Letnik LIII, april 2015 Cena: 3,75 € revija za tehniško ustvarjalnost iTT iSfiT iT Tn 7 if li» ^MIt HSfiri' ' ..- v . • - . ^Bn9!KI69HE9iBBSHMSB Zveza za tehnično kulturo Slovenije | www.zotks.si 9770040771208 ZVEZA ZA TEHNIČNO KULTURO SLOVENIJE PRIREDITVE ZOTKS V ŠOLSKEM LETU 2014/2015 AKTIVNOST IN KRAJ AKTIVNOSTI NA DRŽAVNI RAVNI ŠOLSKO TEKMOVANJE DRŽAVNO TEKMOVANJE Tekmovanje Etnološke in kulinarične značilnosti Slovenije, GRM Novo mesto - center biotehnike in turizma / Državno tekmovanje iz znanja kemije za Preglove plakete, SŠ, Ljubljana Srečanje mladih tehnikov, OŠ NIS, Ljubljana Državno srečanje mladih raziskovalcev, Murska Sobota Državno tekmovanje v modelarstvu Mladinski raziskovalni tabori in ustvarjalne poletne šole 9. 3. 2015 24. 4. 2015 Tekmovanje Konstruktorstvo in tehnologija obdelav materialov, Ljubljana 10. 4. 2015 različno za posamezne regije april 2015 9. 5. 2015 8. 5. 2015 16. 5. 2015 18. 5. 2015 6. 6. 2015 junij, julij, avgust MEDNARODNO SODELOVANJE NA TEKMOVANJIH IN SREČANJIH • 47. mednarodna kemijska olimpijada, Baku, Azerbajdžan • Mednarodna naravoslovna olimpijada, Avstrija 2015 • Expo-Sciences Europe, Žilina, Slovaška • 13. mednarodna lingvistična olimpijada, Bolgarija • 26. mednarodna biološka olimpijada, Aarhus, Danska • 27. mednarodna računalniška olimpijada, Almaty, Kazahstan • 26. tekmovanje EU za mlade znanstvenike, Varšava, Poljska • 61. svetovno tekmovanje v oranju, Francija DATUM 26.4.-3.5. 2015 7.-12. 9. 2014 12.-19. 7. 2015 19.-26. 7. 2015 19.-24. 9. 2014 29. 8.-8. 9. 2014 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN STORI U RAD REPUBLI HE SLOTEMIJ EZAM LADING TelekomSIovenije SELES 1. Vrhunsko izdelana maketa slavne angleške raziskovalne ladje HMS Bounty, izdelane leta 1784, po kateri so posneli tudi znani film Upor na ladji Bounty, je iz zapuščine dolgoletnega glavnega tajnika Ljudske tehnike Slovenije in ljubitelja maket starih ladij Lojzeta Pervinška. 2. Slovaški modelar Michal Žitnan ml. pripravlja na štart demonstracijski model rakete, ki sta ga z očetom Michalom st. predstavila na lanskem 36. pokalu Ljubljane. Zanimivost tega modela je, da ga poganja snop osmih motorjev, ki se vžgejo hkrati. Štart je uspel brez napake. 3. Model električne lokomotive BR 151 v velikosti H0 proizvajalca ESU med testiranjem na zasebni železniški maketi Igorja Kuralta. 4. Zanimivo maketo Italerijevega F 104A starfighterja v merilu 1 : 72, v tem primeru gre za letalo - letečo tarčo, je izdelal Jure Jurečič iz Straže na Dolenjskem. 5. Hasegawina maketa lahkega bombnika B-26B marauder v merilu 1 : 48 je izdelek Toneta Furlana. Korektno izdelano maketo je Tone predstavil na lanskem Pokalu Revell v Celju. Foto: J. Jurečič, A. Kogovšek, S. Lodge in A. Pervinšek Po$O@w0t® se dolgčasa! V knjigi boste našli navodila za več kot 300 iger za vse starosti. vi Poleg priljubljenih klasičnih iger vam knjiga ponuja tudi pravo bogastvo različnih tekmovalnih iger. o namizne igre, igre s kartami in kockami • jezikovne in miselne igre, ugibanke o igre na poti, rajalne igre, igre " o in še mnog www.tzs.si narocila@tzs.si IZI Tehniška založba Slovenije MODRA ŠTEVILKA (((•08017 90) tsm revija za tehniško ustvarjalnost 1 Izdajatelj: Zveza za tehnično kulturo Slovenije, Zaloška 65, 1000 Ljubljana, p. p. 2803 telefon: (01) 25 13 743 faks: (01) 25 22 487 spletni naslov: http://www.zotks.si 1 Za izdajatelja: Jožef Školč 1 Odgovorni urednik revije: Jože Čuden telefon: (01) 47 90 220 e-pošta: joze.cuden@zotks.si revija.tim@zotks.si 1 Uredniški odbor: Jernej Böhm, Jože Čuden, Mija Kordež, Igor Kuralt, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Roman Zupančič. 1 Lektoriranje: Katarina Pevnik 1 Poslovni koordinator: Anton Šijanec telefon: (01) 47 90 220 e-pošta: anton.sijanec@zotks.si 1 Oglaševanje: www.tim.zotks.si ^ Naročnine: telefon: (01) 25 13 743 faks: (01) 25 22 487 e-pošta: revija.tim@zotks.si Revija TIM izide desetkrat v šolskem letu. Cena posamezne številke je 3,75 EUR z že vključenim DDV. Redni naročniki TIM prejemajo z 10% popustom, letna naročnina znaša 33,75 EUR z DDV. Naročnina za tujino znaša 50,00 EUR. Naročila na revijo TIM sprejemamo na zgornjih stikih in veljajo do pisnega preklica. ^ Računalniški prelom: Model Art, d. o. o. 1 Tisk: Grafika Soča, d. o. o. ^ Naklada: 2.600 izvodov Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (UL RS, št. 117/2006 s spremembami in dopolnitvami) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 9,5 %. Izid revije je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz sredstev državnega proračuna iz naslova razpisa za sofinanciranje domačih poljudno-znanstvenih periodičnih publikacij. Brez pisnega dovoljenja Zveze za tehnično kulturo Slovenije je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnemkoli obsegu ali postopku, vključno s tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki. ^ Fotografija na naslovnici: Detajli okrog motorja makete letala voisin izdelal Sašo Krašovec. 1 Foto: Sašo Krašovec ^ REPORTAŽA Plastične makete na sejmu v Nurnbergu 2 Tekmovanje s papirnatimi letalci in drsalci na OŠ Dob 37 Razstava 1001 IZUM - odkritja zlate dobe islamske civilizacije 40 ^ MAKETARSTVO Voisin III - samogradnja makete letala v merilu 1 : 48 Nasveti iz domače delavnice Model lokomotive ESU BR 215 6 13 20 10 23 33 14 17 I, ki jo je ^ MODELARSTVO Model RV-cepelina Koledar prireditev 2015 Novo na trgu ^PRILOGA Meteorološka raketa M-100B Model terenskega vozila land rover defender (2. del) ^TIMOVO IZLOZBENO OKNO Avro lancaster (Revell, kat. št. 04300, M 1 : 72) ^ZA SPRETNE ROKE Ustvarjanje z napravo Sizzix Big Shot 26 Okrasni zastori iz ostankov papirja in blaga 34 Spomladanski namizni okras 38 IZDELEK ZA DOM Obešala za lončnice 29 24 PLASTIČNE MAKETE NA SEJMU V NÜRNBERGU Mitja Maruško Foto: Jože Čuden Oevellovi načrti za leto 2015 so mešanica klasičnega izbora novosti v izvirnih kalupih in ponatisa starih Revell-Monogramovih izdaj ter izposoje kalupov nekaterih drugih proizvajalcev. Več kot sto novosti vsako leto obogati katalog, kar pa pomeni, da iz programa izgine vsaj toliko starih maket. Včasih je za počasne zbiralce to še pomembnejši podatek. Katalog se pomenljivo začenja s predstavitvijo hitro sestavljivih maket v različnih merilih, ki vse bolj preplavljajo trg, vendar na tem mestu začnimo predstavitev s klasičnim izborom plastičnih sestavljivih maket. Med kompleti za obdaritev, ki jih sestavljajo maketa, barve, lepilo in tiskovine, tokrat najdemo maketo švedske bojne jadrnice Vasa v merilu 1 : 150 (05719), vikinško ladjo v merilu 1 : 50 (05415) in boeing 747-8 v merilu 1 : 144 (01111), imenovan Siegerflieger, ki je s svetovnega nogometnega prvenstva 2014 prepeljal zmagovito nemško moštvo. Maketa švedske bojne ladje Vasa, ki je potonila ob splavitvi v letu 1628, je priljubljena maketa muzejskih polic, predvsem v švedskem muzeju v Stockholmu, kjer v Vasa Museumu hranijo dobro ohranjene ostanke te ladje, ki so jo dvignili na površje leta 1950. V majhnem merilu 1 : 144 se nam obeta kopica ponatisov starejših Revellovih kalupov in nekaj novosti. Med ponatise lahko štejemo sovjetska lovca MiG-31 foxhound (04086) in MiG-25 foxbat (03969), med nove kalupe pa eurofighter typhoon »Bronze Tiger« (03970), ameriški jurišnik EA-18G growler (04904), lovca F-16 MLu »TigerMeet« (03971) in F-15E strike eagle z bombami (03972). F-16 MLU v merilu 1 : 144 s slikovitimi oznakami vsakoletnega srečanja vojaških letal s tigrovo poslikavo je ena od boljših maket v tem merilu. Mig-25 v merilu 1 : 144 upodablja znamenito letalo, s katerim je leta 1976 prebegnil ruski pilot V. I. Belenko in pristal na Japonskem. F-15E strike eagle v merilu 1 : 144 prihaja tokrat z dodano oborožitvijo pod krili. V merilu 1 : 72 bo na voljo povsem novi britanski bombnik handley page halifax B Mk.III (04936) in ameriško transportno letalo douglas C-54 skymaster (04877). Vickers welligton Mk.II (04903) prihaja iz Special Hobbyjeve delavnice. Od ruske Zvezde prihaja suhoj Su-27SM (04937) in od Matchboxa britanski jurišnik buccaneer S Mk.2B (04902) ter civilni DHC-6 twin otter (04901). Med ponatise lahko štejemo MiG-21 F-13 (03967), dassault mirage 2000D (04893), saab JAS 39C gripen (04999), handley page victor K.2 (04326) in bae hawk T.1 »Red Arrows« (04921). Air-fixova maketa je osnova za veliki concorde z oznakami prevoznika British Airways (04997). Italeri je vir vodnega gasilskega letala canadair CL-415 (04998). Iz novih kalupov bosta na voljo dassault rafale M (04892) in britanski shackleton AEW 2 (04920). Izbor helikopterskih maket bo obogaten z UH-60 (04940), EH-101 merlin HMA.1 (04907), bellom OH-58D kiowa (04938), EC135 nizozemske medicinske letalske pomoči (04939) in agusto A-109 K2 (04941). Britanski bombnik H.P. victor K.2 v merilu 1 : 72 je velika ptica in upodablja tankersko izvedenko. Povsem novi H.P. halifax B. Mk.III z zvezdastimi motorji bristol hercules upodablja izvedenko iz leta 1943 in bo v merilu boljša alternativa stari Airfixovi maketi, ki jo pravkar ponatiskujejo. Suhoj Su-27SM v merilu 1 : 72 je ponatis v lanskem letu izšle Zvezdine makete, ki jo odlikujejo izbrani detajli in dobra oborožitev. Transportno letalo C.54 skymaster je vojaška izvedenka DC-6. v merilu 1 : 72 bo velika maketa s slikovitimi oznakami. Prinaša tudi detajlirano notranjost makete. EC135 v merilu 1 : 72 je ponovljena izdaja Revellove makete, tokrat z oznakami nizozemske helikopterske medicinske pomoči. Bell OH-58D kiowa v merilu 1: 72 je ameriški izvidniški helikopter. UH-60A v merilu 1 : 72 je standardni ameriški transportno bojni helikopter. Revellova maketa prinaša obilico zunanje oborožitve v merilu 1 : 72, kar ni bilo značilno za makete drugih proizvajalcev. Izbor novosti v merilu 1 : 48 prinaša ponatis ICM-jeve makete nočnega lovca dor-nier Do 215 B5 (04925), tornada GR.Mk.4 (04924), jaguarja GR.1/GR.3 (04996) in AC-47G gunship (04926). Iz Monogramo-vega kalupa bo prišel ameriški bombnik B-1B (04900). Novi maketi helikopterjev sta bell AH-1W supercobra (04943) in Mil Mi-24 hind (04942), verjetno na Monogramovi osnovi. Ruski helikopter mil Mi-24D hind v merilu 1 : 48 je ponatis Monogramove makete, ki kljub svojemu nastanku v 90. letih prejšnjega stoletja še zdrži ob sodobni konkurenci. Serija maket britansko-nemško-italjan-skega jurišnega letala tornado v merilu 1 : 48 se nadaljuje z izvedenko GR.MK.4. Kot običajno so pri Revellu izbrali eno od pisano poslikanih letal ob proslavi 70-letnice napada na nemške jezove v letu 1943. AC-47D je leteča topnjača in izvedenka iz znanega transportnega letala C-47 dakota. Maketa v merilu 1 : 48 je nastala na Monogramovi osnovi. V merilu 1 : 32 so napovedani izjemno dobro detajliran nemški lovec focke wulf Fw 190 F-8 (04869), nemško vodno letalo arado Ar 196B (04922), novi tornado z oznakami »TigerMeet 20014« (04923) in helikopterja, ameriški UH-72 A lakota (04927) in nemški BO 105 (04906). UH-72A lakota je naslednik znanega helikopterje bell UH-1. V merilu 1 : 32 je upodobljena različica ameriške vojske. V merilu 1 : 24 je novost maketa ameriškega helikopterja bell UH-1 huey (04905). Civilno floto maket v merilu 1 : 144 letos dopolnjujeta airbus A320 z oznakami Etihada (03968) in embraer 195 (04884). Med ladijskimi maketami lahko pri Revellu posežejo v bogato zakladnico svojih kalupov in od tam prihajajo ameriška fregata U.S.S. Constitution v merilu 1 : 146 (05472), ribiška ladja severnih morij v merilu 1 : 142 (05204), nemška podmornica z upodobljeno notranjostjo U-47 v merilu 1 : 125 (05060), obnovljena nemška reševalna ladja Hermann Marwede v merilu 1 : 72 (05220), velika potniška križar-ka AIDA z oznakami za več izvedenk te serije v merilu 1 : 400 (05230) in iskalec Titanika »Le Suroit« v merilu 1 : 200 (05131). V malem merilu 1 : 1200 bodo ponatisnili plovili HMS Prince of Wales (05135) in nemško križarko Scharnhorst (05136). Iz Matchboxove flote prihaja britanski ruši-lec HMS Ariade v merilu 1 : 700 (05134). Povsem nove bodo maketa nemške podmornice razreda IX v izvedenki C/40 (05133), maketa korvete razreda »flower« v merilu 1 : 144 (05132) in ruska bojna ladje iz prve svetovne vojne Gangut v merilu 1 : 350 (05137). Kot novost prihaja tudi ameriška letalonosilka CVN-68 Nimitz v zgodnji izvedbi, v merilu 1 : 720 (05130). Serija nemških podmornic v merilu 1 : 72 je zares impresivna in uspešna tržna poteza. Tokrat prihaja večja podmornica razreda IX v izvedenki C/40, kije imela okrepljeno protiletalsko obrambo. Ruska bojna ladja Gangut v merilu 1 : 350 bogati rastočo floto makete bojnih ladij iz prve svetovne voljne. Revellove podmornice z odprto notranjostjo so mamljive makete, igrače za mlajše graditelje. U-47 je v merilu 1: 125. Med maketami avtomobilov ne sme manjkati nov ferrari. Tokrat je to F50 kupe v merilu 1 : 24 (07370). V merilu 1 : 24 najdemo še naslednje makete vozil: bentley 4,5 l blower (07007), BMW M1 procar (07247), porsche 918 spyder »weissach sport« (07027), audi R8 (07057), porsche 918 spyder (07026), BMW i8 (07008), BMW Z1 (07361), trabant 601 universal (02014), porsche carrera cabrio (07063), tovornjak mercedes-benz actros MP 3 (07425), MAN TGX XLX (07426) in gasilski avto schlingmann HLF 20 (MAN TGM Euro 6) (97452). Vlačilec mercedes benz actros MP 3 v merilu 1 : 24 je še ena upodobitev tega uspešnega vozila. BMW Z8 v merilu ! : 24 je črn lepotec z izdatno notranjostjo. Med novostmi ne sme manjkati Ferrari. Tokrat je to F50 coupe v merilu 1 : 24, ki so ga razstavili v mehanični delavnici. BMW Z1 je prikupen kabriolet. Med klasične lepotce sodi ford mustang iz leta 1965 v merilu 1 : 24. V merilu 1 : 25 pa med novostmi zasledimo avtomobile corvette C7 (07060), ford mustang GT 2013 (07061), porsche carrera RS 3.0 (07058), tovornjak marmon conventional »stars & stripes« (07429). Porsche carrera RS 3.0 v merilu 1 : 24 sodi bolj na dirkališče. Ameriški težki vlačilec marmon conventional s slikovito poslikavo »Zvezde in trakovi« prihaja v merilu 1 : 25. Porsche 918 spyder v lahki hibridni dirkalni izvedbi v merilu I : 24 upodablja poskočni izvirnik, ki pospeši do 100 km/h v borih 2,6 s. Porsche 918 spyder v merilu 1 : 24 je kovinski lepotec in hibrid po tipu pogona Sloviti mini avtobus VW T1 »Samba Bus« je zdaj na voljo tudi v merilu 1: 16. V katalogu ga spremlja tudi bratec v merilu 1 : 24. Nova bo tudi maketa naftne ploščadi North Cormorant v merilu 1 : 200 (08803). Revell je eden od redkih ponudnikov maket gradbenih konstrukcij in drugih naprav. Med novostmi najdemo naftno ploščah »Severni kormoran« v merilu 1 : 200. Izbor vojaških figur se krči in med novostmi najdemo komplet nemških, britanskih in francoskih vojakov iz prve svetovne vojne v merilu 1 : 35, ki prihaja iz ICM-jevih logov (02451). V merilu 1 : 72 so v katalogu napovedani nemški podmorničarji (02525), nemški topničarji s topom pak 40 (02531), nemški inženirci (02508), sodobni nemški padalci (02521) in komplet britanskih, pruskih in francoskih vojakov v bitki pri Waterlooju 1815 (02450). Skupina nemški inženircev iz druge svetovne vojne v merilu 1 : 12 Nemški topničarji z topom pak 40 v merilu 1 : 12 Med maketami oklepnikov v merilu 1 : 72 je precej dobrodošlih ponatisov: pz.kpfw. V panther ausf. D/A (03107), tiger II ausf.B - izvedenka s Porschejevo prototipno kupolo (03138), sd.kfz.7 in top flak 37 (03210), ameriški tank M60A3 (03140) ter sd.kfz.9 famo (03141), novi pa bodo sd.kfz. 7/2 (03207), SpPz 2 luchs (03208), GTK boxer FuFz A1 (03209), TPz 1 fuchs EloKa hummel (03139), izvidniški fennek (03136) in ruski tank T-80 BV (03106). Nemški tank tiger II ausf.B s Porschejevo kupolo v merilu 1 : 12 Še en nemški goseničar v zbirki teh vozil je sd.kfz.9 famo v merilu 1 : 12. Ameriški tank M60 A3 v merilu 1 : 12 je ponatis z novimi oznakami. Nemški tank leopard 1 v merilu 1 : 35 je dobrodošla novost. Dve maketi v eni škatli - vlečni goseničar sd.kfz.7 in top flak 37 v merilu I : 72 Ruski tovornjak ZiL-131 v merilu 1 prihaja kot natis ICM-jevega kalupa. Izbor figur na področju znanstvene fantastike in filma prinaša le eno figuro, robotskega bojevnika Cylona Centurio-na v merilu 1 : 6 iz filmske serije »Battleship Galactica«. Nemški tank leopard 2A5/A5NL je ena od poznih izvedenk znane družine sodobnih nemških tankov v merilu 1 : 35. Ruski tank T-80 BV prihaja tokrat kot izvedenka z reaktivnim oklepom v merilu 1 : 12. ATF dingo A3.3 v merilu 1: 35 je upodobitev novejše izvedenke tega izvidniškega oklepnika. V merilu 1 : 35 bo z ICM-jevo pomočjo nastal ruski tank T-34/76 (03244) in tovornjak ZiL-131 (03245). Nemško oklepno tehniko upodabljajo tank leopard 1 (03240), tank leopard 2A5/A5NL (03243), SpPz luchs A1/A2 (03036), ATF dingo 2 GE A3.3 Pat.Si (03242), sanitetni GTX boxer (03241), tovornjak unimog lkw 2t (03082) in ameriški tank v nemški vojski M48A2/A2C (03206). Nov je tudi britanski land rover 109 serije III (03246). Iz filmske serije o zvezdni bojni ladji Galactica prihaja Cylon Centurion v merilu 1 : 6 kovinskih barv. in je velik izziv za nanos VOISIN III -SAMOGRADNJA MAKETE LETALA V MERILU 1 : 48 Sašo Krašovec Oetalo voisin III je izdelal eden od najbolj znanih francoskih letalskih konstruktorjev Gabriel Voisin. Že kot otroka so ga zanimale tehnične reči, za katere je navdušil tudi mlajšega brata Charlesa. Gabriel se je šolal v Lyonu in Parizu kot industrijski oblikovalec, kar je pripomoglo k še uspešnejšemu udejstvo-vanju pri snovanju letalskih projektov in pozneje pri izdelavi luksuznih avtomobilov. Začetki letalskih aktivnosti Gabriela Voisina segajo v leto 1905, ko je izdelal vodno jadralno letalo, ki ga je vlekel motorni čoln. Na Seni je z njim poletel približno 600 metrov daleč. Po tem uspehu je začel sodelovati z Louisom Bleriotom, ki je pozneje prvi preletel Rokavski preliv. Ko se je z njim razšel, je skupaj z bratom Char-lesom ustanovil podjetje Appareils d'Aviation Les Freres Voisin, kar je bilo tedaj prvo letalsko podjetje. Leta 1907 sta se Voisina povezala s Henrijem Farmanom, njihov skupni izdelek pa je bilo motorno letalo, ki je prvo preletelo zaključen krog dolžine en kilometer. Charles Voisin se je leta 1912 smrtno ponesrečil, Gabriel pa je nadaljeval delo na področju letalstva. Sodelovati je začel s francoskim vojnim letalstvom, ki se mu je takoj po začetku prve svetovne vojne tudi priključil. Letalo voisin I je dodelal ter opremil z močnejšim motorjem in tako je nastal voisin III. To je bilo dvosedežno izvidniško letalo in lahki bombnik. Dvokrilnik je imel deloma kovinsko (ogrodje iz kovinskih cevi) in deloma leseno konstrukcijo, prekrit pa je bil s platnom. Poganjal ga je zvezdasti vodno hlajeni motor salmson z močjo 120 KM. Voisin III so izdelovali v več izvedenkah, ki so se razlikovale po moči in namestitvi motorja. Najbolj množično ga je uporabljalo francosko vojno letalstvo. Rusko letalstvo je prav tako kupilo francosko izvedenko, po licenci pa so ga izdelovali tudi v tovarni DUX v Moskvi. Podobno je bilo v Italiji; italijanska izvedenka SIT je bila opremljena z italijanskim vrstnim vodno hlajenim motorjem Isotta Fraschini. Poleg teh držav so ga uporabljali še v nekaterih drugih, vendar v manjšem številu. Medvojni razvoj letala se je nadaljeval z izvedenkami od voisina V do voisina X. Po vojni se je tovarna Voisin preusmerila v izdelavo osebnih avtomobilov. Izdelava makete Letalo sem prvič videl v letalskem muzeju v Parizu in me je takoj prevzelo. Zanimiva se mi je zdela njegova enostavna Replika letala voisin III v letalskem muzeju Le Bourget v Parizu Pramodel vrstnega motorja je izdelan iz kosov plastike in detajliran z različnimi bakrenimi žicami. Sestavni deli so pritrjeni na podnožjih in pripravljeni za izdelavo silikonskih kalupov. Pramodel zvezdastega motorja je nared za izdelavo silikonskega kalupa. Tehnični podatki razpetina kril 14,75 m dolžina 9,5 m masa praznega letala 950 kg masa polno obremenjenega letala 1350 kg največja hitrost 105 km/h doseg 200 km največja višina leta 3500 m Izdelava kril: svetlo modri so pramodeli, kremni pa so odlitki iz poliuretanske smole. Poliuretanski odlitki sedežev so še neobrušeni. Potrebno je še vrtanje lukenj v naslon. Najprej sem izdelal motorje, na sliki so trije že končani. Kovanec je za primerjavo velikosti. Izdelani in pobarvani deli sprednjega dela trupa pred sestavljanjem in lepljenjem Sestavljen sprednji del trupa. Vgrajeni so že vsi detajli: krmilna palica, smerne stopalke, instrumenti, različna stikala in napenjalne žice. Sestavni deli ene od maket. Sprednji del trupa je v glavnem končan, spodnja dela kril sta grobo pobarvana, deli zgornjih kril in repne površine pa so še neobdelani. konstrukcija in množica žic. Začel sem poizvedovati, kako je bilo z letalom. Našel sem kar nekaj novih podatkov in zanimivosti, predvsem barvne sheme v različnih letalstvih in uporabo teh letal na soški fronti na italijanski strani. Odločil sem se, da bom izdelal pet različnih maket letala voisin III. Sestavljanke tega letala v merilu 1 : 48 na tržišču ni, zato sem se moral lotiti izdelave v samogradnji. Več enakih sestavnih delov je bilo najlažje izdelati z vlivanjem v kalup. Iz različnih materialov, predvsem plastike, sem naredil pramodele (masterje), kalupe pa iz silikonskega kavčuka. Sestavni deli so bili natančno zrisani oziroma projektirani tako, da jih je bilo mogoče čim lažje ulivati in pozneje odlitke sestavljati. V kalupe sem vlival poliuretansko smolo. Ob tem moram povedati, da sem imel pri izdelavi krilnih površin obilo težav z zračnimi mehurčki v zmesi. Mehurčki nastanejo pri mešanju komponent, zaradi zame absolutno prehitrega strjevanja pa ostanejo v odlitku. Po nasvetih sem smolo vbrizgaval v kalup tudi z injekcijsko iglo, rezultat je bil sicer boljši, vendar ne popoln. Tako sem se moral sprijazniti z obilico kitanja in brušenja. Za ogrevanje sem začel sestavljati motorje, kjer je bilo treba poleg odlitih osnovnih delov izdelati še celo vrsto drobnih detajlov. Za detajliranje so najprimernejše bakrene žice različnih debelin. Z izdelanimi motorji sem bil zadovoljen, tako da sem lažje nadaljeval delo. Lepljenja, kitanja, brušenja in sestavljanja delov ne bom opisoval, predstavim naj le nekaj načinov gradnje sestavnih delov, ki bodo morda še komu v pomoč. Za ponazoritev ce-vastega ogrodja sem uporabil ustrezne profile iz medenine in jekla. Medenina je enostavna za obdelavo, da se jo lepo navrtati, obenem pa je precej trdna. Uporabil sem jo za izdelavo predalčnega trupa - booma, za noge podvozja in opornice v sredinskem delu. Medeninaste profile različnih debelin je mogoče s kleščami na koncih lepo sploščiti, kar je treba narediti na mestih, ki so na pravem letalu priviti. Sploščene dele sem prevrtal, vlepil bakrene žičke kot posnetek vijakov in konstruk- Sprednji deli petih maket so končani, motorji pa še niso vgrajeni. Zunanje opornice kril in oporni nosilci motorja Maketa je poskusno sestavljena (na suho) in vpeta v šablonske opornice. Tako sem izdeloval sredinske opornice. Na ta način sem dobil točne dolžine in naklone opornic. Končana krila obeh maket francoskih letal cijo sestavil. Glavne opornice kril in trupa sem izdelal iz jeklene žice debeline 0,3 in 0,5 mm. Kjer so opornice na maketi okrogle, sem čeznje nataknil injekcijske igle, pri aerodinamično oblikovanih pa sem na jeklene osnove prilepil dve plasti ličarskega maskirnega traku, ga pokital, pobarval in fino obrusil. Tako sem dobil lepo oblikovane in tanke opornice. Za sestavljanje modela in ožičenja sem moral izdelati konstrukcijsko dobro premišljeno ogrodje iz vezane plošče. Da ga je mogoče večkrat uporabiti, je sestavljivo (z vijaki in maticami), oblikovano pa tako, da čim manj ovira sestavljanje konstrukcije makete in napenjanje žic. Toliko o najpomembnejših korakih gradnje maket, nekaj razlage podrobnosti pa najdete še v podpisih k slikam. Kolesa maket v izdelavi. Za sprednja žična kolesa sem uporabil Eduardove jedkane dele, »gume«pa sem izdelal iz bakrene žice. »Voziček«je končan, kolesa so samo nataknjena, da sem lahko preveril njihovo lego. Pri sestavljanju v šablonskih opornicah jih na maketi ni, ker bi bila v napoto. Fotografija detajla izdelave predalčnega trupa. Osnovna nosilca sta iz medeninastega profila premera 1 mm, prevrtana za navpične opornice, ki so iz jeklene žice. Na okrogle opornice so nataknjene injekcijske igle, aerodinamične opornice pa so oblikovane iz pokitanega in zbrušenega ličarskega traku. Različne podrobnosti so upodobljene iz bakrenih žičk in plastike različne debeline. Pritrjevanje predalčnih nosilcev trupa. Sestavljive šablonske opornice imajo dodan nosilec repnih površin. Ko je bil sprednji del v celoti ožičen, sem dodal šablonske opornice repa ter sestavil predalčni trup in repne površine. Nadaljeval sem z napenjanjem žic. Repne površine petih maket so pripravljene za montažo. Prva maketa je končana v barvah letalstva Rdeče armade (po oktobrski revoluciji). Makete je med sestavljanjem vpeta v šablone, opornice so prilepljene, sledi napenjanje žic. V ta namen sem uporabil tenek ribiški laks, ki sem ga pobarval s črnosrebrno barvo in ga na pritrditvenih mestih prilepil s sekundnim lepilom. Detajl delno ožičene makete Pogled na sprednji del makete Detajl spodnje strani makete letala s prikazano obrabo MODELARSTVO MODEL RV-CEPELINA ^ Janez Smolej O prvem delu prispevka smo predstavili model cepelina, ki je brez dodanega sistema za radijsko vodenje zgolj nekoliko drugače oblikovan balon. Preden se lotimo njegove nadgradnje z elektronskimi komponentami, potrebnimi za krmiljenje, namesto kolesarskega ventila vstavimo kos okrogle plastične cevke nekoliko večjega premera (15 do 20 mm). Ovojnica se bo tako hitreje praznila (risba 1/poz. 1). PVC-cev-ko, ki je vgrajena na zadnjem delu cepe-lina, uporabimo za dovajanje atmosferskega zraka in helija (risba 1/poz. 2). Ob zamenjavi kolesarskega ventila s PVC-na-stavkom prestavimo nosilno ploščo, ki je znotraj ovojnice, za približno 20 cm naprej (risba 1/poz. 3), da bo imel cepelin težišče na pravem mestu in bo med dvigovanjem v čim bolj vodoravni legi. Zgornji del gondole je nekoliko preoblikovan glede na risbo 7 v šesti številki Tima. Za spoj gondole z nosilno ploščo uporabimo plastične vijake M 5 x 50 (slika 1). Gondolo, ki je ob pristanku najbolj obremenjena, utrdimo s stranskima oplatama iz deprona debeline 10 mm in deli iz topolove vezane plošče (slika 2). Namestitev RV-opreme in pogona Za radijsko vodenje modela potrebujemo vsaj trikanalno RV-napravo, brezkr-tačni elektromotor, s katerim so opremljeni letalski modeli z maso do 300 g, par propelerjev velikosti 6 x 3", 18-A krmilnik vrtljajev, dva servomehanizma, kable za vezavo elektronskih sklopov na sprejemnik in akumulator z nazivno napetostjo 7,4 V. Uporabimo karbonsko palico s premerom 4 mm in jo odrežemo na dolžino 24 cm. Pravokotne ploščice iz topolove vezane plošče, ki jih zlepimo med seboj in palico, bodo podlaga za pritrditev motorja (slika 3). Palico na tem mestu obrusimo v kvadratno obliko, da preprečimo drsenje podstavka skupaj z elektromotorjem. Na karbonski nosilec nataknemo plastični zobnik z20 in ga vstavimo v izvrtini na lesenem delu ogrodja (slika 4). Motor povežemo z 18-A krmilnikom vrtljajev, ki ga pritrdimo ob stranski leseni del ogrodja (risba 2, slika 5). Nato v stranski del ohišja gondole vstavimo servomehanizem (risba 2, slika 6). Za prenos gibanja z ročice servomehani-zma na nosilec elektromotorja potrebujemo bovden iz jeklene žice in zobnik z30, ki ga nataknemo na vzporedno os. Pri izbiri dolžine osi pazimo, da med vrtenjem w ^ ne bo ovirala propelerja motorja in da se bosta zobnika ubirala (slika 7). S pomočjo zobniškega prenosa lahko poljubno nastavimo položaj (nagib) elektromotorja in krmilimo let tudi po višini, da se model lahko vzpenja ali spušča. Za krmiljenje smeri leta cepelina levo in desno uporabimo analogni servomeha-nizem (risba 1/poz. 3), kateremu odstranimo ohišje in zobnike. Na gred motorja neposredno pritrdimo propeler velikosti 6 x 3"(slika 8) z ustreznim vmesnikom, ki ga po potrebi izdelamo sami. Ko se gred ele-ktromotorčka ustavi, potenciometer v ser-vomehanizmu s sukanjem osi levo oz. desno nastavimo v nevtralno točko (slika 9). V takšnem položaju potenciometra lahko na oddajniku spreminjamo smer vrtenja gredi elektromotorja skupaj s propelerjem. Tak način krmiljenja modela cepelina, ki ga je operativno dogradil in preizkusil modelar Tomaž Starin, se je izkazal kot zelo učinkovit (slike 10, 11 in 12). Da dosežemo vzgonsko silo, ki bo omogočila dvig cepelina z vsemi RV-kompo-nentami, napetostnim virom in pogonom, zadošča polnjenje s približno 50 % atmosferskega zraka in 50 % helija (slika 13). Balonski helij lahko nabavimo pri Messer Slovenija, d. o. o., v obratu Črnuče na Brnči-čevi 27 v Ljubljani ali na katerem drugem njihovem prodajnem mestu (http://www. messer.si/prodajna_mesta/index.html). Če na koncu povzamemo vsebino prispevka iz prvega in drugega dela, lahko ugotovimo, da smo z ne prevelikimi stroški dobili zanimiv izdelek, ki ponuja nekoliko drugačen pristop k uvajanju v tehniko radijskega vodenja lahkih letečih modelov, polnjenih le z ogretim zrakom. Z RV-mode-lom cepelina lahko letimo v večjih zaprtih prostorih, kot so dvorane in telovadnice (slike 14, 15 in 16), zato je kot nalašč za delo v šolskih krožkih. Letenje RV-cepe-lina na šolskih prireditvah bo za vse prisotne zagotovo zanimiv in nepozaben dogodek. Risba 2 — Sr ^OV.UBBIJ«» Konstrukcijski biro pri Republiškem odboru LZS, Letov, Libis in njihova letala 1945-1964 Sredi januarja je v-založništvu Tehniškega muzeja Slovenije izšla publikacija z nasltvom Konstrukcijski biro pri Republiškem odboru LZS, Letov, Libis in njihova letala 1945-1964. Avtor publikacije je Marko iMalec. V njej je avtor na podlagi arhivskih virov, predvsem pa po pripovedovanjuie jivečih članov Konstrukcijskega biroja predstavil njihovo delo v prvih letih po koncu druge svetovne vojne. Rezultat šestletnega zbiranja podatkov je pričujoča publikacija. Delo članov Konstrukcijskega biroja so bila za takratne čase odlična jadralna in motorna letala, ki pa so širši javnosti precej neznana in si zato vsekakor zaslužijo, da se jih predstavi, predvsem pa, da se ohrani tudi urejen zapis o tem svetlem obdobju slovenskega letalskega konstruiranja in gradnje letal v Sloveniji. Mogoče bo za marsikoga presenetljiv podatek, da so v tovarnah Letov in Libis med leti 1945 in 1964 izdelali kar 345 letal, tako jadralnih kot motornih. Knjiga ima 109 strani z več kot 120 arhivskimi fotografijami, tehničnimi risbami za vsa opisana letala, v dodatku pa je še nekaj tematskih preglednic ter lokacije takratnih letalskih tovarn v Ljubljani. Publikacijo lahko dobite v Tehniškem muzeju Slovenije na telefonu 1 251 5400 ali na e-naslovu in.fp@tms.si. NASVETI IZ DOMAČE DELAVNICE Jure Jurečič Držalo za žagice Oarsikateri pripomoček ali orodje je mogoče kupiti in to razmeroma poceni, kljub temu pa si ga včasih raje izdelamo sami, ker nam je bolj po meri in kot tak tudi bolj priročen. Držalo za maketarske žagice sem izdelal zato, ker mi držaj iz plastike ni bil všeč. Za izdelavo sem uporabil: kos nerjavne pločevine 1,5 mm, električni vrtalnik, vreznike (navojne svedre) M5, svedre, in nekaj orodja. Najtežje je bilo izdelati del 3. Oster za-pognjen rob je tu samo zato, da prepreči vrtenje lista, ni pa nujno potreben. V bistvu gre za podložko, da žagica ni preozko vpeta. Ostali deli držala so preprosti za izdelavo. Del 2 ima dve izvrtini z navojem M5. Naredimo ju tako, da v ploščico prej izvrtamo 4-mm luknji. Če nimamo vreznikov, uporabimo matice, a je bolje to narediti z vrezanimi navoji, ker je tanek žagin list lažje privijati in odvijati. Moje držalo je morda malce predolgo; to sem ugotovil med uporabo in ga še nisem skrajšal. Za ročaj sem uporabil zlomljen ročaj kladiva. Ta ne sme biti okrogel, ker ga je sicer težko držati. Za osnovo ne uporabimo aluminija, ker se zvija. Priložena risba sestavnih delov je zgolj izhodišče, orodje lahko prilagodite svojim potrebam, kot vam najbolj ustreza. Meni izvrstno služi tako, kot je prikazano na risbi. tsm Imitacija vrtečega se propelerja na letalski maketi Med brskanjem po škatlah sem našel Italerijev P-51D mustang v merilu 1 : 72, ki je imel poškodovan sprednji del kabine in sem ga uporabil za dva testa hkrati. Izdelal sem plastični krožec, z namenom da prikažem letalo v letu. Izbral sem prozorno plastiko, ki drži ovratnik srajce napet, ko jo kupimo. Seveda lahko uporabimo katero koli podobno plastiko, le da mora biti malce debelejša, sicer ponazoritev vrtenja propelerja nima pravega učinka. Krožec sem nameraval izrezati z Olfinim rezalnikom krogov (compass cutter), vendar je bil material predebel in sem ga moral iz-rezati s škarjami. V sredino krožca izvrtamo luknjico za vijak, s katerim ga lahko vpne-mo v mini vrtalnik. Med vrtenjem ga pritisnemo ob brusilni papir in ga po obodu lepo obdelamo. Začnemo z brusilnim papirjem zrnavosti 400, zaključimo pa z zelo finim, 1500 ali 2000. Rob rahlo zaoblimo. Obod lahko obarvamo rumeno, kot je to v resnici videti med vrtenjem propelerja, z zračnim čopičem pa lahko nakažemo tudi liste propelerja. Sam sem krožec prilepil za kapo propelerja in sem z doseženim kar zadovoljen. METEOROLOŠKA RAKETA M-100B ^ Jože Čuden rve sovjetske meteorološke rakete so, potem ko so spodbudile razvoj višinske meteorologije in aeronomi-je, kmalu prenehale zadoščati vse večjim zahtevam znanstvenikov. Potreba po izdelavi popolnejših raket se je še posebno pokazala v času priprav na mednarodno geofizikalno leto (1957 do 1959), katerega program je predvideval obširno raziskovanje s pomočjo raket. Vse to je pospešilo izdelavo nove dvostopenjske meteorološke rakete na trdno gorivo M-100. Prve preizkuse naj bi menda opravili že leta 1953, za pogon pa so uporabili gorivo s specifičnim impulzom 150 s. Raketa M-100 je bila namenjena meritvam meteoroloških parametrov na višinah do 100 km. Princip delovanja nove rakete na tirnici se skoraj ni razlikoval od starejše rakete MR-1, vendar so razširili razpon uporabe, tj. možnosti uporabe rakete v različnih vremenskih razmerah in klimatskih področjih, poenostavili so pomožno opremo in lansirno napravo, povečala se je zanesljivost delovanja ter zmanjšalo število potrebnega osebja. Precej sta se zmanjšali tudi teža in velikost rakete. Na ta način so znanstveniki dobili možnost ne le izmeriti temperaturo, pritisk in veter, temveč tudi opraviti obširen program raziskav, ki so osvetlile naravo magnetnih viharjev, polarnega sija in drugih pojavov, povezanih z delovanjem Sonca. S pomočjo raket M-100 je bila ugotovljena odvisnost toka elektronov od višine v srednjih zemljepisnih širinah ob mirnem Soncu in v času povečane Sončeve aktivnosti. Odmetavanje radioodbojnih dipolov (lahkih metaliziranih iglic) v atmosfero je omogočilo zbiranje podatkov o vetru v plasteh med 90 in 50 km. Po podatkih radiolokacijske aparature na Zemlji so ugotovili, da znaša hitrost vetra na teh višinah od 350 do 400 km/h. Polet rakete je potekal tako, da se je po doseženi največji višini leta (90-100 km) aktiviralo padalo, s katerim se je glava z aparaturami začela počasi spuščati proti tlom. Med pristajanjem, ki je trajalo 50 minut, so znanstvene naprave izvajale različne meritve in jih po radijski zvezi posredovale na Zemljo. Na višinah pod 50 km so raketno glavo lahko spremljali tudi z radarjem. Raketa M-100 je bila najpogosteje uporabljana sondažna raketa. Do leta 1990, ko so jo prenehali uporabljati, so jih potrjeno izstrelili 6640, od tega 4908 primerkov osnovnega modela M-100 med leti 1957 in 1983. Raket M-100 pa niso izstreljevali samo z lansirnih mest v nekdanji Sovjetski zvezi, temveč tudi drugje, na otočju Kerguelen, Koroni v Grčiji, Akiti na Japonskem in Thum-bi v Indiji. Nekaj jih je bilo izstreljenih tudi s sovjetskih raziskovalnih ladij. Sicer pa v družini sondažnih raket poleg najštevilčnejših M-100 in M-100B zasledimo še izvedenki M-100 (A-1) (10 raket) in M-100A, ki sta bili izstreljeni samo dve. M-100B je različica rakete, ki se na zunaj razlikuje predvsem po dodatnih stabilizacijskih površinah, pravokotno nameščenih na zunanji rob stabilizatorjev druge stopnje. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so rakete M-100B navzkrižno kalibrirali tako, da so jih izstreljevali hkrati z nekaterimi zahodnimi sondažnimi raketami, ameriškimi super loki dart, angleškimi skua in francoskimi super arcas. S tem so jih vključili v t. i. svetovno meteorološko raketno omrežje. Maketa rakete M-100B Maketa rakete M-100B je zaradi preproste oblike primeren prototip za uvajanje v raketno maketarstvo. Ker sta obe stopnji enakega premera trupa, je pravšnja izbira tudi za tekmovanje v kategoriji maket za doseganje višine S5, saj njena konfiguracija ustreza zadnjim spremembam pravilnika FAI. Glede na totalni impulz motorjev jo lahko izdelamo v različnih dvostopenjskih in enostopenjskih izvedenkah ter kombinacijah standardnih in mini modelarskih motorjev. Možne so naslednje izvedbe: 1. stopnja, 2. stopnja - podkategorija 10 Ns - enostopenjska (S5C) 5 Ns + 5 Ns - dvostopenjska (S5C) 5 Ns + 2,5 Ns - dvostopenjska (S5C) 5 Ns - enostopenjska (S5B) 2,5 Ns + 2,5 Ns - dvostopenjska (S5B) 2,5 Ns + 1,25 Ns - dvostopenjska (S5B) Tehnični podatki naročnik Državni komite za hidrometeorologijo ZSSR proizvajalec Centralni konstrukcijski biro v uporabi od 1963 kot meteorološka raketa število stopenj 2 višina 8,34 m masa brez goriva 245 kg štartna masa 475 kg razmerje mas 1,94 masa koristnega tovora 15 kg največja višina poleta 100 km potisna sila 63 kN 1. stopnja dolžina 3,67 m premer trupa 0,25 m razpon stabilizatorjev 0,67 m masa brez goriva 110 kg masa goriva 180 kg motor 1 x na trdno gorivo potisna sila 63 kN totalni impulz 410 kNs čas gorenja 6,5 s 2. stopnja dolžina 4,67 m premer trupa 0,25 m razpon stabilizatorjev 0,67 m masa brez goriva 53 kg masa goriva 50 kg motor 1 x na trdno gorivo največja potisna sila 22 kN totalni impulz 145 kNs čas gorenja 6,6 s Glava s koristnim tovorom dolžina 2,96 m premer 0,25 m skupna masa 65 kg padalski sistem 17 kg MODEL TERENSKEGA VOZILA LAND ROVER DEFENDER (2. del) Iztok Sever Qotem ko smo po navodilih v prejšnji številki izdelali nekaj posameznih sklopov karoserije modela terenskega vozila land rover defender, jih bomo zdaj združili v celoto. Slika 1 prikazuje elemente, ki jih bomo najprej sestavili in zlepili. Sestavljeno levo in desno stranico bomo povezali z elementi na način, ki je prikazan na sliki 2. Na stranice, zadnjo steno in na vsa vrata prilepimo tečaje (slike 3). Ob tem naj opozorim, da je treba biti previden pri zgornjih tečajih stranskih vrat, ker so ti zaradi zamika zgornjega dela stranic nekoliko daljši. Na slikah 4 in 5 se vidi postavitev vrat na tečaje stranic. Z vijakom M 3 x 10 in samozaporno matico M3 vrata pritrdimo na karoserijo. Matice ne privijemo do konca, temveč pustimo malo zračnosti, da se bodo vrata lažje odpirala in zapirala. Na okvir vetrobranske-ga stekla prilepimo elemente, ki ponazarjajo motor in nosilec brisalcev (slike 4, 5 in 6). Nato pripravimo že sestavljene notranje blatnike (slika 7) in jih prilepimo v uto-re na požarni steni (slika 8). Pripravimo še elemente levega in sprednjega dela nosilca pozicijske luči in smerokaza (slika 9). Za njuno ponazoritev bomo uporabili moznike premera 6 mm, ki jih bomo vstavili v izvrtine, kot prikazuje slika 10. Moznike lahko pred tem polkrožno obrusimo. Tako pripravljena nosilca prilepimo v utora na zunanjem in notranjem blatniku (slika 11). Zdaj se lotimo sestavljanja sprednje maske. Mrežo maske vlepimo le 1 mm v globino nosilne ploskve (slika 12). Pri sestavljanju luči moznike in zgornji del žarometa polkrožno obrusimo. Dobljeni sklop prilepimo na nosilca na notranjem blatniku (slika 13). Pripravimo si pokrove blatnikov (slika 14). Pri njihovem lepljenju pazimo na stran obračanja. Elementa morata biti obrnjena tako, da je reža, ki je predvidena za montažo zunanjega vzvratnega ogledala, na obeh elementih na sprednji zunanji strani (slika 15). Za sprednji polkro-žni rob uporabimo trak balze debeline 3 mm in ga prilepimo, kot je prikazano na slikah 16 in 17. Pokrov motorja, katerega sestavljanje je bilo prikazano že v prejšnji številki, zdaj prilepimo na svoje mesto (sliki 18 in 19). Na sliki 20 je prikazan način odstranitve »ušesc«, ki so namenjene lažjemu in tesnejšemu spajanju posameznih elementov. Ušesca odstranimo, ko je lepilo suho in je že doseglo zahtevano trdnost. Ob zaključku izdelave karoserije pripravimo še streho, del katere smo že sestavili. Na sestavljen sklop prilepimo smrekove letvice, kot prikazujeta sliki 21 in 22. V ta na- men lahko uporabimo tudi balzo, ki jo je veliko lažje brusiti. Letvicam najprej malo posnamemo robove (slika 23), nato prilepimo sprednjo pokrivno ploskev (slika 24). Sprednji prečni rob, ki nam je ostal na zgornji strani elementa, odstranimo, kot kaže slika 25, nato robove na stranskih letvicah polkrožno obrusimo (slika 26). Streho namestimo na karoserijo, kot je videti na sliki 27. Tako narejeno karoserijo pustimo, da se lepilo dobro posuši, nato jo obrusimo s finim brusilnim papirjem, da dobimo gladke in ravne površine. V naslednji številki bomo predstavili še gradnjo podvozja in nanj pritrdili karoserijo. MODEL LOKOMOTIVE ESU BR 215 Igor Kuralt Oaslednica lokomotive V160, imenovane »Lollo«, ki so jih zatem v različnih serijah skupaj naredili več kot 600 primerkov, je tudi tip lokomotive z oznako BR 215. To je dizelsko-hidrav-lična lokomotiva, ki je v šestdesetih letih prejšnjega stoletja v Nemčiji pomenila pomemben korak v razvoju lokomotiv z dizelsko-hidravličnim pogonom. Uporabljali so jo tako v tovornem kot potniškem prometu in postopoma je nadomestila parne lokomotive. Čez odbojnike je merila 16,4 m, tehtala je 79 ton, največja hitrost, ki jo je dosegala, pa je bila 140 km/h. V lokomotive tipa BR 215 so odvisno od namena vgrajevali dva različna motorja: MTU 12V 956 TB z močjo 1397 kW ali MTU 16V 652 TB s 1840 kW. Nekatere lokomotive so imele dodatno vgrajen tudi parni generator za ogrevanje potniških vagonov. Do leta 2000 so večino lokomotiv umaknili iz prometa. Med letoma 2001 do 2003 so za potrebe nemških železnic obnovili 68 lokomotiv, ki so dobile novo oznako DB 225. BR 215 kot model v merilu 1 : 87 (H0) Podjetje ESU iz Ulma je v svetu modelnih železnic znano predvsem po elektronskih komponentah, kot so lokomotivski in zvočni dekodirniki za modele lokomotiv ter elektronske komponente za digitalno upravljanje železniških maket. Leta 2010 so se na sejmu igrač in modelarstva v Nurn-bergu predstavili s svojim prvim vzorčnim modelom lokomotive BR 225 v merilu 1 : 87 (H0) in napovedali, da se podajajo tudi na področje izdelave železniških modelov, seveda z vgrajeno lastno elektroniko. Čeprav je tedaj prevladovalo mnenje, da jim v hudi konkurenci ne bo uspelo, so v petih letih s trdim delom, svežimi idejami in postavljanjem novih standardov dokazali, da s svojo ponudbo lokomotiv postajajo resen tekmec vodilnim proizvajalcem železniških miniatur. Model lokomotive BR 215 je postavljen na konec tretjega železniškega obdobja, to je na začetek obratovanja. Podvozje in ohišje sta izdelana iz kovine, kar modelu zagotavlja primerno maso (506 g) in kompaktnost. Za pogon ima model sredinsko nameščen ESU-jev visoko zmogljiv petpolni motor z dvema vztrajnikoma, od katerega se vrtljaji prek kardanskih gredi in zobnikov prenašajo na oba podsta-vna vozička in naprej na prvi, tretji in četrti kolesni sklop. Drugi kolesni sklop nima Dizelsko-hidravlična lokomotiva DB 215 058-9 ESU-jev model dizelsko-hidravlične lokomotive DB 215 058-9 na testiranju na maketi Model je z vijakom pritrjen na posebnem stojalu, ki je sestavni del embalaže. S priloženim imbusnim ključem vijak odvjemo in odstranimo stojalo. Zaradi nove geometrije kolesnih sklopov lahko model vozimo tako v sistemu DC kot AC. Za odstranitev drsnika iz ležišča na spodnjem delu podstavnega vozička je priloženo posebno orodje. pogona, ker je na podstavnem vozičku tu nameščeno posebno mikrostikalo, ki modelu omogoča vožnjo tako v tirnem sistemu DC (brez drsnika) kot tudi v AC (z drsnikom). Na pogonskih kolesih sta vgrajena dva torna obročka, ki pri večjih obremenitvah preprečujeta spodrsava-nje koles. Na kovinsko podvozje lokomotive je vgrajena kinematika po standardih NEM 352 z nastavkom za zamenjavo sklopke NEM 362. Ta standardizacija omogoča, da lahko sklopko (kavelj) zamenjamo z drugo, odvisno od tega, katere tipe sklopk uporabljamo na svojih modelih. Za vračanje kinematike v sredinski položaj skrbi spiralna vzmet. Modelu je priložena sklopka po standardih NEM 360. Pomemben sestavni del modela je najnovejši ESU-jev dekodirnik LokSound V4.0 M4 z dvema velikima ločenima zvočnikoma, ki zagotavlja brezhibno delovanje vseh voznih in dodatnih funkcij (svetlobne, zvočne in dimne učinke). Dekodirnik LokSound V4.0 M4 podpira protokole DCC, RailComPlus, Marklin Motorola in Selectrix. Za digitalno upravljanje je dekodirnik tovarniško nastavljen na naslov »03« in 14-stopenjsko hitrost ter samodejno prepozna protokol in digitalno centralo za upravljanje (Marklin Motorola, ESU, Lenz, Uhlenbrock in Zimo ...). Izkoriščenost dodatnih funkcij na modelu pa je odvisna od tega, koliko tipk za vklop funkcij ima na razpolago digitalna Na podstavnem vozičku, kjer je sedež drsnika, sta mikrostikalo (zelena puščica) in kontakt (rdeča puščica) za dovod elektrike iz drsnika. Model ima brez drsnika na levi in desni strani koles svojo polariteto, ko pa je drsnik vgrajen, je v vseh kolesih ista polariteta, na kontaktu (rdeča puščica) pa je druga polariteta iz drsnika. V dimni generator s pipeto natočimo destilat z zgornje strani skozi izpušno cev. Med polnjenjem mora biti model v popolnoma vodoravnem položaju, količina destilata pa ne sme presegati 0,5 ml. Vsi detajli, kot so držala, brisalci, odbojniki in stopnice, so natančno izdelani iz kovine. Tudi notranjost strojevodske kabine je bogato opremljena. Odbojniki so vzmeteni in imajo nekaj mm hoda. Razsvetljava notranjosti strojevodske kabine in osvetlitev komandnega pult se lahko prižigata in ugašata ločeno. centrala. Dekodirnik dopušča možnost aktiviranja treh dodatnih naslovov, če imamo na digitalni centrali samo tipke do F4. Na takšni centrali lahko tako izkoristimo dodatne funkcije do F16. Poleg osnovne funkcije F0, ki skrbi za prižiganje in ugašanje žarometov (tople bele in rdeče svetleče diode) na čelnih straneh obeh kabin, je na voljo še 21 dodatnih funkcij. S tipko F1 vklopimo zvok zagona in delovanja dizelskega motorja. Prvo dolgo hupo aktiviramo na F2, drugo dolgo hupo na F9, prva in druga kratka hupa pa se aktivira s F18 in F19. ESU je prvi proizvajalec železniških miniatur, ki je v merilu 1 : 87 v model dizelske lokomotive vgradil dimni generator. Delovanje dimnega generatorja se aktivira s tipko F3, a pod pogojem, da je vklopljen tudi zvok dizelskega motorja s F1. Za prepričljivost izpusta dima je v generatorju vgrajen manjši ventilator, ki ob zagonu in pospeševanju intenzivno odvaja dim, v prostem teku ali zmanjševanju hitrosti pa jakost odvajanja dima pada. Modelu je priložena pipeta, s katero v izpušno odprtino doziramo destilat, ki pa ga ne sme biti več kot 0,5 ml, kar zadostuje za 10 do 15 minut vožnje. Poraba destilata je odvisna od manevrov, ki jih model lokomotive opravlja. Izpušni sistem se lahko med delovanjem zelo segreje, zato ima vgrajeno zaščito proti pregrevanju, ki ga pri intenzivni uporabi včasih za nekaj minut samodejno izklopi. Osvetlitev strojevodske kabine se vklopi s F4, a je vselej osvetljena prva kabina v smeri vožnje. Na modelu je zelo všečno posamično ugašanje žarometov (beli/rdeči) na kabinah 1 in 2 s tipkami F5 in F6, če vozimo v tandemu skupaj po dve lokomotivi ali če lokomotiva potiska vagone pred sabo, kar je v Nemčiji v potniškem prometu zelo pogost pojav. Načrtovalci modela BR 215 so šli celo tako daleč, da so osvetlili komandni pult v strojevodski kabini. Osvetlitev se aktivira s tipko F7. Vedno je osvetljen komandni pult v prvi kabini v smeri vožnje. S F8 se sproži svetlobna ranžirna signalizacija, pri čemer na vsaki kabini gori en bel žaromet. Od F10 do F20 so nameščeni zvočni učinki, kot so delovanje zračnega kompresorja, izpust zraka iz sistema, zvok delovanja generatorja pare, napoved prihoda vlaka, UKV-komunikacije ali posipanje peska pod kolesa. Na F12 lahko pri počasni vožnji izklopimo cviljenje kolesnih vencev v zavojih (ob vožnji čez kretnico v odklon). Če lokomotiva vozi z več kot tretjino končne hitrosti, se cviljenje kolesnih vencev v zavojih samodejno izklopi. Za počasno ranžirno hitrost je predviden F21. Z LokProgramerjem najlažje in najbolj udobno delamo prek računalnika. Z operacijskim sistemom MS Windows lahko spreminjamo tovarniške nastavitve deko-dirnika LokSound V4.0 M4. Model lahko upravljamo tudi analogno v enosmernem - DC (npr. ROCO) in izmeničnem - AC (npr. Marklin) sistemu, vendar so razpoložljive funkcije omejene. Možna je samo vožnja naprej in nazaj ter sprememba svetlobe (bela/rdeča) v žarometih, odvisno od smeri vožnje. Ko je pri analognem načinu v tirih napetost 6,5 V, se vklopi hrup dizelskega motorja pri nizkih vrtljajih, ko pa se napetost v tirih poveča na okoli 8,5 V, model začne voziti počasi, posledično pa se tudi zvok delovanja motorja samodejno prilagodi hitrosti vožnje. Delovanje dimnega generatorja in ostalih funkcij v analognem načinu ni mogoče. V modelu lokomotive je serijsko vgrajen t. i. »Power-Pack«, kondenzator za neprekinjeno napajanje elektronike. Model lahko med vožnjo, na primer zaradi nečistoče na tirih, za nekaj sekund izgubi napetost s tirov, a bo kljub izpadu napajanja še vedno deloval brez prekinitve. V Na spodnjem delu, na mestu rezervoarja, sta dve medeninasti cevi za dovod zraka skozi ventilator v dimni generator. digitalnem načinu sistem z energijo oskrbuje razsvetljavo, pogonski motor in zvočne funkcije, ne pa tudi dimnega generatorja. V analognem načinu delovanja je »Power-Pack« samodejno izključen. Model BR 215 je konstrukcijsko sodobno zasnovan. Izbira kakovostnih materialov, odlične tehnične lastnosti, natančna izdelava, vgrajeni drobni kovinski detajli, dodatki za razstavni eksponat, uležajeni vrteči se sklopi, brezhibni barvni nanosi in tisk napisov ter upoštevanje standardov NEM prepričajo tudi najbolj zahtevne zbiralce in ljubitelje malih železnic. Zelo natančno in verodostojno so izdelane zunanje strani podstavnih vozičkov. Velik vtis na opazovalca še posebaj naredijo mazalne cevi in kovinske vzmeti. Za sprednje žaromete so vgrajene toplo bele svetleče diode. Zadnje luči ponazarjajo rdeče svetleče diode. Za ranžirno signalizacijo je straneh po en bel žaromet. na obeh Pod rešetkami na strehi je velik zvočnik, ki oddaja prepričljiv zvok dizelskega motorja. ESU-jeva digitalna centrala ECoS 50200 zazna model lokomotive BR 215 in samodejno izpiše vse funkcije, shranjene v dekodirniku LokSound V4.0 M4. Pri testiranju moči potega je na začetku vožnje prišlo do rahlega spodrsavanja koles pri obremenitvi nad 150 g, do stalnega spodrsavanja pa šele pri obremenitvi 180 g. Glede na rezultate meritev se ESU-jev model BR 2I5 uvršča med močnejše. NAROCILNICA Nepreklicno (do pisne odpovedi) naročam revijo TIM. Cena letne naročnine za letnik 2014/15 je 33,75 EUR in že vključuje 9,5 % DDV. Naročnino bom poravnal po položnici. Ime in priimek: Naslov: Kraj: Poštna št.: Telefon: E-pošta: Datum: Podpis: * Naročilo mora podpisati polnoletna oseba. Če je naročnik mladoletna oseba, mora naročilnico podpisat eden od staršev ali njegov zakoniti zastopnik. Naročilnico prosimo pošljite na naslov: Revija TIM, Zveza za tehnično kulturo Slovenije, Zaloška 65, 1000 Ljubljana. Lahko jo pošljete po faksu na številko: 01/25 22 487 ali pa nam napišete elektronsko pismo na e-naslov: evija.tim@zotks.si. Za morebitne dodatne informacije nas pokličite na telefon: 01/4790 220. Več na www.tim.zotks.si. 22 tsm KOLEDAR PRIREDITEV 2015 V MALE ZELEZNICE Datum Kategorija Ime prireditve Rang Kraj Organizator 11. 4., 9. 5., 6. 6., 4. 7., 1. 8., 5. 9., 3. 10., 7. 11., 5. 12. (14.00-18.00) male železnice Prikaz vožnje vlakov na modulni maketi Jesenice Jesenice (Kurilniška ulica 11) Modulna maketa Jesenice Stojan Lunder (041/824-044) stojan.lunder@gmail.com 18. 4.,16. 5., 19. 9., 17. 10., 21. 11., 19. 12. (15.00-18.00) male železnice ■HIllllllH Razstava na zasebni modulni železniški maketi Koseze ■I Ljubljana (OŠ Koseze) ZMŽM Koseze Venčeslav Thaler roman.thaler@zeleznica.net http://www.zeleznica.net 16. 5. (9.00-15.00) male železnice 41. druženje ob sejmu modelne železnice Železniški muzej SZ Parmova 35 Ljubljana Železniški muzej SŽ in DLŽ Železna cesta Branko Kovač (041/665-762) drustvo.dlz@gmail.com www.dlz.si 11. 4., 9. 5., 6. 6., 4. 7., 1. 8., 5. 9., 3. 10., 7. 11., 5. 12. (9.00-12.00) male železnice Prikaz vožnje vlakov ■lil Kvedrova cesta 32 8290 Sevnica Klub Železničar Ivan Puc (041/841-382) zeleznixcar@gmail.com 30. 5. male železnice Festival SVM (Svet v malem) 2015, MN Kranj razstava miniaturnih železnic Društvo SVM Anže Zorko (051/265-308) festival.svm@gmail.com 20. 6. (18.00-24.00) male železnice Poletna muzejska noč Železniški muzej SZ Parmova 35 Ljubljana Železniški muzej SŽ in DLŽ Železna cesta Branko Kovač (041/665-762) drustvo.dlz@gmail.com www.dlz.si 7. 11. (9.00-15.00) male železnice 42. druženje ob sejmu modelne železnice Vir pri Domžalah Dom KS Toma Brejca DLŽ Železna cesta Branko Kovač (041/665-762) drustvo.dlz@gmail.com www.dlz.si 18. 4., 17. 10. (10.00-17.00) 22. 8., 19. 9. (14.00-19.00) male železnice Dogodki v muzeju v letu 2015 Železniški muzej SŽ Parmova 35 Ljubljana Železniški muzej SŽ in DLŽ Železna cesta Branko Kovač (041/665-762) drustvo.dlz@gmail.com www.dlz.si ESPERANTO INTENZIVNI 30 Uli KM TEÎ A J JEZIKA ESPERANTO Esperanto - intenzivni 30-urni tečaj jezika esperanto Avtorica: Simona Klemenčič Vsi jeziki v enem, en jezik za vse ... Esperanto je načrtovani jezik, ustvarjen z namenom, da bi bil kar najbolj logičen in zato tudi lahko učljiv. Njegovo besedje je sestavljeno iz nam znanih evropskih jezikov, za znanje slovnice pa se je potrebno naučiti le šestnajstih pravil. Učbenik esperanta je namenjen učencem in dijakom, ki se poglabljajo v lingvistično logiko, primeren pa je tudi za samostojno učenje. Cu vi scias, kial la girafo neniam estas sola? (Ali veš, zakaj žirafa ni nikoli sama?) Odgovor na to in druga pomembna vprašanja najdete v tem učbeniku. Izdala in založila: Zveza za tehnično kulturo Slovenije Sozaložnik: Založba ZRC Soizdajatelj: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Ljubljana, 2015 ISBN 978-961-6243-69-8 (Zveza za tehnično kulturo Slovenije) ISBN 978-961-254-777-6 (Založba ZRC) i: 244 strani Format: 210 x 280 mm ZVEZA ZA TEHNIČNO KULTURO SLOVENIJE Zveza za tehnično kulturo Slovenije Zaloška 65, p.p. 2803 1000 Ljubljana Naročila sprejemamo na: info@zotks.si (01) 25 13 743 *Izid v mesecu aprilu TIMOVO IZLOŽBENO OKNO AVRO LANCASTER (Revell, kat. št. 04300, M 1 : 72) ^ Grega Križman vro lancaster je zagotovo najbolj znan britanski težki bombnik iz druge svetove vojne. Krstni polet je opravil leta 1941, na prvo bojno nalogo pa je poletel leta 1942. Kraljevo letalstvo ga je uporabljalo vse do konca druge svetovne vojne. Lancastri so skupno opravili več kot 156.000 bojnih nalog (večinoma bombardiranja) in nad Nemčijo odvrgli 620.000 ton bomb. Skupno je bilo izdelanih 7377 letal, več kot polovica jih je bilo sestreljenih. Danes obstajata le še dva leteča primerka, nekaj več pa si jih je mogoče ogledati v letalskih muzejih po celem svetu. Verjetno nisem edini maketar, ki mu primanjkuje prostora v vitrinah, zato mi je bil lancaster v merilu 1 : 48 odločno prevelik. Ko pa sem naletel na Revellovega lan-castra v merilu 1 : 72, izgovora ni bilo več. V škatli s številko 04300 je skoraj 244 zelo natančno odlitih delov iz sive ter 36 delov iz prozorne plastike. Priložene so nalepke za dve različici. Maketa je na prvi pogled videti več kot spodobna, ima pa tudi svoje pomanjkljivosti, ki jih maketarji hitro opazimo. Tako gre Revellovemu lancastru očitati predvsem popolnoma napačen lom kril in resnično smešne vstopnike zraka v motorje. Razen teh dveh pomanjkljivosti kakšnih večjih napak nisem opazil. Na tržišču zanj obstaja veliko dodatkov, vendar sem se omejil le na topove iz poliuretanske smole, nove zračne vstopnike ter kolesa. Naknadno sem kupil še Eduardove izrezane maske za prozorne površine. Notranjost je za to merilo lepo detajlira-na, kljub temu sem dodal še manjkajočo napeljavo ter nekatere manjše instrumente, ki sem jih oblikoval iz žice in stirenskih profilov. Priznam, da se prav veliko nisem trudil, saj se notranjosti žal ne vidi preveč, ko zlepimo polovici trupa. Več pozornosti je bilo namenjeno krilom, saj sem se poleg že omenjenega popravka loma kril odločil za samogradno izdelavo zavornih zakrilc. Čeprav so na voljo tudi v obliki fo-tojedkanih dodatkov, so se mi zdeli pretanki, pa tudi cena ni bila najbolj ugodna. Popravek loma kril je bil precej enostaven, izdelava zakrilc pa mi je vzela ogromno časa. Rezanje posameznih reber, njihovo vrtanje ter nenehno preverjanje prilega-nja je precej naporna reč, vendar je na koncu rezultat odtehtal vloženi trud. Tudi motorne gondole ter kolesni jaški so bili deležni dodelave, tako sem v notranjost kolesnih jaškov dodal hidravlične vode iz svinčene žice ter izdelal oljne rezervoarje iz dvokomponentne mase. Vstopnike zraka sem izdelal popolnoma na novo, saj so obstoječi iz škatle popolnoma neuporabni. Tako sem izdelal pramodel, nato pa mi je maketarski kolega izdelal kalup ter poliuretanske odlitke. Po končanih popravkih in testnem nanosu temeljne barve, ki pokaže vse prikrite napake, nastale med lepljenjem in brušenjem, sem poglobil panelne linije, ker so delovale precej neizrazito, nekatere nepotrebne pa sem tudi prekital. Nato sem se kot pri večini svojih izdelkov lotil ponazoritve kovic. Načeloma se kovice na pravih letalih slabo vidijo, vendar to tehniko na maketah uporabljam predvsem zaradi poznejšega staranja. Kovičenje nepotrpežljivim odsvetujem, saj to opravilo pri tako veliki maketi vzame ogromno časa. Običajno po tem opravilu dokončno zlepim vse glavne komponente makete, tokrat pa sem se odločil drugače, saj je bilo naleganje kril v trup popolno. Pred barvanjem je bilo tako treba namestiti še zasteklitev, izjema so bile le stroj-nične kupole, ki so bile vgrajene prav na koncu sestavljanja. Prozorni deli so malce debeli, vendar izjemno prosojni, maskira-nje pa je bilo s pomočjo kupljenih lasersko izrezanih mask pravi užitek. Po maskiranju je sledilo meni najljubše barvanje. Letalo je bilo pobarvano v klasični barvni shemi britanskih bombnikov, s kombinacijo rjave in zelene zgoraj ter črne spodaj. Po nanosu osnovne temeljne barve sem najprej nanesel zgornji dve barvi (Gunzejevi dark earth in dark green), ostre prehode med njima pa sem dosegel z maskirnim trakom. Kamuflažni vzorec sem poskeniral in ga najprej natisnil na papir, nato pa sem iz maskirnega traku izrezal točne maske. Zgornje površine sem po osnovnem barvanju še dodatno posvetlil s svetlejšimi odtenki osnovnih barv. Sledilo je barvanje trupa in spodnjih delov kril. Črna barva v pomanjšanem merilu nikoli ni videti popolnoma črna, zato sem za osnovo nanesel sloj mešanice črne in sive barve v razmerju 4 : 1, nato pa sem nekatere dele posvetlil ali potemnil. Po lakiranju s sijočim lakom je bilo na vrsti nameščanje nalepk. Med prebiranjem literature sem naletel na dobro fotografijo lancastra »Victorious Virgin« 424. eskadrilje (Tiger) s poslikano 4000-funtno (1,8-tonsko) bombo. Oznake zanjo sem našel pri proizvajalcu Kits World in s pomočjo tekočin za mehčanje so lepo na-legle na lakirano površino. Po nanosu pol-sijočega laka je sledilo staranje, najprej z Končano krilo s popravljenimi vstopniki zraka Orodje, potrebno za graviranje panelnih linij TIMOVO IZLOŽBENO OKNO nanašanjem filtrov. Filtri niso nič drugega kot zelo razredčena oljna barva (razmerje 1 : 10), pripomorejo pa k omehčanju kontrasta med kamuflažnimi barvami. Nanašamo jih po celotni površini z mehkim, malo debelejšim čopičem. Po sušenju je prišel na vrsto »wash« - oljna barva, razredčena v razmerju 1 : 5; za zgornje površine sem uporabil temno rjavo, za spodnje pa svetlo sivo bravo. Wash se nanese le na panelne linije ter okrog lo-put in kovic, dobrih 10 minut po nanosu pa presežek obrišemo z mehko krpo ali papirnatim robčkom. Postopek lahko ponavljamo, dokler ne dosežemo želenega učinka. Po kakšnem dnevu sušenja sem vse površine prelakiral s polsijočim akrilnim lakom, za konec pa sem upodobil še izpušne sledi z redko mešanico rjavo-črne in nato še sive barve. Mesta na krilih, kjer so hodili mehaniki, sem še dodatno postaral z oljnimi barvami, ki sem jih nanesel s koščkom penaste gobice. Nato sem se lotil strojničnih kupol. Te so v nasprotju z večino sestavnih delov precejšnje razočaranje, vendar se jih da s koščki žic in plastičnih profilov zadovoljivo dodelati. Topovske cevi sem zamenjal s poliuretanskimi dodatki znamke Quickbo-ost, po končanem barvanju s črno bravo pa sem jih postaral z grafitnim svinčnikom. Sledilo je še končno sestavljanje podvozja, pokrovov kolesnih jaškov, anten in propelerjev. V zadnjem trenutku sem se odločil, da bom bombne jaške opremil s tovorom, za kar sem uporabil elemente iz Airfixovega seta, saj je nabor oborožitve v škatli precej skromen. Osnova za podlago je lesena plošča, pobarvana v črno, na katero je nalepljena natisnjena podlaga proizvajalca NOY Miniatures. Revellovega lancastra toplo priporočam vsem, ki bi želeli v svojo vitrino postaviti ne preveliko maketo tega bombnika. Z nekaterimi izboljšavami in dodelavami pa ne bo prav nič sramežljivo pariral tudi večjim bratom. USTVARJANJE Z NAPRAVO SIZZIX BIG SHOT Neža Cankar li že poznate napravo Big Shot? To je naprava namizne velikosti, ki deluje po principu preše. Njena glavna sestavna dela sta valja, med katera potisnemo »sendvič«, sestavljen iz osnovne plošče, rezalnih plošč, poljubne šablone in materiala, ki ga želimo izreza-ti. Naprava ponuja neskončne možnosti ustvarjanja z raznovrstnimi materiali. V tokratnem članku vam predstavljamo osnovne pripomočke za delo in namig za izdelavo prikupne voščilnice. Predstavitev naprave Sizzix Big Shot je naprava, ki nam omogoča uporabo vseh šablon, ki so na tržišču, ne glede na to, od katerega proizvajalca so. Naprava je na voljo v treh različicah, od tega pa je odvisno tudi, kako velike šablone lahko uporabimo. • Sizzix Big Shot je osnovna izvedenka, ki omogoča izrezovanje likov do velikosti 15 x 30 cm. • Sizzix Big Shot Plus je naprava srednje velikosti, s katero lahko izrezujemo like iz materiala v širini formata A4 do dolžine 63 cm. • Sizzix Big Shot Pro pa je največja različica za delo z materiali širine do 33 cm in dolžine 66 cm. Z Big Shotom lahko izrezujemo različne materiale. V prvi vrsti je namenjen ustvarjanju s papirjem, kar pomeni, da z njegovo pomočjo lahko izdelujemo bogato okrašene voščilnice in kolažne albume, vendar pa je to le začetek. Ko se prepustimo domišljiji, lahko izkoristimo še druge raznovrstne možnosti, ki nam jih ponujajo različne izrezovalne šablone in reliefne mapice. Izrezovalne šablone so na voljo v štirih različicah: • Bigz in Originals so šablone s širokim naborom motivov, ki imajo v penasto gumo skrito 4 mm visoko rezilo, s katerim lahko izrezujemo oblike iz različnih mehkejših materialov (sliki 1 in 2). Izrezujemo lahko: • papir in karton - več plasti fotokarto-na hkrati, 2 mm debelo lepenko, bristol karton različnih debelin, kapa plošče; • blago in polst (filc) - vse vrste tkanin in pletenin ter polst do debeline 4 mm; • druge mehkejše materiale - plastično folijo, kovinsko folijo, penasto gumo, usnje, CD-plošče (zgoščenke), furnir in tanjše plošče lesa. • Framelits so tanke kovinske šablone osnovnih geometrijskih oblik, kot so kro- gi, kvadrati, ovali, srčki, pa tudi drugi bolj razvejani motivi. Z njimi lahko izrezujemo papir in karton, pa tudi bombažno tkanino in 2 mm debel filc (slika 3). • Sizzlits in Thinlits so rezalne šablone, namenjene oblikovanju izdelkov iz papirja. Ponujajo nekoliko bolj detajlirane motive, namenjene večplastnemu okra-ševanju in tridimenzionalnemu oblikovanju (sliki 4 in 5). Poleg izrezovalnih šablon so tu še reliefne mapice, s katerimi na papirju in kartonu ustvarimo relief (slika 6). Delo z big shotom Vedno, kadar želimo z Big Shotom narediti izrez, uporabimo t. i. »sendvič«. Kombinacija, kako tak sendvič sesta- 26 tsm vimo, je odvisna od tega, katero vrsto šablone uporabimo. Šablone Bigz Za izrezovanje s šablonami Bigz sestavimo sendvič v naslednjem zaporedju: prozorna rezalna plošča, nato šablona Bigz z navzgor obrnjenimi rezili, sledi material, ki ga želimo izrezati in nazadnje še druga prozorna rezalna plošča. Osnovne plošče ne uporabimo (slike 7, 8 in 9). Tako pripravljen sendvič vstavimo v odprtino na eni strani naprave in zavrtimo ročico ob strani. Vrtimo toliko časa, da sendvič na drugi strani v celoti pride skozi valje, odstranimo rezalni plošči in izrezan motiv je pripravljen za uporabo. Šablone Framelits in Thinlits Pri postopku izrezovanja s tankimi šablonami Framelits ali Thinlits je razlika v tem, da poleg sendviča s prozornimi rezalnimi ploščami uporabimo še osnovno ploščo - podlago, s katero prilagajamo debelino sendviča. Na površini osnovne plošče so zapisana in slikovno prikazana vsa navodila za uporabo različnih šablon, zato je prilagajanje debeline zelo enostavno (slika 10). Sendvič sestavimo v zaporedju: prozorna rezalna plošča, tanka šablona z navzgor obrnjenimi rezili, material, ki ga želimo izrezati, in druga prozorna rezalna plošča. Tako pripravljen sendvič postavimo na osnovno ploščo, vse skupaj vstavimo v odprtino na eni strani naprave in z vrtenjem ročice sendvič potisnemo med valji. Odstranimo rezalni plošči ter izrezan motiv. Reliefne mapice Reliefno mapico uporabimo tako, da jo odpremo, vanjo vstavimo papir, folijo ali drug material ter zapremo kot knjigo. Rezalni plošči namestimo pod in nad šablono, da naredimo sendvič. Tako pripravljen sendvič postavimo na osnovno ploščo, ki je predvidena za uporabo reliefne mapice, vse skupaj vstavimo v odprtino na eni strani naprave in zavrtimo ročico na napravi. Vrtimo toliko časa, dokler sendvič na drugi strani v celoti ne pride skozi valje. Nato odstranimo rezalni plošči in reliefno mapico. Dobili smo t. i. »embosiran« (reliefno izbočen) motiv, ki je primeren za različne okrasne izdelke (slike 11, 12 in 13). Izdelava enostavne voščilnice Za konec smo pripravili še kratka navodila za izdelavo enostavne voščilnice z ro-zetami. Poleg naprave Big Shot potrebujemo še pisan karton, izrezovalno šablono - rozeto, pištolo za vroče lepljenje, osnovo za voščilnico in okrasni trakec (slika 14). S šablono izrežemo več barvno uje-majočih se osnov za rozete. Šablona izre-že papirnat trak, ki ima že narejene tudi zareze za pregibe (slika 15). Tako pripravljen trak zgibamo v harmoniko, katere konca zlepimo (sliki 16 in 17). Zlepljeno harmoniko s prsti pritisnemo ob podlago, da se oblikuje okrogla rozeta, na njeno sredino pa prilepimo še krogec, ki rozeto še dodatno utrdi (sliki 18 in 19). Rozete prilepimo na osnovo za voščilnico, kamor dodamo še okrasni trakec in naša voščilnica je narejena. MOJ SVET JE USTVARJALEN! ® Rayher. HOBBYART Vabimo vas v RAJ ZA USTVARJALNE! V TRGOVINE RAYHER: LJUBLJANA: Mala ulica 5 KOPER: Planet Tuš NOVA GORICA: Supernova in WWW.RAYHER.SI VABLJENI NA BREZPLAČNE DELAVNICE: RAYHER.SI/DELAVNICE 28 tsm OBEŠALA ZA LONČNICE Matej Pavlič Foto: Manca Pavlič pomladjo (poleg še marsičesa drugega) pridejo tudi rože. Zvončkom in trobenticam se kmalu pridružijo tulipani in narcise. Če nimamo svojega vrta, si lahko do prijetnejšega vzdušja pomagamo s šopkom rezanega cvetja v vazi, še lepše pa je, če si v stanovanju ali na balkonu za okras in poživitev omislimo nekaj lončnic. Najbolje se obnesejo pelargonije, petunije, surfinije in verbene, na bolj osončen balkon lahko posadimo mačehe, nageljne, žametnice in lobelije, na severni ali vzhodni strani pa bolje uspevajo vodenke, žametnice ali begonije. V trgovinah je mogoče kupiti najrazličnejša korita in posode vseh velikosti, zaman pa boste tam iskali preproste lesene poličke, stojala ali obešala za manjše lončnice. A ne gre obupati, saj si vse našteto lahko z nekaj truda in dobesedno za drobiž naredimo sami, če le imamo osnovno orodje za obdelavo lesa in malce volje. V tem prispevku so predstavljeni trije izdelki: obešalo in stensko držalo za eno lončnico ter nekoliko nevsakdanje obešalo za štiri lončnice (slika 1). Kot osnova so uporabljeni standardni cvetlični lončki iz žgane gline, ki imajo premer 135 m i n višino 115 mm, stanejo pa okrog pol evra. Z njihovo nabavo ne bi smeli imeti težav, saj jih prodajajo praktično povsod. Gradivo Vse tri izdelke je mogoče narediti iz poskobljanih deščic poljubne vrste lesa. Trše vrste so seveda primernejše, saj bodo iz njih narejeni izdelki zdržali dlje. Ker pa boste gotovo najlažje prišli do obrušenih 18 mm debelih smrekovih lepljenih plošč, ki jih v različnih dolžinah in širinah prodajajo v vseh večjih centrih z gradbenim materialom, so mere v načrtu prilagojene temu gradivu. Poleg lesa boste potrebovali samo še nekaj tankih lesnih vijakov dolžine 40 mm in približno 2 m najlonske vrvice debeline 4 mm. Za lepljenje je primerno katero koli lepilo za les, za barvanje pa se najbolje obnesejo akrilne barve (na vodni osnovi). Ker se mešajo z vodo, ravno prav prekrivajo podlago, nimajo vonja in se hitro sušijo, je delo z njimi izredno preprosto. Uporabite lahko poljuben odtenek, izdelek pa seveda lahko zaščitite tudi samo z brezbarvnim lakom. Kogar motijo vidne glavice vijakov, naj jih prekrije s plastičnimi okrasnimi pokrovčki, ki jih prodajajo v trgovinah z okovjem in potrebščinami za mizarje. Orodje Pri izdelavi obešal za lončnice boste potrebovali risalni pribor (svinčnik, trikotnik, šestilo), širok ličarski trak, lepilo za papir v stiku, električni vrtalnik s svedroma premera 4 in 8 mm, električno vbodno žago in čim ožji žagin list s finimi zobci, brusilni papir, nekaj manjših mizarskih spon, izvijač in čopič. Namesto vbodne žage lahko uporabite tudi električno rezljačo ali Dremlovo žago Moto Saw (model MS20), ki smo jo podrobneje predstavili v januarski številki Tima leta 2013 (str. 32-35). Pri vrtanju lukenj je treba biti zelo natančen, zato električni vrtalnik po možnosti vpnite v navpično stojalo. Izdelava Ker bi obrisi sestavnih delov 1-8 v naravni velikosti v reviji zavzeli preveč prostora, so objavljeni v merilu 1 : 2, kar pomeni, da jih je treba pred začetkom izdelave povečati (na 200 %). To vam bodo najhitreje in najlažje naredili v vsaki fotokopirnici. Dobljene obrise lahko na leseno ploščo prekopirate s pomočjo risalnega orodja in kopirnega papirja, še bolje pa je ploščo prelepiti s širokim ličarskim trakom in nato nanjo z navadnim lepilom za les nalepiti obrise posameznih sestavnih delov. Ne glede na vrsto uporabljenega orodja žagajte tik ob zunanji strani narisanih črt. Orodje mora ves čas stati pravokotno na površino obdelovanca, sicer se sestavni deli ne bodo lepo stikali med seboj. Na označenih mestih izvrtajte luknje, nato pa s finim brusilnim papirjem narahlo obrusite robove. Obešalo za eno lončnico sestavljajo deli 1, 2 in 3. Dela 1 in 2 spojite z dvema lesnima vijakoma (slika 2). Velikost okrogle odprtine v delu 3 ustreza standardni velikosti glinastega lončka (slika 3), ki ima tik pod zgornjim razširjenim robom premer približno 125 mm. Če imate drugačen lonček, morate premer izreza pač ustrezno prilagoditi. Izdelek v celoto sestavite tako, da pripravite dva približno 1 m dolga kosa najlonske vrvice, ki ju na sredini zavozlate skupaj in potisnete skozi 8-mm izvrtino v delu 2. Da bi konce vrvic lahko potisnili skozi luknje v vogalih dela 3, jih nad plamenom zatalite (slika 4). Na spodnji strani jih nato zavozlajte (slika 5). Izdelek z dvema močnejšima vijakoma trdno privijte na steno. Ob izbiri kraja namestitve pazite, da ne bo prenizko, sicer se boste zaletavali ob rožo, upoštevajte pa tudi, da je treba lončnico občasno zaliti (slika 6). Stensko držalo za lončnico ima pet sestavnih delov: po en hrbtni del (4), čelo (6) in dno (7) ter dve stranici (5). S tanj- tsm 29 šo črto narisani krogi na načrtu so le za okras, zato jih, če nimate ploščatega ali celo Forstnerjevega svedra s premerom 25 mm, lahko brez vsake škode izpustite. Čelna stena (2) je za 2 mm pomaknjena navznoter in tudi dno (4) je za prav toliko pomaknjeno navzgor, kar je na risbah označeno s tanko prekinjeno črto. Najprej s štirimi vijaki sestavite stranice (slika 7), mednje vstavite dno, nato pa vse skupaj privijte k hrbtnemu delu (slika 8 in 9). Ostre robove posnemite z brusilnim papirjem in izdelek pobarvajte oz. polakirajte. Na steno ga lahko pritrdite neposredno z vijakom (če gre za opečnat ali betonski zid (slika 10), potrebujete še plastični vložek), sicer pa je primerno tudi dovolj veliko kovinsko držalo, kakršno se uporablja za obešanje večjih slik. Kosovnica Obešalo za eno lončnico St. Element Zun. mere (mm) Kosov 1 hrbtni del obešala 180 x 160 x 18 1 2 nosilec 160 x 90 x 18 1 3 držalo lončka 180 x 180 x 18 1 Stensko držalo za eno lončnico Št. Element Zun. mere (mm) Kosov 4 hrbtni del držala 332 x 140 x 18 1 5 stranica 180 x 140 x 18 2 6 čelo 140 x 140 x 18 1 7 dno 142 x 140 x 18 1 Obešalo za štiri lončnice St. Element Zun. mere (mm) Kosov 8 nosilec 1000 x 100 x 18 1 o m 50 1 Merilo: 1 :2 160 30 tsm Šablona Obešalo za štiri lončnice ima samo en sestavni del (8), vendar je treba biti pri njegovi izdelavi toliko bolj natančen. Potrebujete 1 m dolg in 10 cm širok kos poskobljanega lesa (po možnosti čim trše vrste), na katerega s pomočjo šablone, ki je narisana v naravni velikosti, in mer štirikrat prenesete obris izreza, kot je prikazano na petkrat pomanjšani risbi. Šablona je narejena za standardni glinasti cvetlični lonček s premerom 135 m in višino 115 mm (slika 11), zato jo morate v primeru uporabe drugačnih lončkov ustrezno prilagoditi. Obris šablone nalepite na trši karton in natančno izrežite, da bodo vsi izrezi za lončke res popolnoma enaki (slika 12). Postopek izdelave dela 8, ki je za vse štiri izreze popolnoma enak, je prikazan na risbi. V prvem koraku na označenem mestu z 8-mm svedrom izvrtajte luknjo (a). Potem z električno vbodno žago, v katero vpnite čim ožji list s finimi zobci, najprej zažagajte iz izvrtane luknje tik ob obeh črtah (b in c) ter nato izrežite klinasti del (č in d). Na koncu odžagajte še preostali košček in dobili ste izrez, ki se mora natančno prilegati zgornjemu robu cvetličnega lončka. Kdor ima rezkalnik, lahko z njim na koncu obde- la vse robove obešala, vendar zadostuje tudi, če jih samo enakomerno posnamete z brusilnim papirjem. Da bi obešala čim dlje služila svojemu namenu, jih vsaj dvakrat pobarvajte oz. polakirajte s poljubnim zaščitnim sredstvom za les. Modelarji z več izkušnjami pri uporabi električnega orodja za obdelavo lesa bodo opisane izdelke naredili za šalo, začetniki pa se bodo najbrž z njimi ukvarjali nekoliko dlje. Pri delu naj jim obvezno pomaga kdo od starejših, saj so poškodbe v primeru nepazljivosti lahko precej neprijetne. BTC CITY LIVE IZ MESTA 360° V ŽIVO TRŽNICA BTC CITY. DOMAČNOST NA ENEM MESTU. Obiščite nas: KOT DOMA: Trgovina z bio prehrano in toplimi malicami ŠKRNiCLJ: Jedi na žlico HiŠA REFOŠKA - ViNAKOPER: Prodajalna vin AVE DELiKATESA & MESNiCA: Izbrana ponudba mesnin za gurmane ROTERJEVE DOMAČE DOBROTE: Kruh in pekovsko pecivo s tradicijo, delikatesa ZOO MARKET: Trgovina za male živali m 0 www.btc-city.com misija: zeleno t bi! MODELARSTVO NOVO NA TRGU T SERVOMEHANIZMI SAVOX Servomehanizmi proizvajalca Sa-vox so novost na našem trgu. V široki ponudbi boste zagotovo našli servomehanizem za katero koli potrebo, ne glede na to, v katerem modelu in za katero funkcijo ga potrebujete. Izbira velikosti, izvedbe prenosov, hitrosti premikov, moči in izdelave je velika. V vseh servomehanizmih je Atmelov mikrokontro-ler, pri nekaterih je ohišje v celoti izdelano iz aluminija, na voljo pa so tudi popolnoma ali delno zatesnjene izvedenke. Tokrat predstavljamo dva izmed njih. SAVOX SG-0351 MG DIGITAL SG-0351 je servomehanizem standardne velikosti z najširšim spektrom uporabe. Namenjen je praktično vsem modelom, od motornih in jadralnih letalskih, do čolnov in RV-avtomobilov. Trpežno plastično ohišje, kovinski kroglični uležajen prenos in natančnost digitalne elektronike obetajo odličen servomehanizem za ugodno ceno. Tehničnipodatki:mere40,7x12x29,4mm, masa 41 g, hitrost zasuka 0,11 s/60°, navor 41 Ncm. Cena je 14,90 EUR. SAVOX SG-0254 MG DIGITAL SG-0254 je servomehanizem standardne debeline 20 mm in nekoliko večje dolžine v posebno trpežni izvedbi. Odliku- je ga kovinski zobniški dvakrat kroglično uležajen prenos. Posebej primeren je na primer za krmiljenje smeri na RV-modelih avtomobilov, tudi izvedbah modelov za brezpotja v merilu 1 : 8 in letalskih modelih razreda 30. Tehnični podatki: mere 40,7 x 20 x 39,4 mm, masa 49 g, delovna napetost 4,8-6,0 V, hitrost zasuka 0,19 s/60° pri 4,8 V, 0,14 s/60° pri 6,0V, navor 62 Ncm pri 4,8 V, 72 Ncm pri 6,0 V, tok v neobremenjenem stanju 6 mA, tok pri blokiranju 1,3 A pri 4,8 V in 1,5 A pri 6,0 V. Cena je 29,90 EUR. RV-MODEL BEAVER ARF t Maketa letala de havilland beaver, ki so ga razvili v štiridesetih letih prejšnjega stoletja, je izdelana v merilu 1 : 10 in ima odlične letalne lastnosti. Te pridejo še posebno do izraza v kombinaciji močnega motorja in nizke krilne obremenitve, ki jih pri majhnih hitrostih zakrilca le še izboljšajo. Tako vzlet kot pristanek tudi pri močnejšem vetru nista problematična. Model proizvajalca Pelikan bo pod vodstvom izkušenega modelarja hitro obvladal tudi začetnik, v rekreativnem letenju pa bodo z njim uživali tudi izkušeni RV-piloti. Že tako impresivna podoba letala je dopolnjena še z delujočimi pozicijskimi in pristajalnimi LED-lučmi. Model je treba pred letom opremiti samo s sprejemnikom in ustreznimi pogonskimi akumulatorji, vse ostalo je že v kompletu in vgrajeno v posamezne sestavne dele. Kot pravo letalo, ima tudi model pritrdilna mesta za namestitev plovcev ali smučk. Menjava akumulatorjev je zelo enostavna; do njih dostopamo skozi lopu-to, ki je namenjena tudi hlajenju komponent med delovanjem. Vsebina sestavljanke: iz EPO-pene izdelani, pobarvani in z nalepkami opremljeni sestavni deli, vgrajeni pogonski elektromotor s krmilnikom vrtljajev in pet servo-mehanizmov, izvrstno upodobljeni manjši deli (pokrov motorja, krilne opornice, kapa propelerja), vgrajene LED-pozicijske in pristajalne luči, drobni pribor za končno montažo in nazorna slikovna navodila. Tehnični podatki: razpetina kril 1520 mm, površina kril 28 dm2, krilna obremenitev 42 g/dm2, dolžina modela 960 mm, RV-funkcije: višina, smer, nagib, plin, zakrilca. Cena je 164,90 EUR. Mibo modeli, d. o. o. Tržaška cesta 87b, 1370 Logatec telefon: 01/759 01 01, 041/669 111 e-pošta: shop@mibomodeli.si internet: www.mibomodeli.si RV-MODELI ČOLNOV JAMARA Jamara ima v svojem proizvodnem programu tudi različne ladijske modele. Fin 255 2,4 GHz je popolnoma izdelan (RTR) RV-model dirkalnega čolna privlačnega videza, ki v dolžino meri 350 mm. V kompletu dobite model z elektromotorjem, oddajnik, akumulator, polnilnik, stojalo in rezervni propeler. Cena je 69,90 EUR. PACIFIK »-t. ■¿¿^j» f tJ «1 1 Pacifik je nekoliko večji Jamarin RTR model v privlačni podobi turističnega gliserja, s katerim bodo v vožnji uživali tako mladi kot starejši ljubitelji ladijskih modelov. Dolžina modela je 700 mm. V kompletu dobite model z dvema elektromotorjema, oddajnik, akumulator, polnilnik, stojalo in rezervne propelerje. Cena je 84,90 EUR. Mladi tehnik trgovina, d. o. o. Šmartinska 152, 1000 Ljubljana telefon: 01/541 00 50 e-pošta: mladitehnik@siol.net internet: www.mladi-tehnik.si OKRASNI ZASTORI IZ OSTANKOV PAPIRJA IN BLAGA Alenka Pavko-Čuden kna najpogosteje okrasimo in zastiramo z zavesami. Zavese in zastori so v uporabi že stoletja; omejujejo prostor, ustvarjajo zasebnost in ščitijo pred svetlobo. Prvi zastori so bili narejeni iz živalskih kož: pritrjeni so bili na palice ali kljuke ter obešeni čez vrata in okna. Uporaba zaves se je razširila v 16. stoletju, ko so nadomestile lesene oknice. Resnično priljubljene so postale v 17. stoletju, ko so krasile premožnejše domove. Z razvojem tekstilstva so postale vse pestrejše. V 18. stoletju so bile bogato okrašene; ujemanju z ostalo notranjo opremo je bilo posvečeno veliko pozornosti. V prvi polovici 18. stoletja so se pojavile rolete, konec stoletja pa sistemi zastiranja s pomočjo škripčevja ter karnise z draperijami. Za 19. stoletje je bil značilen napredek tekstilne barvarske in tiskarske tehnike, začetek masovne proizvodnje pa je zavese približal tudi srednjemu sloju. Na začetku 20. stoletja, z modernizmom, se je stil notranje opreme prostorov popolnoma spremenil. Sredi stoletja, pred 2. svetovno vojno, so velike trgovske hiše začele ponujati konfekcijske zavese. Po vojni so zavese postale nepogrešljiv okras prostorov. Poleg oblike, barv in vzorcev so se spreminjale tudi surovine; najprej se je za izdelke iz blaga, tudi za zavese, uporabljal lan, nato volna, svila in bombaž, v 20. stoletju pa kemična, predvsem sintetična vlakna, ki v zavesah prevladujejo še danes. Poleg klasičnih zaves različnih oblik, barv in vzorcev se dandanes uporabljajo raznovrstna notranja senčila: lamelne zavese, žaluzije, roloji, gubane in drsne zavese, nitaste in trakaste zavese ipd. Če bi radi okrasili prostor in zastrli pogled, si iz ostankov blaga ali papirja izdelajte preproste, učinkovite in okrasne trakaste zavese. Papirnate niso preveč trajne in so primerne za posebne priložnosti, npr. za okrasitev in razdelitev prostorov ob zabavah, praznovanjih ipd. Trakaste zavese iz blaga so trajnejše, tr-pežnejše in bolj učinkovite. Potrebujete ostanke zmerno togega in trdnega papirja (japonskega, ovojnega, časopisnega ali revijskega, darilnega ...), ostanke togega blaga (blago za zavese, srajčevina, vlaknovina za embalažo, polst...), sukanec, kvačka-nec in/ali tanko žico, škarje in kvačko (slike 1-3). Če izbrano blago ni dovolj togo, ga lahko utrdite tako, da z lepilno kopreno in likanjem zlepite dve plasti. Za pritrditev zavese potrebujete leseno ali kovinsko letvico. Različne vrste papirja za trakasto papirno zaveso Rezanje papirnih trakov Papirni trakovi z zaokroženimi robovi Ostanki blaga za trakasto zaveso iz blaga Nagubani trakovi Ostale potrebščine za izdelavo trakaste zavese Najprej se lotite papirne zavese. Papir narežite na trakove velikosti približno 5 cm x 20 cm (slika 4). Robove krajše stranice zaokrožite (slika 5). Če so vam všeč ostre oblike, jih lahko pustite pravokotne. Trakove na sredini nagubajte in stisnite, da dobite obliko pentlje (slika 6). Pripravite si kvačkanec ustrezne barve. S kvačko izdelajte tanko in trdno verižico, dolgo približno 10 cm (slika 7). Nato med kvačkanjem v zanko vdenite naguban trak (slika 8) in njegov položaj utrdite z dodatno kvačkano zanko (slika 9). Nadaljujte s kvačkanjem verižice, na razdalji 7-10 cm vdenite naslednji naguban trak in tudi tega utrdite z dodatno kvačkano zanko (slika 10). Kvačkanje verižice in vključevanje nagubanih trakov ponavljajte, dokler verižica z vstavljenimi trakovi ni dovolj dolga. Na konec privežite koraldo, ki obteži in napne trak (slika 11). Lotite se naslednjega traku. Trakove privežite na leseno letvico. Razporedite jih dovolj gosto, da bodo prekrivali površino okna in delovali kot senčilo. Z razporeditvijo papirnih elementov v posameznem traku ter razdaljo med trakovi lahko uravnavate prosojnost zavese. Papir lahko pred gubanjem prelakirate, da bo bolj svetleč. Vstavljanje nagubanega traku v verižico ■ Utrjevanje položaja traku Zaključevanje verižice z obtežbo Zavesa iz trakov darilnega papirja Zavesa iz trakov belega japonskega papirja Zavese iz blaga so videti trajnejše in bolj kakovostne. Če uporabite ostanke raznobarvnega blaga, so pisane in še posebno okrasne. Uporabite lahko ostanke prosojnega blaga za zavese, lahko pa izberete tudi ostanke oblačilnega blaga. Takšne zavese bodo manj prosojne in bodo bolje senčile. Trakove blaga si pripravite na podoben način kot trakove iz papirja. Tudi te lahko za-kroženo obrežete ali pustite pravokotne (slika 15). Padajoče blago lahko utrdite z lepljenjem dveh plasti (slika 16). Narezane trakove blaga lahko tudi namočite v razredčenem lepilu za les, odcedite, posušite in prelikate pri nižji temperaturi, da se zravnajo. Nato jih nagubajte in povežite s kvačkano verižico. Če vam kvačkanje ne leži, jih lahko povežete s kvačkancem. Pripravite si dvojno nit in jo zavozlajte z dvojnim vozlom (slika 17). Vstavite naguban trak in niti tesno zave-žite okrog traku. Trakove privežite vsakih 5 do 10 cm (slika 18). Če imate šivalni stroj in obvladate strojno šivanje, lahko trakove pripravite s »praznim« šivanjem brez blaga in vmesnim vstavljanjem nagubanih trakov na enakomernih razdaljah (slika 19). Zaveso iz trakov iz blaga ob-težite in sestavite podobno kot papirno. Privezovanje trakov iz blaga na dvojno nit Priprava trakov za zavese s strojnim šivanjem Če ne potrebujete zavese, lahko izdelek uporabite kot ogrlico (slika 20). Izdelave nakita se lahko lotite tudi načrtno. Uporabite trakove iz polsti ali ostankov blaga, ki se ne para (slika 21). Koščki blaga naj bodo veliki največ 5 cm x 2 cm, razdalje med njimi pa 2 do 3 cm. Namesto kvačkanca uporabite tanko kovinsko žico. Pripravite si kos žice dvojne dolžine. Na sredino položite naguban trak iz blaga (slika 21), žico tesno ovije-te okrog njega in jo spiralno zvijete na dolžini približno 3 cm (slika 22). Med žici vstavite naslednji trak iz blaga, ga tesno ovijete z žicama in nadaljujete z izmeničnim zvijanjem žice in vstavljanjem trakov iz blaga (slika 23). Za lasno sponko trakove na žico nanizajte Lasna sponka tesno enega poleg drugega. TEKMOVANJE S PAPIRNATIMI LETALCI IN DRSALCI NA OŠ DOB ^ Rajko Hafner □ ruštvo za modelarstvo in aeronav-tiko Modra ptica iz Domžal je v soboto 7. 3. 2015 po vzoru Timove tekme organiziralo svoje prvo tekmovanje s papirnatimi letalci in drsalci v telovadnici Osnovne šole Dob pri Domžalah. Tovrstna tekmovanja postajajo vse bolj priljubljena, saj izdelava tovrstnih modelov letal ne zahteva skoraj nobenega finančnega vložka. Tekmovanja s papirnatimi letalci so v prvi vrsti namenjena najmlajšim, medtem ko so modeli drsalcev iz balze in penastih gradiv nadgradnja te panoge in se v njej lahko pomerijo tako osnovnošolci kot tudi starejši modelarji. Že zjutraj se je na šoli zbralo 21 tekmovalcev. Po prijavi so vsi udeleženci tekmovanja s papirnatimi letalci izdelali enega ali več modelov iz papirja. Papir in sponke je za vse tekmovalce priskrbel organizator tekmovanja. Prav lepo je bilo opazovati, kako so vsi tekmovalci hiteli z izdelovanjem in preizkušanjem teh modelov pred začetkom tekmovanja. Medtem so tudi tekmovalci v kategoriji drsalcev preizkusili svoje modele drsalcev, saj se je bilo treba prilagoditi prostorskim omejitvam telovadnice. Ob 9.50 smo končali s preizkusnimi leti in sledil je še kratek posvet s tekmovalci in sodniki, da smo določili še nekatere posebnosti pravil tekmovanja. Pri papirnatih modelih se ocenjuje čas leta v sekundah (3 meti), met v cilj oziroma oddaljenost mesta pristanka modela od cilja v centimetrih (3 meti) in met v daljavo, meri se daljava v metrih (3 meti). Pri modelih drsalcev se ocenjuje čas leta drsalca, za kar ima vsak tekmovalec na voljo pet letov. Delna navodila za obe panogi so v veljavi že iz preteklosti, posamezne posebno- P? sti pa se običajno določijo na prireditvenem prostoru pred začetkom tekmovanja. Na tekmovanju s papirnatimi modeli smo se glede na število udeležencev odločili, da bodo imeli tekmovalci v vsaki od treh panog na voljo štiri mete, ki se ocenjujejo in točkujejo. Pri modelih drsalcev smo se dogovorili, da se tekmovalcu, ki v posameznem poizkusu ne doseže časa 5 sekund, kot veljaven let šteje časovno najdaljši met od treh. Zmenili smo se tudi, da je let neveljaven, če se drsalec prej kot v petih sekundah dotakne ovire, takrat se met ponovi. Po uskladitvi pravil smo se odločili začeti s tekmovanjem s papirnatimi modeli v dveh skupinah hkrati. V prvi skupini so bili osnovnošolci do vključno tretjega razreda, v drugi skupini pa starejši osnovnošolci in ostali. Tekmovanje je potekalo zelo hitro, saj so tekmovalci in sodniki brez premorov hitro izpeljali vse tri kategorije. Bilo je zelo zanimivo, saj se je vsak po svojih najboljših močeh trudil doseči čim boljši rezultat. Nihče ni prav izrazito izstopal, saj se je večina udeležencev takšnega tekmovanja udeležila prvič. Po krajšem premoru smo nato nadaljevali s tekmo z drsalci. Med modeli je prevladoval shark, ki ga je skonstruiral Igor Šubic in je bil predstavljen v januarski številki Tima. V tej panogi so bili za razred boljši tekmovalci iz Radovljice, ki so se vsi uvrstili pred ostale tekmovalce, pretežno iz okolice Domžal. S tekmovanjem smo končali ob 12.15. Vsak tekmovalec je dobil praktično nagrado, najboljši pa še priznanja. Vsi sodelujoči smo uživali v tekmovanju in si izmenjali nekajmodelarskih izkušenj. Podrobnejše rezultate s tekmovanja in še več fotografij pa najdete na spletni strani društva Modra ptica. SPOMLADANSKI NAMIZNI OKRAS Mateja Krajnc Spomladi začnejo cveteti narcise, tulipani in na plan pokukajo različne živali. Izdelate lahko namizni okras, ki vam bo polepšal prostor in vas spomnil, da se pomlad že prebuja. Leseni izdelek vsebuje cvetlico in zajčka. Potrebujemo tanko topolovo vezano ploščo, svinčnik, tempera barve, čopič, grob in fin brusilni papir, lepilno pištolo, vrtalnik, tanko vrvico iz umetne mase v zeleni barvi, košček blaga, del svilenega traku in tanko kovinsko palico. Na vezano ploščo narišemo dele zajčka in cvetlice, v našem primeru narcise. Dele natančno izžagamo z električno rezljačo (slika 1). Na glavi zajčka, kjer naj bi bil nos, zvrtamo luknjico. Vse dele najprej zbrusimo z grobim, nato pa še s finim brusilnim papirjem. Po brušenju morajo biti leseni delčki gladki. Vse dele ustrezno pobarvamo s tempera barvami. Pri tem je lepše, če se barve prelivajo. S senčenjem ustvarimo malo globine in pripomoremo k lepšemu videzu končnega izdelka (slika 2). Zajčku sešijemo oblekico. Iz blaga iz-režemo pravokotnik ustrezne velikosti, ga prepognemo in na eni strani zašije-mo. Zgornji rob zapognemo in zašijemo tako, da lahko skozenj napeljemo svilen trak. Naloga traku je, da oblekico zgoraj povleče skupaj in jo pritrdi na zajčka. Po želji lahko na spodnjem robu dodamo pas čipke (slika 3). Na sestavni del, ki predstavlja podstavek izdelka, prilepimo koščke na kratko narezane tanke vrvice. Podstavek v zeleni barvi z dodatkom narezanih vrvic je videti kot travnata površina (slika 4). Na tanko kovinsko palico z lepilno pištolo prilepimo cvet narcise in ostale zelene dele, ki predstavljajo liste (slika 5). Dele zajčka zlepimo. Za noge zajčka enako kot pri narcisi uporabimo tanko kovinsko palico, ki povezuje zgornji del noge in čevlje. Pri tem smo pozorni, da sta nogi prilepljeni pod kotom, da bo zajček lahko samostojno stal (slika 6). Zajčka oblečemo v oblekico in skozi luknjico na nosu potegnemo tanko vrvico za brčice in jo prilepimo (slika 7). Zajčka in narciso prilepimo na zeleno podlago (slika 8). Zajčki so lahko različnih oblik in velikosti, tudi razporejeni so lahko drugače. Dodamo lahko drugačno cvetlico, na primer tulipan (slike 9, 10 in 11). Namesto zajčkov lahko izdelamo tudi barvite kokoške in jih razporedimo okoli tulipana (slika 12). Sestavni deli namiznega okrasja Pobarvani sestavni deli Sešita oblekica za zajčka Travnati podstavek Lesenega zajčka z narciso kot okras postavimo na mizo, kjer ga bodo lahko vsi občudovali. Ko se narava prebuja, je lepo pogledati namizno spomladansko okrasje, ki nas spominja na to. Zlepljena narcisa Zajčka s tulipanom Kokoški s tulipanom RAZSTAVA 1001 IZUM - ODKRITJA ZLATE DOBE ISLAMSKE CIVILIZACIJE MEHANIČNE URE DESTILACIJA Gospodarsko razstavišče, 2. april-2. julij 2015 Vsakič, ko pijete kavo, jeste obrok s tremi hodi, vonjate svoj najljubši parfum, poiščete zatočišče v potresno varni gradnji, vam naravnajo zlomljeno kost ali rešite problem z algebro, je to zaradi odkritij islamske civilizacije. National Geographic Ste vedeli, da so med odkritji zlate dobe islamske civilizacije ... CAMERA OBSCURA Okoli leta 900 so arabski učenjaki izdelali prvo camero obscuro (temna soba), da so opazovali gibanje Sonca in drugih nebesnih teles. Ibn Al Haitham (okoli 965-1039), znan tudi kot Alhazen, je bil pionir pri odkrivanju principa delovanja fotoaparata. Njegovo je temeljno odkritje, da predmet, ki odseva svetlobne žarke skozi majhno luknjico v temno sobo ali škatlo, povzroči, da v njej vidimo majhno zrcalno podobo predmeta. Odkritja Ibn Al Haithama na področju optike so še dolgo vplivala na znanstvenike, tja do 17. stoletja. Zanimala so ga najrazličnejša področja, od optike, medicine, matematike, fizike, astronomije, kozmologi-je idr. Njegov glavni cilj je bil odkrivati resnico na razumski način. V nasprotju s svojimi predhodniki ni verjel v enosmerno oddajanje žarkov, ampak je menil, da vid temelji na odboju svetlobe od predmetov. Odbita svetloba se potem nemoteno vrne v oko. Prvi je predlagal uporabo zloščenih leč za povečevanje. Slonova ura je primer izredno domiselne mehanične naprave, ki jo je zasnoval inženir Al Jazari v 12. stoletju; pomagal si je s tehnologijo iz več prejšnjih civilizacij, avtomatizacija pa je njegov prispevek. Leta 1206 je Ibn Al Razas Al Jazari dokončal svoje delo, ki ga včasih prevajajo v Priročnik o umetnosti mehanike v teoriji in praksi. Imenuje se tudi »Študija o načrtovanju sistemskih naprav«. V Al Jazarijevi knjigi so ilustracije naprav za dvigovanje vode, vodnih ur, sveč za merjenje časa, dozirnikov vode, glasbenih avtomatov in črpalke, ki je krožno gibanje vodnega kolesa pretvarjala v gibanje bata, ki se je premikal gor in dol ter z veliko močjo črpal vodo. Zgodovinarji pripisujejo Al Jazariju zasluge za izdelavo hidravličnih črpalk tri stoletja prej, preden so se enaki osnovni modeli pojavili na Zahodu. MLINI NA VETER Prvi mlin na veter so leta 915 zgradili v takratni perzijski pokrajini Seistan. Enonad-stropna, stolpu podobna zgradba je imela vodoravno mlinsko kolo, ki je bilo prvotno postavljeno še pod mlinskim kamnom in je vrtelo navpično os. Ta os je bila povezana z zgornjim vrtečim se mlinskim kamnom skozi luknjo v spodnjem pritrjenem mlinskem kamnu. Jadra na zunanji strani zgradbe je vrtel veter in tako je stekel postopek mletja. Jabir ibn Hajan, arabski kemik, astronom, astrolog, inženir, filozof, farmacevt, zdravnik in fizik, je izpopolnil postopek destilacije, ki ga še vedno uporabljajo pri izdelavi parfumov, bencina, plastike in še OBISCITE RAZSTAVO 1001 IZUM Odkrijte ter spoznajte zlato dobo islamske civilizacije in se načudite neverjetnim izumom od 7. od 16. stoletja - odkritjem izjemnih osebnosti, tudi žensk, različnih veroizpovedi in prepričanj. Samo pomislite, ta civilizacija je trajala približno 1000 let, raztezala se je od Kitajske do Španije .. In kaj vemo o njej? Bore malo, a s svojimi dosežki je odločilno vplivala na razvoj znanosti, tehnologije in kulture. Razstava 1001 izum je sestavljena iz sedmih sklopov: iz sklopa dom, kjer med drugim lahko občudujemo znano vodno uro v obliki slona, izvemo, kako se je igra šah razširila iz Indije ali kako je nastala zobna pasta; iz sklopa trg s predstavitvijo predhodnikov vodnih koles, destilacijske-ga postopka, z mlinom na veter, papirjem idr. V sklopu šola spoznamo korenine različnih jezikovnih skupin, razvoj desetiškega sistema in odkrijemo, da je prvo univerzo leta 859 ustanovila Fatima al Fihri. V sklopu zdravje se med drugim predstavlja »knjiga vode«, v kateri so na 900 straneh klasifici-rani medicinski izrazi. Sklop mesto razkriva, da je že takratna civilizacija poznala osvetlitev ulic. Morda je poleg sklopa vesolje najbolj zanimiv sklop svet, kjer med drugim izvemo, kako je bila odkrita skrivnost mavrice. Ta svetovno znana in večkrat nagrajena potujoča razstava je pravo interaktivno doživetje, ki med drugim z več kot 60 interaktivnimi eksponati, z vrhunsko paleto modelov, simulacij, različnih iger, produkcij, izdelkov in verodostojnih virov prikazuje znanstveno in kulturno dediščino omenjene dobe. Po premierni postavitvi v Londonu leta 2010 si jo je po vsem svetu ogledalo okrog šest milijonov ljudi. Razstava je primerna za vse generacije, zlasti za mlade od 7. leta dalje, na Gospodarskem razstavišču pa bo odprta od 2. aprila do 2. julija 2015, vse dni od 9.00 do 20.00. Več na www. lOOlizum.si ALGEBRA Ime »algebra« izvira iz naslova knjige arabskega učenjaka Al Hvarizmija. V njegovem imenu lahko zasledimo koren »algoritem«. Arabci so indijska dognanja na področju matematike - uvedbo ničle kot števila ter s tem uporabo vrednostnega sistema decimalnih mest - razvili še dlje: na osnovi grške in babilonske misli so ustvarili algebro. IZREŽI KUPON IN GA ZAMENJAJ ZA VSTOPNICO S POPUSTOM Odrasli Otroci, dijaki, Družinska študenti upokojenci vstopnica 15 EUR 10 EUR 39 EUR 13 EUR 8,5 EUR 35 EUR RAZSTAVA 1001 IZUM | 2. 4. - 2. 7. | GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČE | WWW1001IZUM.SI LAND ROVER DEFENDER Konstruiral: Iztok Sever 2960 1970 600 01-01-78 M100 625 45 70 60 100 1710 1335 600 50 1 300 IV 01-01-78 M100B /// 83 UO 2080 IV 01-01-78 M1006 50 Pogled A 500 100 ■s- CO ■S- 18 vijakov z vgrezno glavo 9U5 1025 2960 (glava) 36 vijakov z vgrezno glavo 36 vijakov z vgrezno glavo Varjeni spoj Pogled C (obrnjeno) Varjeni spoj Varjeni spoj VI U 670 (2. stopnja) 8310 2080 Varjeni spoj VIII Varjeni spoj Varjeni spoj 225 «3TES3 Pogled B VIII Povečano 01-01-70 M100 VI II Povečano Povečano 9) 0 01-01-7« M100 IV Povečano 01-01-7« M100B Povečano Barve in oznake ^^^ Rdeča \ | Bela Številke na raketi - modre Glave vijakov - srebrne s svetlo zelenim odtenkom Pokrovi priključkov - fenolna smola Srebrna z zelenim odtenkom Srebrna Modra Fenolna smola III Povečano v Povečano •a Pogled D Povečano Vodilo Meteorološka raketa M-100B Risal: V. Minakov