgodovinski dan.
Trubar je oče slovenskega slovstva. Do njega niso imeli Slovenci v svojem jeziku tiskanih knjig. Ko je še pridigoval na domačih tleh (1530—1547), je “pogostoma vzdihoval in klical k Bogu, naj se usmili revnega in dobrosrčnega slovenskega ljustva, naj mu izkaže milost, da bi se tudi slovenščina pisala in čita-la in bi se sveto pismo in. druge krščanske knjige v slovenski jezik prevajale ’ ’.
Težkega dela se je lotil Trubar sam. Okoli leta 1551 je dobil narod iz njegovih rok prvi slovenski knjigi, katekizem in abecednik. Kateki-
da je moral izdati ti knjižici “skrivaj in v nevarnosti”, kajti izšli sta v tujem neznanem jeziku (v nem-ško-gotiških črkah) in sredi verskih bojev. V predgovoru piše kot duševni pastir svojega naroda:
“Vsem Slovencem gnado, mir, milost in pravu, spoznanje božje... Jest sem lete štuke iz svetiga pisma v lete bukvice pustil prepisati v naš jezik, Bogu na čast inu h dobrimu vsem mladim ter preprostim ljudem naše dežele...” Beseda Trubarjeva je domača in preprosta kakor se je govorilo v njegovem rojstnem kraju. Vedel je da naši ljudje živeči po raznih krajih tudi različno govorijo in sam pravi, da “drugače govore z dostimi besedami Kranjci, drugače Korošci, drugače Štajerci in Dolenjci ter Bezjaki, drugače Kraševci in Istrani, drugače Hrvati... Vendar pravi da je hotel svoje delo “v kranjski jezik postaviti”, ker ga tudi drugi razumejo. Njegovo delo je namenjeno ljudstvu, zato piše sam, da ni iskal lepih gradkih, visokih, umetnih novih ali neznanih besed, temveč “te gmajnske kranjske preproste besede, katere vsak dobri preprosti Slovenec lahko more zastopiti”.
zem je bil namenjen duhovnikom pridigarjem in staršem, ki že znajo na vseučilišču v Tibingi brati, da poučujejo druge preproste rojake v krščanski veri. Abecednik pa naj bi služil mladim preprostim Slovencem, da se naučijo brati.
Trubar se ni podpisal, ampak pravi v naslovu, da izhaja to delo “od enega prijatelja vseh Slovencev”. V drugi knjižici pa je podpisan kot “domoljub ilirski”. Sam priznava,
Tako sta se z velikimi težavami rodili prvi dve slovenski knjigi in sta nastopili svojo pot v domovino.
A skušnje, ki jih je imel Trubar s prvima knjigama so ga ovirale, da bi nadaljeval pričeto delo. Tedaj sta mu prišla na pomoč dva moža, ki sta ga izpodbujala in mu omtjgočila nadaljevanje, bila sta to koperski škof Peter Pavel Vergerij in bivši štajerski glavar Ivan Ungnaud; poslednji je uredil v svoji hiši v Urahu na Wiirtemberškem tiskarni. Iz Trubarjevih rok je prišla zdaj dolga vrsta pobožnih knjig, prevajal je posamezne dele sv. pisma in evangelije, prvi izšel 1555 L, izdal prvi slovenski koledar, zlagal cerkvene pesmi in pisal nemške predgovore (posvetila) številnim hrvatskim knjigam, ki so izšle iz Ungnaudove tiskarne. Baron Ungnaud je namreč nameraval razširiti Trubarjevo delo na vse balkanske Slovane in upal je celo, da bo izprebobrnil one slovanske nevernike, ki so se poturčili, kajti vedel je, da sega slovanski jezik tja do Carigrada, kjer je bila srbščina nekak diplomatski jezik; tudi nestalni Vergerij se je nekaj časa vnemal zato. Ungnaudove visoke sanje se sicer niso uresničile, a s tem, kar je žrtvoval za svoje versko prepričanje je zelo mnogo koristil slovenski in hrvatski knjigi. Kako živahno je bilo v uraški tiskarni kaže dejstvo, da se je v nji natisnilo v nekaj letih 25.000 knjig, med temi mnogo slovenskih z latinskim. in hrvatskih z glagolskim pravopisom in tudi v cirilici.
Ledina je bila preorana, kar je Trubar sejal je šlo v klasje: pridružili so .se mu mlajši sodelavci in 3. 1584, je izšlo celo slovensko sv. pismo, katero je izdal Jurij Dalmatin (rojen 1546 v Krškem za Savo, kjer je hodil v šolo k Adamu Bohoriču, ki mu je vzbudil ljubeezn do slovenščine, pozneje je bil v Ljubljani in
- Tübingen. Umrl je 1589 leta.) Bila je to krasna, od veščakov strogo pregledana in odobrena izdaja, ki je veljala par sto let za najboljšo slovensko knjigo. Istega leta (1589) je izšla tudi prva slovenska slovnica, Id jo je v latinščini napisal Adam Bohorič in stalno določil slovensko pisavo, ki je po njem dobila svoje
ime. Trubar je na *prigovarjan.je Vergerija že poprej uvedel latinske črke, mesto okornih nemških. V kratki dobi tridesetih let si je priborila slovenščina mesto v krogu kulturnih evropskih jezikov.
Trubar je tudi oče slovenskega šolstva. Ko je bival kot superintendent v Ljubljani in organiziral protestant o vsko cerkev, je hotel urediti tudi slovensko bogoslužje; zavedal pa se je, da lahko sloni slovensko bogoslužje samo na duhovnikih in vernikih, ki so slovenskega., pisma vešči, in se je radi tega trudil za povzdigo šolstva med Slovenci. Snovale so se dvoje vrste šoie, kmečko ljudske pri farah, v katerih se je učilo slovensko branje in pisanje ter slovenski katekizem, in trško mestne šole kot; višja učilišča, v katerih naj bi se naučili šolarji še nemškega in latinskega jezika.
Luteranstvo je izginilo med Slovenci z majhnimi izjemami, a dobri sadovi Trubarjevega dela so ostali in med nje bomo šteli v prvi vrsti spoznanje, da je treba slovenskemu ljudstvu pouka v domačem jeziku. Iz tega spoznanja je zrastla slovenska kultura.
“Inu per tim vas vseh vtmi Bo-shym Imenu suesto prossim inu opo-minam, De vi nerpoprej vissoku sa-hualite Gospodi Boga, sa leto dobroto ino sa ta uelik dar Boshy... kir se tu nash jesik tudi pisshe inu dru-ka.” (Trubarjev pravopis).
Kremelj - jedro Moskve
V Kremlju je sedaj radi vojne z Nemžijo, nenavadno živo, ker se vrše stalna posvetovanja.
Moskovski Kremelj pa ni običajen grad, kakor mnogi mislijo, temveč celo mesto v mestu. To je utrjeno jedro moskovskega mesta, Stari moskovski carji so si tu na gričih gradili svoje sijajne palače in cerkve. Spomini na Ivana Groznega, Borisa Godunova in na stoletja staro zgodovino so se ohranili tu do današnjega dne. Peter Veliki, pa, ki je gledal v nve čase, si je svoj sedež postavil drugam. Ob bregovih Neve si je zgradil zapadnjaško prestolnico. Šele po bolješviški revoluciji je postal Kremelj spet sedež vlade. Skoraj vse vodilne sovjetske osebnosti so prebivale spočetka v njem, Kremelj so ljudstvu zaprli. Cerkveni zvonvi so utihnili,, carski orli so izginili s kremeljskih stolpov, nadomestili so jih z zlatnii sovjetskimi zvezdami. A tudi te zvezde se odločilnim možem niso tndele dovolj lepe. Ob dvajsetletnici boljševiške revolucije so jih nadomestili z rdečimi ogromnimi zvezdami iz tisočev uralskih poldraguljev, ki jih ponoči od zntraj razsvetljuje elektrika. Da bi se od vročine nerazpočiie, so jih opremili s posebnimi hladilnimi napravami.
Veliko, belo Odrešenikovo cerkev ob vznožju Kremlja so, kakor znano, razstrelili. Kjer je stala nekoč ponsna katedrala, je videti danes le
gradbeno^zemljišče. Tu se bo dvigala nekoč ogromna palača. Njene temelje so že položili, veliki žerjavi in železni nsilci opozarjajo, da se pričenja sedaj delo nad zemljo.
Kremeljsko mesto obdaja dva kilometra dolg opečni zid z verone-škim vencem, kakor si ga je izmislil gradbenik carice Katarine, Italijan Rastelli. Kremeljsko obzidje gre deloma ob bregu reke Moskve in ima višino štirinadstropne hiše, kakšnih dvajset metrov. Pet velikih vrat prekinja rdeči pas zidu, toda dvoje vrat je danes stalno zaprtih, le tri vežejo notranjost Kremlja z zunanjim mestom. Če greš okoli Kremlja boš opazil, da ga obdajajo razmeroma tihe ulice. Na obali Moskve so odstranili cestno železnico, ki je drdrala nekoč tod mimo. Onkraj reke se dviga sivo, visoko poslopje. To je stanovanjsko poslopje sovjetske vlade, kajti ljudske poverjenike so med tem preselili vse iz Kremlja kjer ima samo Stalin med vladnimi pisarnami ,cerkvenimi muzeji in vojašnicami svoje stanovanje.
Glavni vhod v Kremelj je dane« na ogromnem Rdečem trgu. To so* bivša Odrešenikova vrata. Nekoč ni smel nihče skozi ta vrata ne da bi se odkril kajti nad vhodom je bila Kristusova podoba, ki so ji pripisovali čudežne moči. Danes te podobe seveda ni več. Če hoče kakšen avto sovjetske vlade ali kakršenkoli drugi skozi ta vrata noter ali ven, mora najprvo malo počakati dokler mu straža ne da znaka. Poveljnik Kremlja kontrolira sam telefonično številko avtomobila. Stalinove limuzine pa ob teh vratih nikoli ni videti. Stalin uporablja drugi zapadnejši vhod, od katerega vodi tako zvana Stalinova proga do letovišča Krilat-skega, kjer ima ruski diktator svojo podeželsko hišo.
Pri nakupu potrebščin poslužujte se naših trgovcev in obrtnikov !
AKO HOČETE BITI ZDRAVLJENI OD ODGOVORNEGA ZDRAVNIKA
zatecite se k
Dr. A. GODEL
Akutne, Kronične bolezni in njih komplikacije, Zdravljenje po francoskih in nemških načinih, KRVNE IN KOŽNE BOLEZNI
— Za Slovence prvi pregled brezplačno — ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specijalisti za pljučne, srčne, živčne in reumatične bolezni. ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE
Sprejema se od 9 do 12 in od 15 od 21 ure.
GOVORI SE SLOVENSKO
BARTOLOME MITRE 1676
PRVOVRSTNA KROJAÖNIOA
“LA ESTRELLA
ZA OBLEKE, SUKNJE IN PERAMUS

V ZALOOI VELIKA IZBIRA BLAGA ZNAMKE SUPERLAN
Stanislav Maurič
TRELLES 2642 " — Buenos Aires U. T. 59-1232
Veliki zavod “RAMOS MEJIA”
Venereas
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi.
Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Krončni izpahi, mozoljčki. Izpa-danje las. Ultravioletni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin.
SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracij»
po prof. Cicarelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenija, izgub» spomina in šibkost.
REVMATIZEM: kila, nadua, gota. šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča.
ČREVA; eolitis, razširjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, UŠESA, vnetje, polipi: brez operacije in bolečin.
POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.— PLAČEVANJE PO $ 5.— NA TEDEN Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIJALTSTI J» edini te vrste v Argentini. — Lečenj zajamčeno. — Ugodno tedensko in me-plačevanje.
OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12
Rivadavia 3070
PLAZA ONCE
¡FOTOGRAFIJA
S “LA MODERNA”
VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU
Ne pozabite
FOTO “LA MODERNA”
S. SASLAVSKY Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 - Bs. Aires


Ana Chrpova
Slov. babica
dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tpk. bolnici “Raw-son”, se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna.
ENTRE RIOS 621
U. T. 38, Mayo 8182
Ciril, Metod! Varujta slovanski rod!
Zrušil se je prestol rimskih cesarjev. Nemilo ga je tok časa strl, kakor je obsojen na propast vsak na rod, ki zgreši pravo smer svojega življenja in začne iskati svojo srečo v nasladnostih, v uživanju in udobnostih. Ko je propadlo zapadno rimsko cesarstvo, tedaj so vdrli novi narodi čez razdrte mejne zidove; tedaj so prišli tudi otroci matere Slave iz daljnih ruskih step in posedli deželo, koder še danes domujejo. Vse do Jadrana so drvela njihovi
nar je z “mečem v desnici in križem v levici”... Simon Čarovnik, o katerem beremo v evangeliju, ki je za denar hotel kupiti vero, da bi čudeže delal, je imel vedno dosti naslednikov. V tistem času že se je pričela tisočletna borba germanstva s slovanstvom. Pomembna Svetopolkova država, ki je združila velik del ozemlja severnih Slovanov, je nakazala velik politični pomen slovanstva v Evropi, zato je pa tudi izzvala germanski odpor.
roji in ko so našli dobre kraje, so | Iztrebili gozdove in si naredili plodno polje in zgradili vasice.
Rimski prestol se je pa kmalu spet dvignil. Franki, germanski narod, ki je posedel Francijo, se je uveljavil nad vsemi sosedi. Od Rim-«ev je prevzel jezik in kraljevsko krono; sprejel je tudi njihovo vero, ki je bila tedaj že krščanska in od tedaj so novi gospodovalci Europe hoteli spraviti pod svojo oblast vse sosedne dežele.
Mnogokrat se je v zgodovini že zgodilo, da so poskušali svetni veljaki uporabiti v svoje namene vero. Tudi Frankovski cesarji, tako Karel Veliki in njegovi nasledniki, so nekaterim narodom pošiljali misijo-
Evangeljski nauki Slovanom tedaj niso bili več neznani. Saj je bilo tisti čas mnogo vnetih apostolskih mož, katere je vodila samo prava želja, da oznanijo veselo novico o odrešenju in večnem življenju narodom, kateri še niso vedeli nič o Betlehemu, Nazaretu in Golgoti. Preprosti in resnicoljubni Slovani so takoj izkazali vse spoštovanje in ljubezen novemu nauku; toda kar hitro so se zavedeli tudi okolnosti, da bi z misijonarji mogel priti v deželo tudi tuji gospodar.
Zato je moravski knez Rastislav pokazal izredno prevdarnost. Ni bil kakor so nekateri “moderniki”, kateri zaradi sumničenja proti kakemu nevrednemu predstavniku vere
zaničujejo tudi vero samo. . . Kasti-slav je dobro doumel, da je evangelijski nauk večna resnica, toda previdno je ukrenil, da se naj apostolsko oznanilo prav širi. Da se ne bi z misijonarji iz Regensburga vgnezdili v deželi tudi nemški kolonisti in nemški oblastniki, je poslal 1. 862 poslance v Carigrad do cesarja, s katerim je imel politično zvezo proti mogočnim nemškim sosedom, in je zaprosil, da naj mu od tam pošljejo take učitelje nove vere, ki bodo ljudi učili v njihovem lastnem jeziku.
Bila je to važna zadeva, velepomembna ne le za krščansko vero temveč tudi za politične zadeve, zato je cesar Mihael HI. izbral naj-spretnejše može, ki jih je mogel dobiti, in to sta bila sveta brata iz Soluna: Ciril in Metod.
Bila sta sinova veljavnega moža, ki je bil v Solunu na odličnem položaju. Solun je bil tedaj prav tako kot danes sredi slovanske zemlje, dasiravno je bilo mesto grško. Slovanske govorice sta se bodoča slovanska apostola naučila na cesti med tovariši kakor tudi v domači hiši, kjer so bile pestunje in slu-žabništvo sploh slovanske krvi.
Ciril, tako se je imenoval z redovnim imenom (njegovo krstno ime pa je bilo Konštantin), je bil znatno mlajši od Metoda. Ciril je bil jako bistrega uma in se je jako odlikoval med svojimi tovariši po šolah, tako da so mu prideli pridevek “Modrijan”. Metod pa je bil mož stvarnosti. Po dokončanih visokih šolah je postal cesarski uradnik in je dosegel visoko službo cesarskega namestnika v Tesaliji, zopet sredi slovanskega naroda, kjer se je z našo govorico še bolj sprijaznil. Toda zgled in beseda mlajšega brata, ki je vstopil v samostan, je potegnil za seboj tudi Metoda, ki je slednjič sledil zgledu Cirilovemu, ko je doumel klic Gospodov, da naj zapusti vse kar je imel in naj sledi Njemu.
Prav na ta dva moža je padla izbira cesarjeva.
Prva skrb Cirila in Metoda je bila, kako naj si preskrbita potrebne evangeljske knjige! Že na splošno so bili carigrajski misijonarji mnogo bolj širokosrčni pri oznanjeva-v jeziku, ki ga je govoril narod in nju evangelija. Novo vero so širili
obredne knjige so priredili za novi jezik. Tako sta storila tudi solunska brata.
Jezik sam jima ni delal težave, ker sta ga znala. Bila je to govorica iz solunske okolice, ki je pa bila tedaj docela skupna vsem slovanskim rodovom, ki so komaj 4 stoletja preje prišli iz skupne domovine vseh Slovanov.
Bistroumni Ciril si je sestavil nove pismenke, katere so dandanes pod imenm “glagolica” (glagoljat se pravi po staroslovensko — govoriti). To kar se danes imenuje “cirilica”, niso Cirilove pismenke. Glagolica se pa še danes rabi v obrednih knjigah slovanskega jezika.
Ko sta misijonarja priredila knjigo nedeljskih beril in evangelijev, obrednik in mašno knjigo, sta odšla na misijonsko pot in srečno dospela v Moravo.
Zgodovina nam je ohranila več spisov o njunem blagoslovljenem delovanju. Posebno znana sta “Žitje Konstantina” in “Metodovo življenje’
Njuna velikopotezna akcija je rodila mnogo navdušenja med Čehi in Slovaki, ki so tedaj vsi brez pridržka sprejeli novo vero in pometali v reke in na ogenj svoje stare lesene bogove in posekali lipe, kjer so vedeževali njihovi čarovniki.
Velehrad na Moravskem je bilo središče njunega delovanja.
Mogočnim nemškim sosedom se pa to novo gibanje ni nič kaj prav videlo. Posebno jih je bodlo to, da' se vrši za Slovane služba božja v narodnem jeziku, med tem, ko so Nemci sprejeli s krščansko vero tudi latinski obredni jezik. V krinko verske vneme so skrili svoje politične namene in naperili proti misijonarjema tožbo, češ da oznanjata krivo vero in da nista zvesta poglavarju svete vere v Rimu.
Ko sta sveta brata zvedela za to zadevo, sta jo mahnila naravnost proti Rimu.
Njuna pot ju je vodila skozi naše kraje. Posebno dolgo sta se zadržala pri Kocelju v Blatnem gradu, kjer sta tudi postavila temelje gvojemu bodočemu delu. Na tem potu sta se zamudila tudi po drugih krajih slovenskega ozemlja in prišla v spremstvu mnogih slovenskih mladeničev v Rim. Te mladeniče sta
vzela s seboj, da bi jih papež posvetil za duhovnike in njune pomočnike!
Papež je med tem že zvedel za nelepe nakane nemških spletkarjev. Vendar je hotel vso zadevo natančno preiskati. Ko se je papež Hadrijan II. prepričal, da sta Ciril in Metod popolnoma pravoverpa, je njun slovanski evangelij postavil na oltar svetega Petra in jima še izdal posebno odredbo, s katero je bil staroslovanski. jezik priznan kot božji in cerkveni. Na žalost je Cirila v samem Rimu čakala smrt, ki ga je pobrala 14. februarja 869 leta.
Metod se je vrnil nazaj v svoje apostolsko delo.
Marsikaj ga je še čakalo. Še drugič in tretjič je moral v Rim. V ječo so ga zaprli; preganjali so ga na vse načine.
Pač je v obilni meri doživel to, kar je Gospod napovedal svojim pravim apostolom: “V ječe vas bodo metali, vse lažnjivo 'čez vas govorili, pred kralje in oblastnike vas bodo vlačili radi mojega imena... ” Tako je bilo seme božje besede vse-jano. Bil je pa tudi postavljen temelj slovanski kulturi.
Le škoda, da je bila slovanska nrav tedaj prav taka kot je danes: prepirljiva in nevoščljiva.
Lepo cvetoče Metodovo delo je uspešno premagalo vse nasprotne poskuse. Velehrad, Metodova prest olica, je bilo sveto mesto.
Žalibog je imel Rastislav slabe naslednike. Svetopolk je sicer znal dobro sukati meč in je svojo državo raztegnil na daleč,- Toda njegovi nasledniki so cvetočo državo razdelili in s tem pokopali lepe nade, ki jih je imelo slovanstvo na osnovi ciril-metodijske dedščine.
Neslogo so izrabili mogočni sosedje in zasužnili svobodne slovanske rodove, ki so raje imeli tujce za gospodarje kot “brata za brata”.
Več kot tisoč let se že vleče bor-« ba med germanstvom in slovanstvom. Nobenega dvoma pa ni, da bi podonavski Slovani že davno zginili v nemškem morju, če bi jim ne postavila trdnih verskonarodnih temeljev sveta solunska brata.
Janez Hladnik
Caričin ljubljenec
ZGODOVINSKI ROMAN
Nadaljevanje 233
Mar se je Haym zopet vrnil?
Prisluškovala je, ko pa so se vrata v njeno sobo odprla, se je prestrašila.
V sobo je namreč stopil kralj Avgust.
Prišel je, ne da bi se prej javil, nepričakovano je napadel grofico v njenem stanovanju.
Ana stopi prestrašeno korak nazaj in hitro zgrabi samokres, ki ga je vedn imela pri sebi.
Ko pa je kralj opazil njeno kretnjo, je zamahnil z roko.
—	Ne potrebujete orožja, moja lepa grofica! V slučaju nevarristi bi. vam tudi vaš majhen samokres mnogo ne koristil! — reče kralj in se nasmehne.
Ana ne odgovori, temveč kralja strogo premeri.
—	Vi hrepenite po zlatu — nadaljuje kralj Avgust, — to sem že zdavnaj videl v vaših očeh. Nikar mi ne ugovarjajte! Imeli boste zlata, kolikor si ga boste poželeli. Cel svet bom položil k vašim nogam, moja grofica!
Po čudnih besedah vrže kralj mošnjo zlata k Aninim nogam — zlato se strese po preprogi.
—	Lahko vas obsujem s častmi, lahko vas obdam z dostojanstvom, kakršnega še ni videl svet, vse to pa samo za eno vašo lepo besedo, — je govoril Avgust. — Jaz pa tudi razbijem in uničim vse, kar se mi upa zoperstaviti, — kakor lahko tudi zlomim to le železo s svojima rokama!
In kralj Avgust potegne iz svojega žepa železno podkev in jo zlomi s svojima silno močnima rokama.
—	Izbirajte torej, lepa grofica — reče naposled kralj — zlato ali železo — vojno ali mir?
Mlada grofica Ana premeri s hladnim pogledom zlato, potem pa zmaje s svojo lepo glavico.
—	Grožnje me ne strašijo, sir! — reče lepa žena.
Zakaj mi ne ponudite svojega srca? Zakaj mi ne darujete tega, kar si želim? Kaj zlato?
Zdajci pa omahne kralj Avgust pred njo na kolena in-vzklikne razburjeno :
—	Moje srce je že zdavnaj tvoje, Ana!
In začel ji je govoriti o svoji ljubezni, Ana pa je kljub temu ostala čudno hladna.
Ko pa jo je kralj hotel objeti, je pobegnila v kot sobe in zaklicala odločno:
—	Poslušaj me, sir! Ana Haym ne bo tako dolgo pripadala vam, dokler ne bo vredna vaše ljubezni!
Avgust se zmedeno ustavi.
Zdelo se mu je, da je še nikdar ni videl lepše kakor v tem trenutku.
—	Govori, Ana! Povej mi svoje predloge! — vzklikne kralj.
Ana je nčkaj časa molčala, potem pa je ponosno spregovorila:
—	Zahtevam, da mi podpišete obljubo za ženitev!
Kraljev obraz se zmrači.
—	Grofica — spregovori kralj Avgust čez nekaj trenutkov polglasno — ta pogoj je za vas bolj nevaren kakor pa zame.
—	Mene ne strašijo zapreke, sir, ne bojim se nevarnosti — odgovori lepa Ana ponosno. — Ali bom postala vaša soproga ali pa ne bom nikdar vaša! Rajši se bom sama umorila !
Kralj Avgust se je nekaj časa j/o-ril s samim seboj.
Stisnil je pesti, dvignil je glavo, v njegovih svetlih očeh pa je gorel čuden ogenj.
Naposled pa vzklikne:
—	Naj se zgodi, kakor želiš, Ana! Dobila boš pismeno obljubo, da boš po kraljičini smrti prišla na njeno
mesto.
—• Avgust! — vzklikne Ana veselo, prvič se je sedaj pojavil v njenih očeh prijazen lesk, ko je pogledala kralja.
—	Jutri bo objavljena ločitev tvojega zakona, — nadaljuje kralj — ali zahtevaš še kaj?
—	Ničesar več, sir! — zašepeče Ana. — Sedaj sem srečna.
Kralj Avgust jo je hotel strastno objeti, lepa Ana pa se mu je spretno umaknila.
—	Še sem soproga grofa Haymá in dokler ne bom po vseh pravilih ločena od njega, mu bom ostala zvesta ! — vzklikne lepa mlada grofica.
Avgust se ugrizne v'ustnico.
—	Dobro torej! — reče kralj Avgust. — Jutri bodo za tebe pripravili palačo in ti boš zapustila Hay-ma. Sto tisoč dukatov boš dobila na leto, sebe in svojo državo pa polagam k tvojim nogam.
Pokleknil je k Aninim nogam in Ana se je nasmehnila.
Potem pa ga poljubi na čelo in zašepeče:
—• Jutri torej !
—	Kaj? Mar moram oditi? — vzklikne Avgust.
—• Do jutri — visoki gospod!
Kralj je videl, da mora popustiti. ■ S spoštovanjem je poljubil Anino roko in odšel.
—	Jutri-------je govoril njegov
zadnji pogled---------
Naslednjega dne — ponoči se je Ana zaklenila v svojo spalnico in ni nikakor hotela odpreti grofu Hay-mu, ki je nestrpno razbijal po vratih — je mlada grofica oblekla črno obleko’ in stopila v sobo, kjer je vedela, da bo našla svojega moža.
Ko je grof Haym hotel hitro prijeti njeno roko, se je ona hladno obrnila vstran.
Grofa je mučila strahovita ljubosumnost.
—	O nečem moram govoriti z vami, grof Haym — je pričela grofica
mirno in odločno. — Bodite pametni in upam, da se bova hitro sporazumela !
Mlada grofica mu je mirno in stvarno raztolmačila, da je spoznala, da je bil njen zakon z njim velika zmota in da je vsako nadaljnje skupno življenje izključeno.
Predlagala mu je, naj vloži pri sodišču tožbo za ločitev zakona, da bi tako rešil svoje ime brez madeža, nanjo in na njen ugled se mu sploh ni treba več ozirati.
—- Zagotavljam vam, da vam bom vedno naklonjena in da bom skrbela za vašo srečo, to pa samo tedaj, če mi ne boste delali nepotrebnih zaprek.
Sicer bi morala na žalost uporabiti druga sredstva, ki bi vam utegnila postati neprijetna, da bi potem z njih pomočjo prispela na svoj cilj, — konča naposled mlada grofica svoje mnenje.
Grof Haym jo je večkrat skušal prekiniti, Ana pa se zanj sploh ni zmenila.
Zdelo se je, da je njen sklep ne-omahljiv, trden kakor skala sredi morja.
Njen glas je zvenel strogo, v njem ni bilo niti najmanjšega strahu.
Njen mir in njena hladnokrvnost sta delovala na strahopetnega grofa Hayma porazno.
Ko pa je Ana umolknila, mu je udarila vsa kri v glavo.
Od silnega razburjenja se je začel tresti po vsem telesu, naposled pa je z zamolklim glasom vzkliknil:
—	To je torej hvaležnost za vse, kar sem storil za vas, ker sem vas iz vašega samotnega bivališča privedel v svetlobo dneva! Mar hočete vse to pozabiti in pripadati temu lahkomiselnemu človeku, ki prodaja svojo ljubezen?!
Ana pa pogumno dvigne svojo glavo.
—	Molčite! — mu ukaže mlada grofica. — Jaz sama si bom zgradi-
la svoje življenje in svojo bodočnost.
Odgovorite, grof:
Ali se strinjate z ločitvijo ali ne?
Grof je zaječal in se sesedel v naslanjač, potem pa je začel zamolklo in divje preklinjati.
Ana je stala popolnoma mirna in nedostopna pred njim, hladno ga je motrila, ko je tako divjal.
Toda mlada grofica je predobro poznala nestalen značaj svojega moža, ki jo je tako dolgo zanemarjal, vedela je, da bo tudi sedaj pazil na svojo lastno korist.
—	Torej--------? — vpraša Ana
s hladnim mirom.
—	Sedaj — sedaj se ne morem še odločiti — vzklikne finančni minister Haym.
—	Grofica Ana prikima z glavo.
—	Dobro, grof, dala vam bom časa, — reče mlada grofica, — toda ne premišljujte predolgo, da bi ne utegnilo biti za vas prepozno. Saj veste, grof, da je kralj Avgust mogočen, veste pa tudi to, kje leži velika državna temnica.
Mlada grofica odide po teh besedah hitro iz sobe, kjer je pustila grofa v strahovitem razpoloženju.
Ubogi grof se je zares spomnil na temnico, v katero je Avgust po navadi spravljal -svoje neprijatelje in mil.jence, ki so se mu zamerili. \
Haym se je zgrozil ob misli, na to strašno bivališče, ki bi ga lahko še čakalo.
Tedaj pa se ga je še enkrat lotila divja jeza, — planil je s svojega naslanjača, začel dirjati po sobi in premetavati in podirati mize in stole in kar mu je bilo na poti, strgal je zavese z oken, potem pa je onemogel omahnil na divan.
Zdajci pa je obstal pred njim nje/-gov svak grof Trepov, kakor da bi zrastel iz zemlje.
V svoji jezi ni grof Haym niti o-pazil njegovega prihoda.
—	Kaj pa to pomeni? — vzklikne
List izdajata:
<<
S KI
SLOVENSKI DOM” in KONSORCIJ
LIST
JOŽICA IN NJENA MATI
1.
Kadar je mati šla v klet po krompir, je Jožica drobencala za njo, če je šla mati po drva, ji je bila Jožica za petami, kadar je šla po vodo k studencu ji je spet sledila Jožica. Kjer je bila mati, tam je bila tudi ona.
Mati se je pogosto jezila. Nobeno delo ji ni šlo izpod rok, ker ji je bila cleklica zmeraj za petami. Prigovarjala ji je, naj se igra z vaškimi otroci, naj gre z bratom na polje ali s sestrico v breg po rože. Vse je bilo zaman. Jožica je trmasto u-darila z nogo ob tla in odločno re-kla:	v
‘‘Jaz hočem biti'zraven vas! Nikamor ne pojdem.”
In začela je oblegati mater z neštetimi vprašanji:
‘‘Mama, zakaj je šel brat na polje? — Mama, zakaj boš danes samo žgance in zelje skuhala? — Mama, zakaj raje ne skuhaš klobas?” Mati je imela polno glavo skrbi in je odgovarjala, kakor je pač mogla in znala...
“Z nobenim otrokom nisem imela toliko križev kakor z Jožico”, je včasih komu potožila. ‘‘Ta otrok se mi kar mota pod nogttmi.”
Oče je odredil,, da mora Jožica hoditi od doma. Zdaj je morala biti zraven očeta, zdaj zraven brata in sestre. Njeno srce pa je bilo pri materi. .. Če se je le za nekaj korakov oddaljila od nje, je čutila strašno domotožje. Ko se je vrnila domov, jo je pogledala s solznimi očmi in lepo prosila:
“Mati, naj bom pri vas. Saj bom pridna. ’ ’
Pa vse skupaj ni nič pomagalo. Oče je vztrajal pri svojem sklepu, da se Jožica ne sme zmeraj držati materinega krila. Prevelika je že za to! je rekel. Počasi se mora osamosvojiti, tudi sama se mora učiti živeti ! Materi je bilo kar težko, ko je videla kako kruto jo trgajo od nje. Nič več je ni tožila očetu, nič več je ni podila od sebe...
Mladi
2.
Ko je bila Jožica stara šest let, je morala v šolo. Težki časi so se začeli zanjo! Ves dopoldne je mislila samo na to, kdaj bo smela domov. Ko je zvonec naznanil, da je za ta dan pouka konec, je kar tekla domov, da bi bila prej pri materi.
Nekega spomladanskega dne popoldne si je mati naložila na ročni voziček krompir in ga peljala na njivo. Ko je krompir nasadila in naložila prazne vreče na voz, jo je Jožica prosila:
“Mama, lepo prosim, naj grem še jaz na voziček. Kako je bilo včasih lepo, ko ste me takole vozili! Zdaj me pa nočete več.”
“Prevelika si že Jožica,” je odgovorila mati.
“Pa bi se tako rada vozila!”
“No, pa sedi!” je nazadnje privolila mati.
Jožica je veselo skočila na voziček. Prijazno se je nasmehnila materi in prisrčno rekla:
“Mama, ne bodite hudi! Čakajte, kadar bom jaz velika in vi majhni, bom pa jaz vas vozila!”
“To se pa ne more zgoditi”, se je nasmehnila mati. “Jaz vendar ne morem biti več otrok! ’ ’
“Bog ve,kako še bo”, je modro odgovorila Jožica in mati se ji je ljubeznivo smehljala.
3.
Minila so leta, Jožica je zrasla v mladenko. Morala je s trebuhom za kruhom. Matere pa ni mogla pozabiti, čeprav, je bila že leta in leta cd doma. Srce jo je še zmeraj vleklo pod domačo streho, še zmeraj si je želelo, da bi jo mati prižela na .srce.
Večkrat je prihajala domov. Na vso moč je bila žalostna, ko je videla, kako se mati stara, kako leze v dve gubi. Kmalu, kmalu bo prišel čas, ko se bo morala za vedno posloviti od nje...
Nekega dne je dobila Jožica v me-
nski ko
sto pismo, da je mati zbolela. Zelo se je prestrašila. Joj, kaj če je ne bom več videla žive? Hitro je zbrala ves denar, ki si ga je bila v mestu zaslužila in odhitela je domov. Hva-ia Bogu, mati je bila še živa, toda bila je tako majhna, drobna in suha, da jo je komaj spoznala.
Solze so stopile obema v oči. Jožica jo je tiho vprašala:
“Mati ali se še spominjate, kaj sem vam obljubila pred dvajsetimi leti, takrat ko ste sadili krompir?” “Da, večkrat se spomnim tvojih otroških besed. Poglej, zdaj sem res drobna in majhna, morda imam samo štirideset kil... ”
“Obljube ne smem prelomiti! Naložila vas bom na voziček in vas peljala v reber na sonce. Tam raste polno trobentic in zvončkov. Natrgala vam jih bom in vam naredila lep šopek.”
Mati se je otroško razveselila. Vsa srečna je pomislila. “Ne bom še umrla! Hčerka mi je prinesla v dušo pomlad...”
Tako so se do kraja uresničile preroške besede, ki jih je Jožica izrekla v svojih mladih let'h:	“Ko
bom jaz velika in vi majhni, bom pa jaz vas vozila.”
MATERINE BESEDE
Nekaterim otrokom igrače niso ljube. Tudi meni niso bile. Edino igračo pa sem vendarle imel rad. Bil je to lep gugalni konjiček. Prinesel mi ga je sv. Miklavž. Za vse na svetu ga ne bi dal nikomur.
Dobro se še spominjam, kako sem nekoč zletel čez glavo svojega konjička na tla. Bilo je takole:
Mati mi je kupila sabljieo. Hitro sem si jo opasal, zajahal konjička m ponosno rekel:'
‘ ‘ Zdaj sem general! ’ ’
Pognal sem konjička, da se je gugal kakor veja v viharju. V svoji generalski vnemi sem se nagnil pre-
tiček
več naprej... konjiček je izgubil ravntežje — in že sem bil na tleh. Tako nemilo sem z nosom dregnil ob pod, da se mi je ulila kri. Na moj obupni jok je pritekla mati. Vsa prestrašena me je dvignila in mi izmivala krvaveči nosek. Ko je videla, da ni hujšega, se je zasmejala:
“General joka!”
Ti dve'besedici sta učinkovali kot bomba. Sram me je bilo, da sem’pri priči nehal jokati. Saj je bilo res smešno, če bi general jokal! General mora biti zmeraj in povsod junak — vsaj tako sem si takrat mislil. ..
Materine besede imlajo na otroka čudovito moč, če so izrečene tako, da otrok čuti v njih materinsko ljubezen. Ena sama materina beseda je včasih zadostovala, da so se mi posušile solze v očeh, ena sama, beseda je zadostovala, da so se mi spet vlile iz oči...
Mati, moja mati, kako sem danes žejen tvojih besed!
Mirko Kunčič:
MATERINA USPAVANKA
Noč je vsa tiha, le veter šumi. Sinko, nocoj imaš zlate oči; angeli trosijo vanje sladke, presladke sanje, aj-aj-aj, aj-aj-aj-aj — in še en lep smehljaj.
Bajka iz Tisoč in ene noči trka na okno in v izbo strmi; zvezde pojo kot kraguljčki, sanje so božji metuljčki. a,j-aj-aj,’ aj-aj-aj-aj — čudežen je ta kraj.
Sinko, moj sinko, le hitro na pot! <3aka te zlata kočija, zlat brod.
Jaz bom še v sanjah pri tebi. . .
O, da pozabil me ne bi, aj-aj-aj, aj-aj-aj-aj —
Bog ti vso srečo daj.
IZ MONTEVIDEA
Prejeli smo dopis s pesmico od naše rojakinje iz Montevidea, da priobčimo. Takole piše:
Vas najprvo vprašam, če še sprejemate dopise za Slovenski list, ak* sprejemate, vaS prosim, da priobčite ta moj dopis. Ako je vredno seveda, če ni pa ga vrzite v koš.
Vem, da boste radovedni, kak* sem prišla do tega. Pa srce mi ne miruje. Slovenka sem, doma od Trebnja na Dolenjskem. Pa se mi trga srce, ko berem, da se v moji dragi domovini šopirijo tujci, ki s«, kakor krvoločni volkovi, ter trgaj** kos za kosom te naše drage zemlje^ Oh, ti nesrečni časi!
*
Tužna domovina
Draga ti domovina, mila, v krvi skoraj si utonila.
Res težko, težko je zate, povsod le samo je gorje.
Sovražna roka se stegnila, ti srce na dvoje razdelila, te v verige ukovala, kelih trpljenja piti dala.
So s tanki njive ti orali, domove s topovi razdejali.
So sinove nam pobili in svobodo smo zgubili.
Oj ti naša zemlja sveta, s krvjo nam dragih si prežeta. Tebe nam je tujec ukral težko rano nam zadjal.
A iz tega strašnega viharja, bo pa vstala nova zarja, novih ti moči bo dala, in boš zopet kraljevala.
, *-» Pred Stvarnika vsi pokleknimo
in ljubeče Ga prosimo, naj ozre se dol z neba in sovraga pokonča.
Marija Prelogar, Montevideo
grof Trepov, ki se je oziral po razdejani sobi, ki je bila poodbna bojišču.
—	Ana me zapušča. Kralj mi jo bo vzel! — zastoka finančni minister Haym. — Toda vi ste to dobro vedeli, posmehovali ste se mi, medtem ko sem jaz v provinci pobiral denar za kralja Avgusta, ki pa mi je v zahvalo ugrabil Ano.
Grof Trepov je hladno motril podivjanega grofa, potem pa mu mirno odgovori:
—	Morda si pozabil, da si takrat, ko si bil z Ano poročen živel prav tako lahkomiselno, kakor pred zakonom. Tega pa ti Ana ne bo mogla nikdar pozabiti!
Tvoja čast s tem nikakor ni postavljena na kocko. Ana te ne vara, ona samo odhaja od tebe in zahteva radi tega ločitev zakona, ki itak ni bil zakon.
Govoriva torej odkrito in preudarno !
Kralj me je poslal k tebi. Ali mu nameravaš kljubovati in se igrati z njegovo milostjo?
To bi bila vendar neodpustljiva norost.
Kralj Avgust zahteva, da privoliš v ločitev zakona in sicer takoj!
Premisli torej — ali boš dobil velikansko vsoto petdeset tisoč dukatov — ali. — —■ —
—	Vem, vem! —• vzklikne grof in začne zopet tekati po sobi gor in dol kakor neumen.
Naposled je bila njegova odporna sila premagana.
—Delajte, kakor veste! — vzklikne grof. — Zadovoljen bom z vsem, kar boste ukrenili.
—	No, vidiš! — se nasmehne Trepov. — To je najpametnejše, kar si mogel storiti. Tako si boš vsaj ohranil kraljevo naklonjenost, ki tudi j nekaj velja!
Med tem prizorom se je pojavil v palači kralj Avgust. %
Prignala ga je nestrpnost.
V velikem salonu sta kralj Avgust in lepa grofica Ana pričakovala odposlanca Trepova.
Ko se je Trepov naposled tudi pojavil, ga je kralj vprašal razburjeno :
— Ali je Haym privolil?
Trepov se prikloni in potrdi kraljevo vprašanje. Avgust pa je veselo objel Ano.
Naslednjega dne je že sodišče razpravljalo o ločitvi grofovega zakona.
Razprava je bila na kraljevo povelje seveda takoj povoljno rešena, sklep pa so javno objavili po vseh državnih uradih.
Grofica IIaym se ni več tako imenovala, temveč si je s kraljevim posebnim privoljenjem nadela ime nekega starega posestva, tako da je bila sedaj grofica Cosel.
Kneginja Uršula Ljubomirska je užaljena odpotovala iz prestolice.
Toda kralj je zanjo tudi vnaprej v vsakem pogledu skrbel.
Še nikdar ni nobena žena tako vladala kralju Avgustu, kakor lepa grofica Cosel.
Kralj Avgust je ostajal po cele dni pri njej, nikamor ni zahajal, na vse je pozabil, živel je samo sebi in svoji ljubezni.
Na dvoru pa je postal grof Trepov zaupnik in miljenec kralja Avgusta.
Kmalu pa se je pokazalo, da tudi Anina nova sreča ne bo ostala brez temne sence.
Energični general Fleming, ki ga je kralj visoko cenil, je postal Anin sovražnik.
Ana pa ni ničesar opazila.
Njeni dnevi in njene noči so minevale v neki omotici, ki je ni prej nikdar poznala.
Na dvoru so kmalu spoznali, da grofica Cosel, ki je bila silno energična, vlada prav za prav kralju, ker se je v marsičem razlikovala od I sentimentalne Ljubomirske.
Bilo je, kakor da bi se v presto-lici začelo novo življenje.
Lepa in ponosna Avgustova ljubica se je pred vsem svetom imenovala za, drugo kraljevo soprogo in se je s kraljevim privoljenjem obdala s sijajem, ki pripada pravi kraljici.
Zima bi bila morala prinesti karneval, ki bi prekosil vse dosedanje, čeprav tudi ti niso bili baš preskromni.
Kralj Avgust je postal pravcati suženj lepe grofice Cosel, izpolnil ji je vsako njeno željo, na svojo pravo soprogo, pa kraljico pa je popolnoma pozabil.
Slučaj je pripeljal Ano h kraljevskemu prestolu.
Postala je častihlepna, komaj je čakala, da bi umrla bojazljiva kraljica, da bi potem sama prišla na njeno mesto.
Pismena obljuba je ležala na varnem mestu. Ana Cosel pa jo je čuvala kakor svetinjo...
Prestolica in vsa država je vedela, da ima mogočni kralj Avgust novo ljubico, mlado grofico Ano Cosel. O njeni lepoti in prikupljivosti so pripovedovali prava čuda.
Nova zvezda, ki se je pojavila ha kraljevskem dvoru, pa ni bila nič manj ponosna kakor lepa.
O tem so se meščani kmalu lahko prepričali, kajti kralj Avgust se je-v lepi dvorni kočiji vozil s svojo mlado ljubico-po mestnih ulicah, da so ju lahko vsi videli.
Grof TIaym je moral zopet odpo-
Iz državne blagajne je prejel pet-tovati.
deset tisoč'zlatnikov, sprijaznil se je s svojo usodo.
Kadar pa ga je pograbila jeza, je začel pijančevali dokler se ni zopet pomiril.
Njegova dolžnost je bila, da je tudi nadalje skrbel, da je ubogi narod plačal čim več davkov in tako polnil nenasitne državne blagajne,
I
ne da bi se pri tem zmenil za krvave žulje ubogih podanikov.
Kralj je potreboval sedaj denarja, kolikor ga ni potreboval še nikoli, ker niso zadostovale male vsote, da bi izpolnil vse želje svoje nove ljubice.
Ko se je kralj Avgust vrnil nekega dne z Ano s sprehoda je zagledal pri vhodu v palačo mladega poročnika Helma, ki je svojega kraljevskega gospodarja pozdravil.
Kralj je na mladeničevem obrazu najbrž nekaj opazil, kajti naenkrat se je obrnil k Ani in jo vprašal:
—	Ali poznaš morda tega častnika, draga moja? Zdelo se mi je da te je ošinil z nekim posebnim pogledom. Pogledal te je, kakor pogleda človek po navadi sliko kakšnega svetnika.
Ana pordeči.
—	To je poročnik Helm, kajneda? — odgovori Ana in se ljubko nasmehne. —- Nisi se zmotil, poznam ga! Spoznala sva se še pred mnogimi leti, prijateljstvo iz detinstva. Mar si ljubosumen, Apolon moj?
Avgust je 'ljubil to Anino odkritosrčnost, potem pa ji je poljubil roko.
—	Vem, Ana, da me ljubiš, — reče kralj Avgust in se ji zazre ,v oči.
\— Prepričan sem, da ne bo tvoja duša nikdar pripadala nobenemu drugemu moškemu, — pa tudi jaz lom do smrti ostal tebi pokoren suženj !
Ana prikima z glavo.
Komaj je skrila svojo žalost, kajti vedela je, da Rajmond Helm silno 1l?)i radi nje.
Nekaj ur pozneje je dobil mladi poročnik Helm od kralja povelje, naj se prijavi pri kralju za avdijen-co.
Mladenič je osupnil.
Opazil je, da ga je kralj pogledal, ko ga je pozdravil — in sedaj se je bal, da ga čaka nesreča.
Toda njegova iskrena, toda brez-
upna ljubezen, ki jo je gojil za Anor mu je dala moči, da je brez strahu pričakal usodni trenutek.
Kralj Avgust ga je sprejel zelo milostno, čeprav je mladeniča strogo motril.
—	Povedali so mi, poročnik Helm, da ste nekoč poznali grofico Cosel in da ste ji bili dober prijatelj, — začne kralj Avgust brez ovinkov. — Ali je to res?
Helm dvigne glavo.
—	Dobro so obvestili Vaše Veličanstvo, — odgovori mladi poroč-, nik. — Poznal sem grofico Haym še kot otroka in srečen sem, da sem že tedaj posedoval njeno prijateljstvo.
Avgusta so te odkritosrčne besede zadovoljile.
—	Kaj pa sedaj, poročnik Helm? —«vpraša kralj Avgust. — Kakšna, so sadaj vaša čuvstva, ki jih gojite nap ram .grofici?
Mladi častnik se trpko nasmehne.
—	Veličanstvo, grofica Cosel stoji tako visoko nad menoj, da morem svoje čisto', otroško prijateljstvo izraziti samo s tihim oboževanjem, — odvrne mladi Rajmond Helm. — Moja duša, sleherna kapljica moje krvi pripadi njej — toda samo tako, kakor da bi klečal pred kipom matere božje v cerkvi.
Rajmond Helm je bil dober kristjan in to je kralj Avgust dobro vedel*
Zamislil se je, potem pa se je zadovoljno nasmehnil.
— Poslušajte, poročnik Helm, .— reče kralj, ko je nekaj časa motril mladega poročnika, — kaj sem sklenil. Rad bi, da bi bil z grofico zvest in zanesljiv človek, ki jo .bo čuval m bedel nad njo, ne da bi ona kaj pazila.
Ta človek bi moral tudi z veseljem umreti.zanjo, če bi bilo to potrebno.
Ali hočete biti njen zaščitnik, poročnik Helm?
(Nadaljevanje)-