32. štev.
V Ljubljani, nedelja 6. februarja 1921. p;iUi,“ plaCa"a v soto,““- IV. leto.
IMIIMHIIII Bill ■!»! irTI^UlT m—1 1—-I .11     ■'	■■■	m	--r-nnl|^ -p-TmTITTIIIHI1II■ IU — nuTT—ITT—M—. —  ______
Velja v Ljubljani in po pošli:
elfl leifl	.	.	K	S5G —
M>1 icia .	.	.	„	180 —
litri let« .	.	.	„	90 -
« ir.ttec .	.	„	30	—
Za inozemstvo:
«K> leto ... K 480' v«! f.is . .	.	.	„	SNO--
■mu leta .	.	„	120--
w aesec .... 40
Za Ameriko:
celoletuo , . 8 dolai polletno ... 4 dolar]« četrtletno. . . 2 dolarja
Novi naročniki b»j poUijajO ■^otnino o# naktnuti.
'”>IO po
*■%
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškansko ulica žtev. 6/1. Telelon Stcv. 360. — Uprpvnižtvo je na Marijinem trgu štev. 8. Teleion žtev. 44.	-*“■	~	■	-
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 1’60 K.
—--------------------—     V*
Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži nt» vor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se Irankirajo. — -	Rokopisi ec nc vračajo.	'
Začetek poslovanja komisi! za izvršitev rapaliske pogodbe.
Rim, S. februarja. (Izvirno poročilo.) Komisije, določene za končnoveljavno Izvr. ŠUev rapaliske pogodbe bodo začete z določanjem meje (n drugim delom takoj, čim bodo obrazovane jugoslovanske komisije In vanje Imenovani delegati. Zunanje ministrstvo v Rimu pričakuje tozadevnega obvestila vsak čas. Cim dospe obvestilo, se do-
ločijo kraji sestanka obojestranskih delegatov. Vso zadeve, tlčoče se Italije In Jugoslavije bodo reševale komisijo medsebojna Samo v slučajih, ko bi bil sporazum sicer nedosegljiv, se bodo komisije glede odločitve spornih vprašanj obračale na švicarskega zveznega predsednika, katerega razsodbi so bodo podvrgle.
Minister dr Beneš v Rimu.
Prvi razgovori z grofom Sforzo.
Rta, 4. februarja. (Izvirno poročilo.) Češkoslovaški zunanji minister dr. BeueS to dospel v Rim s popoldanskim vlakom. Na postati ga Je pričakovalo celokupno osobje čeSkoslovaike delegacije. Prisotni lo Ul! tudi zunanji minister Slorza, državni podtajnik Di Saluzzo, jugoslovanski poslanik Antonijcvič z osobjem, senator Fcr-raris ter druge politične osebnosti.
Minister Beneš se Jo za par minut ponudil v kolodvorskem salonu, kjer se Je pozdravil in zamenjal nekoliko besedi c raznimi politiki. Potem je sedel v avtomobil In se odpeljal v »Grand Hotel«.
Ob 17 url se !c podal v ministrstvo zunanjih zadev. Tam so ga sprejeli grof Storža, drž. podtajnik Di Saluzzo, konien-dato' Contarini la drugL V soboto sprejmeta ministra v avdUenci kralj Emanuel in ministrski predsednik GloKitL Opoldan priredi grof Slorza na čast Češkoslovaškemu tovarišu svečan obed, kateremu bodo prisostvovale Številne politične in diplomatlčne osebnosti. V nedeljo sprejme ministra v a v. dijeacl Italijanska kraljica. Zvečer bo dhicr,
U ga priredi češkoslovaški zastopnik v Rimu. Sledil bo polltično-dlplomatičon razgovor. Minister Beueš odpotuje Iz Rima prihodnji ponedeljek ali torek. Ob tej priliki bo tudi odlikovan;
Rim, S. iebr. (Izvirno poročilo.) Za določitev važnih trgovskih, llnaočnlh 1« drugih sklepov med Italijo In Češkoslovaško odide Iz Prage in dospe danes v Rim posebna delegacija, v kateri bodo zastopniki češkega zunanjega, trgovinskega, železniškega In vojnega ministrstva.
Rim, 5. februarja. (Izvirno poročUo.) Vsi Italijanski listi se obširno bavllo s prihodom dr. BeneSa v Rim, In poudarjajo važnost njegove misije. »Idea Nsziouale« priobčuje Izjavo ministra, k! jo 3e dal njenemu dopisnika v Benetkah. Dr. ilcneš Je dejal: Cilj mojega potovanja, v Italijo le da. sega izmenjave proizvodov med Češko In Italijo. V Rimu sc bo tndl določila luka, U ec Je bomo posluževali pri pospeševanju naSe trgovine; ne ve se še, če bo ta luka Trst ali Becetke.
Konferenca italijanske komisije za zunanje zadeve.
Rim, 5. febr. (Izvirno poročilo.) Včeraj ob 11. zjutraj se je sestala komisija zunanjega ministrstva. — Predsedoval je posl. de Nava, prisotni pa so bili Orlando, Gentile, Lazzari, Modigliani, Gasparotto, Treves, Vasallo, Gallcnga, Feder-zoni in drugi. Zunanji minister Sforza jc poročal o političnem položaju, posebno o pariški konferenci zaveznikov in o ukrepih proti Nemčiji o grško-turških odnošajih in razmerah v Avstriji. Pojasnjeval je tudi od noša je med Italijo in Rusijo in je naznanil, da je sovjetska vlada imenovala za svojega zastopnika pri italijanski vladi Vorovskega, ki
je prvi pravi zastopnik boljševiške vlade v Italiji. Vodovozov je bil samo trgovski izvedenec, ki je pripadal Krasinpvemu oddelku v Londonu. Komisija se jc bavila tudi s položajem na Balkanu ter z italijanskimi interesi v Mali Aziji, glede katerih je izjavil Sforza, da je bila priznana Italiji prednost, vsled česar ne bo izpremenjena sevreška mirovna pogodba v njeno škodo. Razpravljalo se je dalje tudi o dogovorih med Italijo in Jugoslavijo ter Češkoslovaško, ki naj onemogočijo vsak poskus restavracije Habsburžanov.
Aneksijska proslava v Gorici.
Gorica, 5. Iebr. (Izvirno poročilo.) Poseben odbor, sestavljen nalašč za Izvedbo aoeksijske proslave v Gorici izjavlja, da se ko vršila proslava v Gorici nepreklicno v nedeljo 6. februarja. Senator Dombig, predsednik odbora za proslavo, je v ta namen Izdal poseben oklic na gor iško meščanstvo. Proslava se začne ob 7 zjutraj. Otvoriia
PAŠ1Č PREVZAME V PONDE-LJEK SVOJE POSLE.
LDU Beograd. 5. febr. Ministrski predsednik Pašič je ozdravel. V ponedeljek prevzame svoje agende.
ZBOROVANJE GOSPODARSKEGA SVETA.
LDU Beograd, 5. febr. Gospo-parski svet je končal svojo sejo. /.acel bo svoje delo za reformo Carine m železniškega prometa ter obrtnega vprašanja. Konferenca bo trajala nekaj dni. Potem bodo zopet plenarne seje.
STANOVANJSKE IilšE ZA ŽELEZNIČARJE V BEOGRADU, ZAGREBU IN LJUBLJANI.
LDU Beograd, 5. febr. V gradbenem ravnateljstvu prometnega ministrstva se izdeluje načrt za provi-zorno sezidnnje stanovanj za železničarje v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. V to svrho je več milijonov dinarjev stavljenih na razpo-Lvflro. ,k
se bo s topovskim streljajem, nato bo obhod po mestu z vojaško godbo. Ob 10 zjutraj bo velik shod na Velikem trgu. Nato bo sledila svečana proklamacija aneksije Julijske Benečije k Italiji. Opoldne bo velik banket, popoldne vojaška slavnost, zvečer pa ples In siavuo&tna predstava v gledališču.
RAZPRAVA O SENATU V RADIKALNEM KLUBU.
LDU Beograd, 5. febr. Radikalni klub je imel včeraj sejo, na kateri je razi>ravljal o senatu. Za našo zgornjo zbornico je govoril posl. 1 juba Jovanovič, proti pa poslanci dr. Laza Markovič, Cosič in Jovan Jovanovič. Za senat so poleg gori omenjenega poslanca Ljube Jovanoviča še gg. Stojan Protič, dr. Ves-mč, dr. Ninčič. Radonič, Vukčevič ter ministra Uzumovič in Trifkovič. DR. KRSTELJ PRI DRAŠKOVIČU.
I.DU Beograd, 5. febr, predsednik dalmatinske deželne vlade dr. Kvstelj je bil včeraj pri ministru za notranje stvari DraSkoviču in mu je poročal o položaju v Dalmaciji. Sodijo. da je prišel semkaj zaradi vzpostavitve naših oblasti v krajih, ki jih bodo Italijani izpraznili. VOLITVE V ANEKTIRANEM OZEMLJU.
Trst, 5. Iebr. (Izvirno poročilo.) »II Nuovo Trenimo« poroča, da se bodo vršile jvolltvc v anektiranem ozemlju 3. apr.
REŠKO ODPOSLANSTVO V RIMU.
Rim, 5. febr. (Izvirno poročilo.) Te dni je sprejel zunanji minister Sforza člane začasne vlade na Reki dr. Rudana. Rudau se je z zunanjim ministrom dolgo razgovarjal o gospodarskih in finančnih vprašanjih, v katerih bi mogla Italija pomagati Reki. — Grof Sforza je sprejel tudi neko komisijo splitskih Italijanov. Ta mu je predložila spomenico, ki se nanaša na različna vprašanja onih italijanskih manjšin v Dalmaciji ki ostanejo pod Jugoslavijo.
OBUPNE RAZMERE V ZASEDENI DALMAtlJI.
LDU Split, 5. febr. Iz vseli krajev zasedene Dalmacije prihajajo osrednji vladi in klubom konstitn-ante prošnje, iz katerih so razvidne obupne politične in prehrambene razmere. Prosi se za intervencijo, da se pospeši evakuacija italijanskih oblasti.
ITALIJANSKA NASILJA.
LDU Zadar, 5. febr. Italijanske oblasti so trgovca Dančeviča iz Jelše privedli uplenjenega v zapor, ker se je ameriškemu poyeljniku pritožil, da so mu Italijani rekviri-rali stanovanje, a niso zanj nič plačali.
PREDAJA ŽEL. PROGE ŠIBENIK
—KNIN NAŠIM OBLASTEM.
LDU Šfbenik, 5. febr. Semkaj je iz Rima prišla železniška komisija, ki bo našim oblastim predala železniško progo Šibenik—Knin. Predaja se vrši dne 20. februarja.
ITALIJANSKI KONZULAT NA KRKU.
Rim, 5. Iebr. (Izvirno poročilo.) Minister za zunanje zadeve grof Sforza Je določil z ozirom ua varstvo italijanskega prebivalstva na otoku Krku, da se mora na Krku takoj ustanoviti Italijanski konzulat, ki to začel poslovati čhn zapustijo otok Italijanske okupacijske čete.
POLJSKO - ROMUNSKA DEFENZIVNA ZVEZA.
Pariz, 5. febr. (Izvirno poroči-
lo.) Predstojnik poljske republike maršal Pilsudski je dospel semkaj v svrho informacij glede poljsko-ro-munske defenzivne zveze. Zveza bi bila naperjena v prvi vrsti proti boljševiški nevarnosti. Oficijelnih »glasov o tej zvezi sicer še ni, vendar pa se da sklepati iz izjav, ki jih je dal drž. predstojnik dopisniku »Matiua«, da bo delo za zvezo med obema od boljševiškega režima ogroženima državama imelo uspeh. Francija bo zvezo pomagala realizirati, ker je tudi v njenem interesu, da se boljševiške namere glede zapadnih evropskih držav kolikor mogoče preprečijo.
RUSKO-ANGLEŠKI TRGOVSKI DOGOVOR.
London, 5. febr. (Izvirno poročilo.) Gospodarski delegat sovjetske vlade Krasin se vrne, kakor javljajo poročila, v najkrajšem času v London. Ob tej piiliki bo predložil britanski vladi protipredloge sovjetske vlade v Moskvi z ozirom na rusko-angleški trgovski dogovor. Krasinova nota bo povdarjala, da ruska vlada ne more sprejeti nikake odgovornosti za propagando, ki jo izvajajo Rusi - zasebniki v inozemstvu. Zahtevala bo, da Anglija zajamči neodvisnost imetja ruske sovjetske vlade, ki sc nahaja na britanskem ozemlju. Anglija bo morala dovoliti uvoz ruskega zlata do višine dveli in pol milijonov lir šterlin-gov. Z ozirom na dolgove bivše ruske vlade bo sovjetska vlada izjavila, da je pripravljena priznati vse dolgove, ki se tičejo dobave produktov in blaga med juskjmi iy angleškimi drZav liiuu.
Zahtevamo revicifo plebiscita!
Po peročlllh iz Koroške, vlada tamkaj v pogledu ugodne rešitve koroškega vprašanja ves drugačen optimizem nego pri ms. Dočim je v Jugoslaviji že marsikdo klonil glavo In obupal, se koroški Slovenci dnn sa dnem bolj tolažijo z upanjem, da pride skoro dan odrešenja, U popravi krivico z dne >0. oktobra 1. L V tej veri krepe naša nesrečne brate Nemci sami, U se čutijo vedno bolj neslgurne. Nam se zdi največje-ga pomena dejstvo, da od JS.278 Slovencev, ki so glasovali za Jugoslavijo, vkjlub nemškemu terorju, ki )e zavladal na Koroškem plebiscitu, ne le da nismo niti enega Izgubili, temveč se Je njihovo število celo povečalo na eni strani z bivšimi omahljivci, na drugi strani pa z glasovi, za katere smo bili očitno osleparjeni
Tako na Koroškem. In ml, oziroma naša vlada? AH Je storila svojo dolžnost?
Sodeč po odgovoru, ki ga Je dal ministrski predsednik Pašič na Interpelacijo poslanca BrandnerJa, le doslej ostalo samo pri protestu (če se dotlčno Izjavo sploh more smatrati za protest), U ga Je podal minister Jovanovič ua se|l plebiscitno komisije dne 13. okt. L L Dragega koraka centralua vlada oileljelno baje ni podvzela, ker na njo ni pritiskata pokrajinska vlada. Dokaz tc trditve Je v tem, da zunanje ministrstvo v čadu, ko ]e bila stavljena gori omenjena interpolacija, ldtl id še posedovalo poročila « potvorjenem plebiscitu, sestavljenega med drugim na podlagi dokazilnega materiala o sleparijah, ki so ga zbrale preisko-Talne komisije, katere Je bivši deželni predsednik dr. Brejc poslal na Koroško tako] po plebiscit#. Ko bi naša pokrajinska vlada ne bUa tako počasna, bi bil pravi protest, podprt z dokazi, 2e davno vložen, ker sl ne moremo rnlsUtf, da bt centralna vlada z ozirom na tehtne dokaze, ki pričajo, da tmo na Koroškem propadli edino le vsled potvore, nc nastopila za revizijo plebiscita.
Res je, da le korbško vprašanje, dokler plebiscita ne potrdi veleposl. konlereuca, še vedno odprto In da pomeni že samo od-
lašanje te rešitve, ki je odvisna od dogoiL kov v Neaiškl Avstriji, za nas ugodno zna« ineuje. Iz tega pe še ne sledi, da lahko dr-žimo roke križem in čakamo, da nas reši čas Treba jo delati na celi črti, v kar naai bo dobro služil matrcljal, ki ga imamo hva« la bogu dovolj na razpolago. Velik bene za našo pravično stvar Jc tudi nasilna germanizacija, na Koroškem, ki dokazuje, da Nemci ed svojih starih pangermanlstlčmh ciljev niso odstopili niti za las. Tl cilji ne ogrožajo samo nas, ampak tudi naše zaveznike, če jih smemo tako Imenovati. Zato Jc neobhodno potrebno, da dobimo na Koroškem čim ugodnejšo strateglčno mejo, ki bo zajezila nemški »Drang zur Adria« in ga držalo v šahu, za kar smo tembol) upravičeni, ker naši načrti ne sezajo preko slovenskega ozemlja.
Skratka, koroško vprašanje je važen državni problem In če toga naši bratje na jugu ne vedo. Jim Je to pač treba pojasnitf. Občutke, da na Koroškem ni šlo za kako lokalno vprašanje je Imel osobito ob Izgubi plebiscita ves Jugoslovanski narod, zato se nam ne zdi nemogoče, prenesti tc občutke tudi na vlado, ki ta aarod predstavlja.
Ne tolažimo ,se samo s poročili, ki Jitf pošiljajo naši diplomati, če sploh zaslužijo! to hne, Iz Pariza, temveč zahtevajmo, da \lada stopi glede tega vprašanja Iz rezerve. Zato je že skralnl čas, kajti vsak moment lahko pride v Parizu to vprašanje <ta razpravo. To Je važno posebno sedaj, ko se naivna Franclja že zopet na vse načine prizadeva, da bi z miloščinami ohfagpila Nemško Avstrijo pri živtjeju, nczavedajoS se. da jo nemško-avstrijska bolezen ozdrav« ljiva samo v slučaju, da se Avstrija ali popolnoma razkosa, ali pa združi z Nemčijo.
Kakor smo Informirani, je pokrajinska vlada po dolgom času vendarle poslala poročilo o potvori plebiscita v Beograd. VI« del! bomo kaj bo ccntralna vlada na to ukrenila. Na vsak način pa je naša odločna zahteva, da se mora krivica na Koroškem popraviti.
RAZPRAVA DEMOKRATSKEGA KLUBA O SVOBODI TISKA.
Beograd, 5. febr. (Izvirno poročilo.) Včeraj popoldne je imel demokratski klub sejo, na kateri se je razpravljalo o ustavi in o postopanju kluba v ustavotvornein odboru. V prvi vrsti so razpravljali o členu glede svobode tiska. Doznava sc, da so vsi člani za to, da se zajamči svoboda tiskas toda da sc obenem preprečijo napadi na državo in onemogoči delo antidrZavnih elementov v iisku. Do definitivnega sklepa še ni došlo. Debata o tem se nadaljuje na jutrišnji seji ob 4 in pol-popoldne.
POSVETOVANJE O USTAVI.
LDU Beograd, f. Iebr. Muslimanski klub zboruje v permanencl. Končal je razpravo o Izpremebah ustavnega načrta. — Demokratski klub razpravlja o Izpremera-bah ustavnega načrta s posebnim ozirom na svobodo tiska. Zemljoradnlčkl klub na svoji da.iašnjl popoldanski seji ni prišel do sklepa. Njegov ustavni odsek bo Izpopolnil ustavo,
SPORAZUMNA LISTA ZA ODČINSKE VOLITVE V BEOGRADU.
LDU Beograd, 4. Iebr. V ponedeljek se sestavi končnoveUavna sporozumna lista za občinske volitve v Beogradu. Demokratski klub bo jutri označil svoje kandidate. Hkrati se bo definitivno določit dan občinskih volitev. Sodijo, da bodo volitve dne 29. februarja ali pa 7. marca.
VEČINA POSLANCEV ODPOTOVALA IZ BEOGRADA.
LDU Beograd, 4. febr. Tekom predvčerajšnjega dne je Iz Beograda odpotovala večina poslancev, tako da je od vsake skupine ostalo tukaj le nekaj poslancev, ki bodo SKupaj s člani raznih odsekov vodili pcsle strank.
ŽELEZNIŠKA NESREČA V FELIXDORF»J.
LDU Gradec, 5. Iebr. »Tagespost« poroča: Brzovlak št. 1102/2, ki vozi Iz Trsta preko Trbiža na Dunaj, je včeraj zvečer v Felixdoriu trčil v tovorni vlak. Doscdaj jo ■savlic-iih 7 mrtvih 5ji mijojco raRjttiik.
DVOJNA CENA ZA KRUH V ,f	ITALIJI.
Trst, 5. febr. (Izvirno poročilo.) Listi poročajo iz Rima, da nameravajo socijalisti predložiti vladi načrt po katerem naj bi se določila za kruh -dvojna cena: kruh za nižje sloje bi veljal tudi zanaprej toliko, kolikor sedaj, kruh za bogatejše sloje pa bi se podražil. V slučaju da bo predlog sprejet, nameravajo socijalisti v rimskem parlamentu opustiti Gbstrukcijsko taktiko.
SNEŽNI METEŽI NA SEMMERINGU ŠE TRAJAJO.
Iz Oradca poročajo, da traja snežni metež na Semmeringu dalje, vsled česar telefonske in brzojavne zveze z Dunajem še vedno niso vspostavljeue.
VELIK USPEH NAŠEGA RIJAVCA IN LIČARJA V BEOGRADU;
Beograd, 5. feb. (Izvirno poročilo.) Koncert, ki sta ga priredila v Beogradu znana slovenska umetnika tenorist Rijavec in klavirski virtuoz Ciril Ličar se je sijajno obnesel. — Umetnika sta bila od občinstva burno pozdravljana. Uspeh prireditve je bil v vsakem oziru ogromen.
CRESNJEV vrt.
Ruska umetniška trupa moskovskega »Hudožestvenega teatra« Je uprizorila sinoči v ljubljanskem gledališču A. P. Čehova komedijo v štirih deiartfili »Crešnjev vrt«. Predstava je bila izborno podana, vredna »velike In prekrasne zemlje« Rusijo kot pravi Trolimov na koncu II. delanla. Mnoghn ganljivim prizorom je sledilo občinstvo s srčnim *anlmanj«m, ter |e poklicalo umetnike koncem uprizoritve dvakrat na oder. — Nocoj »Bratje KaramazovU, sil. ke iz najveličastnejšega romana F. M. Dostojevskega. Naj ne zamudi nihče obiskati to redko rusVo umetnino svetovne <i!ave
ifu
I
O naši valuti.
Svoječasnc smo omenjali, kako Je kurz naše krone, ki je spomladi notiral proti francoskemu franku 1 :10 do 14, bil umetno potisnjen na 1 : 6. a je potem zopet, ko umetna sredstva niso imela več učinka,padel na 1 :9. Danes notira naša krona proti franku celo 1 :10 do skoraj
11.	Kljub bogastvu naše države se torej kurz našega denarja ne more tako popraviti, kot bi odgovarjalo temu bogastvu. Kje tiči vzrok?
Odgovor na to nam daje naša gospodarska in naša valutama politika. £a vrednost denarja sta odločilna dva faktorja, kovinsko in ban-kovno kritje istega na eni strani, a trgovinska in plačilna bilanca na drugi strani. Kovinsko kritje zahteva, da so emitirani bankovci kriti vsaj z eno tretjino v zlatu ali srebru, a bankovno kritje zahteva, da je ostanek krit z dobrimi domačimi trgovskimi menicami, devizami (t. J. trgovskimi menicami, izstavljenimi na inozemske dolžnike), tujimi zdravimi valutami in vsakovrstnimi vrednostnimi papirji.
Omenili smo gori trgovinsko in plačilno bilanco. Trgovinska bilanca pomenja razmerje med vrednostjo celokupnega uvoza in izvoza, ter je aktivna, ako vrednost izvoza presega vrednost uvoza, a narobe je pasivna. Razločevati je od trgovinske bilance plačilno bilanco, pod katero je razumevati celokupnost tlrjatev in dolgov tuzemcev proti inozem-cem. Te tirjatve in dolgovi izvirajo razun iz izvoza in uvoza blaga iz rsch mogočih drugih naslovov, na pr. posojil, železničnib in pomorskih prevoznin, tujskega prometa, denarnih pošiljatev izseljencev v domovino. dividend in obresti iz inozemskih vrednostnih papirjev, akcij, obligacij itd.
Iz tega sledi, da je narodno gospodarstvo kake držav« v razmerju do drugih držav vkljub pasivni trgovinski bilanci v položaju aktivnosti, ako plačilna bilanca nadomešča primanjkljaj trgovinske bilance.
2 ozirom na ta narodnogospodarska načela je lahko razumeti, zakaj se vrednost našega denarja ni mogla povzpeti do normalnega tečaja. Bankovci bivše avstro-ogrske monarhije, ki so ostali v rokah naših državljanov v znesku približno 6 milijard kron, nimajo kovinske in tudi ne bankovne fundacije v gori omenjenem smislu. Le srbski dinar# v skupnem znesku okoli 600 milijonov so imeli kolikortoiiko svoje kovinsko in bankovno kritje. Z ustanovitvijo Narodne banke SHS, ki je nastala iz prejšnje srbske Narodne banke, se je raztegnilo kritje dinarjev tudi na krone ter je vsled tega seveda postalo razmemo manjše. Sicer je država v kritje tako nastale diference založila državne gozdove, cenjene na preko 2 milijardi dinarjev. To kritje pa je problematično, kar se tiče vrednosti, še bolj pa, kar se tiče likvidnosti, ki je v prvi vrsti merodajna glede vrednosti, Id se pripisuje denarju, posebno v inozemskem prometu.
Pri izmenjavi avstrijskih kron v kronsko-dinarske bankovce je razpolagalo finančno ministrstvo z depoji novih bankovcev, namesto da bi jih izročilo, kar bi bilo edino pravilno, v svrho zamenjave Narodni banki. Narodna banka ne bi bila izdala več novih bankovcev, nego bi se ji predložilo v izmeno avstrijskih bankovcev. Država pa je v svojih finančnih stiskah spravila v promet 425,921.526:65 din. ter je vrh tega, kakor se zdi, spravila zopet v promet tudi preko milijarde kron, pridržanih ob priliki markiranja bankovcev. Nazadnje je država v decembru m. L najela pri Narodni banki nerokrito posojilo 1 milijarde 500.000 dinarjev (z všteto vsoto, ki jo je država iz depojev preko mere spravila v promet), akoravno je z zakonom 26. januarja 1920 dogovorjeno z Narodno banko, da nepokrit dolg države ne sme prekašati 650 milijonov dinarjev. K temu pride še izmenjava kronskih bankovcev od 1, 2 in 10 kron ter črnogorskih per-petjev. Id je sedaj v teku. H koncu bo treba še zamenjati nežigosane kronske bankovce v Dalmaciji in ostalih krajih, ki nam pripadejo po rapa liski pogodbi. Ti bankovci predstavljajo po nekaterih vesteh vrednost baje 1 milijarde.
Z ozirom na to stanje in z ozirom na dejstvo, da je naša trgovinska in tudi plačilna bilanca šc znatno pasivna, ni nikako čudo, da se kurz naših bankovcev ne more še popravit! ter da tudi ni izgleda. da bi sc primerno nopravil v bližnji bo-
dočnosti. Zato je potrebna smotre-na gospodarska, trgovinska, davčna in carinska politika, ki mora kreniti na vse drugačna pota, nego so bila dosedanja.
Brezglavost v naših carinarmah.
(Iz trgovskih krogov.)
Gospodarski svet, ki zboruje te dni v Beogradu, je osnoval poseben odsek, ki se bo bavil z revizijo naše carine. Kakor poročajo, njegova naloga ni samo revizija carinskih postavk, ampak tudi izprememba nesrečnega in zloglasnega carinskega ►postupkao. Pozdravljamo ta odlok, bojimo pa se, da v Beogradu tudi sedaj zlu ne bodo prišli do dna. Res jo. da so carinski predpisi velik krivec današnje carinske mlzerije, ali jednak, če ne še večji del krivde zadeva sistem korupcije, ki se je razpasla v carini tako bohotno, kakor morda v nobeni drugi panogi državne uprave.
To vedo in čutijo vsi, ki imajo opravka s carino. Prav dobro vedo tudi vladni gospodje in vendar si tega ne upa ali pa noče javno priznati nihče, izdelujejo se najrazličnejše spomenice, vpošiljajo tnemo-randa, a povsod se sučejo okrog te vitalne točke, kakor mačka okrog vrele kaše. Ko Je bil minister za trgovino dr. Kukovec kmalu po svojem imenovanju v Ljubljani, ga je nagovoril tudi zastopnik slovenskih trgovcev. Tudi ta sl ni upal poseči v sršenovo gnezdo. Ni omenjal ši-kan, katerim so izpostavljene trgovske In druge stranke s strani naših carinam. Ni omenjal škandaloznega postopanja mnogih gospodov, ki so prišli na visoka mesta v cari-naniah po politični ali osebni pro-tekcljl ne glede na svoje zmožnosti in svojo izobrazbo ter preko zmož-nejših, starejših in poštenejših kolegov domačinov. Ni omenjal škode, ki jo trpijo naši trgovci ln vse naše gospodarstvo vsled nezmožnosti, brezbrižnosti ali zlobe posameznih carinikov, ki odpravljajo stranke s svojim stereotipnim rekom: »Čakaj ali pojdi!« Ni omenjal, da stranka nima drugega izhoda, kakor čakati, dokler se tej gospodi ne zljubi, ali pa plačati kar se mu narekuje. Pozabil je povdaritl, da so stranke na milost in nemilost izročene zahtevi po bakšišu. Tudi se ni dotaknil nadvse značilnega pojava, da je znala carinska upravn iz svoje službe pregnati večino starejših in izvežbanih slovenskih carinskih uradnikov. Njegovi predlogi za saniranje razmer, kakor pontnoženje carinskih nadzornikov. kreiranje pokrajinskega carinskega inšpektorata itd., mizerije ne bodo zboljšali prav nič. O tem smo si na jasnem pač vsi.
Treba je radikalnejše remedure. Treba Je zlasti korenitega izčišče-nja v avgijevem hlevu centralne carinske uprave v Beogradu. Da ta ne kaže prav nikake volje storiti kaj za zboljšanje neznosnih razmer, nam kažejo najnovejši ukrepL Omenjamo zlasti avanzma proslulega upravnika ljubljanske cariuarne Ačimoviča za nadzornika mariborske cariuarne, ki je največja in najvažnejša carinska postaja v celi državi. Nismo radi osebni, ali te oseoe so v Sloveniji sistemi Dokler bodo
vodili naše carinske urade stari ljudje, ni upati na zboljšanje, pa naj sklenejo v Beogradu razne ankete in komisije še toliko pametnih stvari.
Treba je vreči. današnji sistem korupcije in protekcije. Treba bo odločnih in brezobzirnih bojev vseh faktorjev našega javnega življenja, političnega in gospodarskega, da stremo glavo zmaju, ki tako moreče sesa našo življensko moč.
Formalizem v Jirvatski
Zagreb, 3. februarja.
Zborovanje hrvatske zajednlce je pokazalo, da vlada med njentmt voditelji še vedno nekdanji formalizem. Komaj je za nami doba preloma z nesvobodno preteklostjo, že jemlje hrvatska politična ideologija v svoj program razne sklepe Narodnega veča v Zagrebu, trdeč da se je nadaljna notranja politika oddaljila cd njih. Mesto da bi se oprijeli realističnih metod, v pravilnem razumevanju dejanskega položaja, se zatekajo k starim sklepom, starim geslom, starim političnim idealom, ki se preživljajo.
Računati moramo, da se bo hrvatska politika še dalj časa gibala v teh strujah. Sicer je to njena tradicija iz preteklosti, in malokje so se politične stranke, skratka ves narod. tako zagnale v borbo za politične doktrine, za staro pravo, hi-storizem, kakor na Hrvatskcm. Boj za »hrvatsko državno pravo«, to je b«Ia dejanjsko vsa vsebina politike v banovini od narodnega preporoda dalje. Skoro vsaka stranka Je začela in končala s tem programom, vsaka pa je tudi doživela fijasko, kajti Madžari so bili napram njim nedvomno v premoči, ne le dejanjsko, marveč tudi po politični uvidevnosti. Ni brez smisla oni dovtip, da je Tisza lahko vselej dosegel od hrvatskih strank vse, kar je želeL samo če je v ta natnen za dan ali dva razobesil na kako državno zgradbo tudi hrvatsko zastavo. Pri tem pa so politični voditelji zanemarjali gospodarsko, socijalno in prosvetno delo med narodom in pozabljali skrbeti za podrobno politično organizacijo v narodu.
Vsa znamenja kažejo, da ostane del hrvatskih strank še zanaprej zvest formalistični tradiciji. Radič, nositelj razredno-seljačke ideje v ekstremni obliki, je privzel v svoj program točko o državnem pravu Hrvatske in ga hoče uveljavljati tako napram Srbom, kakor so ga izvajali nekdaj Starčevičanci napram Madžarom. Zajednica se skilcuje na sklepe zagrebškega Narodnega veča ter se kapricira ua njih forme, mesto na njih vsebino. Povdarja, da namerava ostati le dotlej v kon-stituanti, dokler se ne izpelje ustava v takem smislu, da ne bo uzadovo-Ijila »upravičenih zahtev hrvatske-ga naroda«. Kakor se formira sedaj ustavna večina, lahko pričakujemo še zanimivih in kočljivih zapetljajev.
Toda kakor je dcjacjski položaj in razvojna tendenca narodov, smo lahko prepričani, da bo tudi novi hr-vatski politični formalizem končal z. enakim neuspehom, kakor v prete-rv, klesti. Zakaj narodno edinstvo postaja dejstvo in tudi okorenell histo-I rlsti ga ne morejo več zanikati.
Gospodarstvo.
TEKSTILNA INDUSTRIJA IN JUGOSLAVIJA.
Velik del izdatkov vsake družine tvori strošek za tekstilno blago. V celi državi se to sumira do ogromne vsote. Zato nam ne more biti vseeno, odkod se jemlje ter kupuje tekstilni izdelek, kdo spravi dobiček pri produkciji ter pri trgovini. Vsaka modema država teži z največjo vnemo za tem, da se kolikor mogoče osamosvoji na tem polju in prihrani domačemu podjetju dohodek, ki ga sicer pobaše industrijsko višje stoječa tujina.
Danes Jugoslavija pač še nima svoje tekstilne industrije. Imamo le manjša posamezna podjetja, v Sloveniji predilnice v Litiji, Tržiču, sedaj znova tudi v Ljubljani, za katere se uvaža bombaž. V Srbiji imamo tvornice volnenega blaga za vojsko in vsakdanjo domačo porabo v Beogradu. Leskovcu in dr., kjer se predeluje domača volna. Srbija se pred Slovenijo odlikuje po tekstilni kot hišni ali domači industriji; tam je tkanje in vezenje še splošno v vseh srbskih hišah, dasi so v zadnjem času že začenja proces inclu-
strijalizacije, ki bo nedvomno kakor hitro nastopijo normalne svstovno-gospodarske razmere, popolnoma izpodrinila domačo obrt. Nekatere panoge domače Industrije pa so se celo tako razvile, da prehajajo že v industrijo, tako izdelovanje preprog (čilimov). ki ima svoje središče v Pirotu, in izdelovanje vrvi, zlasti v. Vranjem in Leskovcu.
Naš namen pa je, opozoriti na izredno ugodne predpogoje za pov-zdlgo hi procvit lastne tekstilne Industrije. Razlikujemo pri tem v glavnem izdelovanje bombaževlna-stega, volnenega, platnenega in svilenega blaga.
Bombaž kot surovina prihaja doslej glavno iz južnih dežel severne Amerike, iz Egipta — Rus' so Sa zadnja leta kultivirali v ogromnem obsegu v Turkestanu. Za nas je ugodno, da ga kot obmorska država lahko dobimo; imamo pa celo to ugodnost, da raste bombaž celo v naši državi. Južni dei Srbije, Makedonija, ga pridela sicer v manjši množini doslej, toda racijonalno gospodarstvo bi lahko precej dvignilo njegovo množino, ker nnt makedon-.
sko podnebje prija
Posebno ugodni pa so predpogoji za domačo volneno Industrijo. Mi gojimo v državi izredno velike nmožine drobnice, ki daje na leto ogromno množino volne. Vso to surovino bi lahko pridelali doma. Pred svetovno vojno je sicer kolo-salni izvoz iz Avstralije, južne Afrike in južne Amerike izkonkuriral evropsko volno, toda za naš položaj kljub temu ni tako neugoden, ker mnoge naše pokrajine, na pr. Kras. travnata gorovja in hribovja v južni Srbiji nikdar ne bodo mogla dajati drugega ko volno. Treba je le tu pasmo zboljšati, in jo napraviti za konkurence zmožno, kajti današnja vrsta seVcda še daleko ni sposobna, da v normalnih razmerah prenese mednarodno tekmo in se more vporabljati le kot srednje ali manjvredno blago.
Imamo tudi že začetke lastnega svilarstva. Na mnogih predelih, v Primorju, v Vojvodini, v Srbiji in zlasti v Makedoniji so dani prvi predpogoji za svilogojstvo. Sviiar-ske tvornice so že doslej obstojale v Vojvodini, v Lapovu v Srbiji in v Djevdjeliji v Makedoniji. Tudi na tem polju je treba še nacijonainega gospodarstva, državne brige in privatne podjetnosti in mnoge naše pokrajine si bodo mogle zboljšati eksistenco s to tekstilno panogo.
Da dvignemo neprecenljive za-kiade, ki tiče v naši zemlji, treba tedaj smotrenega gospodarskega stremljenja. Poznavanje naših gospodarskih problemov je eden prvih pogojev boljše bodočnosti In lepšega državnega procvita. Podpirati ga moramo vsi. država kot posamezniki. Zato je čas, da se obračamo od abstraktne in teoretične vsakdanje politiku s posebno vnemo k gospodarskim vprašanjem, ki so neprimerno tehtnejša od politiziranja.
★
-f Ljubljanski trg. Tržai promet Je bH pretečeni teden omejen na domače odjemalce Na mesnem trgu se kaže pomanjkanje blaga. Goveji In telečji mesarji pripravljajo ddni štrajk tor izjavljajo, da z dosedanjimi cenami ne morejo izhajati, čaš da jim Je vsak nakup dobre klavne živine nemogoč, ker Hm nakupovalci za Izvoz diktirajo cene žtve teže. Interesenti sc opozarjajo, da ne smejo računati na podraže-nje mesa po njihovih zahtevah, ker bi to izzvalo v najkrajšem Času zopetno podra-ženje. Kg govejega mesa v mesnicah po mesta L vrste stane 26 K, II. 22 K, na trgu 24 In 22 K. Telečje meso I. vrste 24 K,
II. 22 K. Ako bi se zmanjšala današnja carina 15 K na kg za Izvoz mesa, kar se od go. tove 'strani odločno zahteva, bi takoj naj-občutaiele skočila cena mesa na domačem trga. Svinjski trg kaže začasno tendenco padanja cen. — Cene ostalega trga so stafi-ne. Jajc Jc dovolj po 1j6G K kos. — Špecerijsko blago je ostalo na prejšnjih cenah, diference v conah so povzročene vsled nestalnosti valute ln kvalitete blaga. — Moka stoji na stari ceni — Mleka je v Ljubljani dovoli, kvaliteta Je deloma zelo slaba vsled nepravilne organizacije prodajo mleka, ld zelo otežkoča uspešno kontrolo.
H- Slovensko rlbarsko društvo v Uu**-tianl Jc Izvolijo na ustanovnem občnem zboru za predsednika dr. Ivana Robido. Članov ima društvo 32. Tajnik sprejema vse dopise na naslov Slavko Plemelj, tržni nadzornik, magistrat, Ljubljana. — Letna članarina znaša 60 K. Vsak član bo dobival brez ozira ali je član Slovenskega lovskega društva ali ne strokovni list Slov. lovskega društva »Lovec«, V! se bo redno b»-vfl tudi z ribarskiml vprašanji. Prosimo dane po deželi, naj skrbc za to, da prijavijo vstop k društvo vsi ribiči njihove okolice. Dosedanja Izkušnja nam je Jasno pokazala, da posameznik ne opravi mnogo. Zato smo se organiziral da besno skupno zastopal! naše Interese. Slovensko rtbar-sfco društvo ntea namena, rfcrbett samo procvit rFbar-ikega športa, temveč hna v prvi vrsti mnuea reorganizirati naše ribar-stvo ter s tem pridobiti naši deželi obile nove gmotne vire, ter skrbeti za to, da se bo rtbarskl zakon uvefjavE brezobzirno tudi v praksi. Dolžnost vsakega, ki mu leže Interesi ribarstva na srcu Je, da vstopi v Slovensko ri barsko društvo.
+ Gromi! trgovcev v LJsibUaei Je sklical za petek 4. t. ni. nekaj svojih danov, da se posvetujejo o korakih, ki ilh Jc treba storiti prot! pravilniku o pobiranj" davka na poslovni promet po objavljenem v Uradnem listu št 11—21. Medtem pa !c finančna delegacija v Ljubljani objavila uradno, da je minister za finance z brzojavko z dno 2. t. m. ta pravilnik začasno ukinil. GrcmlJ trgovcev ob vešča o tem svoje dane s pristavkom, da so žo trgovski zastopniki v Beogradu protestira« proU pravilniku, In da se bo vse storBo, da se le - ta v polnem obsegu in za vodno ukine.
. + Pripravo za trgovinska pogajanja z Italijo. V ministrstvi! za trgovino ln Industrijo se vrše priprave za sklepanje trgovinskega dogovora z Italijo. V ta nanien
se sestavi posebna komisija, ki bo zbiraKl ves potrebni materijah čim bo njena na» loga končana, bodo italijanski delegati po« zvani na porazgovore, kj se bodo vrstit <r Begradu.
+ Tujski promet. Ministrstvo trsovi« ne ln industrije namerava organizirati cen« tralno nadzomi.štvo, ki bo v ceU državi organiziralo do!o, ki se tiče tujskega pro-meta.
-I- Obveznice vojnih posojil bivšo Avstrije In Ogrsko. Na mnoga tozadevna vprašanja razglaša generalna direkcija državnih dolgov: Po členu 205 mirovne pogodbe z Avstrijo in po členu 188 mirovne pogodbe z Ogrsko naša država s popiso. vanjem, žigosanjem ln odjemanjetn obveznic vojnih posojil ne prevzema nase nftl ne priznava kakršnegakoli bremena, torej ne prevzema nobene obveznosti za ta posojila. Obveznice žigosa ln jih zamenjuje s potrdili tako, kakor je to določeno v mirovnih pogodbah.
+ NovoustanovMua elektrotehnična to. varna »Panonija« t Ptuja je dovršila prve vzorce novih telefonskih aparatov lastnega tipa. Novi tip se razlikuje od doslej običaj, nega aparrata in služi v eni in isti obliki za namizno m stensko uporabo. Novi aparati so mnogo manjši, zavzemajo manj prostora hi so tehnično zelo dovršeni. Predložilo se ministrstvu za pošto in brzojav ter te pričakovati, da bo ministrstvo uspelo domačo Iznajdbo sprejelo in uvedlo.
+ Nova borza v Novem Sadu. Kako* poročajo Iz Novega Sada namerava več trgovcev v Vojvodinj osnovati v Novem Sadu žitno borzo, ki bi so pozneie bavHa tudi z efektno, devizno in valutno trgovino. Država pa stoji 6aje na stališču, da )c osnovanje novih borz nepotrebno.
+ Avtomobilska vožnja Marlbor-Rad. gona. Vlada Je podelila neki družbi, kateit stoj! na če« Jadranska banka, monopolno koncesijo za avtomobilski promet v Slovenci. Med prvimi zvezam« se o tvori rodni promet med Mariborom in Oor. Radgono, oziroma pozneie tudi v Prekmurje
+ Dobava državnih zastav. Pomorska blast v Bakru potrebuje za svoje itrade 290 državnih zastav v razmerju l1** t t. in sicer 110 zastav 100X67 cm. 100 zastav 150X100 cm, 64 zastav 254X167 cm, 12 zastav 300X200 in 4 zastave 400X267. Blago mora biti volneno, prvovrstno ki neizpre-montlivo na dežju. Vzorci s ponudbo n*| se pošljejo do 1. marca na naslov »Pomorska oblast kraljevine SHS v Bakru«.
+ Ceno senu so »e povišale. Stevilg živine se le pri nas tako povišalo, da oo-nekod že občutno pthnanlkanle krme. Vslrd tega so cene slami In senu znatno poskočile. 100 kg sladkega sena stane že 180 do 200 K.
+ Trgovski konzulat našo države na Reki namerava v kratkem osnovati mini-strstvo za trgovino.
4- Novosadski trg. Pomanjkanje vagonov se zelo občuti na žilnem trgu. Zaprtih vagonov sploh ni, pa tudi odprtih primanjkuje. Vsled toga je cena pšenici nad!«. Pšenica notira 960—980 K, rž 800—820 K, oves 300—320 K, Ječmen 520—540 K za 60 kg, koruza 36—380 K: moka št. 0 15 do 15JO K, moka za kuho ln kruh 14—14.20 K, otrobi 2.70-3 K.
+ Tržišče za živila v Somboru hi Osijeku. Prošil teden je bil dovoz na sombor-skl tng zelo pičel. Ponudb le bilo malo, pTav tako tudi povpraševanja. Vsled tega je bilo poslovanje žitnega trga. zelo omejena Pšenica Je »otirala okolo 970—990 K, nova koruza 370—380 K, oves 300—310 K, V Osijeku Je nakupovanje blaga ta povpraševanje po blagu popolnoma prestalo. Dovozi so bHI neznatni, nakladanje vsled n> manjkanja vagonov nemogoče. Pšenica ie notiral« od 1000—1010, koruza 400—410, oves 330—340. Tedenca le bila slaba
d- Licitacija za traslranje železnice Bfltač - Zrmanje, in sicer normalnega 87 kflooietrov dolgega tira se vrši dne L marca. Pred licitacijo je položiti kavcija 15.000 dinarjev v gotovini ali v drž. vrednostnih papirjih. Pogoji se lahko vidijo v pisarni oddelka za traskanle prog v Be> grada.
-I- Denarni zavodi aaše države In madžarska centralna eskomptne banka. Kakor poroča »Jugoslovanski Uoyd« so izvoljeni v ravnateljstvo madžarske centralne es-Joornptne banke med drugimi tudi generalni ravnatelj hranilnice v Vel. Bečkereku Martco Bab. generalni ravnatelj gospodarske hranilnice v Somboru Nemad Bugar-Skyj in ravnatell gospodarske banice za južne kraje v Subotici Nikola Hainii. Čudimo se, kako zamorejo te banke angažirati svoj kapital v madžarskem zavodu in vrhu tega šo v državi s tako slabo valuto, kot je madžarska.
+ Skiadištno in otpremlčko društvo v , Zagrebu je dobilo dovoljenje, da ustanav« j tja svoje podružnice v Sloveniji. Prva ta«
I k* podružnica se ustanovi v Mariboru.
+- Občini Dobrovi pri Ljubljani se le dovo^o pobiranje enkratne 700%ne občinske doklade na vse direktne davke, da poplača 90-000 K dolga za novo šolo.
+ ItalHuiska obrtna ln Industrijska razstava. Italijani pripravljajo v Bolzana veliko razstavo obrtnih in industrijski! iz« delkov, ki bo trajala od 15.—30. marca tega leta«
Dnevne vesti.
— Nemška propaganda v Mežiški dolini. Pri sedanjem popisovanju je imel človek zopet priliko se prepričati, kakšne posledice iiTia prejšnji nemški pritisk na tukajšnje Slovence. V okrožju hriba Pece je precej posestnikov, ki so svoje čase bili dobri Slovenci, pa so se pod pritiskom morali ukloniti gennanlziranju, ker so v pretežni večini bili koUkortolfko odvisni od Nemcev pri svinčenih rudnikih. Vseeno pa se niso daJi popolnoma zapeljati in so ostali zvesti svojemu materinemu jeziku, čeravno jih zfosrfasni »Hebnatsdienst« še vedno na vse načine terorizira. Obmejni posestniki In rudarji so skoro podsutl z letaki. katere izdaia »Hehnatsdlest« in jih spravlja črez mejo z natpodleišo vsebino, kakor »Miesstal verzage nlcht* in podobno.
- Pri mnogih posestnikih še vedno visi!o slike bivšega cesarja Franca Jožefa in Elizabete ter celo Viljema hi njegove ede rodbine. Tako n. pr. še visi slika cesarja Franca Jožefa in Elizabete danes v gostilniški sobi, kjer se prirejajo zabave narodnih društev. Vidi se, da se tl liudie še vedno ne morejo privaditi na to, da Živko od nas in služijo naš denar, katerega potem pošiljalo svojim rodbfnam v Avstrijo Pri rudniku so uslužbenci izključno Nemci, izmed katerih imajo mnogi tudi 5e svojce v Avstriji. Mnogo se je že govorilo, da H«
'<> podjetje nacionalizirano, toda preteklo e 2e teto in še več, pa še vedno ni nič.
— Pomočnik finančnega delegata. Včeraj smo priobčili ix vrst fin »učnega urad-ništva dopis o imenovanju pomočnika delegatu finančnega ministrstva v Ljubljani. Dasl prepuščamo odogovornost za izvajanja g. dopisniku, se nam zdi vendar umestno, da se povrnemo k predmetu zlasti z ozirom na dodukcije, ki jih dela s. dopl*-tdk iz svojega samo na sebi pravilnega stališča, ds more institucija pomočnikov Pripomoči k unifikaciji naše finančne uprave. Opozarjamo predvsem na uatredbo finančnega ministra o delokrogu teh pomočnikov, objavljeno v zadnjem »Uradnem Hstu«. Po njej so mišljeni pomočnAS delegatov ministrstva za finance v Zagrebu, Uubliani, Sarajevu ta Splitu kot strokovni računskokontrolnl organi, ki Imajo nalogo nadzirati pravilno izvrševanje državnega proračuna pri vseh pokrajinskih državnih uradih in sploh kontrolirati b*a-gajniško poslovanje državnih uradov. Delokrog pomočnikov je torej ostro začrtan In omejen, tako da naslov »pomočnik« Pravzaprav ne odgovarja dejanskemu sta. nju. V instituciji sami torej ni ničesar, kar bi jo modo spccijelno usposobiti kot sredstvo za pospeševanje upravne tzenačbe. To pospeševanje je edino morda v dejstvu, da so imenovani za pomočnike SrhijancL A tcidl to le takrat, če bodo pomočniki pri finančnih delegacijah svojo službo prosmt-trali s tega vidika. Zato se nam zdi prav umestno, da je g. ljubljanski delegat v s volem govoru, s katerim je predstavil došie-ga pomočnika uradništv*, to stran še prav posebno povdarH. V njegovem nagovoru ne vidimo prav nikake disharmonije, pač po smo uverjeni, da bo res priSo do resHe disharmonije, ako se njegova pomembna Izvajanja ne bodo upoštevala.
— Izterjanje dohodnine in pfačariBC, U so pobira z odbitkom. Na prošnjo trgovske n obrtniške zbornice v Ljubljani je gospod finančni ddegat naroči! vsem davčnim uradom, naj do nadaljnega ukrepa izterjujejo dohodnino In plačariao, ki Jo pobirajo potom odbttka zasebni shižbodajald od svojih usiuftenccv, ob zakonitih rokih, ne pa v smislu razglasa z dne 18. decembra 192!. št. 1601, po katerem naj se davki za čas od 1. januarja 1921 do 31. maja 1921 Iztirjajo takoi, ne glede na zakonite roke.
— Zvišanje najemnin. »Uradni list« prhaš« naredbo deželne vlade o dopustnem povišanju najemnin. Po tej naredbl trn tj o hišni posestniki pravico, porazdeliti stroške ra vsakovrstna potrebna popravila pri hiši na najemnike. Poleg tega je do-rnstno od 1. t. m. pri stanovanjih za 60%,-rrt raznih drugih lokalih pa za 100% po-
iSanje one najemnine, Id se je plačala ali ti bi se morala plačati 1 Julija 1914. Povl-tnie podnajemnine za stanovanjske de!e 'mesečno sobo) je prepovedano.
— Konec plemstva Kakor Hitro bo v konstituanti sprejet ustavni načrt, se odpravijo v Jugoslaviji plemstva, ker § 4 določa: »Ne priznavajo se plemstvo, naslovi ta predpravice po rojstvu«. Slovenci smo Imeli prav nrdo plemičev, a še za tistimi oar Franc Jožefovimi ne bomo točili sdz.
Umrl je invalid Franc Lapajne 2. t m. V »Invalidskem domu« v Dolenjskih To-licah. Pokojnik je bil prvi invalid, ki je remtaul v tem zavodu. Tovariši invalidi o mu oskrbeli prav lop pogreb. Naj v mi-u počiva!
— Poziv vpokoleuccii), invalidna In in vdovam južne železnice. Poz-ivluttc se vsi iz Slovenije, da se udeležite v četrtek, 19. t m. ob 10 dopoldne proteslenega shoda v Mestnem doruu. Gre se za naš obstoj. Vabimo tudi gospode zastopnike deželne vlade in zastopnike ravnateljstva južne železnico. V nedeljo, 20. t. m. ob 2 popoldne se pa vrši splošni občni zbor v vrtnem salonu pri »Novem svetu«. Kdor še ni pri društvu. se bo lahko vpisal in sc bo vpla-
čevala tudi članarina. Izkaznice je prinesti s seboj. — Odbor.
— Pri državnih Toplicah v Dobrni s* odda za sezono 1921 restavracija v zdraviliškem domu z delnim Inventarjem. Pismene, zapečatene in pravilno ko!kovane ponudbe je poslat! do 14. t. m. topIiSkema upravi tefjsivu.
— Oskrbnin« v ženski bolnici r Novem mestu in v občinski bolnici v Krškem se je zvišala v 3. razredu na 25 K, v 2. razredu na 100 K, v 1. razredu pa na 150 kron dnevno.
— Pasja steklina zaznamuje v Mengša 1 slučaj, pri Sv. Križ« prt Krškem 5, v Šmihelu - Stopičah 3, v Veliki Loki I, v Pobrežju 1, v Ptujski gori I, pri Sv. Barbari in prt Sv. Lovrenca m Dravikem polju po 1 slučaj.
LuihSIana.
— Za ravuatoSjo opernega bi dramskega gledališča v Ljubljani st« imenovane z odlokom ministrstva prosvete gg. Friderik Rukavina la Pave! Ootta.
— Jaro« dražba. Mestna aprovlzaclja bo prodala na Java! dražbi večje število praznfir sodov in zabojev, nekaj miz, potrebščin za mesnice, ter drugih predmetov. Dražba se bo vršil* v sredo, f. t m. ▼ cerkvi sv. Jožefa Ob Zrinjske s a cesti ob devetih dopoldne.
— Prihodnji sestanek trafikantov se vrš! drag! poacdefjsk. 14. t m. flb T. zvečer pri »Zlati ribi«.
— Zveza jugoslovanskih železničarjev priredi dne 8. t. m. v velika dvomu! liotete »Union« plesni venček. Vstopnina za člane 10 K, za nečlane 20 K. S vira godba ZJ2. K obilni udeležbi vabi odbor.	k
— Pasja steklin*. Pes, ki je pretečeno sredo provzročll po Ljubljani toliko razburjenja, je bil res slekel PredsinočJ je poginil, nakar le Obdukcija dognala steklino. Vseh oseb, ki jib Je ta pes popadal, se Je Javilo 9, med temi rta bili 1e 2 oseb! do krvi Ugrizen!, in sicer Ana Zavrtate te Falki fci Aleks. OJad te Ljubljane. Oba so že oddali v Pasteruriev zavod v Zagreb. Danes se je razrfasfl nad Ljubljano ta bližnjo okolico najstrožji pasji kontu m »c.
— Požar. V mestni aproviz&clil na Poljanski cesti Je nastal včeraj zjutraj med 5. in 6. uro požar, ki pa so ga dotmčJ po gasili, čeravno je takoj prihitela poklican« poža-r.a hramba.
— Veliki pustni korce se vrši danes v veliki dvorani in vseh restavracijskih protonih hotela Union. V okusno dekoriraol
dvorani se vrta od S. do pol 9. zblraJašče mask ta skupin, nakar se razvile veliki koreni Veliko zaairaanjc vlada zlasti od strani mask.	k
— Alkohol je vrgel prcdsinoS na Vodnikovem trga nekega Iv. D. s tako močjo, da se je na simi balo ranil. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v bolnico.
— Mlad tatič. Antonu Posarju, hlape« v uradniški moral v Prešernovi ulici.je vvel 101otnl brezposebrt kleparski vajenec M. It iz stik rjo, ki je viset« na steni, 3600 kron. Denar je bfl Ust nek* km drv, katerim Je Pogačar zamenjal »oraže«. Tatič je denar deloma sam zapravil, deloma pa razdelil med svoje tovariše. Svoji materi je daJ 100 K, mlajšemu bratu P« 120 K. Sam si je fcapS čevlje, športno čepico In tičnico z »gtatpeljem«, 1200 K pa je skril, toda najmlajši brat je denar našel ter «1 kupil avtonaobfl (igračo) In Ustnico z zapisnikom.
+ Popravek l Pri oglasu g. Ocvirka sc je vrtnfia neljuba pomota. Stojnico je gosp. Ocvirk otvort! z dnem 5. I. m. ta ne 2, t. m. Toliko v popravilo.
strani brutalnih nasilstev. Živimo zopet v dobi tlake, čeravno smo v »svobodni republiki«. Veleposestniki. kakor Uelldorfi, Rosenbergi in drugi, zahtevajo od najemnikov zemlje za plačilo desetino pridelkov alt pa morajo gotovo število dni v letu popolnoma brezpiačno delati. In ti reveži so v svoji kratkovidnost glasovali za Avstrijo, Id dela sedaj iz njih sužnje, d očim bi bili v Jugoslaviji prišli potom agrarne reforme do lastne zemlje.
Iz veliko v škega okraja. Dne 17. m. m. jc obratno vodstvo v Sinči vesi odpustilo sledeče železniške delavce: Blaža, Jožefa in Stefana Jana, Valentina Mesnerja in Fr. Ke-riča. Imenovani so večinoma družinski očetje z mnogobtojno rodbino ter so bili v službi v Sinči vasi po 10—12 let. Nemška uprava jih ]e S6daj odpustila edino zato, ker so glasovali za Jugoslavijo ter se ne bojijo kazati, da so zavedni ln odločni Slovenci. Ali se tako izpolnu-jejo obljube plebiscitne komisije ln koroške deželne vlade Izza dni po plebiscitu? Zahtevati pač smemo, da naša uprava južne železnice takoj nakaže odpuščenim piačo ter jih sprejme v službo v Jugoslaviji.
Maribor.
riborskeni recept« dalo tudi drugje v Sloveniji spraviti »vso Slov ene pod streho hiše ene«.
Nemški izzivalni Baucrnbali, lil ga je
nameravajo prirediti nemško športno društvo »Rote Elf« sinoči v Križevem dvor«, je bi! oblastveno prepovedan, čudno Je, kako si drznejo Nemci -prirejati svoje prireditve, ko jc bilo vendar uradno razglašeno, da se nemške prireditve ne smejo vršiti.
Društvo mariborskih ognjcgasccv z reševalnim odsekom je imelo te dni svoj občni zbor .Iz letnega poročila izhaja, da so ognjcgasci lani nastopfli pri 34 požarih, rešilna postaja pa v 870 slučajih. Društvena blagajna izkazuje 310.000 K dohodkov Ja 396.000 K izdatkov.
Jugoslovanska Matica je fzpos1ova’a za danes 6. t. m., ko se vrfi v strnlškera taborišču mešana alovensko-rnska prireditev, poseben vlak, ki odide Iz Maribora 4» pol 5 popoldne in se vime nazaj v Maribor strog polnoči.
Blagajniško stanje mariborske mestne hranilnico Je znašalo 31. januarja 49.900.000 K vtoe.
Tatvin«. Dvajsetletni Anton Predflcaka s TViaške e. 57 Je bi! zasačen, ko Je kra-dd karbid v skladišča trgovca Henrik*
Prlmusa. Odvedli so ga v zapor,
Celie.
Mestno KtodsHSče ▼ Cefta. MtauU četrtek zvečer se le v našem gledališča predstavljala trklejanslra veseloigra »Oos-pod senator« od ScfaSnihau* ta Kadeihuf, ga. Igra je uspela povoijao. — Ponovi se Ista v četrtek 10. fobr. zvečer izven aba-nomeata.
Nesramna celjska aemžkutarija. Te dni se vrši po našem mestu popis prebivalstva.
Nemškutarji pa so tako nesramni, da nočejo izpolnjevati samoslovcnskfh pni. Politične oblast! naj ra vsak tak slučaj nastopijo z vsemi prlpustnlmf kaznimi.
Iz Jastlčnc službe. Avskidtintom prt ofcroSuein sodišču v Celju so Imenovani pravni praktikanti:	Anton	Radej, Franjo
Farkaš fa Jos. Kolšek.
Nev moderni letograflčni atelje je otvi-r□ v Cankarjevi ulici fotograf g. Franjo Kun šefe.
Smrtnih slučajev v naletm meta«. bnJ-
tuc! in okolici Jc bilo od 28. Jan. do 3. febr. devot.
Sneg Je zapadel zopet prcccj na debelo po naših krajih.
Velika sokolska maškarada se vrši danes v nedeljo 6. t m. v vseh gornjih prostorih celjskega Narodnega doma. Celjski Sokol odktsmia na maškaradi vse goste, ki so se udeležiti zadnjih nemških prireditev v »Unionu«. Tako ]c tudi pravi
Koroško«
Nemški orožniki ogrožajo uaSe državljane. Neki Trampič, ki stanuje ob državni meji, je bil od politične ekspoziture v Guštanju izgnan v Avstrijo in to radi kankublnata, k: je izzval v celi okolici ogorčenje in pa ker je Trampič osumljen veriž-*ri$tva in tihotapstva; vrhutega ni pristojen v Jugoslavijo, ampak v Važenberg v vdikovškem okraju.
— Sedi ta Trampič lepega dne v Guštanju v gostilni in spet zabavlja, kakor je bil to vajen, čez Jugoslavijo, na kar ga navzoči varstveni organ prime in odda politični ekspozituri. katera mu diktira primemo kazen. Po prestani kazni se je Train-[iča tiralo preko Labuda v Nemško Avstrijo. Pretečeni teden pa se
zglasi Trampič v spremstvu dveh ______________________ ________________
pijanih nem. orožnikov pri županu wa lokal
za trgovino ln
Kralju v Lfbučah, lorej na našem
°* T30 minut od kolodvor*
zernlju, in vsi ga začno zmerjati, češ,
Šport m turistika.
Šport St. 6. IzMa j« 6. številka n«As krasne športne revije In prinaša sledečo vsebino: Kmetska reja konj dirkačev v Ljutomeru, Smučarjeva oprava (III), Enotna organizacija tujskega prometa v Jug v slavij!, Kolesarska terminologija (II), športni program kluba kolesarjev ta motociklistov Ilirije v Ljubljani ter pregled športnega gibanja po sveta. List Ima krasne tat-ke ta ga naj topleje priporočamo.
Znanost in umetnost.
«09 letalca Dantejeve smrti Letošnje leto se proslavi — lafeto tečemo — po vsem izobraženem »veta 680 letnica Danteja, ki Je umri 21. septembra 132L v Ra-
vena L Njt to proslavo se pripravlja najbolj seveda Italija. Središče proslave bo pesnikov grob v Raven«!,
Objavljanje spominov velikega knez* Konstantina Konstantinoviča. V časopis« »Novaja rtiskaja žlzn« je bilo brati, da je veliki knez Konstantin Konstantinovič spisal svoje spomine, ki so bili spravljeni v akademiji znanosti ta so imeli biti objavljani šole sto let po avtorjevi smrti Ali Lu» načarski je nedavno tega Izdal ukaz, da se morajo rečeni spomini nemudoma izdati in sicer v ruskem in francoskem jeziku. Osebe, katere so čitale izvirnik, trdijo, da so v spominih ooročila, ki povsem na nov način osvetljujejo mnoge dogodke v po-slednji zgodovini ruske države ln odkrivajo pravo delovanje mnogih visokih oseb.
Drobiž.
* Zakon o hlačah. Na otoku FHip'nl razpravi]* sedaj parlament o zakonskem načrtu, po katerem bo moško prebivalstvu prisiljeno nositi hlače. Kogar bodo zalotili Izven doma brez hlač, bo kaznovan z zaporom do 5 let. Vlada mora člmpreje nabaviti 500.000 parov hlač, ki jih revnejši državljani dobe brezplačno.
SLOŽNO DELO SPAS1 NAROD, ZATO BODIMO SLOŽNI V DELU ZA »JUOOSLO.
VENSKO MATICO«!
Ste orehlajenl? Imate bolečine v msih? V eriu? Ali 'Kašliate? Imate nahod? — Bobri Drilateli v takih hudih dneh Vam ie Fellerlev F!zali tu dl 6 dvonatih ali 2 veliki šoeciial-ni steklenici 42 K. Državna trošarina nosebei. Zatrorski sok zoDer kašelj in orsne bolečine 1 steklenica 9 kron.
Slaba farana Vatu le ookvarlla
želodec? Fellerieve prave Elza« krocrlfice g* spravilo v red! 6 škat-lilc 18 K. Omot in ooštnina oosebel. a naJeenetc. Emren V. Felfer Stub*ca donla. Ffsa trv §t. 357. Hrvatska
B.
Mali oglasi.
Dodatno poročilo o sprejemu tir. Bene-ia v Maribora. Dodatno k našemu poročilu o sprejemu v Maribora moramo še poročati, da je »Glasbena Matica« pod vodstvom g. svetnika Deva sodelovala tudi pri luncfui v kolodvorski restavraciji, kjer so zlasti točno In mojstrsko prolevajsne koroške narodne pesmi na Mvaočega g. ministra napravic kar oajboljS vtis. Pri tej priiad je okrajni elarar dr. Lajnilč pred-atavS zunaniemo ministru dr. Bcneša predsednika »Glasbene Matice« dr. Ravnika in koncertnega vodjo g. svotnfca Ccvn, s katerima se je prlvriaio razrovarjal ln jtaa čestital k tako Icrasneinu nastopu moškega pevskega zbora »Glasbene Matice«. Predsednik Glasbene Matice sicer ni mogel ministra dir. Bencša ofieljeSao pozdraviti, v razgovoru z njim pa je nagiašnl, da je Glasbena Matica, takoj ko je doti a v Maribor vest, da nas pcsetl zunanji minister čcSkoslovaškc republike, smatrala za svojo dolžnost, pozdraviti na kolodvoru velikega prvuboritclja prod habsburški monarhiji. G. minister dr. Bcueš se jc predsedniku dr. Ravniku zahvalil za prisrčni nagovor ta Izrazil željo, da bi se tudi na polju glasbe gojtla med Jugoslovani in Cehi bratska vzajemnost.
Sloga med mariborskimi Slovenci *e jc dosegla v novo očvorlaai »grajski kleti«, kamor romajo neprestano ede procesije vseli slojev la strank ter sede složno ia zaiovoliuo skupaj. Morda bi se po ma-
da je on kriv, da je bil Trainpič Izgnan; grozili so Županu, da se mu bo če prestopi na avstr, tla, ravno tako godilo; naj le nikakor ne pozabi, da je njegovo posestvo še na spornem ozemlju« da pa je skoro gotovo, da bo pripadlo Avstriji in druge take neumnosti. Na to je pijana druhal vdarila k Leskovcu, čigar kmetija tudi še stoj? na našem ozemlju. tam razgrajala ter zahtevala jajc, kruha in klooas, češ, v Jugoslaviji mora biti vsega dosti. Komaj so se znebili te avstrijske družbe. Orožnikom je bil Trampič plačal prej v gostilni »Pri solncu« v Libu-čah frakelj žganja. Vsled tega županova žena, ki je povabiJena v neki sodnifski zadevi v Pliberk, noče dol, ker ve le predobro, da je ogrožena njena osebna varnost, kar te tudi pismeno javila sodniji. O tistem Trampiču jc Še omeniti, da Je prej bil revež, da se pa zadnje čase prav rad pobaha z velikim denarjem, ki ga nosi v žepa. Odkod ga ima, pa itak vedo ljudje. Las je pa bilo, da so spravili tega hujskača preko meje.
Gospodarsko zatiranje. Polagoma kažejo Nemci svoje zatiralne namene. Razpisujejo velikanske občinske doklade, pripravljajo prisilne rekvizicije. Slovencem so odvzeli vse občine ter nastavili svoje pristaše za gerente. Bati se le od te
se:
DVGDRUŽINSKA HlSA Z 890 m* SVETA
ln Inventarjem v aajvečJara industrijske« kraju na Gorenjskem se proda. Ceaa 200.000 K. Vprašati je v upravi »J us »slavite«. Cela bita takoj aa raipolaro. 302
KAVARNA, HOTEL IN OOSTlUfA
s celim Inventarjem v Dolnji Lendavi v Prekmurju se takoj proda. Pismene ponudbe aa Vliiem Hod®. tofodTortad hotel Čakovec.
HIŠA
te proste roke ena nadstropna se prod* Uk župnijske cerkve ta tovarne v Škofji Loki. Pojasnil* daje »Jadran«, Maribor. 210
BEGUNCI - AMERIKANCI POZORI Posestva od 4 do 400 oralov. — Oootfln* s zemljiščem. — Hotel z 28 sobami ta cea opremo. — Trgovina opremljena. — VAe, hiše se prodajo potom pisarne nepremičnin Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3. 305
SUHA, CEPLJENA DRVA
tudi na dom dostavljam se dobijo pri AL Jerančiču, Karlovška cest* 8.	308
PRODA SE lepo posestvo t Inventarjem, 10 jokav zemlje, vinograd, sadni vri, vsa živina. V
costflne. St Q kolodvora. Ponudbe pod »Ugodna prilika« na opravo »Jugoslavije« v Maribor«.	Rt
MIZARSTVO
M proda v Celja zaradi bolezni Kje pove uredništvo.	215
MED (TRČAN)
&ajffua$i namizni za peciv«, garantirano čebel n! pitanec kg & 50 K. Pošilja se po pošti ln po železnici. A. Maček, Vrbsika.
MALO POSESTVO
je na prodaj Zeitcovska cesta štev, 73 Po-berž — Maribor.	312
CISTO SVINJSKO MAST doma topljeno, razpoiSja te ponudbe sprejema od 50 kg naprej po oajatttf dnevni coni tvrdka Janko Popovič, LtaMjaoa. Ml
KLAVIRJE,
planine in harmonije na obroke prodaja ta Izposoj«Jc Alfonz Brcanlk, naJvcCja zaloga vseh glasbil, muzikam ta strun. Ljubljana, Kongresni trg 15.
NAJFINEJŠI MED* svoj pridelek razpošilja po 4 kg čiste vsebine s pločevinasto posodo vred za 289 K Iranko čebelarstvo bratje Markelj, Vrhnika.	*®T
SLAMNIKE IN KLOBUKE za gospode in dame sprejemam v popravilo vsako soboto na Sv. Jakoba trga v Ljubljani. Priporočam svojo veliko zalogo novih slamnikov po nizkih cenah. Valentin Maček, tovarna slamnikov, Domžale 124.
Službe:
PRIMORSKI BEGUNEC
Išče službe skladiščnika pri kakem večje« podjetja vešč v vseh trgovskih poslih; zmožen slov., hrvaškega, srbohrvaškega ta italijanskega jezika, eventncJno sprejme tudi trgovino v najem. Ponudbe na uprav« •Jugoslavije« pod »Primorski begunec« v Maribora.	20?
MLAD MO£
Izučen steklarstvo, do sedaj delal po raz« Hčaik steklarnah v vseli obratih, Slovenec, 35 let star, samec, slovenščine, hrvaščino te nemščine zmožen, skozi dolgo vrsto let vodja steklarnlce v tujini, fšče mesta kot šef ekspedicije oziroma upravitelj založb v. steklarski stroki. Cenjene ponudbe pod St 1448 na upo-ro lista.	186
DOBRO IZVE2BANO PISARNIŠKO MOC sprejmem tafcoj Ivan Seuaig ml., Tacen pod Šmarno gora.	298
URARSKI POMOČNIK ra mešano defo se sprejme proti visoki plači takoj. Ponudbe je nasloviti: F. C«. im, Prešernova ulica 1, Ljubljana. 191
VAJENCA ZA PLESKARSKO OBRT
se sprejme. Plača po dogovora. Tone Mal« gaj, Ljubljana, Kolodvorska ulfca 6.	195
DEKLE 19 LET STARO iz pošten« hiše žeJl vstopiti h kaki šivilji, d« se teoč! Se nekoliko ▼ krojenju. Seve« d*, kjer bo imela brano in stanovanje. Po« niidbe ura upravo »Jugoslavije« pod Pomoč.	199
STALNEGA POTNIKA ZA JUGOSLAVIJO IN KORESPONDENTINJO išče tovarna kravat Angel Hribar, Slovo* J nV gradeč.	200
Razno:
DAMSKI FRIZER Id bi rad vstopjl kot kompanjon skozi po« 214 ] letno serijo v kako kopališče, naj se javi na naslov »Brivec« Bled, V8a Straža, Potrebna svoia 4000 K.	216
KONCESIJA ZA MFC ANO TRGOVINO se da v najem. Pojasnila daje N. L. Posav« ski, Jesenice 113, Gorenjsko.	207
Zenitna ponudbe
SODRUŽICO SAMICO ALI VDOVO
od 30 let naprej z majhnim posestvom iSCe dbrtnik (penzlonlst). Ponudbe pod štev. 55 poštno ležeče Ljubljana.	213
ZENITNA PONUDBA.
Državni nastavljen ec ždi se takoj seznaniti z vdovo posestnico na deželi dobrega srca za vzmo otrok, za takojšnjo poroko. Dopisi s sliko se naj vpošljeJo pod »Velika ugodnost« na upravo »Jugoslavije« v Maribora.	201
ZENITNA PONUDBA.
Mlad lani, poduradniškl prtpr. se ždi se-aHaiirti v svrho ženitve z g »špico veselega toda solidnega značaja z potrebno oprema. Le rosne ponudbe pod »Srečna pomlad«, Anončna ekspedicija Sušnik, Maribor.
TA. Zčvaco:
Kraljev vitez.
Zgodovinski roman,
(Dalje.)
»Moji so,« je dejala Leonora z mirnim glasom.
»Dobro 1 Recimo, da je daues vse plemstvo na najini strani, s pridržkom seve, da naju ubije jutri kakor slekla psa. 'Kaj nam pomore danes petsto plemičev? Ali ne vidiš, da sledi Guisu ves Pariz? Ce nisi kupila tristotisoč duš, je.toliko, kakor ne bi imela nobene! Ne, Leonora, spunta-r.ega ljudstva ne podkupiš, kakor ne moreš podkupiti nevihte.«
zMagari,« je odvrnila Leonora, in n|en glas je prešinil soproga z grozo. »Toda ako se porodi iz te nevihte blisk, te zadene doma bolj gotovo UCgo v Louvru. Tu imaš v svojo obrambo snmo zidovje in tucat ar-kebuz, tam pa boš stal v senci prestola! V Louvre, Concino, v Lou-vre!«
Concini jc pomislil. Leonorin žadnji razlog je strl njegov odpor.
»Naj bo,« jc dejal zamolklo, »pojdiva v Louvre. Naručil bom Rinal-du, naj pripravi spremstvo za najino kočijo.
Leonora jc odkimala.
»Ne?« se je zavzel maršal.
»Tildi največje spremstvo bi bilo v tetri viharju zgolj prgišče suhega listja. Najino kočijo bi zdrobila množica kakor orehovo lupino. Sama
pojdeva, in peš. Rinaldo naj pride za
nama s peščico zanesljivih ljudi, da bova brez skrbi za vse slučaje. Ne boj sc, ni je možnosti, ki ne bi stala v mojem računu. Pogum, Concino!... Pogum,« je dodala z glasom, kt je nehote trepetal. »Zaupaj meni, ki ti darujem svoje življenje uro,za uro, tja do poslednjega utripa srca.«
To rekši je prijela Concina za roko in ga potegnila s seboj.
Kakor hitro je dospel maršal d‘ Anere v Louvre, so se sestali kralji-ca-mati, škof lugonski. gardni kapitan Vitry in Ornano na posvet. Drzni obisk vojvode Guiškega je bil napovedan za opoldne. Treba se je bilo odločiti, kako mu odgovorijo in kaj store. Vitry je predlagal, da naj bi z orožjem zabranili vojvodi vstop v kraljevski dvorec. Concini je menil, da bi bilo bolje poslati k Guisu zaupnika ter mu ponuditi časten mir. Ornano jc hotel spustiti vojvodo v Louvre In ga nato ubiti; na vse načine je dokazoval stari vojak, da ne preostane drugega kakor dati besedo meču. Mladi kralj je bil bled, a drugače miren in trden; molče je poslušal vsa razna nnjcnja.
»Kaj pravite vi, gospod škof?« je vprašal nazadnje.
»Sire,« je dejal Richelieu, »zaman bi bil vsak poizkus, zabraniti vojvodi Guiškcmu vstop v Louvre. Ako je res tako drzen in pride v j okolnostih, ki jih zazdaj še ne mo-I rem smatrati za verjetne, potem mu
bo sledilo stotlsoč Parižanov. Poznam to ljudstvo, sire, in tudi vi ga poznate: izgrda ne opraviš pri njeni ničesar. Vse, kar dosežemo z orožjem, more biti le v našo škodo. Takisto ne gre pošiljati k vojvodi odposlancev, ker bi s tem priznali, da se ga bojite in mu ne morete do živega. Vaše veličanstvo drži prapor monarhije; ne more ga pobesiti pred tolpo upornikov, ki spadajo na morišče.«
»Strela!« je zamrmral Ornano. »Pop je, a bistroumen!«
Ludvik XIII. je ponosno vzravnal glavo in položil ozko roko na mizo:
»Prej mi odsekajo to desnico, nego ponižam pred Guisom grb, ki sem ga podedoval od svojega očeta!«
»Sire,« je povzel Richelieu, »vaše veličanstvo ukrene po svoji volji. Jaz na vašem mestu bi spustil vojvodo v Louvre, a ne zato, da ga umorim, kakor priporoča gospod d* Ornano, iz krvi se ne rodi nikoli nič drugega nego kri. Vojvodov oče je bil umorjen v Bloisu, ker je roval zoper svojega kralja; toda iz meča, ki ga jc predrl si je napravil Jacques Clčment bodalo za Henrika III. Učite se iz zgodovine, slrel Jaz bi spustil Guisa v Louvre; poslušal bi njegove zahteve in bi mu odgovoril, da hočem sklicati državne stanove, ki naj sklepajo o njih. Vaše veličanstvo naj bo prepričano, da bo takšno sklicanje obilno zadoščalo v pomirjenje Parižanov, ki so danes glavna opora
vojvodovih namer, Kar se tiče plemstva —.«
Richelieu je končal svojo besedo z zamahom roke, ki je bil podoben udarcu s sekiro. Predlog, da naj bi sklicali državne stanove, je vziado-stil vse navzoče.
»Rešem smol« je vzkliknila Marija de Medicis in plosnila z rokami.
Vitry, Ornano in celo'Concini so izjavili, da pomeni ta velepolitična misel rešitev prestola. Tudi kralj je odobravajo nagnil glavo. S tem je bilo posvetovanje končano. Ornano in Vitry sta se vrnila k svojim četam, in ves dvor jc z napetostjo čakal Guisovega prihoda.
Toda v hipu, ko je Riciiclieu umolknil, se je stresla zavesa pri vhodu posvetovalnice. Žena, ki je stala za to zaveso in je bila slišala sleherno besedo, je izginila nalik senci v sosednji hodnik ...
Bila je Leonora Galigai. -
»Jutri,« je sikrila sama pri sebi, »že jutri utegne biti ta pop gospodar kraljestva* kakor je zdaj Concini... Oh, čas je, nastopiti pot dejanj!«
Mladi kralj pa je krenil v tem v prostorno dvorano, ki je nudila razgled na ploščad-pred Louvrom.
»Ah,« je mrmral gredoč, »vse to so mnenja ministrov, vojakov in škofov; nihče mi ni svetoval tako, kakor se kjalju spodobi. Nihče ni rekel : Vi sire, ste gospodar, a Guise je upornik; ukažite, in ga pograbim; vrženi ga v Bastiljo, kjer naj počaka, da ga obsodijo po pravici in po za-
konih!... Joj,« je povzel skesano, »imel sem drznega junaka, ki bi se zdaj lehko zanesel nanj,, pa sem ga sam pehnil od sebe!«
Halebardirji so mu izkazovali čast in pobešali orožje. Trudno jim je odzdravljal, dvigaje betiček svojega korobača h klobuku. V tem pa je zagledal Luynesa; smehljaj mu je preletel obraz.
.vLepo, sokolar!« je dejal nagajivo. »Mi se posvetujemo, ti pa hodiš bogve kod!«	»
»Res je. sire; a zato računajte name zdajle, ko bo treba podreti merjasca!«
»Mari meniš, da se bomo bili, moj vrli Luynes?«
»Poglejte, sire!«
Ludvik XIU. je stopil k oknu. Pogled, ki se mu je odprl, ga je prešinil kakor električna iskra. Zdrznil se je. vzplamenel in položil roko na meč:
»Dobro, pa se udarimo! Naj vidijo, da Henrik IV. ni rodil nevrednega sina!«
(Dalje prih)
n
EDINI SLOVENSKI DNEVNIK.
KI POROČA STVARNO
IN NEPRISTRANSKO.
JE .JUGOSLAVIJA”. CITAJTE JOI NAROČAJTE JO!
POJASNILO.
.Naznanjam, da je kr. drž. pravd-niStvo preizkavo proti meni ufitavilo, licr nima povoda isto nadaljevali. — Proti vsakemu trosile« laiivesti o moji ooebi bodem sodno postopal.
Paterno«,t
zasebni uradnik v Mariboru.
ObvesfSio.
ObvcS&iva cenj. odjemalce in p. n. občinstvo, da sprejemava nova dela in popravila po najnižjih cenah. Gotovi čevlji v zalogi.
Turistovsfcl Čevlji lastnega Izdelka.
Ant. in Jož. Brajer-Kapele
Ljubljana, TurjaSki trg (Breg) St. 1.
Hupi (se 14)000 m'1 prvei rdtifli
bukovih drv
Ponndbe z navedbo cene franko vagon Imenoma navedene oddajne postaje in dobavnega roka je vposlati do 15. t. m. na naslov:
Vodstvo za preskrbo drv
f Ijuliljanl, Tnrjaihl trg 1.
Tvrdka
Stari trs 6
ima nopet v zalogi večjo mno-7.ino kolonialnega blaga po naj-nižjik dnevnih cenah in sieer: sladkor v kockah, rozine, kavo, flfi, sveče, ril, poper, olje I, t. d.
•v
Priporoča se skvisces dKIesIid
r .............................
Izdelovatclj usnjatih
dokolenic (gamaš) Liabljna Zg. Šiška II H.
Im moji in pH liram
edina mia zaloga ii?alBi& sinjo?
se'tvrdke
Josip Peteline
SVa PC^ffd fl8Sip 7 V«fl«tna garancija I Popravila a« sprejemalo i
v vseh opremah, materija! In Itvriba predvojne,
xa rodbinsko in obrtno rabo ter vsi posamezni deli za vse sisteme, tal*, olja na drobno in na debelo.
V soboto 5. febr. sem otvoill tik jubileinega (Zmajevega) mostu
StaltfnK Z8tfOC0 lice za takojšnji nastop resnega J^jJ(2$jilNILO*
BOduradnika	lnovo mesarsko stolnico
jg*®	Dobivalo	bo bo vsak dan sveže telečje in prašičevo meso,
“ ™»«tvo arhiva. Ponudbe pod .Arhiv* na upravnižtvo. g*" *****
(Celovec)
prvovrstni jermeni
za vse obrate, mažete in tehnične potrebščine.
Najsposobnejša tovarna usnja!
amp »n*
vsoti vrst
CIRIli SITAR
Franc Krosi, usnfarna
Ksibnica 5 pri Mariboru
priporoča vsakovrstno usnje lastnega izdelka kakor: vaches-sviinati, svitlo. usnje, Vaclies - Kroupon, urbas, ko/uhovina in drugi krznarski izdelki po najnlžji ceni«
vagonov
premoga
■.  miMimin-mm
Hhtiitn« nll posamezno
se takoj proda najvišjemu por nudniku loco žel. postaja Ormož,
Stalna dobava. Kvaliteta zajamčena kakor trboveljski. Pismene ponudbe na upravništvo ..Jugoslavije* pod „PREMOG“.
z velospoitovanjem
n U. mi in ouliMiai. TriaSka t.
LJUBLJANA
I
Imam na zalogi
IliUV iztaega Mr
letnik 1920 po K 19’— za 1 liter. MUkO JCSlh veletrgovina vini
i
d
Kdor hoče imeti res s pravimi predvojnimi barvami prepleskano hišo naj Be obrne edino le na tvrdko:
pleskar in ličar
Tone Malgaj,
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 6.
1641
v trgovini oblek
Ferner,
Maribor,
Gosposka ulica Stav. 24.
Prevzamem
veSjo množino srebrnih kron odnosno drugega srebra v NemSki Avstriji v nakup. Ponudbe na trgovina ilata in »rebra I. Avguštin« L]ni>ljann,
Dunajsko cesta 86.
'eira ce
Krznarstvo
Tovarniška zaloga gamaš
po konkurenčni ceni par & 170 K do 330 K, engros primerno
ceneje nudi tvrdka
trgovina raznega usnja
Gradišče St. 7.
Sprejme v stroj kože divjačin, katero popolnoma izgotovi v garniture. — Sprejme iste v moderniziranje.
Kdor si Seli nabaviti pristnega in znanega
Haložana
naj se blagovoli poslužiti tvrdke: Prta hstoSka trgovina z vinom ANTE KORENJAK fn drug pri Sv. Barbari v Miah.
izvršuje najtemneje po najnižjih cenah
1
ANDREJ SEVER,
v L; ubljjan!, Prešernova ul
JV. Mii® imtiila l i na Iga pri lin
potnika
sprejme
takoj v službo
za vse svoje izdelke: usnje, čevlje, gamaše, torbice i. t. d. -Prednost imaio oni, ki eo v tej široki že potovali. Zahteva so znanje slovenščine in srbohrvaščine. Ponudbe je pošiljati na tvrdko.
9, (restavracija »Perles?).
-—   •	• 'r-
vseli vrst, od preprostih do naj-finejših nudi vedno v zalogi tovarna klobukov in slamnikov
FRANC CERJ&K V CTOBU
pošta in žel postaja Domžale p. Ljtibljanl.
V popravila prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi.
V Ljubljani prevzema vsa naročila in moderniziranje tvrdka Kovačevič i T e r š a n v Prešernovi ulici St. 5, kjer
ee sprejema v sredo in soboto.
Havec-gips
Edina razprodaja Stanzer specijalnega gipsa za SHS.
sa 100 kg inkl. vreče ab, vagon Ljubljana nudi
Kosta Novakovič,
veletrgovina mavca - gipsa* L^nbliana, Židovska nll.
S
H
Alabaster I za zobotehnike	O	220 K
Alabaster 11 za modele	*P B p <i	180 K
Štukatura za elektrike	(D O	140 K
Gadje gnezdo
Priporočajte in razširjajte , Jugoslavijo4
©aB3BaBacžSiaaE6©oanaisoRBCO I
Posestvo
Medica & ICoatip.
maetufakturna trgovina na dabelo
Liubllana, Sodna ulica 7.
i
m
mm
O
glasi v „Jugoslaviji" imajo naj- g boljši uspeh, ker je zelo raz- f širjena in Jo vsakdo rad cita ®
F. & A. ISHER,
j5pccSf€&fs&'3> pecsjesi©,
 wn i irvin -i-  1	—..
)Jxovnrni urednik Aatco P«5«k.
kupim na Kranjskem. Glavno zahteve: v lepem zdravem kraju ngoden dom, dobra goapodarska poslopja. Zemljišča vsaj nekoliko oralov. Čim več tem je najbolj čvrsto slovensko leposlovno! boflto. Elektrika ln vodovod posebno de-o izza zadnjih let. Naročite ga lahko vieč. - Ponudba naj dobro opišejo za malenkostno sveto 14 kron pri celi objekt in navedejo zadnio ceno •.	uim	s*	L!-	.	t« *® pftlje »os npravnlStvo ^uro-
II Hill S
e6SCBDBBaBC©«EBRSSCCREEE©
mmmmausssmm\
Zadružna banka Maribor
Gosposka ulica štev. 20.
Centrala: SPLIT. — Podi^užnice: MARIBOR, ZAGREB, NOVI SAD. Delniška glavnica K 50,000.000'—.
Od fin. min. pooblaščena za nakup in prodajo deviz in valut kakor tudi za izdajo uvercnia. — Trgovske zveze v vseh krajih Jugoslavije in inozemstva. Bankovni, blagovni in borzni oddelek. Menjalnica. ^
r Vloge na hranilne kojižice obrestufe s 4,ii8lo
^ai m mmmm s mmmm m %
'J
.i iska
bljant.