379 2015 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 94:32:355.48(497.472)«653« Prejeto: 14. 10. 2015 Miha Kosi dr. zgod., višji znanstveni sodelavec, Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, Novi trg 2, SI–1000 Ljubljana e-pošta: kosi@zrc-sazu.si Boj za prehode proti Jadranu – Kras od 12. do 15. stoletja (politično- in vojnozgodovinska skica) IZVLEČEK Kras v poznem srednjem veku je pomenil obsežno območje od notranjskih kraških polj do neposrednega zaledja obalnih mest. Šlo je za izrazito prehodno območje s prelazi in pomembnimi trgovskimi cestami, z velikim strateškim in ekonomskim značajem. Za prevlado v tej regiji in glavna gospostva Lož, Postojno in Vipavo, so se skozi stoletja borile vse regionalne sile iz Kranjske, Koroške, Furlanije. Koroški Spanheimi, bavarski Andeški in Bogenski v 12. in 13. stoletju; grofje Goriški in oglejski patriarh v 13. in 14. stoletju; Habsburžani, grofje Celjski in Ortenburški v 14.–15. stoletju, in končno Habsburžani ter beneška republika. Avstrijska vladarska hiša je s pridobitvijo Trsta leta 1382 dobila izhod na morje in latentno konfrontacijo z Benetkami. Šele cesar Maksimiljan je v vojni 1508–16 dokončno prevladal v zaledju jadranskih pristanišč in s tem utrdil vlogo habsburškega Trsta. Vojaško in politično dogajanje v kraškem območju je bilo izredno dinamično in nima primerjave v širšem slovenskem območju. KLJUČNE BESEDE Kras, pozni srednji vek, prelazi, gradovi, trgovske poti, najemniško vojskovanje, oglejski patriarh, Goriški, Celjski, Habsburžani, beneška republika ABSTRACT A STRUGGLE FOR PASSES TOWARDS THE ADRIATIC – KARST FROM THE 12TH TO THE 15TH CENTURIES (POLITICAL AND MILITARY HISTORICAL SKETCH) The Karst in late Middle Ages encompassed a vast area stretching from karst fields in Inner Carniola to coastal towns and their immediate hinterland. It was a highly transitional area with mountain passes and important trade routes affording it a major strategic and economic relevance. For centuries, all major regional powers from Carniola, Carinthia and Friuli struggled to establish their supremacy over this area and its major seigniories of Lož (Laas), Postojna (Adelsberg) and Vipava (Wippach): the Spanheims of Carinthia, the Counts of Bogen and Andechs from Bavaria in the 12th and 13th centuries; the Counts of Gorizia and the Aquileian Patriarch in the 13th and 14th cen- turies; the Habsburgs, the Counts of Cilli and the Counts of Ortenburg in the 14th and 15th centuries, and finally the Habsburgs and the Venetian Republic. Having acquired Trieste in 1382, the Austrian ruling house secured itself an outlet to the sea, but also found itself in a latent confrontation with Venice. In the war of 1508–1516, Emperor Maximilian ultimately asserted his power over the hinterland of the Adriatic ports and thus strengthened the role of the Habsburg Trieste. The military and political developments in the Karst area were extremely dynamic and have no comparison in the broader Slovenian area. KEY WORDS Karst, Late Middle Ages, passes, castles, trade routes, mercenary warfare, Aquileian Patriarch, Counts of Gorizia, Counts of Cilli, House of Habsburg, Venetian Republic 380 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–444 2015 Kras, apnenčasta planota v zaledju Trsta, danes redko poseljena in izpostavljena močni depopulaciji, je imela v preteklosti vse prej kot neznaten pomen. Prometno izrednega tranzitnega značaja, je preko različnih prastarih cest in poti omogočala poveza- vo osrednjeslovenskih pokrajin z mesti na jadranski obali: Trstom, Koprom, Piranom, Izolo, ostalo Istro in mesti v Kvarnerju. Njen strateški in ekonomski pomen sta bila izjemna, kar se je že v srednjem veku odražalo v izredno dinamičnem zgodovinskem do- gajanju. Samo ime Kras je imelo v visokem in poznem srednjem veku mnogoter pomen, oziroma so ga razu- meli v različnem (geografskem) obsegu, kot sta pred destletji orisala že Ljudmil Hauptmann in Milko Kos.1 Preden se posvetimo temu vprašanju, pa je naj- prej potrebno poudariti, da v srednjeveškem pravno- zgodovinskem pojmovanju, temelječem na antični in zgodnjesrednjeveški tradiciji, Kras ni bil smatran kot samostojna pokrajina s staro identiteto oziroma tra- dicijo, kot so bile Furlanija, Istra, Kranjska, Koroška idr. V zavezniški pogodbi med oglejskim patriarhom Bertoldom in sinom koroškega vojvode Ulrikom III. Spanheimom iz leta 1250, ki je bila naperjena pro- ti goriškemu grofu Majnhardu III., se je na primer drugi zavezal, da bo v primeru izbruha vojne prišel patriarhu na pomoč v Furlanijo, Istro, na Kranjsko, v Marko ali na Koroško.2 Kras je bil očitno zaobsežen v tej geografski opredelitvi, prejkone v okviru Istre, na kar lepo kaže par virov. Na rečici Timav pri »Štivanu na Krasu« se je še po navedbi listine iz 1249 začenjala Istra (… a sancto Iohanne de Carsto supra per Istriam …),3 in seznam pravic in posesti oglejskega patriarha iz let 1260/67 govori o omnia iura, que habet a ponte de sancto Johanne inde per totam Istriam.4 Po listini iz 1371 je preko kamnitega mostu (pons lapideus pro- pe Sanctum Johanem de Carsis) vodila cesta iz Tržiča v Devin in dalje v Istro (strata … de Montisfalconi versus Duinum et abinde Istriam).5 Po drugi strani ne- kaj jasnih virov kaže, da Kras nikoli ni bil razumljen kot del Furlanije. V mirovni pogodbi, ki jo je vojvoda Ulrik III. Spanheim 1261 sklenil s patriarhom, mu je prepustil vse svoje posesti na Krasu in v Furlaniji (in Carsto et Foroiulii),6 ko pa se je njegov dedič in naslednik, kralj Otokar Přemysl, 1274 pogajal o tem istem sklopu posesti, je omenjal svoje pravice in Fo- roiulii et in Istria.7 Kras je bil v tem obdobju očitno formalno še razumljen kot del Istre. Vendar pa so ge- ografska specifičnost pokrajine, lega na obrobju Istre oz. Furlanije in s tem povezan samostojni politični razvoj povzročili, da se je Kras začel vedno pogosteje 1 Hauptmann, Nastanek, str. 52–56; Kos, Urbarji II, str. 42–43. 2 Baraga, Gradivo, št. 118; MDC IV, št. 2441. 3 Baraga, Gradivo, št. 76. 4 Chmel, Urkunden, št. 122. 5 CDI III, št. 806. 6 MDC IV, št. 2761. 7 Austro-Friulana, št. 5, str. 14. omenjati kot ločena enota poleg ostalih tradicional- nih pokrajin, predvsem Furlanije na eni in Istre na drugi strani. To je lepo razvidno že v mirovnem spo- razumu med patriarhom Rajmundom in goriškim grofom Albertom iz leta 1281, katerega klavzule se nanašajo na partibus Forojulii, Carsti vel Istrie,8 še zla- sti pa v družinskih delilnih pogodbah goriških grofov od začetka 14. stoletja dalje. Leta 1307 so na primer grofu Henriku II. pripadli grofija Goriška in vse po- sesti v Furlaniji, na Krasu, v Istri, Marki in na Kranj- skem (Gortz deu grafschaft, leut und guot und vesten in Friavl, auf dem Charst, in Ysterich, auf der March und in Chrayn).9 V delilni pogodbi iz 1342 so grofoma Majnhardu in Henriku pripadli Gorica in vse, kar je grofija imela na Krasu in v Furlaniji (allez daz die grafschaft hat auf dem Charst … und in Friaul), gro- fu Albertu III. pa vse, kar je goriška grofija imela v Istri (als sei die grafschaft von Goercz inne gehabt hat in Isterreich).10 Hugo Devinski je bil 1328 potrjen za glavarja goriške grofije v »pokrajinah« Furlaniji, na Krasu in v Istri (in contratis Forijulii, super Charstis et Istria).11 V listini o zastavi goriškega gradu Švarcenek leta 1340 je klavzula, da zastava velja do izplačila 300 mark v denarju, ki se uporablja v »deželah« Furlaniji, na Krasu ali v Istri (in den landen Friaul oder auf dem Charst oder in Ysterreich).12 V mirovnem sporazumu med grofi Ortenburškimi in Turjaškimi iz leta 1343 je določilo, da bodo Turjaški prvim vojaško pomagali »v deželi Kranjski in na Krasu do Soče« (in dem lande ze Chrain vnd auf dem Charst vncz an die Isincz).13 Po mirovni pogodbi med Oglejem in Goriškimi iz 1355 pa naj bi bili izpuščeni vsi grofovi podložniki, ki so bili ujetniki in Foroiulio, Carsis et Istria.14 Kras je tako dobil samostojno mesto tudi v politični terminologiji poznega srednjega veka. O tem, kaj je termin v tem smislu zajemal, bomo razpravljali kasneje. Vzporedno s tem pomenom v politično-geograf- skem smislu pa je v istem času še pogosteje zaslediti uporabo imena Kras v bolj zemljepisnem, pokrajin- skem pomenu, prvenstveno v upravne namene – za označevanje lege posesti oziroma gospostev. Pri tem je šlo kar za tri različna pojmovanja obsega Krasa. Že v mirovnem sporazumu iz leta 1150 je goriški grof Engelbert omenjal svojih 30 kmetij »na Krasu« (in Carso),15 ki jih pod sumarno oznako in Karsto z našte- vanjem posameznih vasi okrog leta 1200 navaja tudi ohranjen goriški urbarialni zapis.16 Pri tem je šlo za razumevanje Krasa v najožjem geografskem smislu – kot planote Kras med Tržaškim zalivom ter Vipavsko 8 MDC V, št. 481. 9 MDC VII, št. 394, podobno tudi št. 438. 10 MDC X, št. 161. 11 CDI III, št. 609; Štih, Grofje, str. 55–56. 12 HHStA, AUR, 1340 II 10; Potokar, Kačiče, priloga I, str. 266. 13 TKL I, št. 69. 14 Joppi, AT 16, št. 225, str. 25. 15 MDC III, št. 900. 16 HHStA, AUR, ok. 1200; Kos, Urbarji II, str. 107–110. 381 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–4442015 dolino. Enako je bila in Carsto označena v listini iz leta 1252 posest koroških vojvod Spanheimov, ki je bila raztresena po vaseh Krasa od Opatjega sela na zahodu do Žirja in Merč pri Sežani ter Spodnjega Ležečega pri Škocjanu na vzhodu.17 Goriška grado- va Rihemberk in Dornberk, neposredno na kraškem robu, sta običajno označena kot auf dem Charst,18 medtem ko je bila cerkev na griču poleg gradu Miren južno od Gorice, pod robom Krasa, imenovana vn- ser Vrawn vnder dem Charst.19 Tako ožje pojmovanje Krasa je običajno zaobjemalo tudi Brkine, Matarsko podolje in severno Čičarijo. Goriški grad Švarcenek pri današnjem Podgradu pri Vremah v zahodnih Brkinih je bil leta 1343 imenovan vest Swarczenek auf dem Charst.20 Na Krasu je bil tudi sosednji gori- ški grad Novi grad pri današnjem Podgradu na jugu Brkinov, ob svoji prvi omembi leta 1275 imenovan Castrum novum situm in Carsis.21 Enako oznako No- vega gradu zasledimo v viru iz leta 1320, kjer sta kot »kraška« označena tudi brkinska zaselka Goliči in Pa- dež.22 V že omenjeni delilni pogodbi grofov Goriških iz leta 1342 sta pod posestjo »na Krasu« navedena tako Novi grad kot strateški grad Rašpor v Čičariji, ki je nadzoroval pot v Istro.23 V upravi goriških posesti so konec 14. stoletja ločevali Spodnji Kras, ki je pokri- val današnji Kras v ožjem smislu (ampt auf dem nydern Karst) – v njem sta ležala npr. Komen in Štanjel – ter Zgornji Kras, ki je zajemal Brkine, Matarsko podolje in Čičarijo.24 Brkinska vas Kozjane je leta 1403 ležala an dem Obern Chärst, podobno vas Starod pri Novem gradu (Podgradu) – Taragrad auf dem obern Charst.25 Tako pojmovani obseg Krasa so v glavnem dosledno ločevali od Vipavske doline, ki je imela ravno tako sa- mostojen pokrajinski pomen in ni bila smatrana kot del Furlanije, ne Istre in še manj Kranjske.26 Spora- zum med goriškim grofom in patriarhom leta 1249 je predvideval razsodnike glede nekih spornih posesti »na Krasu« in glede desetin »v Vipavi«.27 Lepo po- 17 MDC IV, št. 2497; Baraga, Gradivo, št. 172; Kos, Urbarji II, str. 37–38. 18 HHStA, AUR, 1371 XII 13; Kos, Urbarji II, str. 43. Že v ur- barju samostana Rožac iz okrog leta 1240 je cerkev sv. Ulrika v Braniku označena z lego »na Krasu« (ecclesia sancti Wolrici in Karst). Kos, Urbarji II, str. 302. 19 Kos, Urbarji II, str. 43. 20 ARS AS 1063, Zbirka listin, 1343 VI 15 (prepis CKSL); Kos, Odnošaji, str. 298; Potokar, Kačiče, priloga II, str. 268. 21 Kos, Urbarji II, str. 40, op. 141. 22 … de novo Kastro super Charstis … Geloycz et Padem super Charstis. Kos, Iz arhiva, št. 3, str. 59. 23 MDC X, št. 161. O gradu in ministerialih Štih, Grofje, str. 97 sl. 24 Kos, Urbarji II, str. 43, 129–130; Bizjak, Ratio, str. 162–163. 25 TKL II, št. 12; HHStA, Hs. W 718, f. 2’; Kos, Urbarji II, str. 43. 26 Leta 1202 je meranski vojvoda Bertold IV. Andeški zastavil oglejskemu patriarhu svoje posesti na Kranjskem in v Vipavi (in Carniola et aput Wipach). UBKr II, št. 7. 27 … questione trium mansorum … qui iacent in Carsto et de deci- ma … qui est in Guipach. Baraga, Gradivo, št. 172; UBKr II, št. 161. trditev teh ugotovitev najdemo v upravni termino- logiji za posesti oglejskega patriarha, kot jo nudijo viri okrog leta 1300. Patriarh je imel svoje upravitelje (gastalde) za posamezne pokrajine oz. regije, običajno imenovane contrata. V viru iz leta 1293 so omenjeni takratni gastald v Ložu in drugi patriarhovi uradniki v Ložu, Postojni, Cerknici, Vipavi in Krasu (tam in Los quam in Arisperch, Circhinitz, Wipacho et Carsto).28 Kras je tu očitno pojmovan v ožjem smislu poleg Piv- ke (Postojne), Vipave in drugih oglejskih gospostev. Vendar tudi v oglejski upravi niso bili dosledni in v virih lahko zasledimo tudi drugačno, »srednje« poj- movanje Krasa. Srednji obseg Krasa je poleg matičnega Kra- sa vključeval še pokrajino Pivko s središčem v Po- stojni – contrata apud castrum Arensperch.29 Ta se je bolj ali manj pokrivala z oglejskim gospostvom, ki je imelo že leta 1262 prvič izpričanega gastalda v Postojni (gastaldio de Arnesperch).30 V viru iz 1269 je poleg patriarhovega gastalda v Ložu omenjen An- zel iz Postojne, ki je bil gastald na Krasu (Anzelus de Arnesperch castaldio in Carsto).31 Ker je šlo za pravno zadevo, ki se je nanašala na Lož, s pričami iz okolice, in se je Anzel imenoval po Postojni, lahko z veliko verjetnostjo enačimo gastaldijo Postojna z gastaldijo na Krasu. Pivka je bila smatrana kot del širše pojmo- vanega Krasa, kar jasno dokazuje tudi listina o pro- daji gradu Postojna Habsburžanom leta 1371, kjer je imenovan vest Arlsperg gelegen auf dem Karst.32 To je postalo še zlasti običajno v teku političnega razvoja v drugi polovici 14. in v 15. stoletju, kot bo vidno v nadaljevanju. Tretje, najširše razumevanje Krasa, pa je vključe- valo še Vipavsko dolino (predvsem oglejsko gospo- stvo Vipava) ter klasično notranjsko kraško pokraji- no na Planinskem in Cerkniškem polju ter v Loški dolini. To je lepo razvidno na primer v papeškem desetinskem seznamu iz leta 1296, kjer so pod su- marnim naslovom In Carsio zajete župnije v Vipavi, Cerknici in Ložu.33 Vas Tevče pri Ajdovščini je v fev- dni podelitvi oglejskega patriarha leta 1300 označena z lego in contrata Charsis.34 Vasi Malovše in Gojače vzhodno od Dornberka sta 1325 ležali super Carstis.35 Goriški grofje so imeli leta 1431 za svojo vipavsko posest urejen urad ze Wippach am Karst,36 1499 pa sta kot kraška označena Vipavski Križ in Budanje.37 K temu je potrebno dodati še goriško gospostvo Plani- na oz. Hašperk na Planinskem polju, ki je bilo v gori- ških dokumentih dosledno navajano med gradovi oz. 28 Bianchi, AKÖG 26, št. 670, str. 251. 29 Joppi, AT 12, št. 2, str. 282. 30 TEA, št. 338; Kos, Urbarji II, str. 61. 31 UBKr II, št. 396, 396a; Hauptmann, Nastanek, str. 53. 32 HHStA, AUR, 1371 II 24, Dunaj. 33 Zadnja in najboljša objava Höfler, O prvih cerkvah, str. 464. 34 TEA, št. 285. 35 Kos, Iz arhiva, št. 16, str. 69. 36 HHStA, Archiv Behelf 331, f. 240 (prepis ZIMK). 37 Kos, Urbarji II, str. 43. 382 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–444 2015 gospostvi »na Krasu«. V delilni pogodbi iz leta 1342 je Planina (ze der Alben) omenjena poleg gospostev Novi grad in Švarcenek v Brkinih, Rašporja v Čičariji in drugih auf dem Charst.38 Grof Majnhard VII. je leta 1370 hčeri podelil za jutrnjo vest Hassperch auf dem Charst,39 po njegovi smrti 1386 pa je ob delitvi goriške dediščine Hašperk naveden poleg Rašporja, Švarceneka in Dornberka supra Carsis.40 Razen pri- merov goriškega Hašperka pa omenjeno najširše ra- zumevanje Krasa pomeni bolj izjemo in ga zasledimo v virih le zelo redko. Cerkniško in loško območje sta od druge polovice 13. stoletja najpogosteje smatrani kot samostojni pokrajini (contrata, provincia) in se v virih ne povezujeta s Krasom.41 Dinamičen politični razvoj je v 15. stoletju dokončno pripeljal do dosled- nega ločevanja pojma Kras od Cerkniškega42 ozi- roma Loškega, o čemer več kasneje. V nadaljevanju bo obseg Krasa obravnavan v najširšem pomenu, od Loža do Vipave, morja in Čičarije, saj gre za tesno povezano regijo, ki je imela v poznem srednjem veku skupno zgodovinsko usodo. Čas velikih dinastij (12.–13. stoletje) Kras je bil vseskozi izrednega strateškega pome- na za vse politične sile, ki so se borile za prevlado na Kranjskem na eni ter v Furlaniji in Istri na drugi strani, saj je povezoval te dežele ter omogočal pre- hode do Jadranskega morja in proti Italiji. Najboljše izhodišče je imel prvotno oglejski patriarh, ki je leta 1040 od kralja Henrika III. dobil obsežno posest 50 kraljevskih kmetij v Cerknici (in villa Circhinitz) in okoliških krajih, ki je ležala v mejni grofiji Kranjski (in marchia Creina).43 Gre za največjo vladarsko po- delitev posesti v slovenskem prostoru, ki je nedvo- mno poleg Cerknice zajemala še celotno Cerkniško in Planinsko polje, Loško dolino ter neposeljene gozdove Javornikov in Blok.44 To prvotno sklenje- no posest je kasneje sestavljalo več sklopov – jedro v Cerknici je ostalo oglejsko, medtem ko sta gospostvi Lož in Planina kot fevd zgodaj prešli v roke drugih posestnikov (Vovbrški, Goriški, Ortenburžani).45 Poleg ogromnega notranjskega sklopa, ki je vklju- 38 MDC X, št. 161. 39 HHStA, AUR, 1370 VIII 14. 40 Joppi, AT 17, št. 305, str. 299. 41 Cerkniško je kot samostojna pokrajina prvič omenjeno 1264 (in contrata de Cirknitz); HHStA, AUR, 1264 III 20; Joppi, AT 12, št. 35, str. 34. Loška pokrajina pa kot provincia de Los leta 1251. HHStA, AUR, 1251 III 13; Baraga, Gradivo, št. 129. 42 Listina iz leta 1487 na primer omenja posesti am Karsst, in der Czirknitz vnd in der Reiffnitz, torej ločuje cerkniško po- krajino od Krasa. ARS, AS 1063, Zbirka listin, 1487 V 1. 43 MGH DD H III, št. 19; UBKr I, št. 27; Kos, Urbarji II, str. 43–44. 44 Štih, Izvor in začetki, str. 46–47; Okoliš, Izseki, str. 359; Ko- mac, Od mejne grofije, str. 253–254. 45 Za Lož gl. Okoliš, Izseki, str. 360 sl.; za Planino Kos, Urbarji II, str. 43–44. čeval prehode s Kranjske v Primorje, je oglejski pa- triarh že zgodaj s kraljevskimi darovnicami pridobil tudi strateško pomembne posesti na stiku spodnje Vipavske doline, Goriških brd, Furlanske ravnine in Krasa. Z dvema darovnicama cesarja Otona I. iz let 964 ter 967 je precej razširil svojo tamkajšnjo starejšo posest na obsežno območje ob spodnji Soči s sredi- ščema v Krminu in Fari, vključno s prehodom čez Sočo (pons Sonti).46 Na to posest se je navezala leta 1001 še pridobitev polovice gospostva v spodnji Vi- pavski dolini z Gorico in Solkanom – drugo polovi- co je prejel furlanski grof Werihen.47 Kaj pa oglejska posest na Krasu? Ta je bila zelo razdrobljena, neskle- njena, mnogo je je bilo podeljevane v fevd, in kljub mnenju Milka Kosa verjetno ni bila rezultat kakšne enkratne vladarske darovnice, temveč je bila pridob- ljena postopno v več korakih.48 Kras so med 11. in 13. stoletjem obladovale druge politične sile, in sicer tiste iz notranjosti – iz Koroške, Kranjske oziroma Bavarske – kar je v slovenskem zgodovinopisju ostalo premalo poudarjeno. Kljub izredno poglobljenim študijam, ki so pred dobrim desetletjem in pol razjasnile prenekateri problem zgodnje genealogije in posestne zgodovine Spanheimov in Goriških,49 je ostalo relativno malo opaženo, da je bila dinastija Spanheimov, ki je med le- toma 1122 in 1269 zasedala koroški vojvodski prestol, močno zasidrana tudi v mejnem prostoru Furlanije, Istre in Krasa. Grofica Hedviga iz Moše, imenovana po gradu zahodno od Gorice, je bila namreč poročena z grofom Engelbertom I. Spanheimom in je bila tako prednica vseh kasnejših Spanheimnov in obenem grofov Goriških. Umrla je kmalu po letu 1100, bi- stveno pa je, da je sodila – po prepričljivem argumen- tiranju – v generacijo vnukov furlanskega grofa We- rihena, ki je z darovnico cesarja Otona III. leta 1001 poleg oglejskega patriarha pridobil drugo polovico spodnje Vipavske doline in Gorice. Tako je Hedviga Spanheimom s svojo dediščino prinesla obsežne fur- lansko-kraške posesti v širši okolici Gorice, vključno z gradovoma Moša, Ratenj (Artegna) in tudi samo Go- rico.50 Njen najmlajši sin Henrik, ki je kot prvi Span- heim leta 1122 postal koroški vojvoda, se je v dveh listinah okrog leta 1100 celo imenoval po Gorici (de Guriza), kjer je očitno imel sedež in je moral tam že stati grad.51 Spanheimski bratje pa so bili najtesneje sorodstveno povezani s koroškimi Meginhardinci – 46 MGH DD O I, št. 271, 341; Štih, Villa, str. 117–119; Štih, Izvor in začetki, str. 46. 47 MGH DD O III, št. 402; Štih, Villa, str. 122 sl., o strateškem pomenu podelitve str. 105 sl. 48 Prim. Kos, Urbarji II, str. 45–46; Štih, Izvor in začetki, str. 47. 49 Gl. Meyer, Karpf, Zur Herkunft, str. 35–97; Dopsch, Meyer, Von Bayern, str. 293–370; Härtel, Görz und die Görzer, str. 1–66; Štih, Lastniki, str. 27–53; Štih, Dve novi notici, zlasti str. 32 sl. 50 Štih, Lastniki, str. 38–39, 45–46; Štih, Dve novi notici, str. 32–33. 51 Štih, Lastniki, str. 43–48; isti, Trst, str. 125. 383 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–4442015 predniki grofov Goriških. Njihova sestra Diemuta je bila poročena z lurnskim grofom Meginhardom III. in njun sin Majnhard I. († 1142) je bil začetnik nove rodbine goriških grofov, ki so tako po ženski strani izvirali iz Spanheimov. Preko tega sorodstva so grof- je očitno prišli tudi do posesti Gorice, ki je enkrat po smrti koroškega vojvode Henrika Spanheima leta 1123 prešla v njihove roke – Henrik I. Goriški je bil 1146 kot prvi imenovan comes de Guorze.52 Benediktinski samostan Rožac ob zahodnem vznožju Goriških brd je bil sicer ustanova Eppen- steincev, spanheimskih prednikov na koroškem voj- vodskem prestolu, vendar so ga tudi Spanheimi »po- svojili« in je postal poleg Št. Pavla na Koroškem drugi družinski samostan. Kar nekaj članov družine je bilo tu pokopanih – poleg Hedvige iz Moše še koroška vojvoda Ulrik I. († 1144) in Henrik V. († 1161).53 Rožac so Spanheimi bogato obdarovali s kraškimi in furlanskimi posestmi in ohranjeni viri omogočajo rekonstrukcijo nekdanje obsežne spanheimske pose- sti na Krasu, v spodnji Vipavski dolini in ob vznožju Goriških brd. Med to posestjo je potrebno posebej izpostaviti grad Moša, ki je bil za Spanheime prvotno očitno pomembnejši od Gorice, kateri so se že zgodaj odpovedali. Matični grad spanheimske »pramatere« Hedvige, kjer je okrog 1100 tudi umrla, je bil glavno oporišče dinastije na stiku Furlanije, Istre in Krasa in je ostal v njihovih rokah še vsaj do srede 13. stoletja. Bil je udeležen v fajdi med vojvodo Bernardom in oglejskim patriarhom Bertoldom okrog leta 1220, in drugi se je v mirovnem sporazumu zavezal, da se bo de castro Mussie glede povrnitve škode podvrgel sodbi izbranih razsodnikov.54 Moša je bila tudi še v posesti zadnjega vojvode iz rodu Spanheimov, Ulrika III. Kot kaže mirovni sporazum med Goriškimi in oglejskim patriarhom iz 1264, pa je bil grad zastavljen že gori- škemu grofu Majnhardu III. († 1258), vendar je imel vojvoda Ulrik formalno možnost, da ga odkupi nazaj (če se je to zgodilo, ni jasno).55 Drugi spanheimski grad, Ratenj (Artegna) na robu Furlanske ravnine severozahodno od Vidma, je bil že leta 1146 grof Bernard Spanheim prodal oglejskemu patriarhu.56 Zato pa so toliko bolj zanimive obsežne spanheimske posesti na matičnem Krasu, v zaledju Trsta (karta 1). Prisotnost koroškega vojvode Bernarda tukaj je bila še v prvi polovici 13. stoletja tako občutna, da je lah- 52 UBSt I, št. 255; Štih, Lastniki, str. 50. 53 Štih, Rodbina, str. 60. 54 MDC IV, št. 1814; W I, št. 1220; Gradivo V, št. 309. 55 Joppi, AT 12, št. 35; MDC IV, št. 2832; W I, št. 716; Kos, Urbarji II, str. 37. Po mirovnem sporazumu med patriarhom in Ulrikom III. iz leta 1261, ki je sledil obsežni fajdi za pre- vlado nad Kranjsko, je vojvoda formalno prepustil Ogleju vse svoje posesti na Krasu in v Furlaniji, tako gradove kot vasi idr. – quicquid habebat … in Carsto et Foroiulii tam in castris quam in villis prediis … Omemba gradov se lahko nanaša le na grad Mošo, ki je bil tedaj v tem prostoru edini še v rokah Spanheimov. MDC IV, št. 2761; podrobna analiza mirovnega sporazuma pri Komac, Od mejne grofije, str. 170 sl. 56 MDC III, št. 806; Gradivo IV, št. 222. ko resno ogrožal mesto Trst. Tržaški škof, kapitelj in meščani so se leta 1236 poenotili in najeli posojilo pri Judih za obrambo svojih posesti v vojni proti ljudem koroškega vojvode in drugim »kraškim razbojnikom« (contra gentes domini ducis Karintie et alios piratas de Carsis).57 V dokumentu se omenjajo tudi privilegiji, ki jih je imela komuna od »gospoda koroškega voj- vode« in drugih vojvod. Prav verjetno je, da je šlo za dokumente, ki so urejali odnose med interesi Trsta in posestmi koroškega vojvode na Krasu. O konflik- tu med obema stranema tudi jasno priča intervencija papeža Gregorja IX., ki je poleti 1236 pozval vojvodo Bernarda, naj vrne nekaj vasi tržaške škofije, ki jih je zasedel, ter pridelke, ki jih je tam pobral.58 Kot ome- njeno, pa obseg prvotne spanheimske kraške posesti najlepše ilustrirajo darovnice samostanu Rožac iz 12. in prve polovice 13. stoletja. Sam vojvoda Bernard je leta 1220 samostanu podaril vas Črniče pri Šempasu v spodnji Vipavski dolini59 ter leta 1252 še hube v Šmarju pri Sežani. Tega leta je moral odločno inter- venirati, ker so si Rudolf Devinski ter Kono in Bja- kvin iz Momjana prisvajali odvetniške pravice nad rožaško kraško posestjo, ki so jo samostanu podelili on in njegovi predniki. V listini, ki jo je izstavil ob tej priliki, je zanikal, da bi kdorkoli imel v fevdu od njega ali prednikov odvetniške pravice in so bile te v celoti prepuščene v korist samostana. Bistveno je, da listina poimensko našteva vse nekdanje kraške vasi Span- heimov, podeljene Rožacu, skupaj kar 18.60 Koncen- trirane so bile ravno v tržaškem zaledju okrog Sežane, sicer pa so se raztezale od Opatjega sela na zahodu do Dolnjega Ležečega na vzhodu. Za mnoge od njih se da iz rožaških virov ugotoviti čas darovanja in dona- torja iz vrst starejših Spanheimov, kar deset vasi pa je kot spanheimska daritev prvič zabeleženih v Bernar- dovi listini iz 1252.61 Na osnovi tega bil lahko sklepa- li, da je bila posest dinastije na Krasu v njegovem času še precejšnja in je velik del sam podaril samostanu. Nenazadnje v listini pred navedbo posameznih vasi izrecno omenja, da so jih samostanu podarili njegovi predniki in on sam – que progenitores nostri et nos … in Carsto sunt collata monasterio memorato. 57 … guerra causa defensandi bona eorum et dicte ecclesie contra gentes domini ducis Karintie et alios piratas de Carsis et robatores qui magno tempore ipsos bona eorum et ecclesiam destruxerunt et destruunt annuatim … CDI II, št. 265; MDC IV, št. 2121. V Gradivo II, št. 397, je ta listina objavljena pod letom 949 kot falsifikat. Argumenti F. Kosa v op. 2 niso več relevantni in dr- žala bo letnica 1236, kot sta jo navedla že Kandler in Jaksch, ko je bil v Trstu na položaju izvoljeni škof Janez. 58 MDC IV, št. 2125; CDI II, št. 269; Gradivo V, št. 651. F. Kos je menil, da gre pri imenih vasi za Socerb in Kroglje pri Dolini ter Fontanello pri Miljah. 59 W I, št. 152; Gradivo V, št. 326; Štih, Lastniki, str. 39. 60 MDC IV, št. 2497; Baraga, Gradivo, št. 172. Listina je ohra- njena kot insert v notarskem instrumentu, ki ga je na ukaz vojvode Ulrika III. novembra 1261 v Čedadu sestavil notar Konrad. 61 Gl. Kos, Urbarji II, str. 38; Härtel, Die Rosazzer Quellen, str. 83–85. 384 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–444 2015 Če je mogočni vojvoda Bernard – na vojvodskem prestolu je sedel kar 54 let in postavil trdne teme- lje svoji dinastiji tako na Koroškem kot Kranjskem – še ohranjal močno prezenco na Krasu, bil tu resen nasprotnik Trsta ter se angažiral kot zaščitnik dru- žinskega samostana Rožac, pa je bila slika pod nje- govim naslednikom precej drugačna. Vojvoda Ulrik III. (1256–1269) je žrtvoval svoje pozicije na Krasu in robu Furlanije za to, da je lahko dobil absolutno prevlado na Kranjskem, kjer je tako rekoč »ustvaril« deželo pod svojo oblastjo.62 Kot smo videli, je že pred letom 1258 zastavil družinski grad Moša grofom Goriškim, 1261 pa je v čedadskem mirovnem spo- razumu prepustil vse svoje preostale posesti na Krasu in v Furlaniji oglejskemu patriarhu.63 Obenem se je moral v korist Ogleja odpovedati tudi vsem pravicam do Vipave in Postojne, ki ju je v fajdi proti patriar- hu morda celo zasedel.64 Labodji spev Spanheimov v tem prostoru – in potencialno oživitev njihovega 62 Komac, Od mejne grofije, str. 147 sl., 181 sl. 63 Gl. op. 55. Vas Zalošče pri Dornberku, ki je bila nekoč fevd od vojvode Ulrika, je na primer Rihemberškemu 1281 v fevd podeljeval oglejski patriarh: … bonis de Zsoleschan prope ca- strum de Doremberch sita, que fuerunt quondam domini Wolrici ducis Karinthie et ab ipso habuerat in feudum … patriarcha in- vestivit … de predictis bonis ad rectum et legale feudum. TEA, št. 460 64 Formalno naj bi se vsem pravicam nad gospostvi Vipava, Po- stojna in Slovenj Gradec odpovedala vojvodova žena, Agnes Andeška, kateri so pripadale kot dedinji bivšega andeškega dominija: … ducissa faciet finem et refutationem … de omni et quolibet iure, si quid haberet vel videtur habere in Greç, Wipach et Arnesperch. MDC IV, št. 2761; UBKr II, št. 290; Komac, Od mejne grofije, str. 169, 173, 255. interesa za furlansko-kraško območje – pa bi lahko pomenili dogodki jeseni 1269. Po smrti patriarha Gregorja je bil 14. septembra za furlanskega gene- ralnega glavarja izvoljen vojvoda Ulrik III., nespor- no kot protiutež grofom Goriškim, ki so bili že od leta 1267 v hudi vojni z Oglejem. Deset dni kasneje pa je bil njegov brat Filip s podporo češkega kralja Otokarja izvoljen še za oglejskega patriarha (čeprav ga papež ni potrdil in se kasneje ni mogel uveljaviti). Ulrik se je v Furlaniji začel resno angažirati v javnih zadevah kot generalni kapitan in zaščitnik interesov Ogleja, vendar je že 27. oktobra 1269 v Čedadu ne- pričakovano umrl.65 S tem je bila zgodba dinastije Spanheim v tem prostoru dokončno zaključena. Prva polovica 13. stoletja je v širšem kraškem pro- storu premogla še enega političnega akterja prvega ranga: grofe Andeške oziroma vojvode Meranske, glavne tekmece Spanheimov na Kranjskem. Bavar- ski grofje Andeški – od leta 1173 mejni grofje Istre in od 1180 titularni vojvode Meranski66 – so prvič izpričani kot gospodje Vipave leta 1202. Konec ja- nuarja tega leta je bil pri Krminu oziroma v Gorici sklenjen mirovni sporazum med grofi Goriškimi in patriarhom Peregrinom II., ki je zbral skupaj ne- navadno ugledno druščino knezov. Prisotne so bile vse glavne politične osebnosti, ki so v tistem trenut- ku krojile usodo vhodnoalpsko–severnojadranskega 65 MDC IV, št. 3014, 3015, 3017, 3019, 3020, 3024, 3025; Štih, Rodbina, str. 72. 66 Pregledno o rodbini Kosi, Andeško-Meranski, str. 173–178; o pridobitvi državnih uradov oz. naslovov Komac, Od mejne grofije, str. 55 sl., 61 sl. Karta 1: Posesti koroških vojvod Spanheimov na Krasu in v okolici v 12. in prvi polovici 13. stoletja. Pretežni del je bil podeljen samostanu Rožac (Rosazzo), deset vasi na Krasu najverjetneje šele v času vojvode Bernarda med letoma 1202 in 1252. Devin, Vipava in Gorica so vrisani le za orientacijo. 385 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–4442015 prostora: avstrijski in štajerski vojvoda Leopold VI., meranski vojvoda Bertold IV. s sinovoma Henrikom in Otonom, koroški vojvoda Bernard, salzburški nad- škof Eberhard, tirolski grof Majnhard, višnjegorski grof Albert, patriarh in Goriški.67 Trenutek je bil pra- vi tudi za finančne posle in vojvoda Bertold si je od patriarha izposodil 1000 mark breških denarjev, za kar mu je zastavil oba gradova v Kamniku s pose- stjo ter svoje druge alodialne posesti na Kranjskem in pri Vipavi – in Carniola et apud Wipach.68 Vendar se povezava Andeških z Vipavo ni začela šele tedaj, temveč sega daleč nazaj proti začetku 12. stoletja. Po- sest na Vipavskem in Postojnskem je zelo verjetno izvirala od vplivnega rodu Weimar-Orlamünde, ki so bili mejni grofje Kranjske in Istre v 11. stoletju. Po smrti istrskega mejnega grofa Popona 1101 je njegov brat Ulrik II. ogromne posesti v Istri leta 1102 poda- ril oglejskemu patriarhu,69 dedinji preostale posesti v Istri in na Kranjskem pa sta bili Poponovi hčeri – Zofija in Hedviga. Prva se je omožila z Bertoldom II. Andeškim, druga pa z Albertom Bogenskim, kar je v slovenski prostor pripeljalo ti dve mogočni bavarski grofovski rodbini.70 To nedvomno dobro pojasni iz- vor posesti tako Andeških kot Bogenskih na Vipav- skem, ki se je očitno razdelila na dva dela. Morda bi bilo utemeljeno razmišljanje, da je kasnejša upravna razdelitev gospostva na Zgornjo oziroma Spodnjo Vipavo imela svoje kali že v tej zgodnji delitvi pose- sti. Kakorkoli že, grofje Bogenski so v Vipavi večkrat izpričani že v 12. stoletju, Andeški pa šele od začetka 13. stoletja dalje. 67 MDC IV, št. 1524, 1525; Gradivo V, št. 13, 14. 68 … quicquid proprietatis et alodii habet in Carniola et apud Wi- pach … UBKr II, št. 7; Gradivo V, št. 15. 69 Gl. Štih, Grofje, str. 152; Štih, Izvor in začetki, str. 46. 70 Komac, Od mejne grofije, str. 52–53; Kos, Urbarji II, str. 53. Kljub temu da nimamo zgodnejših virov, je bila andeška oblast tukaj v prvih desetletjih 13. stoletja že toliko uveljavljena, da so jih v Furlaniji smatra- li za vzhodne sosede. V peticiji, spisani leta 1221 za papeškega legata, je govora o Ogleju odtujenih pose- stih v prostoru med reko Livenzo, gorami in morjem, po celi v Furlaniji do »dukata« Meranija – per totum Forumjulium usque ad ducatum Meraniae.71 To je, po- enostavljeno, pomenilo »do oblasti meranskega voj- vode«, ki je obvladoval Vipavo in Postojno na vzhodu Furlanije. Kdaj se je leta 1202 patriarhu zastavljena Vipava vrnila v neposredno posest Andeških, ni zna- no. Vsekakor pa je istrski mejni grof Henrik Andeški leta 1223 ponovno razpolagal s posestjo pri Vipavi in podelil šest kmetij v vasi Slap družinskemu sa- mostanu Diessen na Bavarskem. V listini je bila tudi klav zula za primer, če bi njegovi dediči na Vipavskem – heres bonorum meorum in Wippach – nadlegovali posest samostana, iz česar je moč sklepati, da je bil ponovno gospod andeškega dela Vipave.72 Kot priče so navedeni njegovi ministeriali – presentibus ministe- rialibus meis – med katerimi sta zlasti zanimiva dva: Wulfing iz Vipave ter Vošalk iz Devina (on njem več v nadaljevanju73). Kot bo vidno kasneje, pa sumarno poimenovanje celotne skupine kot klientele Henrika Andeškega ni bilo dosledno in Wulfing je bil naj- verjetneje iz bogenskega dela Vipave, torej bogenski ministerial, enako kot v listini poleg njega navedeni Bertold iz Krškega.74 Gospostvo Henrika Andeškega 71 V razsodbi papeškega legata je dikcija … ab aqua Liquentiae ad ducatum Meraniae, a montibus usque ad mare per totum Fo- rumjulium … Bianchi, AKÖG 21, št. 65, 66, str. 192–194. 72 UBKr II, št. 43; Gradivo V, št. 371. 73 Gl. spodaj str. 392. 74 Grofje Bogenski so 1202 Krško z ministeriali in posestmi prepustili salzburškemu nadškofu, vendar prejeli vse nazaj v Slika 1: Zgornji grad v Vipavi. Iz Valvasorjeve skicne knjige (posredoval dr. I. Sapač). 386 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–444 2015 v Vipavi je izpričano tudi tri leta kasneje, leta 1226, ko je bil s skupino petnajstih ministerialov na poti na državni zbor cesarja Friderika II. v Cremoni. V Če- dadu si je od beneških bankirjev izposodil 420 mark oglejskega denarja in jim za to zastavil vse dohod- ke svojih posesti v Vipavi in Postojni – omnes reditus possessionum sui proprii in Wippac et Arnsperch. Če bi umrl pred izplačilom dolga, bi upniki dobili celotno posest v Vipavi, razen stolpov (excepto turii), dokler njegovi dediči in nasledniki ne bi poravnali dolžne vsote.75 Vir nam dokazuje ponovno trdno gospostvo mejnega grofa na dedni rodbinski posesti v Vipavi kot obenem tudi prvo omembo andeške oblasti nad strateško locirano Postojno. Po Henrikovi skorajšnji smrti 1228 je dedič andeških gospostev v Vipavi in Postojni postal njegov brat, oglejski patriarh Bertold, ki je prevzel tudi preostali dolg Benečanom.76 Ande- ški so imeli v Vipavi tudi svoje ministeriale, katerih imena pa se niso ohranila. Patriarh Bertold je leta 1241 vse svoje ministeriale, ki jih je po dednem pra- vu posedoval v Vipavi – ministeriales nostros universos quos hereditario iure possedimus in Vippacho – podelil oglejski cerkvi pod pogojem, da lahko v bodoče po ženski in moški strani brez ovir dedujejo fevde.77 Obe gospostvi, Vipava in Postojna, sta že pred Bertoldovo smrtjo 1251 veljali za posest oglejske cerkve. O tem priča mirovni sporazum, sklenjen januarja 1251, ki je sledil spopadu večjih razsežnosti med goriškim gro- fom Majnhardom III. in patriarhom. Divjal je od leta 1249 in bil odmev vojne med cesarjem Friderikom II. in papeštvom – Goriški je deloval po cesarjevem mandatu, patriarh Bertold pa se je po spopadu pri Gorici (prelium Goricie) leta 1250 povezal z Ulrikom III. Spanheimom.78 Januarja 1251 sklenjeni obsežni mirovni sporazum je s strani grofa jamčil patriarhu, da gradova Postojna in Vipava z gospostvom in sod- stvom pripadata oglejski cerkvi in da do njiju nima nobenih pravic.79 Ta klavzula dokazuje, da je bila tudi Postojna v času andeškega gospostva oblikovana v celovito zemljiško gospostvo z vsemi pertinencami, in je obenem prva omemba strateškega postojnskega fevd za čas svojega življenja (UBKr II, št. 5; Gradivo V, št. 12). Tako je Krško dejansko ostalo bogensko do izumrtja rodu leta 1242. 75 … debet nichilominus habere totam proprietatem de Wippach obligatam pigneri pro ipso debito, excepto turii, usque ad finem et complementum plene solutionis debiti … a successoribus sive heredibus dicti Marchionis de ipsis possessionibus de Wippach. Najboljša edicija Cessi, Deliberazioni, št. 142, str. 211–212; Gradivo V, št. 441. 76 … dominus patriarca predictas possessiones in Vipach et in Arn- sperch post decessum predicti marchionis, fratris sui, successit et habuit et heres fuit, et nunc eas possidet, habet et tenet, et in ipsis possessionibus heres fuit. Cessi, Deliberazioni, št. 150, str. 214– 215; Gradivo V, št. 505. 77 UBKr II, št. 116; Gradivo V, št. 773. 78 O tem podrobno Komac, Od mejne grofije, str. 158–161. 79 … castra Arensperch et Wipach cum omni honore, comitatu, do- minio et districtu et iurisdictione debeant pertinere domino patri- arche et Aquilegensi ecclesie … Baraga, Gradivo, št. 127; Joppi, AT 12, št. 25, str. 6–14. gradu, ki je s tem začel svojo turbulentno pot nasle- dnjih stoletij. Obseg andeškega gospostva lahko s precejšnjo mero gotovosti rekonstruiramo na osnovi fevdnih podelitev oglejskih patriarhov v drugi polo- vici 13. stoletja, o katerih se je ohranilo precej zapi- sov80 (karta 2). Za razliko od Andeških so povezave Bogenskih z Vipavo izpričane že bistveno bolj zgodaj. Grofje so kljub svojemu težišču na Bavarskem celo 12. stoletje vzdrževali intenzivne vezi s svojimi posestmi na jugu – na Koroškem (gradovi Krnos/Gurnitz, Ribnica in Khünburg), na Kranjskem (Krško in posesti okrog Preddvora) in v Vipavi. V tem prostoru so imeli vrsto svojih ministerialov in darovnica grofa Alberta III. vetrinjskemu samostanu leta 1171 je bila na primer izstavljena »po nasvetu naših ministerialov s Koro- ške, Kranjske in Bavarske«, med pričami pa so za- stopani člani družin iz Vipave, Krškega, Krnosa in Ribnice.81 Že grofica Hedviga, ki je po očetu Poponu 80 Številni zapisi o podelitvah oglejskih fevdov na Postojnskem in Vipavskem so objavljeni v TEA. 81 … communi consilio quorundam ministerialium nostrorum de Cartinthia, de Carniola et de Bauaria. MDC III, št. 1143; Gradivo IV, št. 527. Karta 2: Domnevni obseg andeškega gospostva Postojna, ki je na jugu segalo v severne Brkine (gradova Prem in Voitsberg). Prikazani so kraji, ki jih je po pridobitvi gospostva (1251) v drugi polovici 13. stoletja v fevd podeljeval oglejski patriarh. Hašperk, Senožeče in Vipava so vrisani za orientacijo. 387 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–4442015 Weimar-Orlamünde podedovane posesti na Kranj- skem in v Vipavi prinesla Bogenskim, je med letoma 1154/56 podelila vetrinjskemu samostanu pet kmetij pri Vipavi (apud Wippach), pričal pa je tudi Wulfing iz Vipave, tamkajšnji vodilni bogenski ministerial.82 Zasledimo ga še večkrat v drugi polovici 12. stoletja v pravnih zadevah Bogenskih, tako na Kranjskem kot Koroškem (1154–56, 1156, 1171).83 V začetku 13. stoletja se namesto njega pojavi Pero de Vipach – leta 1202 med pričami že omenjenega velikega knežjega zbora pri Krminu oz. Gorici.84 Zelo redko plemiško ime zasledimo že dobro desetletje prej v osebi Pera s koroškega Khünburga, bogenskega gradu v Zilj- ski dolini. Julija 1189 je grof Albert III. Bogenski v Brežah na Koroškem zastavil svoj grad in gospostvo Krško salzburškemu nadškofu in med pričami nasto- pa v vrstah bogenskih ministerialov poleg plemičev s Krnosa, Ribnice in Krškega tudi Pero de Kinburch.85 Zelo verjetno je šlo za isto osebo, ki se je imenovala tako po Vipavi kot gradu na Koroškem. Še več dej- stev kaže na povezave med bogensko Vipavo in nji- hovimi koroškimi gradovi. Leta 1223 se je po Vipavi imenoval Vulfing, sicer med pričami že omenjene listine mejnega grofa Henrika Andeškega (Wlvingus de Wippach).86 Ime je bilo ravno v tem času običajno v rodbini ministerialov s Krnosa oziroma sosednjega gradu Greifenfels.87 Da ima domneva o tej povezavi trdne temelje, priča listina iz leta 1235. Henrik, sin že pokojnega Henrika z Greifenfelsa, je izstavil da- rovnico za vetrinjski samostan.88 Pravno dejanje se je izvršilo v Vipavi v hiši njegovega viteza Engelskalka – Wippach in domo Engilscalci militis mei. Pričala je cela vrsta plemičev, poleg Engelskalka še Alhoh iz Vipave s sinovoma in drugi. Henrik z Greifenfelsa pa je imel na pečatu, obešenem na listini, napis HEIN- RICUS DE GVRNZ. Torej sta bila on in njegov že umrli oče iz rodu bogenskih ministerialov Krnoških, ki so bili očitno najtesneje povezani z Vipavo, imeli tam svoje viteze in posest. Pokojni starejši Henrik je bil najverjetneje oče leta 1223 po Vipavi imenova- nega Vulfinga, oziroma ta in Henrik mlajši sta bila 82 UBKr I, št. 113; MDC III, št. 1377/IX; Gradivo IV, št. 339. Vetrinj posesti pri Vipavi ni obdržal, temveč jo je 1156 za- menjal z Alberonom z Gutenberga za posest pri Preddvoru. Tudi pri tem dejanju je pričal Vulfing iz Vipave. UBKr I, št. 113; MDC III, št. 1377/X; Gradivo IV, št. 366. 83 UBKr I, št. 113; MDC III, št. 1377, 1143; Gradivo IV, št. 338, 527. 84 Gl. op. 67. 85 Ministeriales de Pogin Bernhardus Alramus et frater eius Gi- silbertus de Gurniz, Pero de Kinburch, Rudolfus castellanus de Riuinze, Ortolfus de Gurkeuelde. UBKr I, št. 152; MDC III, št. 1358; Gradivo IV, št. 760. 86 Gl. op. 72. 87 Papež Gregor IX. je leta 1230 zagrozil s cerkvenimi kaznimi Vulfingu in Henriku s Krnosa, ki sta na posesti samostana Vetrinj gradila nov grad. Verjetno je šlo za brata (MDC IV, št. 1982). Vulfing s Krnosa se omenja med letoma 1216 in 1258. Gl. MDC IV, št. 1927, 2016, 2162, 2327, 2600; MDC I, št. 459. 88 MDC IV, št. 2100; Gradivo V, št. 644. brata. Prvi se je imenoval po Krnosu in nastopal v letih 1216–1258,89 drugi, imenovan po Greifenfelsu, pa se je pojavil v virih zadnjič leta 1256,90 kar ju tudi časovno umešča v isti čas (genealoška preglednica 1). Na tradicionalne vezi Krnoških oz. Greifenfelsov z Vipavo in tukajšnjim plemstvom priča tudi listina iz leta 1249, s katero sta se Vošalk Devinski in Ulrik Rihemberški dogovorila o medsebojni poroki njunih otrok. Kraj izstavitve ni označen, med pričami, ki so vse izvirale iz regionalnega primorskega okolja (De- vin, Rihemberk, Krmin, Novi grad, Momjan), pa sta tudi Henrik z Greifenfelsa in Giselbert s Khünbur- ga.91 Njuna povezava s tem prostorom je nedvomno vodila preko bogenske Vipave in tamkajšnje posesti njunega rodu. Kaj se je z bogenskim delom Vipave dogajalo v prvi polovici 13. stoletja, je težko ugotoviti. Neposre- dnih stikov bavarskih grofov s to oddaljeno posestjo ni zaslediti, kot smo videli imamo izpričane le vezi njihovih koroških ministerialov. Najkasneje ob izu- mrtju rodu Bogenskih leta 1242 pa so tako Vipava in Krško kot koroška gospostva prišli v roke avstrijskega in štajerskega vojvode Friderika II. Babenberškega. Po kakšni liniji se je to zgodilo, ni jasno, vsekakor pa se dohodki od teh posesti nahajajo v seznamu t. im. »babenberškega urbarja«, ki sodi v čas 1230–1246, med drugim tudi in Wippach.92 Kratkotrajna, le ne- kajletna oblast Avstrijca nad delom Vipave vsekakor ni mogla imeti kakršnega koli večjega vpliva, je pa bila verjetno strateškega pomena kot etapa na po- vezavi med njegovimi kranjskimi ter na drugi strani furlanskimi posestmi. Možno je – kot je menil Mil- ko Kos – da so pravice do bogenskega dela Vipave po Friderikovi smrti 1246 prešle na njegovo vdovo Agnes Andeško, leta 1248 ponovno omoženo z Ul- rikom III. Spanheimom.93 Vsem pravicam oziroma pretenzijam nad Vipavo in Postojno pa sta se nato v prid oglejskega patriarha v čedadskem miru leta 89 Gl. op. 87. 90 MDC IV, št. 2636. 91 Baraga, Gradivo, št. 94. Tu je potrebno opozoriti na Gisel- berta, ki je bil očitno tudi član široko razpredenega klana bo- genskih ministerialov Krnoških. Ime Giselbert nastopa med Krnoškimi že v 12. stoletju (UBKr I, št. 113, 152; MDC III, št. 1143). Med leti 1193/99 in 1238 je izstopajočo vlogo v družini Krnoških imel Offo, s precej redkim plemiškim ime- nom, ki je imel sina Giselberta (MDC III, št. 1412; UBKr II, št. 5; MDC IV, št. 1672, 1675, 1946, 2162; MDC I, št. 462). Offo se je že 1234 prvič imenoval tudi plemič z bogenskega Khünburga in verjetno je šlo za isto osebo (MDC II, št. 545). To je še toliko verjetneje, ker se je tudi njegov 1238 ome- njeni sin Giselbert kasneje vedno imenoval po Khünburgu (MDC IV, št. 2373, 2386, 2598, 2885). Drugi, v virih istoča- sno omenjeni Giselbert, je bil sin Vulfinga s Krnosa in 1255 nastopata celo oba v istem dokumentu (MDC IV, št. 2598, 3005). Imeni Offo in Giselbert se na Khünburgu pojavljata tudi v kasnejših desetletjih (MDC V, št. 486, 581; MDC VI, št. 145). 92 Babenberški urbar navaja dohodke … in Wippach, Gurnz et Chuemburch ter … de Gurkvelde. Landesfürstliche Gesamturbare, str. 50, 52. 93 Kos, Urbarji II, str. 53. 388 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–444 2015 1261 odpovedala, kot smo že videli.94 To je očitno pomenilo združitev nekdanjih bogenskega ter an- deškega dela Vipave pod enotnim gospostvom pa- triarha, ki v nadaljnjih desetletjih nastopa kot edini gospod. Upravno pa sta oba dela očitno ostala ločena, kar bi lahko sklepali na osnovi omemb Zgornjega in Spodnjega gradu v Vipavi in pripadajočih gospostev, ki imata ločeno posestno zgodovino. Najlepši dokaz za to tezo je dejstvo, da je leta 1275 Dietmar z Grei- fenfelsa – iz rodu bivših bogenskih ministerialov –, ki je bil celo imenovan po Vipavi (Dietmarus de Grey- fenvels de Wipacho), zase in za svoje dediče prejel od patriarha v fevd Zgornji grad v Vipavi (castrum Wi- paci superioris) s 50 kmetijami v desetih poimensko naštetih vaseh.95 Glede na dosedanje ugotovitve bi to posest lahko upravičeno smatrali za nekdanji bogen- ski del Vipave. Vir pa nam izpričuje tudi nadaljeva- nje tradicionalnih povezav gospodov z Greifenfelsa z Vipavo.96 Ko je Dietmar leta 1275 v Škofji Loki sklenil pomiritev s freisinškim škofom zaradi med- sebojno povzročene škode – nedvomno na kranjski posesti enega in drugega – je bil za enega dveh razso- dnikov izbran vitez Ravin iz Vipave, gotovo vipavski vazal Greifenfelškega.97 Dietmar se je očitno pogo- sto zadrževal na Vipavskem, saj je leto kasneje pričal v listini Gebharda Žovneškega, izstavljeni v Trstu, v družbi številnih plemičev iz te regije: iz Devina, Mom jana, Švarcenerka, Prema in Rihemberka.98 Po- polnoma jasno sliko, zakaj, pa nam nudi listina iz leta 1308 – v njej je Ditmar z Greifenfelsa označen kot ministerial oglejskega patriarha Otobona.99 V Čeda- du je patriarhu predočil listino patriarha Bertolda iz leta 1241, po kateri so oglejski ministeriali v Vipavi lahko dedovali fevde po moški in ženski strani, in prosil za obnovitev ter potrditev tega privilegija. Ko- roški Greifenfelsi, nekdanji bogenski ministeriali s posestjo na Koroškem in Gorenjskem, so bili tako od druge polovice 13. stoletja obenem ministeriali oglejskega patriarha v Vipavi. Njihova zgodba v tem prostoru se je zaključila leta 1316. Z listino, izstavlje- 94 Gl. op. 64. 95 TEA, št. 254. Leta 1286 je patriarh podelil v fevd »Vorcinu« de Grifenwels bivališče v vipavskem gradu v imenu njegovega sina Henrika (TEA, št. 406). Kdo je bil mišljen s tem popa- čeno zapisanim imenom – Dietmar ali kdo drug – ni zna- no, vsekakor pa je Dietmar dejansko imel sina Henrika (gl. MDC VII, št. 209, 487). Henrik z Greifenfelsa je bil med pričami delilne pogodbe med goriškimi grofi leta 1307 poleg številnih ministerialov z Goriškega in Krasa, kar lepo odraža njegov položaj v Vipavi (MDC VII, št. 394). 96 Dietmar z Greifenfelsa – imel je brata Ulrika in Albrehta – se pojavlja od 1267 dalje (MDC IV, št. 2950, 3011, 3012). Verjetno ga je enačiti z Dietmarom s pridevkom Stari, ki ga zasledimo v virih še do 1318. Tedaj je imenovan celo der alte Greyfenuelser von Gurencz, kar lepo kaže na poreklo iz rodu bogenskih ministerialov s Krnosa (MDC VII, št. 343, 373). 97 MDC V, št. 192. 98 UBSt IV, št. 593. 99 ... dominus Dythemarus de Greyfenvels, ministerialis reverendi patris et domini domini Ottoboni dei gratia sancte sedis Aquile- gensis patriarche … MDC VII, št. 461. no v Ljubljani, se je Dietmar z Greifenfelsa pomiril s svojimi tremi zeti – Ostroviškim, Kostanjeviškim in Ungnadom – ter njim in svojim hčeram prepustil grad Vipavo z vsem pripadajočim, tako fevdi kot alo- di, ter z vsemi listinami, ki jih je imel od oglejskega patriarha glede Vipave.100 Eden od treh zetov je bil Rajnher, točaj z Ostrovice na Koroškem, ki poslej v virih nastopa kot glavni posestnik gospostva Zgornja Vipava – patriarh Paganus mu ga je maja 1320 po- delil z vsem pripadajočim v fevd.101 Ostroviški pa so nato že leta 1342 prodali svoj del Zgornje Vipave z vso posestjo, sodstvom, odvetništvom, pravicami in fevdi Habsburžanom (o čemer so obvestili tudi pa- triarha Bertranda).102 Intermezzo oglejskega patriarha – vzpon grofov Goriških – gospodje Devinski (13.–14. stoletje) Z odhodom »velikih« – izumrtjem dinastij Bo- genskih (1242), Babenberžanov (1246), Andeških (1251) ter Spanheimov (1269 oz. 1279) – so se tudi karte v širšem notranjsko-kraškem območju pre- mešale na novo. Kot drugod v cesarstvu, kjer je in- terregnum prinesel politično brezvladje in princip močnejšega – ter v vzhodnoalpskem prostoru boj za babenberško dediščino med ogrskim in češkim kra- ljem ter Habsburžani – je bilo dogajanje v tej regiji le odraz splošnih razmer v malem. Prineslo je izredno turbulentna desetletja.103 Oglejski patriarh Bertold Andeški, eden naj- sposobnejših cerkvenih knezov na tej stolici, je pred smrtjo leta 1251 uspel svoji Cerkvi zagotoviti izvr- stno popotnico. Utrdil je njen položaj v Istri in na Kranjskem, notranje stabiliziral Furlanijo in – za našo temo najvažnejše – uspel ji je zagotoviti obse- žne kraške posesti, s katerimi je kontroliral takorekoč vse kraške prehode med Furlanijo in Istro na eni ter Kranjsko na drugi strani, med deželami, kjer je imel svoje politično težišče. Noben drug oglejski partriarh ni uspel v širši regiji združiti pod oglejsko oblastjo toliko ozemlja kot ravno Bertold Andeški.104 Gospo- stvi Vipava in Postojna sta – kot Slovenj Gradec – izvirali iz njegove družinske dediščine, medtem ko je na Kranjskem pridobil še del višnjegorske dediščine (Vernek, Lihtenberk, Mirna). Izjemno pomembna 100 HHStA, AUR, 1316 VIII 13; MDC VIII, št. 332. 101 D. Paganus Patriarcha investit Raynerium Pincernam de castro Vipachi et multis aliis bonis resignatis per D. Dietmarum de Gri- femberch (sic). DSF I, št. 219. Vendar sta imela dele Zgor- nje Vipave očitno tudi druga dva zeta, Ofo Kostanjeviški in Konrad Ungnad, in jih je Ostroviški pridobil v svojo posest postopno. Tako je patriarh šele 1340 podelil na prošnjo očeta Rajnherja njegovemu sinu Ivanu Ostroviškemu v fevd partem castri Vipachi Superioris, ki ga je nekoč imel sin Ofa Kostanje- viškega. HHStA, AUR, 1340 V 28, Udine. Konrad Ungnad pa je svoj del 1340 celo prodal grofu Albertu Goriškemu. Kos, Vitez in grad, str. 243. 102 HHStA, AUR, 1342 III 18, Dunaj (dve listini). 103 Prim. Štih, Grofje, str. 155–156; isti, Trst, str. 130. 104 Komac, Od mejne grofije, str. 150–151; Kos, Urbarji II, str. 53. 389 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–4442015 Genealoška preglednica 2: DEVINSKI Genealoška preglednica 1: rod bogenskih ministerialov s KRNOSA - GREIFENFELSA - KHÜNBURGA - VIPAVE Diethalm Štefan I. Starejši 1139 Štefan II. Mlajši Vošalk I. 1158-1188 1158-1184 Vošalk II. Henrik Kono I. Hugo I. 1188-ok. 1238 1188-1234 1188-1224 1188-1224 PREM CASTELNUOVO DEVIN .I floduR).I(.III klašoV .III nafetŠ 1234-1260 1234- † pred 1252 1234-1260 CASTELNUOVO MOMJAN DEVIN Kono II. Biakvin I. Hugo II. 8031-25214721-74215721-7421 MOMJAN, SENOŽEČE MOMJAN .II floduR.III oguHkirlU ).II( .VI klašoV 1274-1276 9131-69218231-79215921-3721 MOMJAN MOMJAN, CASTELNUOVO Jurij Biakvin II. 1334-1343 MOMJAN do 1305 (Devinski do 1399) Alram Bernhard Giselbert Albero Henrik Wulfing Pero 1189 1142-1189 1156-1189 1171 1176- † pred 1235 1154-1171 1189-1202 VIPAVA KHÜNBURG, VIPAVA Wulfing Markvard Henrik Offo 1216-1258, † pred 1269 1238 1235-1256 1193/99-1238 KRNOS, VIPAVA KRNOS, GREIFENFELS KRNOS, KHÜNBURG VIPAVA Giselbert Albreht Dietmar Ulrik Offo Giselbert Oto Albreht 1255-1285, † pred 1299 1269 1267-1318 1269-1304 ok. 1270 1238-1281 1253-1270 1248-1270 KRNOS, LJUBLJANA GREIFENFELS KHÜNBURG VIPAVA Henrik Wulfing Ulrik Dietmar Henrik 1290-1318 1290-1302 1299-1322 1302-1321 1304-† pred 1308 KRNOS GREIFENFELS VIPAVA do 1316 390 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–444 2015 pa je bila tudi spretna pridobitev nekdanjega oglej- skega fevda Lož iz rok grofov Vovbrških v letih 1244–45.105 Veliko gospostvo s prehodi iz Dolenjske čez Bloke proti Postojni in čez Javornike na Pivko106 je vključevalo grad, trg z mitnico in več rodbin mini- sterialov.107 Kot že omenjeno, je cerkniška pokrajina v 12.–13. stoletju predstavljala preostalo jedro oglej- ske posesti, ki jo je patriarhat pridobil leta 1040 s kraljevo darovnico. V virih je 1264 in 1276 izrecno imenovana kot pokrajina – contrata de Cirknitz,108 patriarh je imel tu svoje uradnike in je izvajal go- spostvene pravice, tudi višje sodstvo.109 S pridobitvi- jo Loža pa se je napovedovala prava rekonstrukcija nekdanjih oglejskih posesti v notranjsko-kraškem območju, ki so se nadaljevale čez postojnske prelaze na Pivko in v Vipavsko dolino. Oglej je v kratkem vse svoje nove posesti v regiji preoblikoval v učinkovita zemljiška gospostva – gastaldije – na čelu katerih so bili patriarhovi uradniki (gastaldi) z gospodarsko– upravnimi ter sodnimi kompetencami. Omenjajo se prvič v Postojni leta 1262, v Ložu 1269 in Vipavi 1282.110 Oglejska upravna struktura v tem prosto- ru je zajemala še druge uradnike – lepo jih izpriču- je vir iz leta 1293, kjer so omenjeni loški gastald in drugi uradniki v Ložu, Postojni, Cerknici, Vipavi in na Krasu (tam in Los quam in Arisperch, Circhinitz, Wipacho et Carsto).111 V strateško-obrambnem ozi- ru so bili središča oglejskih gospostev seveda gra- dovi – nekateri stari, središča že prejšnjih gospodov (Lož, Vipava, Postojna) – poleg teh pa so ravno pod oglejsko upravo v drugi polovici 13. stoletja iz po- treb boljše obrambe in uprave razsežnih gospostev vznikli še nekateri novi, običajno podeljeni v fevd, na katerih so sedeli rodovi oglejskih ministerialov. V okviru gospostva Lož je bil tako 1268 in 1269 prvič omenjen grad Snežnik oz. po njem imenovan oglej- ski ministerial (de Sneperg) iz veje zelo razpredenega rodu Loških, prej že vovbrških ministerialov.112 Na sosednjem Cerkniškem je na griču južno od jezera približno v istem času nastal grad Šteberk (Stegberg), omenjen prvič le nekaj let kasneje (1274), katerega rod prvotno oglejskih ministrialov je patriarhom v bodoče povzročal toliko preglavic kot redko kdo iz te regije.113 Na Postojnskem oziroma Pivki sta bila poleg osrednjega gradu v Postojni, prvič omenjenega 105 Komac, Od mejne grofije, str. 254; Okoliš, Izseki, str. 363–365. 106 O prometno-trgovskem položaju gl. Kosi, Potujoči, str. 237– 242; Okoliš, Izseki, str. 353 sl. 107 Komac, Od mejne grofije, str. 254; Okoliš, Izseki, str. 553 sl., 557 sl. 108 Joppi, AT 12, št. 35, str. 354; W I, št. 716; UBSt IV, št. 593. 109 Prim. UBKr II, št. 343; TEA, št. 110; Kos, Urbarji II, str. 53; Komac, Od mejne grofije, str. 255. 110 TEA, št. 338; UBKr II, št. 395, 396; ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, 274r, f. 74’; Komatar, Ein Copialbuch, št. 6, str. 45; Kos, Urbarji II, str. 61; Okoliš, Izseki, str. 365. 111 Bianchi, AKÖG 26, št. 670, str. 251. 112 TEA, št. 375; UBKr II, št. 395, 396; Otorepec, Grad Snežnik, str. 312 sl.; Okoliš, Izseki, str. 559 sl., 563 sl. 113 CDI II, št. 361, str. 602; Šumrada, Šteberški, str. 47 sl. leta 1251,114 še dva gradova. Severno pod pogorjem Hrušice je bil – v istem viru kot Šteberk – leta 1274 prvič izpričan grad Jama oz. Predjama (Antrum, Fo- ramen, kasneje Lueg),115 središče manjšega gospostva, ki ga je Oglej podeljeval v fevd.116 Še bolj zanimiv, a bistveno manj raziskan, lahko bi rekli kar obskuren, pa je bil drugi grad – Voitsberg. Sam grad Voitsberg je prvič izrecno omenjen v obsežni mirovni pogodbi med Goriškimi in pa- triarhom iz leta 1274, kot tudi Jama in Šteberk. V seznamu škode, ki so jo goriški pristaši prizadejali patriarhu, je naveden kot uničen (castrum Voitsperch destructum).117 Kje je stal, ni uspelo ugotoviti dose- danjim raziskovalcem (C. G. Mor, P. Štih).118 Vendar pa je lociranje s precejšnjo zanesljivostjo kljub vsemu mogoče. Gebhard, sin istoimenskega pokojnega Geb- harda z Voitsberga, je v letih 1276, 1298 in 1300 od patriarha prejel v fevd grad Voitsberg z vrsto kmetij v poimensko naštetih vaseh, ki so sodile pod grad. Šlo je za villa sub castro, najbrž istoimensko vas s štirimi kmetijami, nato Košano, Buje, (Gornje) Ležeče, Do- bro Polje, Rečico, Sušico, Ilirsko Bistrico, Rakitnik pri Postojni in še nekaj težje opredeljivih.119 Očitno je šlo za grad v bližini notranjske Reke, Prema ozi- roma severnih Brkinov. In ravno tam, med vasema Pregarje in Tatre v Brkinih, je v urbarju goriškega gospostva Švarcenek iz časa okrog leta 1400 in nato še 1412 navedena vas Foytzdorf oz. Voytsdorf, ki je še tedaj premogla ravno štiri hube.120 Na griču malo se- verneje (kota 632 m n. v.) pa je še danes toponim Grad ter pod njim tri kmetije. Lokacija gradu je tako rešena, ima pa tudi svojo logiko. Stal je globoko na jugu oglejskega postojnskega gospostva, že v Brkinih, kjer je posest mejila na dve sosednji gospostvi po- gosto hudih nasprotnikov – goriškega Švarceneka in devinskega Prema. Argument za to tezo je tudi dej- stvo, da so kasneje, ko je grad očitno propadel, bivše kmetije Voitsberga v Košanski dolini in okrog Ilirske Bistrice spet sodile pod gospostvo Postojna, kjer so navedene še v urbarju iz 1498 (gl. karto 2).121 P. Štih je ugotovil, da so bili oglejski vazali z Voitsberga ista družina kot goriški ministeriali na Rašporju v Čičariji, oziroma so Rašporski izvirali iz 114 Gl. op. 79. 115 CDI II, št. 361, str. 602. Vendar je bil grad verjetno nekaj starejši, saj je Ulrik Žovneški leta 1276 podelil nekaj fevdov na Cerkniškem štirim bratom Jamskim, sinom že pokojnega Ulrika de Antro, ki je moral torej že prej posedovati obstoječi grad. UBSt IV, št. 593. 116 TEA, št. 286; Kos, Urbarji II, str. 54. 117 V CDI II, št. 361, str. 602, je zapisan kot Witsperch, v ediciji DSF I, št. 376, str. 399, pa kot Voitsperch. Očitno je šlo za oglejski grad, iz drugih virov znan kot Voitsberch, Voitsperch, Voyzperch, Veysperch, Votsperc. 118 Mor, Casteli patriarchali, str. 88; Štih, Grofje, str. 98–99. M. Kos ga v Urbarji II sploh ni omenil. 119 TEA, št. 255, 270, 410. 120 Kos, Urbarji II, str. 134, 141. 121 Kos, Urbarji II, str. 223–239. 391 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–4442015 Voitsberga, enako kot tržaški škof Arlongus.122 Zelo zanimivo pa je, da se Gebhard z Voitsperga, oče kas- nejšega istoimenega Gebharda z Voitsberga in Raš- porja, omenja v tem prostoru prvič že leta 1237, ko je v Ložu pričal v privilegiju Vovbrških za njihove ministeriale, ter 1250 v Mengšu na Kranjskem, ko je bil v spremstvu patriarha Bertolda skupaj z Markvar- dom, ministerialom iz tedaj že oglejskega Loža.123 To pa je bilo le dober teden po sklenitvi zavezniškega sporazuma med Bertoldom in Ulrikom III. Span- heimom za vojno proti Majnhardu Goriškemu, ki je bil dosežen 3. septembra 1250 v Kamniku, in zara- di česar je patriarh sploh potoval na Kranjsko. Vse omenjeno je težko uskladiti z domnevo P. Štiha, da so bili Voitsberški po izvoru s tirolskega Voitsberga, okrog 1270 prešli med goriško-tirolske ministeriale in od tam ena veja na Kras – na oglejski Voitsberg ter goriški Rašpor. Prejkone je grad v Brkinih obstajal že leta 1237 oz. 1250, v času vlade patriarha Bertolda, ki je bil dedič andeške rodbinske posesti in gospod Po- stojne in Vipave. Morda je bil Gebhard celo prvotno andeški ministerial. To bi tudi lepo razložilo njegovo prisotnost v spremstvu Bertolda na Kranjskem leta 1250, ki bi bila sicer težko razumljiva. Niz strateško pomembnih gradov in posesti Ogleja od Vipave do Loža, na prometnicah iz slo- venske notranjosti v Primorje, sta sredi 13. stoletja tr- gali le dve enklavi grofov Goriških – na Planinskem polju in pri Razdrtem. Prva, večja in pomembnejša, je omogočala nadzor poti na eni strani proti Ljublja- ni ter na drugi proti Cerknici, Ložu in preko Blok 122 Štih, Grofje, str. 98–99 in op. 21. Papež je leta 1254 za trža- škega škofa potrdil in posvetil Arlongum de Voisperch. 123 UBKr II, št. 96, 173; Baraga, Gradivo, št. 119. na Dolenjsko. Njen pomen kaže dejstvo, da so imeli Goriški v Planini »ob reki Unec« že leta 1217 izpri- čan trg z mitnico – forum quod situm est apud fluvium Vnze – kjer je grof Engelbert III. osvobodil samostan Stična plačila mitnine pri tovorjenju za lastne potre- be.124 To gospostvo so Goriški nedvomno posedova- li kot oglejski fevd in ga tudi ohranili trdno v svoji posesti vse do srede 15. stoletja.125 Že leta 1251 je v mirovni pogodbi med njimi in patriarhom Bertol- dom prvič omenjen tudi tamkajšnji grad Hašperk, ki ga je goriški grof na novo postavil – castrum de Haz- perch apud Manzanum noviter edificatum per dominum comitem – in naj bi ga podrl, kar pa se najverjetneje ni zgodilo.126 Nedvomno je tu šlo za Hašperk na Pla- ninskem polju in ne za grad pri Manzanu v Furlani- ji, kot so menili dosedanji avtorji pri objavah listine. Dikcija apud Manzanum je narobe zapisan toponim, ki pomeni »pri Uncu« oziroma »ob reki Unec«,127 kot sta se grad in trg imenovala še leta 1295 oz. 1300: castrum Moventz; … in Mounç in foro.128 Tudi druga, manjša goriška enklava pri Razdrtem (Prewal, Preu- ual, Prewalt), kjer se visoka planota »prevali« v Vi- pavsko dolino, je bila zelo stara goriška posest in je 124 Bernhard, Documenta, št. S15. Trg je še v listini leta 1300 ime- novan podobno: … in Mounç in foro. HHStA, AUR, 1300 VI 20. 125 Kos, Urbarji II, str. 43–44. 126 Baraga, Gradivo, št. 127; Joppi, AT 12, št. 25, str. 6–14; W I, št. 558. 127 Listina iz leta 1251 je ohranjena le v slabem prepisu iz 15. stoletja, kjer je bil toponim že lahko popačeno zapisan. B. Otorepec je – verjetno po tem prepisu – ime gradu popravil v Hazperch namesto Harberch, kot sta ga brala Paschini in Wiesflecker, kar je še en argument za grad pri Planini (Bara- ga, Gradivo, str. 149, op. f ). Pri Manzanu nikoli ni bilo gradu s podobnim imenom. 128 HHStA, AUR, 1295 V 13; 1300 VI 20. Slika 2: Ruševine gradu Hašperk nad notranjsko Planino, spodaj kasnejši dvorec enakega imena. Iz Valvasorjeve skicne knjige (posredoval dr. I. Sapač). 392 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–444 2015 izpričana že v urbarialnem zapisu okrog leta 1200. Prvotno je imela nedvomno večji obseg, kot ga kaže- jo urbarji 15. stoletja.129 Poleg grofov Goriških so bili v osrednjem delu Krasa najmočnejši oglejski vazali gospodje Devin- ski. Rodbina, imenovana po izvornem gradu Devin, kjer se Kras neposredno dotika Jadranskega morja, se prvič pojavi s tem imenom leta 1139 in že 1188 je jasno izpričano njeno vazalstvo do oglejske cer- kve – Štefan iz Devina je bil fidelis oglejskega patri- arha.130 Od Ogleja so imeli v fevdu matični Devin ter gospostva Senožeče na Krasu, Prem v Brkinih ter Momjan v Istri – po vseh so se člani družine oziroma posamezne veje občasno imenovali.131 Še leta 1386 so v Ogleju smatrali, da so gradovi Devin, Prem in Senožeče oglejski fevd – dominus de Duino debet re- cognoscere … castra Duini, Prem et Solosench … jure feudi Aquilegensis Ecclesie.132 Poleg tega so bile oglej- ski fevd še posesti v »Meraniji«, na obali Kvarnerja: mesto Reka in kašteli Kastav, Veprinac in Moščeni- ce.133 Devinski niso bili le vazali, temveč tudi mini- steriali oglejske Cerkve. Kot je dokazal P. Štih, pa so bili obenem tudi ministeriali goriških grofov, katerim so v času vzpona v 13. stoletju zvesto sledili, pogosto v škodo svojih primarnih dobrotnikov – Ogleja.134 Ministerialna vez do patriarha je jasno izpričana leta 1238 v listini, s katero sta patriarh Bertold in goriški grof Majnhard sklenila zavezništvo, naperjeno pro- ti mestu Kopru. Na sklenjeni sporazum sta prisegla Ulrik z Rihemberka, ministerial grofa, ter Vošalk z Devina, ministerial patriarha – Utschalcus de Duwino ministerialis patriarche.135 Drugi je za nas še posebej zanimiv in viri o njegovem delovanju nam omogoča- jo nekatere nove ugotovitve. Predstavnikov rodbine z 129 Kos, Urbarji II, str. 36, 54. 130 CDI I, št. 133; Rubeis, st. 634; Gradivo IV, št. 148, 754. Te- meljita in še vedno uporabna razprava o Devinskih je Kos, Iz zgodovine, str. 91–133. 131 Pri Senožečah je že pred 1250 Štefan iz Devina daroval po- sest samostanu Stična (Baraga, Gradivo, št 113, 113a). Kot oglejski fevd so Senožeče prvič izpričane leta 1275 (TEA, št. 273), Devin in Prem pa leta 1366, ko so poslanci patri- arha zahtevali od Huga Devinskega, da ju prevzame v fevd od Ogleja kot njegovi predniki, in mu predočili notarski in- strument iz leta 1256, ki naj bi to dokazoval (TEA, št. 1246). Prim. Kos, Urbarji II, str. 48–51; Štih, Grofje, str. 46 sl. 132 TEA, str. 413. 133 Leta 1366 je Oglej terjal od Devinskega, da prevzame kot oglejski fevd tudi totum quod habet in Meran sive in Croatia (TEA, št. 1246). Testament Huga Devinskega iz 1374 iz- pričuje, da je šlo za Reko, Kastav, Veprinac in Moščenice. HHStA, AUR, 1374 VI 24. Prim. Štih, Grofje, str. 47, ki je v sklop starih devinskih gospostev uvrstil tudi Lovran in Brseč. Vendar sta bili ti dve gospostvi goriški in sta sodili h goriški istrski grofiji. Leta 1342 v delilni pogodbi Goriških sta pod posestjo in Isterreich poleg Pazina in drugih navedena tudi Lauran in Brischeczz (MDC X, št. 161). V roke Devinskih sta prišla šele leta 1380, ko so Habsburžani Hugu VIII. zastavili celotno bivšo goriško Pazinsko grofijo v Istri s pripadajočim. Štih, Grofje, str. 59–60; Kos, Iz zgodovine, str. 120. 134 Štih, Grofje, str. 48–52. 135 Joppi, AT 11, št. 19, str. 403; Gradivo V, št. 685. imenom Vošalk je bilo očitno več, kot so domnevali dosedanji raziskovalci, najverjetneje trije (genealoška preglednica 2).136 Vošalk (II.), prvič imenovan s svo- jim očetom in brati leta 1188, nastopa v virih samo- stojno od 1197 dalje. Večkrat je bil v krogu Goriških, leta 1238 z njimi celo v spremstvu cesarja Friderika II. v Padovi, vendar nikoli kot njihov ministerial.137 Imel je tri brate – Hugo se je imenoval po matičnem Devinu,138 Henrik po Premu,139 Kono po Devinu in kasneje Castelnuovu v Furlaniji.140 Zanimivo pa je dejstvo, da se Vošalk (II.) ne pojavlja v krogu Gori- ških niti enkrat v razdobju med 1201–1238. V tem času ga zasledimo v popolnoma drugi družbi. Leta 1223 je mejni grof Henrik Andeški v Reifen- steinu na Dolenjskem (lokacija gradu ni ugotovljena) izstavil darovnico samostanu Diessen za posest pri Vipavi.141 To je storil vpričo svojih ministerialov – presentibus ministerialibus meis – od katerih jih je bilo 21 resnično andeških, le trije pa izstopajo: Bertold iz Krškega in Vulfing iz Vipave (bogenska) ter – Vošalk z Devina! Kaj je počel v ekskluzivno andeški družbi na Dolenjskem? Listina, ki nakazuje odgovor, je že omenjena zavezniška pogodba med patriarhom Ber- toldom in Goriškimi, sklenjena v andeški Vipavi leta 1238. Vošalk Devinski je jasno označen kot ministe- rialis patriarche.142 Morda pa ta dikcija pomeni, da je bil prvotno andeški (!) in ne oglejski ministerial. Nenazadnje je bil Bertold gospod oz. dedič Vipave in Postojne po svojem bratu Henriku Andeškem in je npr. vipavske ministeriale šele leta 1241 podelil Ogle- ju, kot smo že videli. Dotedaj pa so bili ti »ministeri- ali patriarha« – Bertolda Andeškega – ne pa oglejske Cerkve! In kje bi lahko Vošalk deloval kot andeški ministerial. Pri rešitvi tega vprašanja nam lahko smer nakaže dosedaj v tem kontekstu prezrta listina patri- arha Volfgerja iz leta 1213 za samostan Beligna, kjer je med pričami naveden tudi Udo de Prem.143 To pa je bil zelo verjetno nihče drug kot Vošalk Devinski, Udo bi bila namreč lahko okrajšana varianta imena Udalschalk oziroma Vošalk. In Prem je že malo ka- sneje v dveh dokumentih (1217, 1234) izpričan kot posest njegovega brata Henrika.144 Prem, kasneje 136 Štih je domneval Vošalkovo prvo omembo leta 1188 in za- dnjič 1249 (Štih, Grofje, str. 52, 76). Vendar je bil prvič ome- njen že leta 1158 z bratom Štefanom in nato še ok. 1184. Härtel, Urkunden, št. 18; MDC III, št. 1302; Joppi, AT 11, št. 7, str. 388. Zato je gotovo šlo vsaj za dve, če ne tri osebe z istim imenom. Štefan, omenjen še leta 1166, je imel po viru iz 1188 štiri sinove: Vošalka (II), Huga, Henrika in Kona. CDI I, št. 146, 147; Rubeis, st. 634; Gradivo IV, št. 754; Härtel, Urkunden, št. 29, 30. 137 MDC III, št. 1512; W I, št. 305, 314, 475, 507, 521, 537, 543. 138 CDI II, št. 235; Joppi, AT 11, št. 15, str. 397; Bernhard, Do- cumenta, št. S15; W I, št. 407. 139 Bernhard, Documenta, št. S15; Minotto, Acta, str. 19; Gradivo V, št. 617. 140 CDI I, št. 185; MDC I, št. 412; W I, št. 330, 404, 408. 141 Gl. op. 72. 142 Kot v op. 135. 143 Rubeis, st. 552; Gradivo V, št. 213. 144 Kot v op. 139. 393 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–4442015 oglejski fevd Devinskih, je bil verjetno del obsežnega prvotno andeškega gospostva Postojna, ki je segalo v severne Brkine, kot smo lahko ugotovili tudi pri gra- du Voitsberg (karta 2). Premsko gospostvo oziroma kasnejše deželsko sodišče je bilo dobesedno izrezano iz geografsko zaključenega postojnskega »pragospo- stva«, ki je ohranilo enklave na eni in drugi strani in je prvotno segalo vse do povirja reke Reke.145 To bi tudi pojasnilo, zakaj je bila lega oglejskega Voits- berga dobesedno vrinjena med devinski Prem na eni in goriški Švarcenek na drugi strani, oziroma je bila posest premskega gospostva in Voitsberga že v drugi polovici 13. stoletja precej pomešana. Opozorim naj še na eno genealoško vprašanje. Po mojem mnenju je poleg omenjenega Vošalka II., ki se dosledno imenuje po Devinu, in je verjetno umrl enkrat v 1230–ih ali 1240-ih letih,146 obstajal še nje- gov sin Vošalk III., ki se je leta 1234 prvič in nato še večkrat do 1249 imenoval po istrskem Momjanu, kjer je bil oglejski vazal (genealoška preglednica 2).147 Imel je sinova Biakvina in Kona – ta dva sta leta 1252 posegala po rožaški posesti na Krasu, ki jo je vzel v zaščito vojvoda Bernard.148 Bila sta oglejska vazala in ministeriala v Momjanu in Senožečah.149 Argument za obstoj tretjega Vošalka je dejstvo, da je Vošalk iz Momjana v listini 1234 omenjal svojega brata z ime- nom Štefan ter označil Henrika s Prema kot svojega strica.150 Henrik s Prema pa je bil brat Vošalka (II.) ter Huga, kot je znano že za leti 1188 in 1217,151 to- rej je bil Vošalk (II.) oče momjanskega Vošalka (III.). Omenjeni Štefan – običajno imenovan po goriškem Castelnuovu v Furlaniji – pa je bil v viru iz 1260 iz- pričan kot stric Biakvina in Kona.152 Drugače bi si tudi težko razložili identičnost Vošalka Devinskega, prvič omenjenega skupaj z brati že leta 1188, z Vo- šalkom Momjanskim, ki je 1249 – torej 61 let kasneje – sklepal poročno pogodbo za sina Biakvina.153 Tako je nekoliko popravljena oziroma dopolnjena genea- logija zgodnjih Devinskih, kot jo je predstavil pred dvema desetletjema P. Štih.154 Proti koncu vlade oglejskega patriarha Bertolda, zlasti pa po njegovi smrti leta 1251, se je tudi za istr- sko-kraško-furlanski prostor začelo zelo turbulentno obdobje. Čas velikih cerkvenih knezov v cesarstvu, ki so se lahko – z vladarjevo podporo – enakovredno 145 Gl. Kos, Urbarji II, karta v prilogi. 146 Pri omembah Vošalka iz Devina in Vošalka iz Momjana med 1238 in 1249 ni mogoče ločiti, kdaj gre za drugega in kdaj tretjega istega imena. 147 CDI II, št. 261; Štih, Grofje, str. 76–77. 148 Gl. op. 60. 149 Kono je skupaj z nečakom Ulrikom oboje leta 1275 prejel v fevd od patriarha. TEA, št. 237. 150 Minotto, Acta, str. 19; Gradivo V, št. 617. 151 Gl. op. 136, 139. 152 Joppi, AT 11, št. 20, str. 403; MDC IV, št. 2243; UBKr II, št. 186; CDI II, št. 322. 153 Štih, K zgodovini, str. 549–551. 154 Prim. Štih, Grofje, str. 52–53, 76–77 in genealoška pregledni- ca na str. 240. kosali s posvetnimi mogočneži, je bolj ali manj minil. V bodoče so se le še redki lahko postavili po robu ambicioznim in brezobzirnim posvetnim knezom, kakršne so dobesedno utelešali ravno grofje Goriški. Začela se je doba skoraj vsakoletnih fevdalnih spopa- dov – fajd – ki so prinašali uničevanje gradov, mest, infrastrukture, sklepanje in kršenje premirij ter mi- rovnih sporazumov, hitro menjavanje lojalnosti va- zalov in ministerialov. Vsakih nekaj let je prihajalo do obsežnih zavezniških in mirovnih sporazumov z neštetimi klavzulami (npr. 1251, 1264, 1281), ki so podrobno orisovale škodo, krivce, določale poravnavo odškodnin ipd. Dopolnjujejo jih še nekatere kroni- ke, na primer tista Julijana iz Čedada (Annales Fo- roiulienses) ali pa kronika mesta Spilimbergo (Chro- nicon Spilimbergense).155 Opisi so pogosto podrobni in slikoviti ter omogočajo redek vpogled v negotov vsakdan tistega obdobja. Grofje Goriški so veliko- potezno izkoristili ranljivost oglejskega patriarhata v času Bertoldovih šibkih naslednikov – zlasti pod pretenzijo odvetništva – in so dobesedno preplavili Kras (in Istro), kjer so nastajala goriška gospostva z novimi gradovi, o katerih je pogosto govor v mirov- nih sporazumih.156 Leta 1249 je bil prvič omenjen grad, ki že s svo- jim imenom kaže na svoje kraško poreklo – Karsberg (Carsperch, Carsberch, Charsperch, Carisperg), na važni poti iz Podgrajskega podolja preko Čičarije v Istro, z rodom goriških ministerialov.157 Leta 1267 ga je po sporazumu o premirju grof Albert kot jamstvo zastavil patriarhu, in podobno tudi v sporazumu iz 1274.158 Grad je bil očitno trn v peti Ogleju, saj je bil tudi v mirovnem sporazumu leta 1281 omenjen z do- 155 Prim. Štih, Grofje, str. 206 sl. 156 Prim. Štih, Grofje, str. 155–156. 157 Štih, Grofje, str. 22, 108–109; Kos, Urbarji II, str. 40. Grad je stal pri vasi Golac, kjer je še danes zaselek Zagrad. 158 Chmel, Urkunden, št. 79, str. 89; CDI II, št. 361, str. 597; W I, št. 788. Slika 3: Karsberg, poskus rekonstrukcije podobe gradu v 13. stoletju (Igor Sapač, Grajske stavbe v osrednji Sloveniji III/3: Porečje Reke z Brkini, Ljubljana 2007, str. 69). 394 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–444 2015 stavkom, naj se po volji patriarha poruši ali ohrani – castrum Carsperch manere aut destrui debet, prout de do- mini patriarche procesit voluntate.159 Kasneje se s tem imenom ne omenja več in je bil verjetno res porušen. Že nekaj let prej pa je bil na južnih obronkih Brkinov, nad današnjo vasjo Podgrad, zgrajen goriški Novi grad (Castrum novum, Nova domus, kasneje Neuhaus, Neunhaus, Newenhaus, Newhaus). Prvič je bil ome- njen leta 1275 kot »Novi grad na Krasu« – Castrum novum situm in Carsis –, v sporazumu 1281 pa je bilo izrecno rečeno, da je bil zgrajen namesto Karsperga in naj se ga po patriarhovi milosti ne poruši.160 To se je tudi uresničilo, saj je na njem bival ugleden »kraški« rod ministerialov, ki so v goriški službi v nadaljnjih več kot dveh stoletjih igrali prominentno vlogo. Pro- tiutež Karspergu je dajal onstran Čičarije goriški grad Rašpor (Raspurch, Raspurg, Rasspurg, Ratzpurch), pr- vič omenjen 1264, ki je povezoval goriško posest na Krasu na eni ter v Istri na drugi strani. Leta 1393 je bil izrecno imenovan kar »ključ cele Istre«.161 Na njem je sedel rod goriških ministerialov, ki je izviral z oglejskega Voitsberga, kot smo že videli.162 Goriška posest na stiku kraške planote in Brkinov je imela svoje središče v leta 1249 prvič omenjenem gradu Švarcenek pri Podgradu pri Vremah (Swarcz- nek, Swarczenek).163 Bolj kot ta, ki ni imel izrazitega strateškega položaja, pa je bil zanimiv goriški grad Vikumberg (Winchimberch, Vinchenberg in podobno), tudi zaradi načina svojega nastanka. Istega leta 1249 ga je namreč neposredno na posesti tržaškega ško- 159 MDC V, št. 481, str. 308; Joppi, AT 12, št. 46, str. 56; W II, št. 304; Štih, Grofje, str. 109. 160 … castrum novum apud Cerolach constructum sit loco Carsperch … Castrum autem novum manere debeat … de gratia ipsius do- mini pariarche. MDC V, št. 481, str. 308; Joppi, AT 12, št. 46, str. 56; W II, št. 304; Štih, Grofje, str. 109; Kos, Urbarji II, str. 40. 161 Štih, Grofje, str. 97 sl. 162 Gl. op. 122. 163 Kos, Urbarji II, str. 39–40. fa – in districtu episcopatus Tergesti – z dovoljenjem škofa postavil goriški ministerial Ravin z Rašporja in ga prejel v fevd. Grad, ki je stal na kraškem robu pri vasi Beka nad dolino Glinščice (kota 390 m. n. v.), so kasneje imeli v svojih rokah kot tržaški fevd goriški grofje – pot preko ministerialov je bila očitno eden od praktičnih načinov pridobivanja strateških pozicij in posesti.164 Iniciativa za postavljanje gradov je neredko izha- jala od ministerialov, seveda v interesu njihovih go- spodov. Tako je nastal tudi goriški grad Gotnik (Go- tenech, Gotenych, Gutenek) v povirju notranjske Reke, južno od vasi Podgraje, ki kaže, do kod je že kmalu po sredi 13. stoletja segal interes Goriških ter prej posest patriarha (postojnsko »pragospostvo«). Grad, ki je zajemal pripadajoče gospostvo/pokrajino (con- trata de Gotef oz. Gotys), je sam zgradil goriški mi- nisterial Vinter iz Pazina in ga leta 1255 prejel od goriškega grofa Majnharda v fevd.165 Nadalje se je Vinterjev rod po tem novem središču tudi imenoval. V tem primeru pa je imel oglejski patriarh Gregor še toliko moči, da se je postavil po robu in 1258 zahteval priznanje, da je posest oglejski fevd, nakar je moral Vinter privoliti, da patriarh odloči glede porušitve ali ohranitve gradu.166 Grad je seveda ostal in bil goriški do leta 1365 oz. 1367, ko so ga v svoje roke pridobili Devinski, kot kaže na škodo Goriških.167 V resnično kratkem obdobju dobrih dveh dese- tletij se – če prištejemo še novi grad Hašperk pri Pla- nini iz leta 1251168 – pojavi kar sedem novih goriških 164 Štih, Grofje, str. 154, 207–208; isti, Trst, str. 129; Kos, Urbarji II, str. 41; CDI III, št. 783. 165 … Winterus de Pisino construi fecerit quoddam castrum quod vocatur Gotenych in contrata de Gotys. UBKr II, št. 250; Kos, Urbarji II, str. 51–52; Štih, Grofje, str. 89; W I, št. 629. 166 UBKr II, št. 250. 167 Kos, Urbarji II, str. 52; Štih, Grofje, str. 59, 67, 171. Gl. še spodaj, str. 416. 168 Gl. op. 126. Slika 4: Vikumberk, poskus rekonstrukcije podobe gradu v 13. stoletju (Igor Sapač, Grajske stavbe v zahodni Sloveniji 5: Kras in Primorje, Ljubljana 2011, str. 320). Slika 5: Gotnik, poskus rekonstrukcije podobe gradu v 13. stoletju (Igor Sapač, Grajske stavbe v osrednji Sloveniji III/3: Porečje Reke z Brkini, Ljubljana 2007, str. 19). 395 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–4442015 gradov na širšem območju Krasa (podoben proces je potekal tudi v notranjosti Istre). Skoncentrirani so na širšem območju okrog Brkinov, kjer so se stikala gospostva patriarha, Goriških in Devinskih in kjer so se križale oziroma cepile poti iz slovenske notra- njosti proti Trstu in Furlaniji, v Istro ter v Kvarner. Dogajanje je bilo resnično dinamično in v veliki meri v škodo nekdanjih posesti oglejskega patriarha, o če- mer priče tudi več klavzul mirovnih sporazumov, ki so odločale o porušitvi ali ohranitvi novih gradov, kot smo videli pri Hašperku, Karspergu, Novem gradu in Gotniku. Prometni moment je bil nedvomno izre- dnega pomena v strategiji gospodov, ki so se tu borili za prevlado, in ni slučaj, da se v teh letih vzporedno z gradovi pojavijo tudi prve omembe mitnic, ki so la- stnikom prinašale precejšnje dohodke od prometa in trgovine. Goriški so že leta 1217 pobirali mitnino v »svojem trgu Uncu« na Planinskem polju,169 kasneje pa še v Lokvi na cesti iz smeri Kranjske preko Krasa v Trst, ki se je nato s kraškega roba spustila v obalno mesto. Druga goriška mitnica, omenjena leta 1286 skupaj z Lokvijo, pa je bila v Rupi pri Jelšanah, na cesti iz smeri Postojne preko Pivke na Reko in v dru- ga mesta ob Kvarnerju.170 Oglejski patriarh je imel v Landolu na Pivki, na poti iz Planine, eno najdono- snejših mitnic na »ljubljanski« cesti, ki je sodila pod postojnsko gospostvo.171 Mesto Trst je na svojem te- ritoriju imelo kar pet mitnic, ki so pokrivale različne poti v mesto ali mimo njega proti Kopru oz. Devinu. Ena najpomembnejših je bila v Klancu pri Kozini in je omogočala dohodke od prometa proti konkurenč- nemu beneškemu Kopru.172 Gospodje Devinski pa so na Krasu imeli svoje mitnice v Senožečah (slika 6),173 matičnem Devinu174 ter v svojih kvarnerskih 169 Gl. op. 124. 170 Goriški grof Albert je leta 1286 oprostil samostan Bistra pla- čila mitnine od vina, olja, sadja, drobnice in drugega za lastne potrebe na svojih mitnicah v Rupi in Lokvi (in mutis nostris in Rup et Hulb), kar je 1288 potrdil njegov brat Majnhard tudi za druge mitnice na tej in drugih cestah: … et aliis nostris mutis seu theloneis in illa strata ac uia publica et alias ... ARS AS 1063, Zbirka listin, 1286 I 3; 1288 II 8; Chmel, Urkunden, št. 58; Kosi, Potujoči, str. 213; Štih, Grofje, str. 26. 171 Prvič je omenjena leta 1304 (Bianchi, AKÖG 31, str. 176). Še 1335 je bila skupaj z mitnico v Ložu v rokah patriarha Ber- tranda, ki je obvestil svoje mitničarje, da od samostana Stična glede na stare privilegije ne smejo zahtevati mitnine. GAV, št. 728. 172 Kosi, Potujoči, str. 213. 173 V Senožečah je moral samostan Stična že leta 1217 plačevati mitnino – vectigal (Pucelj, str. 20; UBKr II, št. 33). Tamkaj- šnja mitnina je bila 1366, ko so se Devinski s svojimi posest- mi podredili Habsburžanom, »legalizirana« s strani vojvod Albrehta in Leopolda v višini, kot so jo pobirali v Landolu pri Postojni. HHStA, AUR, 1418 I 27, z insertom listine iz 1366 II 7: … ain mawtt ze Senosetschach geben und erlawben zenemen ewiklich von aller kaufmanschafft zugleicherwis als man sy zu Lanndaw nimbt. Prim. Kosi, Potujoči, str. 213. 174 Hugo II. Devinski je že leta 1281 nadlegoval potujoče iz Trži- ča mimo Devina v Trst z dajatvami, nakar je bilo razsojeno, da nima pravice »uvajati novotarij« in nadlegovati potnikov na cesti ali pred Devinom. Kot je razvidno iz kasnejših pritožb, je pri Devinu od njih terjal nekajkrat več, kot je bila mitnina kaštelih in zlasti v mestu Reka.175 Kot gradovi so bile tudi mnoge mitnice vzpostavljene protizakonito na novo, zato ni nenavadno, da je bilo v mirovnem spo- razumu med Albertom Goriškim in patriarhom leta 1281 precej govora o dohodkih od prometa in trgovi- ne in zlasti o novih mitnicah (mutarum impositum de novo), ki jih je grof vzpostavil po smrti svojega očeta v območjih jurisdikcije Ogleja in naj bi jih ukinil.176 Čas velikih bojev in sprememb v regiji se je, kot omenjeno, začel že v zadnjih letih življenja patriarha Bertolda, ko je Majnhard Goriški prevzel vodstvo gibelinske stranke cesarja Friderika II. v furlan- sko-vzhodnoalpski regiji in udaril tudi po posestih Ogleja. Ta se je obranil ob izdatni pomoči Ulrika III. Spanheima, ki je bila dogovorjena v zavezniškem sporazumu v Kamniku 1250. Podrobnejši vpogled v dogajanje nudi prvi obsežen mirovni sporazum med Goriškimi in patriarhom, sklenjen v Čedadu po kon- cu spopadov januarja 1251.177 Grof Majnhard je med drugim priznal patriarhu lastništvo na gradovih Vi- šnja Gora in Mengeš na Kranjskem ter v Postojni in Vipavi, ki jih je očitno uspel v vojni zasesti. Obljubil je, da bo porušil svoj novozgrajeni grad Hašperk pri Uncu in vrnil oglejske posesti, zasedene v Istri, patri- arh pa je obljubil vrnitev zasedenega goriškega pri- stanišča v Latisani. Majnhard je tedaj v zavezništvu s tirolskim grofom že pripravljal obsežno ofenzivo v Tržiču. Nezakonito mitnico je uspel kljub vsemu uveljaviti. TEA, št. 1247; Kosi, Potujoči, str. 216; Kos, Urbarji II, str. 49. 175 Po urbarju Walseejcev iz okrog leta 1400, ki so leta 1399 de- dovali posesti Devinskih, so bile mitnice na Reki, v Kastvu in Veprincu. Kos, Jedan urbar, str. 16–17. Že Hugo II. Devinski je leta 1300 dovolil stiškemu samostanu, da je za svoje po- trebe letno tovoril z Reke po 50 tovorov soli in šest olja brez plačila mitnine: de Sancto Vito sua Fluminensi civitate … sine ullo telonio, muta aut vectigali. Pucelj, str. 45. 176 … omnis muta imposita in dominio et iurisdictione domini pa- triarche per dictum Albertum comitem a morte bone memorie do- mini Meynardi patris sui debeat removere. MDC V, št. 481; Joppi, AT 12, št. 45, 46, str. 50 sl. 177 Baraga, Gradivo, št. 127. Slika 6: Senožeče, grad gospodov Devinskih z naseljem – kasnejšim trgom – kjer so imeli donosno mitnico. J. Clobucciarich, ok. 1603 (posredoval dr. I. Sapač). 396 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–444 2015 proti Spanheimom na Koroškem in očitno zato v sporazumu popuščal. A dogodki na Koroškem – po- raz pri Greifenburgu in ponižujoč mirovni sporazum v Lieserhofnu 1252 – so pomenili začasen, a temeljit korak nazaj za Goriške. Mlada grofa, sinova Majn- harda III., sta za skoraj desetletje pristala v salzbur- škem ujetništu.178 Če so jih Spanheimi po letu 1252 še držali v šahu, pa po vrnitvi Majnharda IV. in Al- berta iz ujetništva (1258/59 oz. 1261), še zlasti pa po umiku Ulrika Spanheima iz furlansko–kraškega pro- stora 1261, ni bilo več ovir, kar je imelo za posledico v kratkem pravo eksplozijo moči Goriških. Ponovno so izbruhnili ostri spopadi s patriarhom Gregorjem, zaključeni s obsežnim mirovnim sporazumom, skle- njenim v Buzetu marca 1264.179 Med ostalim naj bi se porušil novi grad Ločnik ob Soči pri Gorici, glede sosednjega Krmina pa so se Goriški zavezali, da ga ne bodo ponovno pozidali za časa življenja patriarha. Oglejskemu trgu Tržič (Monfalcone) in okoliški po- sesti, ki so jo imeli v zastavi od patriarha, so se odpo- vedali, ta pa jim je vrnil pristanišče Latisano. Porušiti je bilo potrebno oba gradova v Kanalu ob Soči, tako goriškega kot patriarhovega. Patriarh je za primer kr- šitve sporazuma zastavil dohodke svojega gospostva Cerknica (reddittibus in contrata de Cirknitz). V naslednjih dveh letih je prišlo celo do zavez- ništva med obema stranema, naperjenega proti is- trskim komunam, ki so se upirale oblasti patriarha, zlasti Motovunu in Kopru.180 Med vojno in oblega- njem Kopra poleti 1267 pa je goriški grof zamenjal strani in ujel patriarha Gregorja, kar je pripeljalo do srednjeveške »totalne vojne«, ki je divjala tako v Furlaniji kot v Istri in na Krasu – tam in Foro Julii quam in Istria et Corsto.181 Po določilu premirja in za pokoro, ker je imel patriarha Gregorja ujetega v Go- rici, je moral grof Albert avgusta 1267 zastaviti svoja gradova Gorica in Karsperg.182 Vojna je ponovno iz- bruhnila poleti 1268 in goriški pristaši – med njimi Ravin iz Vipave in Odorik iz Solkana – so pri Medeji ubili oglejskega vicedoma, konkordijskega škofa Al- berta. Patriarh je z vojsko furlanskih vazalov vpadel na Goriško, požgal predmestje Gorice, oblegal grad in nazadnje še porušil most čez Sočo.183 Preden je 178 Komac, Od mejne grofije, str. 161–162, 166–167; Štih, Grofje, str. 23, 29–30; Wiesflecker, Die politische Entwicklung, str. 339–340. 179 Joppi, AT 12, št. 35. str. 31 sl.; W I, št. 716. 180 Joppi, AT 12, št. 38, str. 39 sl.; Chmel, Documenta, št. 78a, 78b; W I, št. 747, 778, 779; Pizzinini, Die Grafen, str. 187–188. V prvem od dveh zavezniških sporazumov (1265) je patriarh Gregor kot jamstvo za tri leta zastavil svoj grad Postojna. Ob tem sta navedena Angelus et Detricus habitatores in dicto castro de Arensperch, prva poimensko znana kastelana v Postojni. 181 To je razvidno iz prvega sporazuma o premirju avgusta 1267. Voigt, Das urkundliche, št. 99, str. 112; W I, št. 7871. 182 Chmel, Urkunden, št. 79, str. 89; W I, št. 788. 183 … exivit Gregorius patriarcha Utino cum suo exercitu contra dic- tum comitem. Et tunc die 12. Augusti destructus et dirutus fuit pons Isuntii prope Goritiam. MGH SS 19, str. 197; W I, št. 809, 810; Pizzinini, Die Grafen, str. 188–190. bilo po smrti patriarha Gregorja – umrl je septem- bra 1269 – novembra pri Krminu sklenjeno trdnejše premirje,184 je vojna temeljito opustošila širše obmo- čje od Furlanije do Istre in preko Krasa vse do Loža. Kaj vse se je v dvoletnem obdobju 1267–69 tu doga- jalo, podrobno poroča seznam škode, ki so jo Ogleju povzročili Goriški s svojimi pristaši, sestavljen leta 1274 ob pogajanjih o mirovnem sporazumu.185 Vir je izredno zanimiv, saj redko dobimo tako podroben vpogled v potek srednjeveške fajde. Koprčani s pomočjo Pirančanov in Izolanov so požgali in razrušili oglejski grad Kaštel (Castelve- nere) nad Dragonjo blizu Momjana. Uničeni so bili še gradovi Voitsberg v Brkinih, Višnjevik v Goriških brdih in sosednja Moša, pri čemer je – kot tudi pri operacijah proti oglejskemu Buzetu – in servicio Comitis izrecno omenjen Kono Momjanski iz veje Devinskih, sicer oglejski ministerial. Oglejska vazala z gradu Pietrapelosa pri Buzetu sta mu ubila brata Biakvina, zato je Kono z goriškim grofom Alber- tom in Koprčani razrušil Pietrapeloso ter obglavil oba krivca. Razrušen je bil tudi oglejski Kršan v Istri. Ko je Majnhard Goriški prišel z vojsko v Furlani- jo – očitno iz Kranjske – je osvojil in izropal »novi grad pri Postojni« (novum castrum apud Arensperch), enako tudi nov oglejski trg Tržič (Monfalcone), na- kar je ropal in požigal po okolici Čedada in Vidma. Ko je patriarh Gregor oblegal Gorico (poleti 1268), je Goriškim prišel na pomoč grof Friderik Orten- burški, ki pa Ogleju ni povzročil večje škode, razen v Vipavi, kjer je prenočil. Oglejski ministeriali Šte- berški s svojimi pristaši so – ko so prestopili na stran Goriškega in Huga Devinskega – povzročili škodo prebivalcem Cerknice in Loža (fecerunt hominibus de Kirkiniz et de Los dampnum). Ditmar z Greifenfel- sa, oglejski ministerial iz Vipave, pa je ravno tako prestopil h grofu Goriškemu ter s pomočjo njegovih mož osvojil grad Jama pri Postojni (expugnavit mu- nitionem … Antrum prope Arensperch). Da je šlo za vojno precejšnjih razsežnosti, lepo pričajo mirovna pogajanja v Čedadu avgusta 1274, katerim je priso- stvovalo kar 83 poimensko navedenih mož, med nji- mi 28 klerikov, 32 oglejskih vazalov in ministerialov ter 22 goriških, tudi iz Rihemberka, Dornberka, Vo- grskega, Gorice, Devina, Vikumberka, Švarceneka, Rašporja, Momjana, Pazina ter dolenjskega Šum- berka.186 Končni mirovni sporazum februarja 1275 v Čedadu pa je goriški grof Albert sklenil tudi v ime- nu svojih zaveznikov Kopra in Pirana.187 184 Za sklenitev premirja so bili na goriški strani pooblaščeni med drugim Konrad in Volker z Rihemberka, Hugo Devin- ski ter njegov sorodnik Kono iz Momjana. MDC V, št. 2; W I, št. 842. 185 … dampna pricipalia illata Aquilegensi Ecclesie per Comitem Goricie et amicos et servitores suo in servicio suo … CDI II, št. 361, str. 602; Bianchi, AKÖG 22, št. 376, str. 398–400; Štih, Grofje, str. 68, 78. 186 CDI, št. 361, str. 596 sl.; MDC V, št. 153. 187 CDI, št. 363; W II, št. 125. 397 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–4442015 Največji dobiček iz teh, v končni fazi brezplodnih spopadov, pa je iztržila beneška republika, ki si je v letih 1267–91 uspela podrediti skoraj vsa oglejska istrska mesta, tudi Koper (1279), Izolo (1280) in Piran (1283).188 Goriški grof Albert je nastopal celo kot zaščitnik svojih nekdanjih zaveznikov in je 1278 sklenil s Koprom vojaško zvezo proti Benečanom.189 Prišlo je do vojne – zlasti v Istri – kar pa Benečanov ni oviralo, da ne bi 1279 oblegali in zavzeli Kopra, kar je pomenilo njegovo dokončno podreditev repu- bliki.190 Tudi sporazum med patriarhom in Alber- tom Goriškim leta 1281, ki naj bi rešil vse sporne zadeve,191 očitno sklenjen v senci beneške grožnje, neposredna vojaška zveza obeh proti Benečanom v Miljah 1283 ter izbruh vojne v Furlaniji in Istri, niso preprečili beneške podreditve Pirana in celo zača- sne zasedbe Milj.192 V letih 1287–89 je sledil zadnji poskus patriarha Rajmunda, da pridobi nazaj Koper in ostala istrska mesta. Z močnim sklicem furlanske deželne vojske, pomožnimi tirolskimi in koroškimi silami Majnharda Goriškega in goriško vojsko pod vodstvom njegovega brata Alberta, je partriarh junija 1287 mimo Tržiča in po tržaškem Krasu prodrl do Kopra, opustošil njegovo okolico – zlasti vinograde – in nato brezuspešno oblegal trdnjavo Mocco (dana- 188 Pizzinini, Die Grafen, str. 190 sl.; Štih, Trst, str. 133. 189 Minotto, Documenta, str. 79 (1278 VII 27, Pazin). 190 Pizzinini, Die Grafen, str. 193–195; Štih, Grofje, str. 104–105. 191 Sporazumu v Čedadu marca 1281 so poleg goriških ministe- rialov prisostvovali tudi Leopold Žovneški, Seifrid Mekinjski in Konrad Gal. MDC V, št. 481; Joppi, AT 12, št. 46, str. 52 sl. 192 Joppi, AT 12, št. 47, str. 58 sl.; Pizzinini, Die Grafen, str. 194–197; Štih, Trst, str. 133. šnji Zabrežec) pri Trstu, ki je bila v beneških rokah.193 Spomladi 1289 se je ponovil velik pohod patriarhove in goriške vojske pod grofovim sinom Henrikom II. proti Trstu, ki je bil pod beneškim pritiskom, kar je doseglo svoj cilj – beneški umik – in ohranitev tr- žaške samostojnosti. Kljub omejenim uspehom pa je bila Istra po miru, sklenjenem v Trevisu novembra 1291, za Oglej dokončno izgubljena – Benečani so patriarhu vrnili le Milje in Kaštel (Castelvenere).194 Proti koncu 13. stoletja se je tako po politično zelo turbulentnih desetletjih v mejnem prostoru Fur- lanije, Istre in Krasa ponovno izoblikovalo ravnotežje moči, ki je delno umirilo vojaško dinamiko. Oglejski patriarh je izgubil ogromno ozemlja na račun rasti moči grofov Goriških in v obalnem območju beneške republike, ter je bil nadaljnja desetletja v konstantni defenzivi. Goriški so postali nova velesila tega pro- stora in dejavnik, s katerim so morale računati druge regionalne sile, tudi Benečani, kar je lepo razvidno v mirovni pogodbi iz Trevisa 1291. Ena od klavzul je zahtevala od Goriških, da na svojem teritoriju od Tr- 193 Zanimivo je, da kronist Julijan iz Čedada v svojih Furlanskih analih omenja v patriarhovi vojski tudi zaveznike patriarha in grofa Goriškega de Istria et Sclavonia (MGH SS XIX, str. 203). Drugo bi zelo verjetno lahko pomenilo plemiče iz da- našnjega slovenskega prostora, ki je bil v furlanski oz. ostali italijanski teminologiji tistega časa najpogosteje štet v partes Sclavonie kot del širšega slovanskega prostora vzhodno od Italije. V seznamu vojske goriškega grofa pred Padovo leta 1319 je na primer Hugo Devinski označen kot de Sclavonia. Gl. Lazar, Vitezi, str. 76. 194 Pizzinini, Die Grafen, str. 198–202; Štih, Trst, str. 134; W II, št. 539; MGH SS XIX, str. 203–206; CDI II, št. 436, str. 779 sl. Slika 7: Pogled z gradu Socerb na Tržaški zaliv. Pristaniška mesta na obali so bila vitalno povezana s slovensko notranjostjo. Boj za prevlado nad kraškimi prelazi je bil boj za dostope do teh pristanišč. Na levi beneška mesta Milje, Koper, Izola, Piran, desno Trst (od 1382 habsburški) in Devin ( J. W. Valvasor, Topographia Ducatus Carnioliae modernae, 1679). 398 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–444 2015 žiča (Monfalcone) proti Istri, v Istri ali na Krasu – in districtu domini Comitis Goritiae, videlicet a Montefal- cone versus Istriam, nec in Istria, nec super Carseum – ne bodo nudili zatočišča ljudem, ki niso hoteli priseči zvestobe dožu in so se umaknili iz Kopra ter drugih mest.195 Goriškim je dejansko uspelo z novimi gra- dovi povezati njihova gospostva od zgornjega Poso- čja in Furlanije preko Krasa v notranjost Istre in vse do Kvarnerja (Lovran, Brseč, Rakalj) v teritorialno zaključeno celoto. Tu sta se v nadaljnjih desetletjih izoblikovali celo pravno samostojni deželi: grofija Goriška severno in Pazinska grofija v Istri južno od Čičarije (karta 3).196 Goriški pa so razširili svoj vpliv tudi v obalnih mestih. Po izdatni vojaški pomoči v vojni je bil goriški grof Henrik II. leta 1291 izbran še za podestaja Trsta.197 Vzpon Goriških v drugi polovici 13. stoletja predstavlja vzorec, ki se je – sicer manj velikopote- zno – nadaljeval tudi v naslednjih desetletjih. Mnogi drugi gospodje so sledili zgledu Goriških in na podo- ben način »cefrali« teritorije Ogleja v prid utrjevanju lastnih pozicij. In pri tem so nezanemarljivo vlogo odigrali sami oglejski ministeriali in vazali, ki so bili zvesti mnogim drugim prej, kot pa lastnim gospo- dom. Novi možje: Ortenburžani – Habsburžani – Celjski (14. stoletje) Po dokončni utrditvi na Krasu in v osrednji Istri se je konec 13. stoletja težišče dejavnosti Goriških premaknilo na eni strani v Furlanijo in na drugi bolj proti vzhodu, v območje preostalih, a strateško po- membnih oglejskih gospostev: Vipave, Postojne in Loža. Šlo je nedvomno za poskus pridobiti čim bolj- šo povezavo med kraškimi gospostvi ter goriškimi posestmi na Kranjskem in v Marki, ki so bile na poti oblikovanja v sklenjeno teritorialno gospostvo, ka- sneje deželo »Grofija v Marki in Metliki«.198 Prapor ambiciozne in agresivne goriške politike pa je prevzel Henrik II. (sin grofa Alberta), pod katerim je goriška veja dinastije dosegla višek svoje moči.199 Eden Henrikovih prvih korakov proti patriarhu je bil v začetku leta 1299 začasna zasedba oglejske- ga Tolmina s pomočjo njegovih vazalov Rihember- ških.200 Vojna po celi regiji pa se je razbesnela nasled- njega leta 1300/1301 proti patriarhu Petru Gerra in njegovemu nasledniku Otobonu. Oglejski prapor je v vlogi generalnega kapitana Furlanije prevzel grof Majnhard Ortenburški, ki je jeseni 1300 pri- šel s Kranjske v Furlanijo. S tem se je v regiji pojavil nov vojaški dejavnik – grofje Ortenburški – kar je 195 CDI II, št. 436, str. 784. 196 Gl. Štih, Grofje, str. 18 sl., 149 sl. 197 Pizzinini, Die Grafen, str. 203; Štih, Trst, str. 135. 198 Gl. Štih, Grofje, str. 157 sl. 199 Štih, Grofje, str. 31 sl.; Pizzinini, Die Grafen, str. 204. 200 MGH SS XIX, str. 208; DSF I, št. 274, str. 480. napovedovalo novo obdobje poseganja kranjskih in koroških magnatov v furlansko-kraški prostor. Boji so potekali prvenstveno v Furlaniji,201 vendar se je goriški grof uspel prvič dokopati tudi do oglejskega Loža. Njegov zaveznik Tomaž de Cucagna je zasedel stolp in grad v Ložu (turrim et castrum de Los), kar pa je Goriški pred februarjem 1301 patriarhu vrnil.202 Grof Majnhard Ortenburški pa si je julija 1301 zago- tovil obljubo Mussata, oglejskega glavarja v Postojni, da bo grad odprt njegovi posadki, ki jo je poslal iz Furlanije in so jo sestavljali oddelki iz mest Vidma, Čedada ter Gemone. 203 Ob tem izvemo še, da je bil Mussato v fajdi s Hugom Devinskim204 in Vikardom iz Pietrapelose v Istri, nedvomno goriškima zavez- nikoma.205 V teh bojih so se v Furlaniji angažirali tudi kranjski in štajerski plemiči, kot je razvidno iz pogodbe o zvestobi, ki jo je v Krminu z goriškim gro- fom sklenil Oton s štajerske Planine, pričala pa sta tudi Rudolf Svibenski in Ulrik iz Gutenwerda.206 To se je še stopnjevalo, ko je leta 1305 patriarh Otobono dobil močnega zaveznika v Goriško-Tirolskih, koro- ških vojvodah in gospodih Kranjske, s katerimi je leta 1305 v Vidmu sklenil šestletno zavezniško pogodbo »za pomiritev Furlanije« (pro statu pacifico tocius terre Fori Julii).207 Odtlej je tu vedno pogosteje zasledi- ti tudi Korošce, Kranjce in Štajerce, predvsem pod vodstvom koroškega maršala Konrada Auffensteina, kranjskega vicedoma Henrika Gralanda in štajerske- ga mogočneža Friderika Stubenberga. V nadaljnjih dveh desetletjih, vse do smrti gori- škega grofa Henrika II. leta 1323, so z bolj ali manj kratkimi obdobji premirij v regiji potekale vojne med Oglejem in Goriškimi, najpogosteje kot del šir- ših političnih koalicij in konfrontacij v severovzho- dni Italiji.208 Goriški nastopajo kot glavni zavezniki oglejskega nasprotnika Rikarda de Camina iz Trevi- sa, ki je bil njihov svak. Odmev teh dogodkov je ob- časno pljusnil tudi v kraško-notranjski prostor. Ko se 201 MGH SS XIX, str. 209–210; Austro-Friulana, št. 13; MDC VII, št. 40, 49, 51, 62, 74, 75, 88, 89, 95; Pizzinini, Die Gra- fen, str. 204–205. 202 Po vrnitvi gradu in stolpa je oglejski vitez Herman (miles de Los) patriarhu obljubil z obojim zvesto služiti in mu ga vedno nuditi na voljo. TEA, št. 1011, 1012; Okoliš, Izseki, str. 367. 203 Bianchi, AKÖG 31, str. 161; AH II, št. 48, 49, str. 255–256; MDC VII, št. 97. 204 Morda je bila ta fajda razlog, da je Hugo Devinski padel v nemilost pri goriškem grofu. Ravno od leta 1301 dalje se ne omenja več v njegovem spremstvu, 1308 pa je bil obsojen na životarjenje na Premu, ki ga ni smel zapustiti. Gl. Štih, Grofje, str. 51. 205 Ta osebna fajda je Mussata stala življenja. Septembra 1304, ko je opravljal funkcijo oglejskega glavarja v Tržiču (Monfal- conu), ga je ubil Rudolf Devinski. Kronist Julijan je zapisal, da sta si bila smrtna sovražnika. MGH SS XIX, str. 211. 206 AH II, št. 51, str. 356; MDC VII, št. 101. Oton Planinski je bil že nekaj let kasneje v patriarhovi službi – fidelis Aquilegen- sis ecclesie. MDC VII, št. 471. 207 MDC VII, št. 310; Riedmann, Die Beziehungen, str. 221–223. 208 Podrobno o tem kronist Julijan iz Čedada, MGH SS XIX, str. 211 sl.; prim. Riedmann, Die Beziehungen, str. 221, 224. 399 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–4442015 je leta 1305 vojna med Caminom/Goriškimi na eni in patriarhom na drugi strani ponovno razbesnela, se je goriški grof, »okruten sovražnik in preganjalec oglejske cerkve«, zopet polastil gradu v Ložu in tam ujel tudi oglejskega glavarja Hektorja. To mu je uspe- lo z »izdajalsko« pomočjo župnika iz Starega trga, ki si je za to prislužil cerkveno izobčenje, in nekaterih oglejskih vazalov v Ložu.209 Premirje v Čedadu maja 1306 je patriarh sklenil tudi v imenu svojih zave- znikov Konrada Auffensteina, kranjskega vicedoma Henrika Gralanda in »drugih nemških plemičev v njunem spremstvu, ki so služili patriarhu«, kjer je v prvi vrsti misliti na Kranjce in Korošce.210 V to dogajanje se je leta 1307 vpletla še vojna za češko krono med Habsburžani na eni ter koroškimi vojvodami Goriško-Tirolskimi na drugi strani. Kot glavni habsburški zavezniki na Kranjskem so nasto- pili grofje Ortenburški ter Henrik II. Goriški, kar ga je pripeljalo v neposredno konfrontacijo z bratranci iz goriško-tirolske veje. Kot je kasneje poročal Ja- nez Vetrinjski, si je Henrik s pomočjo Ortenburških podvrgel Kranjsko – Carniolam subiugavit,211 – s či- mer je bila dežela osvojena za avstrijskega vojvodo Friderika. To je bila dobra priložnost tudi za gori- ške osvojitve »za svoj račun«. Grofa Henrika avgusta 1307 zasledimo v vojaškem taboru pri Višnji Gori (vor Weichsselberch in dem geliger),212 ki jo je osvojil in obdržal v svojih rokah tudi po miru, sklenjenem na- slednje leto.213 Grof pa je v svojo posest začasno dobil tudi Logatec in Vrhniko, kar mu je – očitno za vojno pomoč – zastavil avstrijski vojvoda. To mu je omo- gočalo neposredno povezavo med njegovimi kraški- mi gradovi preko Planine–Logatca–Vrhnike vse do Ljubljanske kotline. Vendar je zastavljeno posest že 1313 vrnil koroškemu vojvodi Henriku, za kar je od njega dobil dohodke tirolskih mitnic.214 Leta 1309 je po ustaljenem vzorcu znova izbruh- nila fajda med Goriškim in di Caminom na eni ter patriarhom Otobonom na drugi strani. Ogleju je podporo nudil velik oddelek 400 oz. 500 konjenikov pod vodstvom Štajerca Friderika Stubenberga,215 ki pa se – skupaj z alii plures Teutonici – ni mogel kosati z goriško-trevisansko vojsko. Goriški grof Henrik je dobil močno pomoč s strani svojih sorodnikov, hrva- ških Babonićev, ki so spomladi 1309 prišli v Furlanijo s 500–600 konjeniki. Vendar je že naslednje leto za- 209 Austro-Friulana, št. 17; Joppi, AT 12, št. 17, 22, str. 302, 308; Okoliš, Izseki, str. 367. 210 … et aliis nobilibus Teotonicis qui in societate eorundem domi- norum Chunradi et Graylandi in servicio d. Patriarche fuisse noscuntur … Joppi, AT 12, št. 18, str. 303; MDC VII, št. 339. 211 Iohannes Victoriensis I, str. 343–344. 212 TKL I, št. 22. 213 Štih, Grofje, str. 30–31; Riedmann, Die Beziehungen, str. 237. 214 GZL II, št. 3. 215 Šumrada, Šteberški, str. 48, ga je napačno smatral za člana rodbine Šteberških. Nedvomno je šlo za Stubenberga, ki je že maja 1308 v Vidmu izpričan kot zaveznik patriarha. RHSt I/1, št. 4. menjal stran – patriarh ga je imenoval za generalnega glavarja Furlanije – in spomladi 1310 je skupaj z Ba- bonići pod praporom Ogleja vodil vojno proti oglej- skim nasprotnikom ter opustošil Furlanijo (destruxe- runt quasi totum Forumjulii).216 Njegovi načrti pa se niso dolgo pokrivali s patriarhovimi. Do leta 1313 je zasedel številne oglejske strateško pomembne točke in jih držal v svojih rokah, med drugim tudi Lož, Po- stojno in Tržič (Monfalcone), pripravljal pa se je še na zavzetje Tolmina. Patriarh je sklenil zvezo z av- strijskim vojvodom Friderikom, ki naj bi na pomoč poslal vojsko pod krškim škofom, vendar to goriške- mu grofu ni preprečilo požiga Tolmina, obleganja dvora, v katerem je bil patriarhov nečak, ter končno zasedbe kraja in gradu.217 Po sklenitvi miru 1314 bi moral Henrik vrniti vse zasedeno, vendar je patriarh kmalu zatem umrl in goriški grof je v času dolge se- disvakance do leta 1319 takorekoč sam vodil upravo oglejske Furlanije, vključno z gospostvi na njenem vzhodnem robu – Ložem, Postojno in Tolminom. To je bil višek moči Goriških tako na Krasu kot na današnjem slovenskem prostoru na splošno. Henrik II. je obvladoval ozemlje od Furlanije na zahodu, no- tranje Istre in Kvarnerja na jugu, pa do Dolenjske in Bele krajine na vzhodu ter bil eden najmogočnejših knezov na jugu cesarstva (karta 3).218 Šele novi pa- triarh Pagano je leta 1319 uspel skleniti z njim po- miritev in sporazum, po katerem je grof vrnil Ogleju Lož in Tolmin, dobil pa med drugim za šest let v zastavo grad in glavarstvo Postojna z vsemi dohodki, mitnino, sodstvom in vsem pripadajočim.219 Postoj- na je bila nedvomno izrednega strateškega pomena za goriškega grofa, zlasti ob izredno turbulentnem političnem stanju v severni Italiji, v katerega je bil močno vpleten.220 Gospostvo je kontroliralo prehode skozi »postojnska vrata« proti zahodu, ki so Goriške- mu omogočali prihode okrepitev s Kranjske. Da to ni zgolj hipoteza, dokazujejo ravno dogodki proti kon- cu leta 1319, ko je Henrik v Trevisu zbiral vojsko za obrambo Padove pred naskokom Cangrandeja della Scale iz Verone. Tja so prihajali tudi mnogi oddelki s Kranjske, Štajerske in drugih dežel, ki so nedvomno potovali preko Postojne: grofa Albert in Majnhard Ortenburška s 100 možmi, Čreteški s 160 možmi, Svibenski s 100 možmi, štajerski glavar Ulrik Walsee z 200 možmi ter 200 ogrskimi lokostrelci, slavonski ban Ivan Babonić (svak goriškega grofa) z 250 mož- mi, kranjski vicedom Henrik Graland s 36 možmi, Herbard Turjaški s 24 možmi idr.221 216 MGH SS XIX, str. 216–218; DSF I, št. 18, str. 36–37; Bian- chi, AKÖG 31, str. 426, 442; Riedmann, Die Beziehungen, str. 228. 217 MGH SS XIX, str. 218; MDC VIII, št. 134. 218 Štih, Grofje, str. 32; isti, Trst, str. 134; Okoliš, Izseki, str. 367– 368. 219 DSF I, št. 154, str. 295–298; Bianchi, AKÖG 31, str. 460–461. 220 Lazar, Vitezi, str. 74 sl.; Riedmann, Die Beziehungen, str. 342 sl. 221 Tabela pri Lazar, Vitezi, str. 76. 400 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–444 2015 G en ea loš ka p re gle dn ica 3 : g ro fje G O RI ŠK I En ge lb er t I . M aj nh ar d I. † 1 12 2 † ok . 1 14 9 En ge lb er t I I. H en rik I. † 1 19 1 † ok . 1 15 0 A lb er t I II . E ng el be rt II I. M aj nh ar d II . tir ol sk i g ro f † 1 25 3 † 1 22 0 † 12 32 A de la jd a ∞ M aj nh ar d III . † 12 58 m aj nh ar di ns ka (t ir ol sk a) v ej a od 1 27 1: al be rt in sk a (g or iš ka ) v ej a od 1 27 1: M aj nh ar d IV . ( II .) A lb er t I . k or oš ki v oj vo da 1 28 6 † 13 04 † 1 29 5 de lit ev p os es ti 13 07 .II trebl A .II kirne H kirne H 7231 † 3231 † adovjov ikšorok † 13 35 go ri šk a ve ja o d 13 42 : is tr sk a ve ja o d 13 42 : M ar ga re ta M au lta sc h M aj nh ar d V . I va n H en rik M aj nh ar d V I H en rik II I A lb er t I II . t iro ls ka g ro fic a † 13 69 † 1 31 8 † 13 38 †1 38 5 † 1 36 0 † 1 37 4 (P az in sk a gr of ija in g ro fij a v M ar ki drahnja M navI . VI kirne H .III drahnja M in M et lik i p rip ad et a H ab sb ur ža no m ) ti ro ls ki g ro f † 1 36 3 † 1 45 4 † 1 42 9 (T iro ls ka p rip ad e H ab sb ur ža no m ) L eo nh ar d Iv an † 15 00 † 14 63 (G or iš ka p rip ad e H ab sb ur ža no m ) 401 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–4442015 A Henrik II., eden najpomembnejših predstavni- kov goriške hiše, je že leta 1323 nepričakovano umrl. Zapustil je le nekaj mesecev starega sina, s čimer se je začela kriza dinastije, ki ni nikdar več omogočila takega vzpona kot pod Henrikom. Skrbništvo nad mladoletnim grofom Ivanom Henrikom je prevzel koroški vojvoda Henrik iz Goriško-Tirolske veje, ki je sedaj razpolagal tudi z vsemi goriškimi gospostvi južno od Alp,222 vključno z zastavljeno Postojno. Tudi zanj – kot gospoda Kranjske – je bila strate- škega pomena za povezavo s severno Italijo, kjer se je 1324 intenzivno udejstvoval pri obrambi Padove in zbiral velike okrepitve tudi iz Kranjske.223 Postojna bi morala biti po sporazumu iz leta 1319 po šestih letih vrnjena Ogleju, kar so poslanci patriarha novembra 1326 in junija 1327 zahtevali od vojvode Henrika.224 Postojni je tedaj načeloval njegov zvesti zaupnik Pe- 222 Riedmann, Die Beziehungen, str. 412 sl. 223 Pri pohodu pred Padovo leta 1324 je sodelovala cela vrsta plemičev z današnjega slovenskega ozemlja: kranjski vicedom Henrik Graland, Majnhard in Albert Ortenburška, Herde- gen Ptujski, Hugo Svibenski, Friderik Žovneški, Greif in Friderik Čreteška, Turjaški, Ulrik Polhograjski, Hugo Devin- ski, Gal z Lebeka, Vošalk in Markvard z Novega gradu (pri Podgradu), bratje Renč, Vitigo Bogatec in Friderik z Novega gradu oz. notranjske Planine, Nikolaj Kaul z Bleda, Henrik iz Gorice idr. Gl. tabele pri Lazar, Vitezi, str. 84–88. 224 … restitui facere ecclesie Aquilegensi castrum Arispergi, quod per Comitatum Goritie dicte ecclesie contra justitie debitum detinetur … DSF II, št. 443, 466; GAV, št. 531, 546; MDC IX, št. 96. ter z Liebenberga,225 ki je novembra 1327 obljubil, da bo grad – v skladu z dogovorom – predal oglej- skemu poverjencu Bernardu Strassoldu takoj, ko bo prejel patriarhovo pismo.226 Konec meseca to očitno še ni bilo izpeljano, saj sta po odločitvi furlanskega deželnega zbora, kjer so razpravljali o sklicu vojske za obrambo dežele, morala k temu prispevati oglej- ska Vipava (tri konjenike) in Lož (dva konjenika), medtem ko Postojna ni navedena.227 Leta 1331 je bilo gospostvo nedvomno spet oglejsko – patriarhov nečak Carlevarius della Torre je bil glavar vojske in contrata Arispergi, sam patriarh pa je naslednje leto podeljeval tamkajšnje fevde, vključno z dvorom pod postojnskim gradom – curia sita sub castro de Ari- sperch.228 A to so bila tudi za kraško območje spet turbulentna leta, v katerih se je že kazala popolna samostojnost, ambicioznost in brezobzirnost nekate- rih oglejskih vazalov, ki so – namesto patriarha – v naslednjih desetletjih krojili usodo gospostev na kra- ških prehodih. Po vojni med Oglejem in Goriškimi v južni Istri 1329–1330, kjer je goriškemu praporu v funkciji glavarja goriške grofije načeloval Grifo s Čreteža na Dolenjskem, sta bila sklenjena mir in vojaška zveza za medsebojno pomoč in Foroiulio, in partibus Istrie et in Carsis.229 Vendar to ni že nasled- nje leto preprečilo novih napetosti in konfrontacije ravno v območju »postojnskih vrat«. Patriarh je v pri- čakovanju spopadov sklenil celo zavezniško pogodbo z gospodi della Scala, gospodarji Verone in Padove, ki so mu dejansko poslali okrepitve.230 V virih sta se ohranili dve zanimivi vinjeti iz vsakdanjega življenja najemniških vojakov v obravnavanem prostoru. V Slavini, na ozemlju postojnskega gospostva (in villa Sclauina gastaldie Arispergi) je bil poleti 1331 tabor oglejske vojske pod poveljstvom patriarhovega neča- ka Carlevariusa della Torre (capitaneus exercitus do- mini patriarche Aquilegensis in contrata Arispergi). V njegovi vojski je bila zbrana pisana druščina, tako na- jemnikov gospodov della Scala iz Verone (stipendia- rii dominorum de la Scala) kot patriarhovih vazalov in najemnikov iz slovenskega prostora, med njimi Raj- nherja, točaja z Ostrovice in njegovega sorodnika Vi- ljema s Pišec (gospodov Zgornje Vipave).231 Njihov 225 Za koroškega vojvodo Henrika je upravljal tudi Laško in Slo- vensko Bistrico. Gl. Kosi, Dežela, str. 549. 226 DSF II, št. 480; GAV, št. 556; MDC IX, št. 119. 227 PF I/1, št. 79, str. 68. 228 DSF II, št. 698, 718; GAV, št. 646. 229 DSF II, št. 593, 624, 631, 632; Joppi, AT 13, št. 91, 92, 94; Štih, Grofje, str. 43. Soprisežniki sporazuma leta 1330 so bili med drugim Grifo s Čreteža, Markvard z Novega gradu, Ko- nrad z Rihemberka, Vulfing iz Gorice in Vikard z Rašporja. 230 DSF II, št. 673. 231 GAV, št. 635. Viljem s Pišec ni bil slučajno v družbi z Ostro- viškim. Pred letom 1326 se je poročil z vdovo Ofa Kostanje- viškega (Kos, Vitez in grad, str. 339), ki je bil lastnik dela gradu in gospostva Zgornja Vipava. S tem je priženil tudi pravice v Vipavi in bil z Ostroviškim solastnik Zgornje Vipave. Zato ni presenetljiva njegova prisotnost v Vipavi npr. že januarja 1330 skupaj z gradiščanom Kostanjevice. MDC IX, št. 313. Slika 8: Pečat goriškega grofa Henrika II. na listini iz leta 1313 za gospode Turjaške. Listina je bila izstavljena v Uncu (dacz Mauencz), še verjetneje na bližnjem gradu Hašperk. Pod Henrikom je goriška hiša dosegla višek, bil je eden najmočnejših knezov na jugu cesarstva (iz knjige M. Preinfalk, M. Bizjak, Turjaška knjiga listin I., Ljubljana 2006). 402 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–444 2015 glavni nasprotnik, očitno zaveznik grofov Goriških, je bil Vulfing s Šteberka pri Cerknici, sicer oglejski vazal, ki se tu prvič pojavi kot samostojen in izredno ambiciozen kondotjer, ki je večinoma deloval »za svoj račun« in imel nekaj let odločilno vlogo v kraško- -notranjsko-istrskem prostoru. Bil je tako pomem- ben dejavnik, da je patriarh Pagano oktobra 1331 in še marca 1332 sklenil premirje neposredno z njim.232 Vulfing je avgusta 1331 poslal sla v oglejski tabor v Slavini, ki je predlagal zamenjavo bojnega konja (in- gestum), odvzetega veronskemu najemniku Albertu Raspu, za drugega konja. Poveljnik Carlevarius je za- gotovil prost in varen prihod Vulfingovemu hlapcu, ki naj bi prišel s konjem, vendar naj bi bilo zanj var- neje, da ne pride k vojski v Slavino, temveč v drugo vas, oddaljeno pol milje, namreč zaradi groženj, ki so bile izrečene med obema skupinama.233 Po sklenje- nem premirju pa je patriarh novembra poravnal dolg Viljemu s Pišec za njegovo službo na Postojnskem (in contrata Arisperch) in škodo, ki jo je utrpel. Ni pa mu bilo povrnjeno za ujetništvo oziroma odkup iz ujetništva, ker je vanj padel zaradi nepremišljenosti, kot tudi zato, ker je prepustil grad Slavina (castrum de Sclavina) sovražnikom brez patriarhovega dovo- ljenja.234 Kaj se je tu dejansko dogajalo, iz virov ne iz- vemo, je pa Vulfing Šteberški leta 1332 uspel zasesti oglejski grad v Postojni.235 Patriarh ga je v pogajanjih z goriško grofico julija 1332 zaman terjal nazaj in to 232 DSF II, št. 706, 723. 233 DSF II, št. 698; GAV, št. 637. 234 DSF II, št. 707; GAV, št. 642. 235 Novembra 1332 je bilo znano, da je bil grad zaseden in v upravi gospodov de Castello. DSF II, št. 755. Desetletje ka- sneje pa je patriarh Bertrand v pismu Benečanom omenjal, da je Postojno »roparsko« odvzel njegovemu predhodniku (patriarhu Paganusu, †1332) brat Janeza Šteberškega – ca- strum de Arisperch … quod frater suus furtiue nostro predecessori abstulit. Joppi, AT 14, št. 174. postavljal kot pogoj, da bo Goriškim vrnil Kožljak v Istri.236 Poleti 1332 se je Oglej skupaj s celo Furlanijo pri- pravljal na vdor gospodov della Scala iz Verone in za obrambo najemal tudi tuje plačance, na prvem mestu gospode Ptujske (gens armigeris forensis maxime illa de Petovia).237 A vdor je dejansko prišel iz popolnoma druge smeri. Oktobra 1332 so videmske oblasti pla- čevale stroške za »vohunsko« delo hlapcu Viljema iz Vogrskega, ki je bil poslan enkrat do Rihemberka in drugič do Gorice, da bi poizvedel de gente d. comitis Federici, si veniebat in Forumjulii.238 Novembra je z veliko vojsko – cum magna gente – v Furlanijo resnič- no prišel grof Bartol Frankopan, sin krškega grofa Friderika, z njim pa sta bila tudi Henrik Ortenburški in Vulfing Šteberški. Med pohodom so pustili posad- ko v gradu Postojna pod vodstvom furlanskega ple- miča de Castello, ki je bil njihov zaveznik. Nenava- dno velika vojska »Hrvatov« (exercitus Cravatorum), štela naj bi 7000 konjenikov, je celo oblegala Videm, preden je bilo sklenjeno premirje in je v začetku na- slednjega leta zapustila deželo.239 Vulfing Šteberški je z omenjenimi podvigi začel sicer kratko, a izredno dinamično kariero najem- niškega vojskovodje. Novembra 1333 je bil najem- nik oglejskega patriarha, kateremu je služil s 43 oklepnimi konjeniki in 34 samostrelci.240 Odnosi s patriarhom so se toliko izboljšali, da je že februarja 1335 prvič izpričan kot oglejski glavar v Postojni – 236 Minotto, Acta, str. 121, 122. 237 DSF II, št. 744. Decembra 1332 so v mestni računski knjigi Vidma dejansko zabeleženi stroški za preskrbo familiaribus illius d. de Pethovia qui venerunt nobis in auxilium. DSF II, št. 735, str. 591. 238 DSF II, št. 735, str. 587. 239 DSF II, št. 735, str. 588–593, 755. 240 Bianchi, AÖG 41, str. 487; GAV, št. 676. Slika 9: Najemniški vojaki v 14. stoletju. Iz knjige: Tomaž Lazar, Vitezi, najemniki in smodnik, 2012 (avtor ilustracij Jakob Klemenčič). 403 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–4442015 pro domino patriarcha capitaneus in Arispergo.241 Kot patriarhov vojskovodja v vojni za Bale v Istri med Oglejem in Benetkami leta 1335 se je tako izkazal, da so Benečani najeli krškega grofa Bartola z izrec- nim namenom »uničenja, smrti in oškodovanja Vul- finga Šteberškega, javnega sovražnika republike«.242 Avgusta istega leta je patriarh njemu, bratu Hansu in Viljemu Šperenberškemu za vojno službo podelil v zastavo postojnski grad in glavarstvo ter pripadajočo mitnico Landol.243 S tem so Šteberški dobili ključen položaj na Krasu, ki je ostal v okviru družine skoraj štiri desetletja. Vulfing se je kot eden glavnih oglej- skih zaveznikov izkazal leta 1336 tudi v vojni z Gori- škimi za strateško furlansko prometno točko Venzo- ne (Pušja vas), kjer je patriarh avgusta pri Braulinsu porazil in ujel vodilne goriške ministeriale.244 Nasle- dnji mesec je bil v Vidmu član patriarhovega sve- ta – edini poleg samih furlanskih plemičev – ki je razpravljal o škodi na bojnih konjih in ujetnikih v nedavnem konfliktu ter o obrambi Furlanije.245 Kako velikopotezno je bilo delovanje Šteberških, priča fe- bruarja leta 1337 tudi sklep tržaškega mestnega sveta o opolnomočenju poslancev, ki naj bi v prisotnosti patriarha Bertranda sklenili mir z Vulfingom in nje- govim bratom Janezom Šteberškim ter se dogovorili 241 GAV, št. 711. 242 … ad destructionem, mortem et damnum Voluini de Stalimbergh, hostis publici nostri communis et hominum terrarum locorum et bonorum suorum … Ljubić, Listine III, št. 117, str. 445. 243 Koblar, Drobtinice II, str. 83; Šumrada, Šteberški, str. 48. 244 Šlo je za plemiče iz Devina, Gorice, Rihemberka, Vikum- berka, Novega gradu, Krmina, Pazina, Sovinjaka, Šumberka ter najemnike iz Mengša, Jeterbenka, Dravograda in Turjaka. Joppi, AT 14, št. 128, 129, 130; TKL I, št. 59; Štih, Grofje, str. 59. 245 DSF II, št. 130; PF I/2, št. 135, str. 132. o povrnitvi medsebojno povzročene škode.246 Vulfing je umrl leta 1338, saj je že naslednjega januarja kot njegov naslednik na mestu glavarja Postojne izpričan brat Janez,247 ki je več kot dostojno nadaljeval burno bratovo vojaško kariero. Tudi tretji brat Volfhard je bil velik zaupnik patriarha Bertranda – leta 1338 je izkazan kot »marchio Istrie«, upravitelj oglejskih istr- skih posesti. Njegov sin Gollon (Gal ali Kolon?) pa je istega leta prejel feudum habitantie v oglejskem gradu Spodnja Vipava (in castro inferiori de Vipaco) skupaj s pripadajočimi pravicami, dohodki in posestjo, ka- mor so sodili kmetije, travniki, vinogradi, pašniki in gozdovi.248 Podobno kot s Postojno se je v teh letih godi- lo tudi oglejskemu gospostvu Lož, ki je vedno bolj polzelo iz rok patriarha. Po zatonu moči Goriških s smrtjo Henrika II. 1323 grofje nikoli več niso ime- li možnosti, da bi posegli po oglejskem Ložu. Tu so nastopili drugi akterji – na prvem mestu grofje Or- tenburški. Že pred 1327 si je Lož prilastil Majnhard Ortenburški. Patriarhovo sodišče je tega leta dolo- čilo, da mora grof vrniti Lož z vsemi pertinencami, ker pripada oglejski cerkvi in ga ima protipravno za- sedenega.249 Leta 1335, ko so Habsburžani po smrti Henrika Goriško-Tirolskega prevzeli Kranjsko in Koroško v svoje roke, je novi patriarh Bertrand juni- ja v Ljubljani sklenil z njimi zavezniško pogodbo za 246 CDI III, št. 667. 247 GAV, št. 856. 248 Joppi, AT 14, št. 144; GAV, št. 851. 249 … comes de Ortemburch detinebat castrum de Los cum suis perti- nentiis … ocupatum. DSF II, št. 468. Slika 10: Šteberk (Stegberg), matični grad rodbine Šteberških na griču južno od Cerkniškega jezera. J. Clobucciarich, ok. 1603 (posredoval dr. I. Sapač). Slika 11: Pečat Volfharda (Volfla) Šteberškega na listini, s katero sta 1338 skupaj z bratom Janezom samostanu v Bistri prodala dve kmetiji. Bratje Vulfing, Janez in Volfhard so 1332 –1371 posedovali gospostvo Postojna in s svojim vojaškim udejstvovanjem dobesedno krojili usodo širšega območja Krasa, od Furlanije do Istre in Notranjske. ARS, AS 1063, 1338 III 4, Šteberk. 404 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–444 2015 ponovno pridobitev izgubljenih oglejskih posesti in izrecno Loža – specialiter castrum de Loes quod nunc de- tinet comes Hermannus der Ortemburch.250 Kmalu za- tem je prišlo do dogovora in patriarh je Ortenburške- mu podelil grad in gospostvo z vsemi pertinencami v fevd, ta pa se je zavezal, da bo Ogleju po potrebi služil tri mesece z 20 oklepniki in desetimi samostrelci.251 Že v začetku julija 1335 sta Herman Ortenburški (kot posestnik Loža) ter Rajnher z Ostrovice (za fevd Zgornja Vipava) sedela v furlanskem parlamentu v Vidmu, ko se je razpravljalo o aktualnih vojnih raz- merah.252 Kaj se je zgodilo zatem, iz virov ni razvi- dno, vendar so Ortenburžani izgubili Lož in z njim je ponovno razpolagal Oglej. Patriarh je marca 1337 grad in glavarstvo za eno leto podelil v zakup Juriju iz Loža, kar je bil popolnoma nov pristop, dotedaj tu še neuveljavljen.253 Leta 1341 je bil Lož spet neposre- dno v rokah Ogleja in načeloval mu je oglejski glavar Ditrik z Werdensteina.254 To obdobje je pustilo trajen in enkraten spomenik dejavnosti oglejskih patriarhov v širšem slovenskem prostoru. Patriarh Bertrand – po rodu je bil iz Gaskonje v Franciji – je na prošnjo glavarja Ditrika z Werdensteina in »za večjo slavo in korist« gradu in trga v Ložu ter tamkajšnjih prebival- 250 Austro-Friulana, št. 31; Okoliš, Izseki, str. 368. 251 Austro-Friulana, str. 322; Okoliš, Izseki, str. 368–369. 252 PF I/2, št. 131. 253 Koblar, Drobtinice III, str. 189. 254 Ditrik je imel brata Hermana in Jurija. Werdensteini so bili priženjeni v rodbino Snežniških, njihova mati je bila Izolda Snežniška. Na loškem območju so prvič izpričani leta 1337, ko so obdarovali samostan Bistra. ARS, AS 1073, Zbirka ro- kopisov, 274r, f. 66–67’; Komatar, Ein Copialbuch, št. 30, str. 54. Po katerem izvornem gradu oziroma očetovem pridevku, so se imenovali, ni znano. Kasneje so bili v goriški službi. Jurij je bil ok. 1398 gradiščan na Planini in je naslednje leto prejel goriške fevde pri Cerknici. Gl. Kos, Urbarji II, str. 119; HH- StA, Hs. W 718, f. 5 (prepis ZIMK). cev, ukazal, naj se tržna naselbina, ki je bila dotedaj v Starem trgu, preseli na novo lokacijo pod gradom, kjer naj odslej poteka tedenski sejem. Prebivalci trga naj se preselijo in si tam na novo postavijo bivali- šča.255 To je edini primer pri nas, ko imamo ohra- njen dokument oziroma privilegij o preselitvi urbane naselbine na novo, bolj ugodno lokacijo. Novi trg se je uspešno razvijal, bil v kratkem tudi obdan z obzid- jem, stara lokacija pa se je začela imenovati Stari trg (Altenmarckht, prvič leta 1384).256 Grofje Ortenburški se niso odpovedali svojim ambicijam v Ložu in so se za dosego ciljev povezali neposredno z oglejskimi gradiščani. Poleti 1341 so trije bratje Werdensteini obljubili grofom, da jim bodo zvesto služili, tudi z gradom Lož, vendar ne proti patriarhu, temveč izrecno proti Janezu Šteber- škemu, s strani katerega so očitno pričakovali proble- me.257 Naslednje leto so Werdensteini ponovno dobili od Ogleja podelitev Loža v fevd,258 vendar so že dva meseca kasneje, oktobra 1342, prodali grad z vsem pripadajočim, posestjo, odvetništvom, sodiščem in pravicami, kar so imeli v fevdu od patriarha, grofom Ortenburškim za 2940 mark oglejskih pfenigov.259 Kar 2000 mark od te vsote naj bi bilo vrnjene grofom za poravnavo škode, ki so jo utrpeli sami in njihovi najemniki v nedavni vojni. V Ložu so naslednje leto z mitnico in sodstvom razpolagali Ortenburški, kot je razvidno iz obsežne mirovne pogodbe s Turjaškimi, v kateri so se poravnali glede številnih spornih zadev, 255 Joppi, AT 15, št. 158; GAV, št. 905. 256 Gl. Kosi, The Beginnings, str. 134–136; Okoliš, Izseki, str. 369. 257 HHStA, AUR, 1341 VIII 12, Ortnek; Šumrada, Šteberški, str. 49. 258 Koblar, Drobtinice I, str. 25; Okoliš, Izseki, str. 370. 259 HHStA, AUR, 1342 X 31; Okoliš, Izseki, str. 370. Slika 12: Grad in trg Lož. Iz Valvasorjeve skicne knjige (posredoval dr. I. Sapač). 405 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–4442015 tudi v gospostvu Lož.260 Zato ni jasno, kako je leta 1344 imel v Ložu ponovno svojega glavarja patriarh in kakšna je bila pri tem vloga Ortenburžanov.261 V teh letih se je oglejska oblast nad kraškimi gospostvi začela pospešeno in neustavljivo krhati. To je bil čas, ko je kraški prostor postajal vedno po- membnejši tudi za velike sile iz širše regije, ki so se neposredno vpletale v tukajšnje dogajanje. V ozadju so bili tako strateški kot ekonomski interesi – po- večevanje trgovskega prometa in dohodki od njega (mitnine). Po smrti mladoletnega goriškega grofa Ivana Henrika leta 1338 so goriške posesti južno od Karavank in Karnijskih Alp pripadle njegovim bratrancem iz koroške veje Goriških in začasno je spet prišlo do bolj ambiciozne politike, ki je težila po 260 TKL I, št. 69; Okoliš, Izseki, str. 372. 261 Gl. v nadaljevanju, str. 406. povrnitvi nekdanjih pozicij v Furlaniji, na Krasu in v Istri.262 Vendar pa je odločilno prevlado Goriških onemogočilo nesoglasje znotraj same dinastije. Leta 1342 je namreč prišlo do ponovne delitve posesti, ki je goriška gospostva na Krasu in v Istri razdelila med dve veji – grof Albert III. je dobil vse v Istri južno od Čičarije (13 gospostev oz. gradov) ter na Kranj- skem oziroma v Marki (6 gospostev), njegova brata Majn hard VII. in Henrik III. pa vse posesti na Kra- su, Goriškem, v Furlaniji ter na Koroškem, vključno z Gorico, Švarcenekom, Vikumberkom, Rašporjem, Novim gradom in Planino (karta 3).263 Poleg tega usodnega drobljenja goriške moči pa je na drugi strani oglejski patriarh tedaj dobil novega močnega zaveznika, Luksemburžane, ki so leta 1335 podedovali Tirolsko.264 Tirolsko je pred apetiti Gori- ških in Habsburžanov branil moravski mejni grof in kasnejši cesar Karel (IV.), ki je 1336 že izvedel pro- tiudarec proti Goriškim v Pustriški dolini.265 Karel je leta 1337 navezal pristne prijateljske stike s patri- arhom Bertrandom. Ko se je maja tega leta vračal iz Češke preko Ogrske, Hrvaške, pristanišča Senj in po morju do Ogleja – z njim je bil krški grof Bartol – ga je patriarh velikodušno sprejel in spremil do Vidma in dalje.266 Ko so Goriški leta 1340 začeli vojno z Oglejem, se je Bertrand lahko obrnil za pomoč na velikega kneza, ki je prišel iz Tirolske preko Belluna z 200 oklepnimi konjeniki in 1000 pešci, kar je opisal tudi v svoji avtobiografiji.267 Oplenil je Krmin in nato skupaj s patriarhom za božič 1340 neuspešno oble- gal Gorico (tu je prišlo do legendarnega dogodka, ko je patriarh v taboru vodil božično mašo v popolni bojni opremi).268 V začetku naslednjega leta je bilo sklenjeno premirje. Kljub temu da je Oglej v fajdi v glavnem obranil svoje pozicije, je goriški grof Albert III. očitno uspel zasesti Spodnjo Vipavo. Julija 1342 je namreč po dogovoru vrnil patriarhu vipavsko go- spostvo s posestjo, pravicami in sodstvom, nakar mu ga je ta podelil v fevd za dve leti. Po izteku roka naj bi bilo vse vrnjeno Ogleju.269 Leta 1345 je Oglej de- jansko spet razpolagal s (Spodnjo) Vipavo. Patriarh Bertrand je tedaj podelil svojemu kondotjeru Janezu 262 Baum, Die Grafen, str. 193–194. 263 Goercz, Swarczenek, Venchenwerch, Ratsperch, daz Newnhaus, ze der Alben un allez, daz die grafschaft hat auf dem Charst mit aller herschaft und rechten und in Friaul … MDC X, št. 161; Baum, Die Grafen, str. 198–199. 264 Mladi Ivan Henrik, sin češkega kralja Ivana Luksemburške- ga, je bil poročen z Margareto, hčerjo koroškega vojvode He- nrika Goriško-Tirolskega, ki je umrl leta 1335 brez moških potomcev. Gl. Widder, Itinerar, str. 53 sl. 265 Widder, Itinerar, str. 65; Baum, Die Grafen, str. 194; MDC X, št. 30, 31. 266 Autobiography, str. 90–91; Widder, Itinerar, str. 68–69. 267 Autobiography, str. 151–153. 268 Widder, Itinerar, str. 87–88; Baum, Die Grafen, str. 195–196; Iohannes Victoriensis II, str. 220. Patriarh je 26. decembra iz- stavil tri listine in nostro felici exercitu iuxta Goriciam oziroma in obsidione Goricie. Brunettin, I protocolli, št. 1, 2, 3. 269 … castrum nostrum de Vipaco cum redditibus, proventibus, iuri- bus, iurisdictione et districtu eiusdem … Joppi, AT 15, št. 164. Karta 3: Politična situacija sredi 14. stoletja. Goriški grofje so posedovali dve samostojni deželi, grofijo Goriško in Pazinsko grofijo v Istri, ki pa sta bili že razdeljeni med dve veji dinastije. Oglejski patriarh je bil še vladar Furlanije, Tolminskega in precejšnjih gospostev v Istri, ki pa so jih resno ogrožali Benečani (Slovenski zgodovinski atlas, str. 74). 406 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–444 2015 Kamniškemu dovoljenje, da na griču Risimburch, pri- mernem za postavitev utrdbe, ki bi branila gospostvo, postavi grad in ga ima poslej v fevdu od Ogleja.270 Januarja naslednje leto pa je »glavarstvo svojega gra- du Vipava« z gastaldijo, sodstvom in vsem pripada- jočim podelil svojemu zvestemu vazalu Herbordu s Snežnika.271 V fajdi leta 1340–41 je bil na oglejski strani ude- ležen tudi Janez Šteberški s svojimi konjeniki. Marca 1341 sta Henrik z Zbelovega in Oton iz Kostrevnice od patriarha dobila izplačanih 20 mark odškodnine zaradi mrtvih konj, ko sta v času vojne med patriar- hom in Goriškimi jezdila z Janezom Šteberškim – equitando cum Iohanne de Stegberch.272 Šteberški je ob tem pri patriarhu še pridobil na ugledu in zaupanju – bil je njegov glavar v Postojni, od aprila 1342 pa je bil postavljen za eno leto še za glavarja oglejskih posesti v Istri (marchio Istriae).273 Očitno pa je pogosto delo- val mimo volje svojega gospoda. V letih 1343–44 je prišlo v Istri do fajde med Benečani in goriškim gro- fom Albertom zaradi sporov med gospostvi enih in drugih. Janez Šteberški ter njegova (verjetno) nečaka, Anzel de Postoina, Gallus et Gallucius de Postoina – tu imamo prvič slovensko ime Postojne – so povzročili v goriški službi takšno opustošenje beneških posesti, da so bili ob sklenitvi miru avgusta 1344 izrecno izvzeti iz mirovnega sporazuma, grof pa se je moral zavezati, da jim ne bo nudil zatočišča na svojih teritorijih.274 Vzporedno pa je od spomladi 1344 potekala še fajda Goriških s patriarhom v Furlaniji in na Krasu, kjer je Šteberški odkrito nastopil kot oglejski nasprotnik in očitno presegel meje sprejemljivega. Patriarh se je že aprila 1344 potožil beneškemu odposlancu nad Janezovimi dejanji: da ima postojnski grad zaseden proti njegovi volji in se ne ravna po njegovih navodi- lih, da je nedavno sklenil celo zvezo z njegovimi so- vražniki Goriškimi ter napadel grad Lož, ga oblegal dva tedna ter požigal in ropal. Oglejski glavar naj bi pribežal na patriarhov dvor in si ne upa nazaj zaradi strahu pred Šteberškim, patriarh pa nima možnosti, da bi grad pridobil nazaj, ker je neosvojljiv (locus est inexpugnabilis) in se ne more prebiti do njega, razen preko teritorija goriškega grofa, ki je zaveznik Šte- berškega, ali pa preko Vipave, ki so jo vazali Ogleja v njegovo škodo prodali avstrijskemu vojvodi in kjer sedaj sedi močan vojvodov glavar (unus potens ducatus 270 … in contrata sua Vipaci haberet unum montem dictum Risim- burch … aptum tamen ad construendum in eo unum forticulum, seu castrum, quod ibi pro defensione memorate ecclesie et totius predicte contrate tutela necessarium plurimum existebat … Joppi, AT 15, št. 186. Šlo je gotovo za grič Rizenberk pri Colu, ki omogoča dober nadzor poti preko Črnega Vrha proti Colu, kjer je kasneje izpričana mitnica vipavskega gospostva. Prim. Kos, Urbarji II, str. 260 271 … capitaneatum nostrum castri de Vipaco nec non gastaldiam nostram de Vipaco cum garicto, iurisdictionibus, affictibus … GAV, št. 1026. 272 Brunettin, I protocolli, št. 47; GAV, št. 907. 273 CDI III, št. 685; GAV, št. 954. 274 CDI III, št. 704; Šumrada, Šteberški, str. 50. austrie capitaneus).275 Šteberški naj bi bil povezan še z drugimi mogočneži »tistih krajev« – Ptujskim, ki je bil glavar Kranjske in Marke, grofom Ortenburškim, grofom Celjskim in drugimi bližnjimi gradiščani, ki so mu pomagali pri zločinih.276 Ta vir nam izjemno lepo ilustrira širše okoliščine, v katerih so se sredi sto- letja znašle oglejske kraške oziroma notranjske pose- sti, in glavne akterje, ki so jim v naslednjih desetletjih krojili usodo: nezvesti vazali Šteberški ter mogočni gospodje Habsburžani, grofje Ortenburški in grofje Celjski. Kako nestanovitni – ali pa za tisti čas popol- noma običajni oz. pragmatični – so bili odnosi med Šteberškimi in patriarhom, kažejo že dogodki leto kasneje. Poleti 1345 so Goriški ponovno začeli faj- do proti Ogleju v Furlaniji – totam patriam Foriiulii inhumaniter depopulando et supponendo incendiis et ra- pinis – in patriarh je za obrambo dežele najel Otona Ortenburškega, Henrika Planinskega, Alberta Tru- šenjskega, Hermana iz Klevevža in mnoge druge no- biles et probos uiros, med njimi – Janeza Šteberškega, ki je poleg Celjskega in Ortenburškega prisostvoval tudi sklenitvi premirja v Vidmu avgusta 1345.277 Za plačilo velikih stroškov najemnikov v tej fajdi je mo- ral Oglej bankirjem Bardijem iz Firenc zastaviti ze eno leto oba gradova v Tolminu ter celotno gastaldijo z vsem pripadajočim.278 Kmalu zatem je bil kraško-istrski prostor udele- žen tudi v dogajanju širšega zgodovinskega konte- ksta velikih sil v okolici. Leta 1346 je prišlo do prve vojne ogrskega kralja Ludvika I. Velikega proti Be- nečanom za Zadar. Benečani so imeli vesti, da bodo vojske »iz zgornjih krajev« (de partibus superioribus) – nedvomno so bile mišljene slovenske dežele – z dovoljenjem in podporo oglejskega patriarha vpadle v beneško Istro, zato so razposlali svoje poslance k sosednjim knezom in velikašem. Posvarili so patri- arha, ki je celo sam šel k ogrskemu kralju – iturus est ad regem Ungarie – naj jim ne nudi pomoči, ter grofe Goriške, naj jih ne oskrbujejo z živežem in ostalim na svojih ozemljih. Grofa Ortenburškega so spomnili na dobre odnose med republiko in njegovo hišo ter ga pozvali, naj jim s svojo vojsko pride na pomoč, enako pa so pisali tudi Janezu Šteberškemu – An- zel de Postoina. Tudi gospodom Ptujskim, ki so ravno 275 Rajnher z Ostrovice je leta 1342 prodal Zgornjo Vipavo Habsburžanom. Gl. zgoraj op. 102. 276 … ipse Johannes … cum pluribus aliis potentibus illarum parti- um, videlicet de Petoina, qui est capitaneus Carniole et Marchie, comite de Ortemburg et comite de Cilia, et aliis castellanis uicinis qui sibi astant ad malefaciendum … Joppi, AT 15, št. 174; Šu- mrada, Šteberški, str. 50. 277 Austro-Friulana, št. 43; Joppi, AT 15, št. 183, 185. 278 … custodiam et gubernationem castrorum suorum superius et inferius de Tulmino, nec non gastaldiam suam de Tulmino cum garicto, juribus, jurisdictionibus, proventibu, redditibus … Joppi, AT 15, št. 183. Leta 1347 je v Tolminu ponovno načeloval patriarhov glavar (capitaneus Tulmini), naslednje leto pa je patriarh gradiščanstvo na zgornjem in spodnjem gradu predal za eno leto v upravo Gerardu de Cucagna. Joppi, AT 15, št. 191, 193. 407 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–4442015 tedaj zaprosili za posojilo v Benetkah, je bilo posla- no pismo, naj se ne povezujejo s komerkoli v škodo Benetk in njihovih podložnikov.279 Janez Šteberški de Postoyma se je marca 1347 po vesteh, ki jih je pre- jel beneški senat, spet pripravljal za vdor v Istro, in naj bi ga s poslancem od tega odvrnili.280 Jeseni tega leta pa je Kras doživel tudi prvega od kraljevskih pre- hodov samega ogrskega kralja Ludvika Velikega, ki je novembra potoval proti Apuliji preko Dolenjske, Postojne in Furlanije, kjer ga je v Čedadu in Vidmu slavnostno gostil patriarh Bertrand.281 Z drugega po- hoda v južno Italijo oktobra leta 1350 pa se je kralj po isti poti vračal (tja je potoval po morju).282 Medtem je septembra 1348 prišlo do velike- ga upora mesta Koper proti beneški nadoblasti ob podpori grofov Goriških, Habsburžanov in patriar- ha. Zavezniška vojska, ki je štela 400 konjenikov, je vpadla na Koprsko in po spopadu v bližini mesta, v katerem je bil zajet tudi sin beneškega podestaja Ko- pra, se je s plenom in ujetniki umaknila v grad Lož, tedaj v posesti grofa Ortenburškega.283 Benečani so oktobra prosili avstrijskega vojvodo Albrehta, naj po- sreduje pri Ortenburškem in drugih svojih vazalih, ki so vodili napad, naj izpuste ujetnike.284 V mesto pa je prišel na pomoč upornim meščanom tudi goriški vazal Ulrik Rihemberški, glede česar so se Benečani pritožili goriškemu grofu in kasneje zahtevali zanj izročitev ali strogo kazen.285 Še preden pa je beneška vojska, ki je obkolila Koper z morske in kopne strani, izpeljala naskok, je po notranjih razprtijah prišlo do predaje in Benečani so 13. oktobra ponovno zasedli mesto.286 Eden od kasnejših preventivnih ukrepov proti podobnim dogodkom je bila prepoved bene- ških oblasti, da bi katerikoli Istran, Furlan, Slovan ali Nemec »iz zgornjih nemških krajev« (de Alemania superiori) v Kopru služil kot najemniški vojak – ko- 279 … gentes de partibus superioribus descendere debent … ad dam- pnificationem contracte nostre Istrie … de conscia et consensu ipsius domini patriarche gentes de Hungaria et aliunde sunt de- scensure per eius districtum ad damnum nostre contrate Istrie … Ljubić, Listine II, št. 568, str. 347–350. 280 Rogatorum, Atti 13, str. 29 281 … domino rege transeunte ad partes Apulie prima uice, et facien- de transitum per partes Foroiulii, cum quanta reuerentia quanto- que iocunditate per dictum dominum Bertrandum susceptus fuit … Austro-Friulana, št. 130, str. 147; Ljubić, Listine III, str. 40–45. Rex Hungarie ivit Apuliam transiens per Forumjulium, manens quoque in Civitate Austrie et in Utino … Chronicon Spilimbergense, str. 7; Kosi, Potujoči, str. 132–133. 282 Ljubić, Listine III, str. 179, 199–200; Kosi, Potujoči, str. 133. 283 … gens que pridie derobavit apud Iustinopolim se reduxit cum preda in quodam castrum Los quod est domini comitis de Otem- burgo … Rogatorum, Atti 13, str. 33–36, 275; Pahor, Koprski upor, str. 35. 284 … comiti de Ortemburg aliisque vestris fidelibus qui predicta enormia commiserunt, ut captivos dimittant liberos et solutos. Rogatorum, Atti 13, str. 275; Pahor, Koprski upor, str. 35. 285 … illo de Rayfembergo servitore suo, qui participaverat cum re- bellibus nostris Iustinopolis, et personaliter intraverat civitatem nostram Iustinopolis. Rogatorum, Atti 13, str. 269, 283–294; Pahor, Koprski upor, str. 36–39, 51–52. 286 Pahor, Koprski upor, str. 40–44. njenik ali pešec. Enako je bilo beneškim podložni- kom prepovedano se vojaško udinjati v omenjenih krajih.287 Sredi stoletja so se za oglejski patriarhat začeli napovedovati črni dnevi. Patriarha Bertranda, ki je s svojo energijo in vojaškimi sposobnostmi še vzdrže- val kohezijo med različnimi oglejskimi teritoriji, so junija 1350 ubili uporni furlanski plemiči. Obenem je pod avstrijskim vojvodo Albrehtom II. politika habsburške hiše, ki je bila po pridobitvi Koroške in Kranjske leta 1335 v začetku zavezniška in nato bolj ali manj nevtralna do dogajanja na kraških gospo- stvih, postala izrazito agresivna in ekspanzionistična. Novi trend je napovedala že pridobitev oglejske- ga gospostva Zgornja Vipava leta 1344.288 Z letom 1350 pa je prodor proti Jadranu postal ena prioritet politike Albrehta II. in kasneje zlasti njegovega sina Rudolfa IV. Kmalu po umoru Bertranda je vojvoda prišel z vojsko in – kot je desetletje kasneje v spo- menici poročal patriarh Ludvik – je bila v kratkem cela Furlanija zasedena delno s strani Albrehta in delno grofov Goriških. Poleg tega je vojvoda zasedel še oglejski Slovenj Gradec ter gradova Lož in Vi- pavo, kar je pripadalo patriarhu.289 Med njegovimi glavnimi pooblaščenci in pogajalci v Furlaniji so bili kranjski deželni glavar Herdegen Ptujski, Eberhard z Vrbovca in Henrik Planinski.290 Deželni stanovi so Albrehta postavili za furlanskega generalnega glavar- ja, kar je bila dotedaj tradicionalna funkcija grofov Goriških. To je lep dokaz, kako sekundarna je po- stala vloga Goriških v igri tedanjih »velesil«. Druga velesila, Luksemburžani pod tedaj že za nemškega kralja izvoljenim Karlom IV., je na to odgovorila z uspešno izvolitvijo Karlovega polbrata Nikolaja za patriarha, s čimer je po celem stoletju na stolico prvič ponovno sedel Nemec.291 Potencialne napetosti med Habsburžani in Luksemburžani so bile s posredova- njem kralja Karla pomirjene z dogovori v Budejovi- cah (Budweiss) na Češkem maja 1351. Patriarh Ni- kolaj je vojvodi Albrehtu in njegovim sinovom tudi formalno podelil v fevd grad Zgornja Vipava skupaj z gradom pri Erzelju onstran doline – castro montis sancti Michaelis.292 V Furlaniji so Habsburžani dobili dve primarni prometni in strateški poziciji – mesto in gospostvo Venzone (Pušja vas), ki ju je vojvoda za- 287 … quod nullus istrianus, furlanus, sclavus, nec teotonicus de Ale- mania superiori possit habere stipendium equestre vel pedestre in Iustinopoli. Rogatorum, Atti 13, str. 286. 288 Gl. op. 102. 289 … dux prefatus … cum conthorali et filiis in Patria intrauerunt et infra breuis spacium temporis tota Patria Foroiulii … partim domini ducis, partim comitum Goricie predictorum dominio est sumissa. Austro-Friulana, št. 130, str. 149. 290 Austro-Friulana, št. 48, 49, 54, 56, 60, 63. 291 Widder, Itinerar, str. 125 sl. 292 HHStA, AUR, 1351 V 1, Budweiss; Austro-Friulana, št. 67. V tej listini prvič omenjeni grad je stal pri cerkvi sv. Mihaela pri Erzelju. Konec 15. stoletja je bil tam že protiturški tabor, omenjen v vipavskem urbarju iz leta 1499. Lokacija je še da- nes imenovana Tabor. Gl. Kos, Urbarji II, str. 53–54, 255. 408 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–444 2015 sedel že leto prej, so od patriarha prejeli v fevd, grad in mitnico Kluže, na glavni trgovski cesti s Koroške v Furlanijo, pa v posest za 12 let.293 Kmalu zatem so obvladali tudi postojnska vrata, saj je Janez Šteberški maja 1352 obljubil, da bo z gradom Postojna služil vojvodi Albrehtu in ga štiri leta njegovim ljudem ve- dno nudil na voljo.294 V Budejovicah je prišlo tudi do pomiritve med patriarhom in grofi Goriškimi, ki so dobili dve po- membni točki na vzhodnem obrobju Furlanije. Pa- triarh jim je za 4500 mark oglejske mere zastavil grad Tolmin z vsem pripadajočim.295 Grad Spodnjo Vipavo – castrum vero in Wippacho inferiori – ki so ga očitno zasedli v dogodkih leto prej, pa so po spo- 293 Austro-Friulana, št. 64, 65, 66, 67. 294 HHStA, AUR, 1352 V 27, Gradec. Zanimivo je, da je Šte- berški to obljubil pod pogojem, da ne bo izbruhnila vojna med vojvodo Albrehtom in »njegovim gospodom«, ogrskim kraljem Ludvikom. Očitno je bil obenem zaveznik kra- lja Ludvika, kateremu je služil že v vojni proti Benečanom 1346–47 in tudi kasneje 1356–58. 295 …castrum Tulminum cum omnibus hominibus reditibus pensio- nibus fructibus et omnibus ac singulis pertinenciis suis … HH- StA, AUR, 1351 V 2, Budweiss; Kos, Urbarji I, str. 42. razumu obljubili vrniti patriarhu, ko jim bo povrnil stroške, ki so jih imeli z izplačilom prejšnjih vazalov in posestnikov.296 Grad je ostal v goriških rokah in so ga oktobra 1353 lahko skupaj s sodstvom zastavili Hartnidu z Weißenegga, glavarju Kranjske in Marke,297 za 350 mark šilingov za vojno službo – iz- recno proti patriarhu – s 60 konjeniki v Furlaniji, na Krasu in v Istri.298 Leta 1354 so ponovno potekale sovražnosti med 296 Castrum vero in Wippacho inferiori specialiter si a nobis idem dominus patriarcha rehabere voluerit … ut sic precium quod dedimus pro empcione illius tenebitur infra annum proximum refundare nosque sibi obbligabimur castrum idem restituere in- tegraliter et ex toto. Joppi, AT 16, št. 214. 297 Hartnid s koroškega Weißenegga je leta 1350 v imenu salz- burškega nadškofa s 60 oklepniki in 40 samostrelci služil vojvodi Albrehtu v Furlaniji, za kar mu je nadškof dolgoval 2000 mark oglejskih pfenigov. Bil je salzburški glavar v Bre- žah in od leta 1352 tudi habsburški glavar Kranjske in Marke. MDC X, št. 352, 363, 405. 298 … vnser vest Niderwippach … mit Gericht … Klavzula je do- ločala, da mora Hartnid upoštevati pravice tamkajšnjega go- riškega gradiščana in da lahko v primeru nuje grad zastavi le nekomu, ki ni sovražnik goriških grofov. HHStA, AUR, 1353 X 7, Krmin; gl. tudi MDC X, št. 405. Slika 13: Neobjavljena listina, s katero je Janez Šteberški leta 1352 obljubil avstrijskemu vojvodi Albrehtu II., da mu bo štiri leta služil z gradom Postojna in mu ga nudil odprtega. To pa ni veljalo v primeru, če bi med »njegovim gospodom« ogrskim kraljem Ludvikom ter vojvodo prišlo do vojne. Šteberški je bil kraljev zaveznik in mu je služil tako v vojni za Zadar (1346–47) kot tudi za Dalmacijo (1356–58) (HHStA, AUR, 1352 V 27, Gradec). 409 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–4442015 Oglejem in grofi Goriškimi, ki so kršili sklenjeno premirje, glede česar se je patriarh Nikolaj pritožil bratu Karlu in ga prosil za pomoč ob njegovem bliž- njem prihodu v Italijo.299 Karel je oktobra na svojem pohodu na cesarsko kronanje v Rim resnično prišel iz Nemčije preko Koroške in Kanalske doline v Fur- lanijo, kjer ga je patriarh sprejel v Vidmu in ga tudi spremljal v nadaljevanju pohoda.300 To je nedvomno umirilo sovražnosti Goriških in septembra 1355 je s posredovanjem Francisca de Carrara iz Padove prišlo do mirovnega dogovora v Varmu. Patriarh je obljubil Majnhardu in Henriku Goriškima spoštovanje vseh zavez iz Budejovic, ter jima izrecno podelil Spodnjo Vipavo z gastaldijo, sodiščem, posestjo, vsemi do- hodki in pravicami za čas svojega življenja, s tem, da sta bila dolžna grad njemu in oglejski vojski zmeraj nuditi na voljo.301 Vsi podložniki grofov, ujetniki pa- triarha in njegovih pristašev in Foroiulio, Carsis et Is- tria, naj bi bili izpuščeni na svobodo. Zanimivi pa sta še klavzuli, ki sta se nanašali na dva notorična oglej- ska kondotjera v prostoru Krasa in Istre. Patriarh je obljubil, da bo posredoval pri Janezu Kamniškem,302 naj Goriškim vrne pol njihovega gradu Rašpora z okoliškimi vasmi, ki jih je zasedal, Janez Šteberški pa naj bi vrnil posesti goriških vazalov Henrika z Raš- porja, gospodov z Gotnika ter pokojnega Nikoluzija z Novega gradu.303 Grad Rašpor v Čičariji, čeprav z izrazitim strateškim pomenom kot mejni grad gori- ške grofije in glavni prehod s Krasa v Istro, sta mora- la goriška grofa v finančni stiski zastavljati. Že pred letom 1354 je bil zastavljen hrvaškemu grofu Juriju Krbavskemu in ko so tega leta potekala pogajanja o odkupu, je omenjen kot Raspurg am Carst.304 Pred letom 1358 pa je Rašpor nato imel od Goriških v za- stavi ravno Janez Kamniški za vojno službo in druge usluge Goriškim. Ko so ga grofje tega leta odkupili nazaj, so jim bili za poroke za dolžno vsoto krški grof Bartol Frankopan in njegovi sinovi.305 Na pomen Rašporja v spopadih v regiji posredno kaže klavzula zastavne pogodbe, ko so ga Goriški decembra 1358 ponovno zastavili grofu Juriju Krbavskemu. Moral se je zavezati, da v primeru vojne med grofi in beneško 299 Joppi, AT 16, št. 222, 223; Baum, Die Grafen, str. 206. 300 Widder, Itinerar, str. 158 sl. 301 Castrum nostrum inferius de Vipaco cum gastaldia ipsius loci, garicto, iurisdictione … ad vitam nostram duximus concedendam ad habendum … HHStA, AUR, 1355 X 22, Varmo; Joppi, AT 16, št. 227. 302 Kamniški je pri patriarhu užival takšno zaupanje, da mu je februarja 1356 poveril funkcijo glavarja oglejskih posesti v Istri (marchio Istrie). CDI III, št. 750. 303 Joppi, AT 16, št. 225. V istem času je bil Šteberški v dobrih odnosih z Albertom Goriškim, bratom Majnharda in Henri- ka, ki je vladal v Istri. Marca 1355 je bil zanj poleg štirih dru- gih plemičev porok za posojilo pri celjskih Judih. HHStA, AUR, 1355 III 9. 304 Štih, Grofje, str. 100. 305 Februarja 1358 se je Kamniški poravnal z Goriškima glede vseh dolgov in terjatev, obdržal je le jamstveno pismo grofov Krških umb die losung der vest vnd vrbar ze Ratspurch. HH- StA, AUR, 1358 II 28; prim. Štih, Grofje, str. 100. republiko iz gradu ne bo nudil pomoči ne eni ne dru- gi strani, temveč bo nevtralen.306 Leta 1356 je izbruhnila velika vojna ogrskega kra- lja Ludvika I. proti Benetkam za Dalmacijo, ki je za- jela tudi kraško-istrski prostor. Ludvik je sklenil zve- zo tako z avstrijskim vojvodom Albrehtom kot grofi Goriškimi in patriarhom. Ogromna ogrska vojska, ki naj bi štela 40–60.000 mož, se je v začetku junija zbrala v Zagrebu in nato pod vodstvom kralja preč- kala Dolenjsko, postojnska vrata in Furlanijo do Co- negliana v Benečiji. Ogrski vojski se je v imenu Habs- buržanov pridružil Janez Kamniški, ki mu je vojvoda Albreht za službo s 50 konjeniki 30. maja 1356 zasta- vil mesto Kranj, novembra pa za vodenje 100 konje- nikov zastavno vsoto na Kranju še povečal.307 Vojaške operacije so potekale več kot leto in slovensko oze- mlje je predstavljalo glavno zaledje, preko katerega so potovale okrepitve in vračajoči se oddelki, sli in diplo- matske misije.308 Vojna pa je neposredno zajela tudi Kras in Istro. Benečani so leta 1357 najeli Kolenca iz Ljubljane s 30 konjeniki za vojno proti ogrskemu kralju, pazinski grofiji Goriških v Istri, oglejskemu patriarhu, Janezu Kamniškemu, Janezu Šteberškemu, »vsem Kraševcem« (omnes Carsos) in drugim prista- šem ogrskega kralja v Istri, Furlaniji in drugod.309 Vojna se je zaključila z zmago ogrskega kralja, ki je od Benečanov dobil celotno Dalmacijo. V zadarskem miru, sklenjenem 18. februarja 1358, so kot zavezniki kralja izrecno omenjeni tudi oglejski patriarh Nikolaj ter goriška grofa Albert in Majnhard, kot zaveznika beneške republike pa Kolenc iz Ljubljane ter goriški vazal Ulrik Rihemberški310– ravno tisti, ki je 1348 pomagal Koprčanom v uporu in so Benečani zanj terjali celo smrtno kazen.311 V teku vojne ogrskega kralja so Celjski grofje, ki so se doslej tu le sporadično pojavljali, naredili prvi odločilen korak v notranjsko-kraški prostor, ki jih je kasneje pripeljal do prevlade nad vsemi glavnimi kra- škimi prehodi. Julija 1357 jim je vojvoda Albreht II. za 7000 zlatnikov zastavil grad Vipavo – vnser vest Wippach – z vsem pripadajočim.312 Po besedilu listine je grad imel prej v zastavi od vojvode kranjski glavar 306 … de castro predicto auxilium seu fauorem modo aliquc dare nec prebere debeamus … sed pacifice et quiete supersedere. Kos, Od- nošaji, str. 300; Klen, Prodaja, str. 11. 307 HHStA, Hs. B6, str. 91, 103. 308 Kosi, Potujoči, str. 133–134. 309 … teneantur et debeant guerrizare regem Hungarie, committatus Pisini, Patriarchatum Aquilegiensem, Angelum de Stayn, Ange- lum de Postoine, omnes Carsos ac omnes et singulos sequaces, com- plices et adherentes regis Hungarie in Istria, Foroiulio et ubique locorum … Ljubić, Listine III, str. 360–361. 310 … versa vice aliqui eis adheserint contra nos, et specialiter infra- scripti, videlicet Vlricus de Rayfimberg et Colentius … Ljubić, Listine III, št. 542, 547, str. 371–372, 379–380. Rihemberški je leta 1356 sklenil pogodbo z Benečani, da jim bo s 60 oklep- nimi konjeniki služil v Istri, na Krasu ali v Furlaniji. Trotter, Die Herren, str. 567–568. 311 Gl. zgoraj str. 407. 312 ARS AS 1063, Zbirka listin, 1357 VI 30, Dunaj (prepis CKSL). 410 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–444 2015 Hartnid z Weißenegga za vojno službo pri Porde- nonu in škodo, ki jo je pri tem utrpel. Od njega ga je odkupil Friderik Celjski in grad z gospostvom je de- jansko ostal celjski več kot 60 let. V listini ni omenje- no, ali je šlo za Zgornjo ali Spodnjo Vipavo, vendar nekaj virov jasno kaže, da je dejansko šlo za grad in gospostvo Spodnja Vipava.313 Hartnid z Weißenegga je namreč leta 1353 dobil Spodnjo Vipavo v zastavo od Goriških s klavzulo, da jo lahko po potrebi zastavi, a ne sovražnikom Goriških.314 Očitno je v naslednjih nekaj letih storil ravno to – predal grad Habsburža- nom – in ga imel nadalje v zastavi od njih oziroma ga predal v odkup Celjskim. To potrjuje tudi listina, s katero je papež Inocenc IV. leta 1359 podprl terjatve patriarha Ludvika po nekdanjih oglejskih posestih, v kateri omenja poleg ostalega, kar je imel zasedeno avstrijski vojvoda, tudi oba vipavska gradova – Wipaci superioris et inferioris.315 Celjska grofa Ulrik in Her- man sta 1360 poravnavala zadolžnice svojega očeta pri celjskih Judih, med drugim tudi na zastavno vsoto za Spodnjo Vipavo – an dem satz Niderwippach,316 enako pa je Spodnja Vipava omenjena tudi v testa- mentu Hermana Celjskega iz leta 1377 (den satz Ni- dern Wippach).317 Vendar so Celjski posedovali kot deželnoknežjo zastavo tudi Zgornjo Vipavo, kdaj je do zastave prišlo, pa ni jasno.318 Obe gospostvi – Zgornja in Spodnja Vipava – sta bili poslej očitno združeni, formalno pod žezlom avstrijskega vojvode in neposredno pod upravo grofov Celjskih. S tem se je končala tudi dobro stoletje trajajoča oblast oglej- skega patriarha nad Vipavo, ki mu je kljub peticijam in protestom nikdar več ni uspelo dobiti nazaj. Po- dobno je bilo z Ložem, ki je leta 1350 formalno pri- šel v roke avstrijskega vojvode. V spomenici, ki jo je patriarh leta 1361 napisal za ogrskega kralja Ludvika, je omenjal, kako je vojvoda Albreht II. 1350 poleg Furlanije zasedel tudi Slovenj Gradec, Lož in Vipa- vo, kar tudi njegov naslednik (Rudolf ) »še danes drži okupirano«.319 Neposredno pa je v Ložu in loškem gospostvu še nadalje gospodoval grof Oton Orten- burški kot njegov vazal, kot dokazuje več listin.320 313 D. Kos, Vitez in grad, str. 243, napačno meni, da je bil leta 1357 Celjskim prodan zgornji vipavski grad. 314 Gl. op. 298. 315 Austro-Friulana, št. 88. 316 ARS, AS 1063, Zbirka listin, 1360 IX 21 Celje (prepis CKSL). 317 HHStA, AUR, 1377 V 19, Celje. 318 Gl. spodaj, str. 419. 319 … non solum patria … sed prouinciam Windisgraz, castra Los et Wipachi … aliaque nonnulla iura in illis partibus tunc temporis occupata fuerunt, et hodie per modernum ducem occupata tenen- tur. Austro-Friulana, št. 130, str. 149. 320 Grof Ortenburški je bil fevdni gospod v Ložu in številnih vaseh v okolici. Kot dokazujejo listine iz let 1355 in 1360, je tam podeljeval in potrjeval fevde in razsojal o fevdnih za- devah. ARS, AS 1063, Zbirka listin, 1355 IV 22; 1360 IX 5 (prepisa CKSL). Nikolaj Somereker, ki je 1358 poleg Ja- neza Šteberškega omenjen med »zvestimi vazali« (vnsernn getrewen) Ortenburžana, je bil 1363 njegov gradiščan v Ložu (purchgraf ze Loes). TKL I, št. 115; HHStA, AUR, 1363 II 24. V letu 1358 sta umrla tako avstrijski vojvoda Al- breht II. kot patriarh Nikolaj. Če je bila Albrehtova politika do Ogleja v Furlaniji in na Krasu ekspanzio- nistična in brezkompromisna, a še vedno pripravljena na pogajanja za zeleno mizo, pa je njegov naslednik Rudolf IV. za dosego cilja – prodora do Jadrana – nastopil z golo brutalno silo. V Furlaniji je bil med- tem za čas sedisvakance za furlanskega generalnega glavarja po dolgem času ponovno postavljen goriški grof, Majnhard VII. A Rudolf je uspel že leta 1359 pridobiti Goriške za vojaško zvezo proti novemu pa- triarhu Ludviku della Torre in takoj so se začele tudi vojaške aktivnosti.321 Marca 1360 je bilo sklenjeno začasno premirje in patriarh se je nato celo udeležil velikega pohoda vojvode preko Štajerske na Kranj- sko, kjer so se mu v Ljubljani kot novemu deželnemu knezu poklonili deželni stanovi. V spremstvu je bilo 46 predstavnikov elite avstrijskih dežel, tudi salz- burški nadškof in šest škofov, vsi trije grofje Goriški, grofje Celjski, Ortenburžani in mnogi drugi.322 A to Ogleja ni obranilo. Poleti 1361 je vojvoda cum suo terribili exercitu brezkompromisno udaril po patriar- hatu. O tem, kaj so bili njegovi cilji, je kasneje pisal sam partriarh: vojvoda je želel totam Patriam Foriiul- lii occupare et sibi subiugare; poleg številnih furlanskih posesti in Tržiča (Monfalcona) si je hotel prisvojiti Slovenj Gradec, Postojno, vse oglejske fevde, tudi na Kranjskem, v Marki, na Goriškem in na Krasu (in Carsis).323 S 4000 konjeniki, med katerimi so bili oddelki cesarja Karla IV., bavarskih in saških vojvod, brandenburških in moravskih mejnih grofov, grofov Goriških ter krškega škofa, je Rudolf konec avgusta prišel preko Kranjske v Gorico in nato prodrl mimo Krmina, Manzana in Vidma do Fagagne. Zmaga je bila popolna. Patriarh se je moral z dvanajstimi talci iz vrst furlanskega plemstva podati v vojvodovo poni- žujoče ujetništvo na Dunaj, med potjo pa so v Ljub- ljani še popolnoma izropali njegove vozove, vključno z njegovim velikim pečatom, da mu »je ostala le oble- ka na telesu«.324 V ujetništvu je patriarh v preliminar- nih pogajanjih pristal na to, da vojvodi podeli v fevd Slovenj Gradec in Lož z vsem pripadajočim – kar je bilo že tako okupirano – ter oglejske fevde na Štajer- skem, Koroškem, Kranjskem, v Marki in na Krasu (et in districtu qui vocatur Charst). Pod slednjim gotovo lahko razumemo prvenstveno gospostvi Postojno in Vipavo, ki sta že bili pod vojvodovo kontrolo. V Fur- laniji naj bi Rudolf postavil svojega generalnega gla- varja z vsemi pooblastili v posvetnih zadevah in gle- de obrambe, s 50 oboroženimi konjeniki na stroške dežele, kateremu bi bil kot sedež dodeljen en grad v 321 Baum, Die Grafen, str. 208. 322 Kosi, Potujoči, str. 127. 323 Austro-Friulana, št. 131 (str. 163), št. 234 (str. 326); Baum, Rudolf IV., str. 283. 324 Austro-Friulana, št. 106, 110, 114, 115, 116, 125, 129, 130 (str. 159–161), 142, 234 (str. 326); Baum, Rudolf IV., str. 278– 280; Huber, Geschichte, str. 68–70; Kosi, Potujoči, str. 127. 411 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–4442015 deželi ali izven nje.325 To bi, če bi se uresničilo, že leta 1362 lahko pomenilo konec posvetne oblasti oglej- skega patriarha v Furlaniji (dejansko je 1362–63 na terenu v Furlaniji kot vojvodov glavni pooblaščenec že deloval grof Ulrik Celjski, tedaj kranjski dežel- ni glavar326). A končni mir v Koprivnici v Slavoniji maja 1362, sklenjen vpričo ogrskega kralja Ludvika, je bil na njegovo insistiranje omiljen in do avstrijske- ga prevzema oblasti v Furlaniji ni prišlo. Rudolf je tam iztržil zgolj prvovrstno mitnico v Klužah z vsemi dohodki za 24 let, kar je pomenilo velik ekonomski uspeh.327 Poleg tega je dobil vse omenjene oglejske fevde – med drugim Lož, Postojno in Slovenj Gra- dec. To je razvidno iz listine cesarja Karla IV., izsta- vljene v Nürnbergu aprila 1363. Cesar tedaj ni bil več naklonjen enormnim Rudolfovim uspehom in je »po nasvetu knezov in baronov« razglasil vse dogo- vore patriarha z vojvodo kot izsiljene v ujetništvu. Iz- recno je preklical oziroma razveljavil predajo gradov Slovenj Gradca, Loža, Postojne ter furlanskih Kluž v roke Habsburžanom.328 O kraških gradovih se je torej razpravljalo celo na cesarskem dvoru v Nürn- bergu, kar lepo kaže na njihov strateški pomen. A do vrnitve zasedenih gradov seveda ni prišlo; tudi cesar 325 Austro-Friulana, št. 135. 326 Austro-Friulana, št. 144, 146, 151, 153, 157. 327 Austro-Friulana, št. 137; Baum, Rudolf IV., str. 283–284. 328 … principum baronum et procerum sacri imperii accedente conci- lio … alienationem, deputationem siue assignationem castrorum huiusmodi, uidelicet Vindisgracz, de Los et Arisperch ad perso- nam ducis … reuocamus, cassamus, anullamus, destruimus et eis per omnia derogamus … Austro-Friulana, št. 152. za to ni imel na voljo nobenih učinkovitih sredstev. Patriarh je v spomenici, namenjeni cesarju Karlu, leta 1366 pisal, da imajo avstrijski vojvode še vedno zase- dene optima castra Šteberk, Postojno, Lož, Vipavo in tudi Predjamo.329 In nikoli več se niso vrnili v posest oglejskega patriarha. Moč Ogleja na Krasu je bila za vedno zlomljena. Vojvoda Rudolf IV. je januarja 1363 uspel pri- dobiti za habsburško hišo še grofijo Tirolsko s po- membnimi trgovskimi cestami in mitnicami. Tako je dosegel svoje bistvene cilje in v znamenitem pismu beneškemu dožu februarja 1363 se je upravičeno lah- ko pohvalil, da so z božjo pomočjo vse ceste in pre- hodi med Nemčijo in Italijo v njegovih rokah – omnes stratae et transitus de Germania ad partes Italiae porrec- tae nostrae dominationi subsint ex omnipotentis dei mu- nere.330 Na Tirolskem je dobil Brenner in druge važne prelaze, na vzhodu furlanske Kluže na glavni cesti z Dunaja preko Koroške proti Benetkam, ter postojn- ska vrata na glavni cesti z Ogrske preko Kranjske v Italijo. V ozadju so bili v prvi vrsti ekonomski interesi – ogromni dohodki od trgovskega prometa. Rudolf je že leta 1360 ukazal svojemu deželnemu glavarju na Kranjskem, naj prepove ogrskim in drugim trgovcem z živino in ostalim blagom uporabljanje neobičajnih in nezakonitih cest, ker mu to znižuje dohodke na mitnicah ter je v škodo njegovih mest in trgov.331 Še zgovornejša pa je listina iz naslednjega leta, saj je bila izstavljena kar sredi vojnega pohoda proti patriarhu pred Manzanom v Furlaniji – auf dem velde vor Man- nson in Friaul – kar kaže na aktualnost tega proble- ma. Vojvoda je tako tujcem kot domačim meščanom določil, da lahko uporabljajo le staro in običajno cesto preko Ljubljane in nobene druge.332 Šlo je za glavno prometno smer preko današnjega slovenskega oze- mlja skozi Ptuj–Celje–Kamnik–Ljubljano–postojn- ska vrata–Gorico v Italijo, ki je bila v virih pogosto imenovana kar »ljubljanska« ali pa »kraška cesta«.333 Na pomen, ki ga je Rudolf pripisoval ekonomskim razmeram, zlasti prometu in trgovini, lepo kaže 1365 tudi ustanovitev popolnoma nove urbane naselbine na Dolenjskem, ki jo je imenoval po sebi Rudolfswerd (kasneje Neustadt, Novo mesto), in je v kratkem za- cvetela od prometa s Hrvaške proti Italiji. Ustanovi- tev Novega mesta dobesedno sredi goriške grofije na Dolenjskem se je kmalu izkazala za vizionarsko in je dobila svoj logičen politični okvir. Eden velikih Ru- dolfovih dosežkov – katerega rezultata sam ni doživel – je namreč bil, da je leta 1364 sklenil dedno pogod- bo z goriškim grofom Albertom III., po kateri bi v primeru Albertove smrti brez potomcev tako goriška 329 … occupant et detinent … castrum de Staimberch, Arisperch, item castrum de Los, de Guipaco, optima castra … Austro-Friu- lana, št. 234, str. 330; gl. še št. 235, str. 336. 330 Baum, Rudolf IV., str. 262. 331 GZL III, št. 3. 332 GZL X, št. 32. 333 Kosi, Potujoči, str. 49–50, 207 sl. Slika 14: Pečat avstrijskega vojvode Rudolfa IV. na listini za samostan Mekinje iz leta 1360. Rudolf je v vojni leta 1361 porazil oglejskega patriarha ter zasedel kraške prelaze in celo Furlanijo (ARS, AS 1063, 1360 VII 18). 412 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–444 2015 Pazinska grofija v Istri kot Grofija v Marki in Metliki (na Dolenjskem) pripadli Habsburžanom, kar se je že leta 1374 tudi res zgodilo.334 Rudolf IV. je julija 1365 nenadoma umrl na višku slave in svojih uspehov. A avstrijska oblast v Furlaniji se je začela že jeseni 1364 krhati. Patriarh Ludvik je avgusta sklenil vojaško zvezo s Fanciscom de Car- rara iz Padove in speljal avstrijskemu vojvodi tudi zaveznika Majnharda Goriškega. V Ogleju je junija 1364 s posredovanjem ogrskega kralja Ludvika – kot njegov poslanec je bil prisoten grof Pavel Babonić Krupski, stric goriškega grofa335 – sklenil z Majn- hardom mir, mu priznal dedno odvetništvo ter ra- zne privilegije, predvsem pravice v času sedisvakance v patriarhatu.336 V bojih v Furlaniji, ki so sledili, so oglejske čete imele precej uspeha, pregnale velik del avstrijskih posadk, in januarja 1365 v spopadu pri San Pelegrinu tudi porazile okrepitve, ki naj bi prišle iz Ljubljane.337 Kljub diplomatski dejavnosti Bene- čanov in ogrskega kralja – njegov poslanec v Furlaniji marca 1365 je bil Ivan, sin krškega grofa Bartola338– do miru vse do smrti patriarha Ludvika, ki je umrl le nekaj dni za vojvodo Rudolfom, ni prišlo. Če je Oglej uspel v Furlaniji, pa ni bilo tako na kraških prelazih, kjer so Avstrijci zadržali vse pozicije339 in so se nadaljevale napetosti zlasti med goriškim grofom Majnhardom in habsburškimi pristaši.340 Novi oglej- ski patriarh Markvard – prej je bil kancler cesarja Karla IV. Luksemburškega – in furlanski parlament so leta 1366 za cesarja sestavili peticijo, v kateri so navedli oglejske terjatve nekdanjih posesti nasproti avstrijskim vojvodam, ki lepo ilustrirajo aktualno sta- nje. Grad Lož z gospostvom in vsemi pravicami je bil okupiran s strani grofa Ortenburškega, vazala avstrij- skega vojvode.341 Glede Postojne so zahtevali od av- 334 Štih, Grofje, str. 177–180. 335 Grofje Krupski niso bili tujci v kraškem območju. Goriški grof Henrik III. je leta 1343 zastavil svojema stricema Dioni- ziju in Pavlu, grofoma Krupskima, grad Švarcenek v Brkinih s pripadajočim gospostvom. ARS, AS 1063, Zbirka listin, 1343 VI 15, Gorica (prepis CKSL); Kos, Odnošaji, str. 296, 298; Potokar, Kačiče, priloga II, str. 267–268. Grad so imeli v zastavi še 1360, ko je grof Pavel obljubil Goriškim, da ga bo vrnil ob izplačilu preostanka zastavne vsote. HHStA, AUR, 1360 VI 5; Kos, Odnošaji, str. 296, z napačnim datumom 6. maja 1360. 336 … per Serenissimum Principem d. Ludovicum Dei gratia Regem Ungarie dictam unionem per magnificum et nobilem dominum d. Paulum comitem de Cruppa tractantem ad hoc per ipsum domi- num Regem specialiter destinatum … Joppi, AT 16, št. 260, str. 355; Baum, Die Grafen, str. 213. 337 Baum, Rudolf IV., str. 306–307; Huber, Geschichte, str. 143 sl. 338 Austro-Friulana, št. 214, 215, 216, 217. 339 Teza L. Hauptmanna, da so se sesule tudi avstrijske pozici- je na Krasu, je napačna in viri govorijo ravno nasprotno. Gl. Hauptmann, Nastanek, str. 135. 340 O vzrokih za to in povezavi Majnharda Goriškega z bavar- skimi Wittelsbachi, nasprotniki Habsburžanov, gl. Wutte, Die Erwerbung, str. 290 sl.; Baum, Die Grafen, str. 213 sl. 341 … castrum de Los cum prouincia cum omnibus eorum iuribus ad presens occupatum per dominum comitem de Ortimburch seruito- rem dicti domini ducis … Austro-Friulana, št. 235, str. 334. strijskih vojvod, da Janeza Šteberškega s postojnskim gradom kot oglejskega vazala vrnejo patriarhu in ga odvežejo vseh priseg in zavez.342 Enako so zahtevali glede gradu Jama »na Krasu« (Laforan in Carsis), ki se je s smrtjo Nikolaja (z Bleda) brez potomcev vrnil v oglejske roke. Nikolaju naj bi patriarh Ludvik še leta 1362 Jamo podelil v fevd, a jo imajo sedaj za- sedeno vazali avstrijskih vojvod.343 Zahtevali so tudi grad Vipavo – petetur castrum de Vipach cum iuribus suis – a brez podrobnejše razlage. Gradovi na kraških prehodih so v naslednjih nekaj letih kot domine tudi formalno in dokončno prehajali v roke Rudolfovih bratov in naslednikov. Agresivna politika prodora proti morju z Rudolfovo smrtjo ni ugasnila, temveč se je še stopnjevala. Janez Šteberški, ki je že v 1350-ih letih odprl Postojno vojvodi Albrehtu II., je bil Rudolfov te- sen sodelavec in zaupnik. Leta 1363 je bil – čeprav teo retično še oglejski vazal – celo eden od njegovih poslancev k patriarhu, ki so terjali izpolnjevanje mi- rovne pogodbe iz Koprivnice in med drugim prepu- stitev Slovenj Gradca, Postojne in Loža vojvodi.344 S postojnskim gospostvom je nadzoroval strateške prehode in trgovski promet, ki mu je na mitnicah prinašal velike dohodke. Tako je lahko leta 1363 sam podelil samostanu Bistra oprostitev plačevanja mit- nine na svojih mitnicah (an allen meinen mautsteten) za sol, olje in drugo za lastne potrebe.345 Še leta 1367 je bil zaveznik vojvod Albrehta in Leopolda, saj se je junija z njima na Dunaju poravnal glede plačila za vojno službo in škodo, ki jo je pri tem utrpel.346 To je bil čas spopadov med Habsburžani in Majnhardom Goriškim in boji so potekali tudi za sosednjo gori- ško Planino oz. grad Hašperk. Mesec kasneje se je namreč tudi Hugo Devinski, nekdanji tradicionalni goriški zaveznik, poravnal z vojvodama glede svoje vojne službe in izrecno, »ko sta se vojskovala z gro- fom Majnhardom Goriškim za Hašperk«.347 Kaj se je zgodilo v odnosih Šteberškega s Habsburžani, da je leta 1368 pristal v goriškem taboru, ni znano, je pa bilo popolnoma v maniri prekaljenega kondotjera. Junija tega leta je s pogodbo, sklenjeno v goriški Pla- nini – ze der Alben in dem dorff Sand Margretten –, 342 … petatur … ab ipsis dominis ducibus Austrie Janzil de Steg- berch restituatur cum castro de Arisperch ecclesie Aquilegensi, et tamquam subditis ipsius ecclesie pretestu predicti castri ab omni vinculo et sacramento absoluatur et liberatur … Austro-Friula- na, št. 235, str. 336. 343 … petetur ab ipsis dominis ducibus quod libere faciant relaxare et restituare ipsi ecclesie castrum de Laforan in Carsis … sibi de- uolutum per mortem nobilis Nicolai sine heredibus … ad presens occupatum per seruiotores dominorum ducum. Austro-Friulana, št. 235, str. 336. 344 Austro-Friulana, št. 165. 345 ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, 274r, f. 46, 46’; Komatar, Ein Copialbuch, št. 49, str. 62 346 HHStA, AUR, 1367 VI 8, Dunaj. 347 … vmb den dienst den ich … getan han mit meinen geslozzen vnd vesten … die veil si chriegten mit Graf Meinharten von Gorz vmb den Hasperch. HHStA, AUR, 1367 VII 24, Gradec. 413 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–4442015 grofu Majnhardu v svojem in imenu sina Volfharda obljubil, da mu bo služil »z gradovi, telesom in pre- moženjem in mu bo v vsem pokoren«. Služil naj bi s šestimi konjeniki v Furlaniji, na Krasu in v Istri, z izjemo proti patriarhu; v primeru vojne z Oglejem bo s svojimi gradovi nevtralen (still sein gesessen).348 Majnhard mu je za to podelil v dedni fevd deželsko sodišče na Bledu in v Bohinju.349 Vendar je že avgu- sta prišlo do sklenitve miru med goriškim grofom in Habsburžanoma.350 V tem času so bili Šteberški kljub svojemu velikopoteznemu delovanju v širokem prostoru med Furlanijo, Istro in Kranjsko – ali pa ravno zaradi tega – v hudih finančnih zagatah in to je bilo nedvomno glavni razlog za končno dejanje, ki je sledilo. Februarja leta 1371 je Janez Šteberški s sinovoma Viljemom in Janezom prodal vojvodama Albrehtu in Leopoldu za ogromnih 28.000 goldinarjev postojn- ski grad »na Krasu« z vsem pripadajočim – vnser vest Arlsperg gelegen auf dem Karst.351 Prodaja je zajemala posesti, pravice, dohodke od urbarja, desetin, mitnin in sodišč ter tudi ribolovne pravice v Cerkniškem je- zeru. Šteberški so zase pridržali le vasi Dolenje Jeze- ro in Uševk s tamkajšnjim dvorom (današnji Marof pri Cerknici). Finančne transakcije za ta res »veliki posel« so potekale celo leto in so vključevale porav- 348 HHStA, AUR, 1368 VI 19; TKL I, št. 165. 349 TKL I, št. 166. 350 MDC X, št. 706. 351 HHStA, AUR, 1371 II 24, Dunaj. Navedbe, da sta Habsbur- žana že leta 1366 zastavila Šteberškim Postojno, temeljijo na napačni dataciji in razumevanju druge listine, ki ima dejansko datum 1371 X 28. Gl. CKSL, 1366 X 28; Šumrada, Šteberški, str. 51. navo šteberških dolgov pri Judih, odkupe zastavljenih posesti, ki so bile del postojnskega gospostva, plačilo dela vsote pa sta Habsburžana Šteberškim nakazala na mestni davek v štajerskem Gradcu.352 Šteberški so oktobra posebej prodali vojvodoma 21 in pol hub v Košani, 23 in pol v Knežaku, deset v Trnju, osem v Baču in štiri v Vrbici pri Ilirski Bistrici, ki so sodile v postojnsko gospostvo.353 Avstrijca pa sta jim zagoto- vila, da ne bosta imela pretenzij in ne bosta posegala na »njihove posesti na Krasu, ki ležijo v postojnskem gospostvu in sodiščih« (waz si guoter habent auf dem Krast … die in vnser herschaft vnd den gerichten ze Arlsperg sint gelegen), ki v prodaji niso bile vključene in so jih pridržali zase – izrecno tudi vas Orehek – razen v primeru krvnega sodstva. To sta zaukazala tudi svojim glavarjem, gradiščanom in uradnikom na Kranjskem, Krasu in v Postojni.354 K Postojni je sodilo tudi 37 hub auf dem nideren Karst pri Komnu, ki sta se jih polastila Ulrik in Hugo Rihemberška, in jih vojvodam ni uspelo pridobiti nazaj.355 V ce- lem postopku sta bistveno vlogo odigrala Herman in Viljem Celjska, ki sta poravnala precejšen del habs- burškega izplačila in šteberških dolgov ter odkupila postojnske posesti v Knežaku, Baču, Vrbici in Ko- šani, ki so bile dotedaj zastavljene Hugu Devinske- mu, bratoma z Vikumberka in drugim. Za te velike stroške in za poplačilo vojne službe proti Trstu pa sta Celjska dobilo od vojvod v zastavo – celotno postojn- 352 HHStA, AUR, 1371 X 28, Dunaj. 353 HHStA, AUR, 1371 X 21, Dunaj. 354 HHStA, AUR, 1371 X 26, Dunaj. 355 HHStA, AUR, 1371 X 28, Dunaj; Trotter, Die Herren, str. 570–571; Kos, Iz zgodovine, str. 118. Slika 15: Grad in trg Postojna. Strateška točka na najpomembnejšem odseku »ljubljanske« oz. »kraške« ceste. V gospostvo je sodilo več mitnic, ki so prinašale velike dohodke. Šteberški so gospostvo leta 1371 prodali Habsburžanom za enormno vsoto 28.000 goldinarjev. Iz Valvasorjeve skicne knjige (posredoval dr. I. Sapač). 414 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–444 2015 sko gospostvo.356 Zastava je bila gotovo mišljena kot kratkoročen ukrep, vendar je Postojna ostala v posesti Celjskih celih 60 let. Tako je v njihove roke v krat- kem, poleg Vipave, prišel že drugi strateški kraški prehod z vsemi dohodki od živahnega prometa.357 Grad Jamo (Predjamo) je imel nekoč v fevdu od Ogleja kondotjer Nikolaj Kaul z Bleda, ki je sode- loval pri zmagi nad goriškimi ministeriali pri Brau- linsu 1336 in bil očitno za to nagrajen z Jamo.358 Njegovega istoimenskega sorodnika in naslednika – Niklasen von Lug bei Arlsperg – je vojvoda Rudolf septembra 1361, v teku vojnega pohoda v Furlanijo, z vsemi njegovimi posestmi vzel v zaščito in ga pri- tegnil med svoje zaveznike.359 Ko je prišlo do razdora med Habsburžani in Majnhardom Goriškim,360 pa je Nikolaj oktobra 1365 ukazal svojemu stricu Jane- zu Mengeškemu in svoji posadki v Jami, katerim je poveril grad (mein vest daz Luog), naj ga izročijo grofu Majnhardu.361 To se ni zgodilo in gradiščani so po njegovi smrti v začetku leta 1366 ohranili Jamo za avstrijske vojvode. Avgusta 1368 je Friderik Menge- ški dokončno prodal mein vesten genant das Luog di gelegen ist an dem Charst, oglejski fevd, avstrijskima vojvodoma Albrehtu in Leopoldu za 3600 goldinar- jev.362 K prodaji je sodila posest v vaseh Zagon, Bel- sko, Bukovje, Šmihel, več mlinov, odvetništvo farne cerkve v Hrenovicah (sv. Martin oz. Fara), sodstvo na Hrušici pri cerkvi sv. Gertrude in tamkajšnja mitnina ob cerkvenih proščenjih, deželsko sodišče med cesto na Hrušici in deželno cesto, ki gre proti Landolu v širini milje in pol – gericht zwischen der strazze von Pirpavmerwalde vnd der lantstrazze die gen Landow get – in vsem ostalim. Poleg njegovih bratov je peča- til še stric Nikolaj Gamberški. Nekaj dni kasneje sta Mengeški in Gamberški predala avstrijskima vojvo- dama še posesti – del postojnskega gospostva – ki sta jih dobila od Janeza Šteberškega kot njegova poroka 356 ARS, AS 1063, Zbirka listin, 1371 IX 9, Dunaj; 1371 XII 2, Dunaj (prepisa CKSL); HHStA, Hs. B 521, f. 25 (1371 VII 10, Dunaj). 357 Grofa sta že marca 1372 lahko samostanu Bistra podelila oprostitev plačevanja mitnine na postojnskih mitnicah – daz si an allen mautsteten die zuo Arelsperch gehorent dhain mautten geben sullen vnseren mauttern … ARS, AS 1073, Zbirka roko- pisov, 274r, f. 46; Komatar, Ein Copialbuch, št. 59, str. 65. 358 Joppi, AT 14, št. 128, 129; GAV, št. 773, 774; Trotter, Die Burggrafen, str. 105–106. Gl. še zgoraj str. 403. Med poražen- ci v Braulinsu je bil tudi Jakob iz Krmina, vazal Ogleja v Jami, ki jo je moral tedaj vrniti, patriarh Bertrand pa jo je kmalu zatem podelil Nikolaju z Bleda. DSF II, št. 520; TEA, št. 293, 294. 359 Trotter, Die Burggrafen, str. 100–102. Kot zaveznik vojvode je bil januarja 1365 po porazu pri San Pelegrinu tudi ujetnik oglejskih pristašev v Furlaniji (Nichil Lugal). Austro-Friulana, št. 211. 360 Gl. Baum, Die Grafen, str. 210–215. 361 ARS, AS 1063, Zbirka listin, 1365 X 8 (prepis CKSL); Trot- ter, Die Burggrafen, str. 102. 362 HHStA, AUR, 1368 VIII 26, Dunaj; Trotter, Die Burggra- fen, str. 106. Mengeški je o prodaji obvestil tudi patriarha s prošnjo, naj podeli vse omenjeno v fevd Avstrijcem. HHStA, AUR, 1368 VIII 31, Dunaj. za dolgove pri celjskih Judih, ki sta jih Habsburžana sedaj poravnala. Šlo je za postojnski mitnici v Lan- dolu in »pred Gozdom« (mautt vor dem Walde), vasi Šmihel, Hrenovice, Hrašče in Orehek.363 Tako je v roke avstrijskih vojvod poleg Vipave in Postojne pri- šlo še tretje nekdanje oglejsko gospostvo na kraških prehodih, ki je vključevalo – sicer sekundarnega po- mena – cesto čez Hrušico. Pod okrilje Habsburžanov pa se niso podajali le bivši oglejski vazali, temveč tudi vazali in nekdanji ministeriali Goriških, ki so delovali že popolnoma samostojno in po moči celo dohajali svoje fevdne gospode. Grofje, katerih moč je bila razdrobljena in iztrošena tudi v medsebojnih sporih, kar so s pri- dom izkoriščali Habsburžani,364 so to lahko le bolj ali manj pasivno opazovali. Ulrik V. Rihemberški, iz enega najuglednejših rodov goriških ministerialov, je sredi 14. stoletja deloval skoraj neodvisno in se kot kondotjer udinjal tako Goriškim kot Habsburžanom in Benečanom.365 Po velikem zmagoslavju Rudolfa IV. je marca 1365 predal svoje štiri gradove, goriške fevde – Rihemberk, Dornberk ter koroška Waidegg in Rauchenstein – vojvodi, jih od njega prejel v fevd ter obljubil, da mu bo z njimi zvesto služil.366 Gori- ški tega niso mogli dopustiti in v fajdi, ki je sledila, jim je Ulrik podlegel in izgubil vse posesti, ki so bile poleti 1366 podeljene njegovima sinovoma ter bra- trancu Hugu II.367 V naslednjih letih pa se je zadeva 363 HHStA, AUR, 1368 IX 5, Dunaj. 364 Gl. Baum, Die Grafen, str. 208 sl. 365 V Istri je Benečanom ponujal v odkup gradova Pietrapelosa in Grožnjan, kjer je imel rodbinske pravice. Gl. Trotter, Die Herren, str. 567–568. 366 HHStA, AUR, 1365 II 25 (dve listini); MDC X, št. 654, 655; Trotter, Die Herren, str. 570. 367 HHStA, AUR, 1366 VII 27; MDC X, št. 675; Trotter, Die Herren, str. 570. Slika 16: Rihemberk. Matični grad enega najpomembnejših ministerialnih rodov grofov Goriških. Poskus rekonstrukcije podobe gradu v 14.–15. stoletju (Igor Sapač, Grajske stavbe v zahodni Sloveniji 5: Kras in Primorje, Ljubljana 2011, str. 145). 415 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–4442015 obrnila in navzkriž z Majnhardom Goriškim je pri- šel Hugo II. Celo cesar Karel IV., ki se je na svojem drugem pohodu v Rim maja 1368 ustavil v Vidmu, je javno objavil, da se ne bo vmešaval v konflikt med Goriškimi in Hugom Rihemberškim ter bo k temu pozval tudi Habsburžane.368 Hugo je kmalu zatem umrl, Ulrik pa se je uspel pomiriti z Majnhardom, prišel je nazaj do posesti svojih gradov in septembra 1368 obljubil z njimi grofu služenje in pokorščino (to je bil čas napetosti med Goriškim in Habsburžani, kjer si je Majnhard pridobil na svojo stran tudi Jane- za Šteberškega).369 Zanimivo je, da se je dva mese- ca kasneje ločeno pomirila z grofom v vseh zadevah tudi Ulrikova žena Kunigunda z listino, pečateno z njenim lastnim pečatom.370 Odnosi s Habsburžani so bili še nekaj let napeti, ker je Ulrik držal zasedene bivše šteberške kmetije pri Komnu na Krasu, del po- stojnskega gospostva. Pred koncem življenja – umrl je v začetku leta 1372 – je delovanje ponovno usmeril bolj v Istro, kjer je 1369 plenil beneške posesti, leta 1371 pa je bil celo glavar (marchio) oglejskih istrskih posesti.371 Po njegovi smrti brez moških potomcev so glavni goriški fevdi, vključno z matičnim gradom Rihemberkom, pripadli drugim dedičem.372 Goriškim je uspelo v odnosu do Rihemberških, popolnoma drugače pa je bilo pri Devinskih, ki so se že davno izmuznili nadoblasti tako Ogleja kot Go- riških. Če je Hugo II. Devinski leta 1308 – razlog ni znan – moral doživeti še popolno ponižanje s strani grofov in pristati na odvzem vseh fevdov in alodov ter dobesedno hišni pripor na Premu,373 pa je šlo pod 368 Baum, Die Grafen, str. 215–216. 369 HHStA, AUR, 1368 IX 29; Bizjak, Ratio, str. 161. 370 HHStA, AUR, 1368 XII 17. 371 CDI III, št. 807. 372 Trotter, Die Herren, str. 570–572. 373 Štih, Grofje, str. 51–52. njegovimi nasledniki le še navzgor, tako v političnem kot vojaškem pogledu. Njegov sin Hugo III. je leta 1320 služil grofu Henriku II. pri Trevisu s 50 oklep- nimi konjeniki, 50 samostrelci in 100 pešaki, po letu 1323 pa je bil celo glavar goriške grofije ter Trevisa, kar je bila po ugledu in vplivu najvišja služba med goriškimi ljudmi. To funkcijo je opravljal okrog leta 1336 tudi njegov sin Jurij.374 Okrog 1340, po nape- tostih, ki so rezultirale celo v fajdi z Goriškimi,375 pa so začeli Devinski svojo neodvisno pot, povezovali so se tako z oglejskim patriarhom, katerega vazali so bili za večino svoje posesti, kot s Habsburžani, ki so se vedno bolj vpletali v dogajanje v regiji. Rastoči vpliv Devinskih je bil nedvomno povezan z ekonomskimi oz. finančnimi razmerami. Posedovali so izredno po- membne prometne točke z mitnicami, kjer so preje- mali velike dohodke od cvetočega prometa:376 Devin, Senožeče in zlasti pristanišče Reko v Kvarnerju, ki je bila na poti, da postane ena glavnih izhodnih točk za trgovsko robo Kranjske.377 Reka je bila polno razvito mesto, z avtonomijo, mestnim svetom, avguštinskim samostanom kot ustanovo Devinskih.378 V svoji opo- roki leta 1390 je Hugo VIII. na primer zapisal, da želi biti pokopan »pri avguštincih v svojem mestu Reki« – mich legen sol in mein grab zu den Augusti- nern in mein stat zu Sand Veyt.379 Devinski so doživeli izjemen vzpon in njihovi dosežki so bili izredni za družino prvotno ministerialnega izvora (podobno gospodje Ptujski). Do prelomnega koraka je prišlo po zmagoslav- ju vojvode Rudolfa IV. in njegovi prevladi na Kra- su. Februarja 1366 so se Hugo Devinski in njegova polbrata Viljem ter Jurij z Weißenegga »z vsemi svojimi gradovi, mesti, kašteli in gospostvi« podvr- gli vojvodama Albrehtu in Leopoldu ter obljubili, da jima bodo z vsem pokorno služili.380 Postali so nju- ni deželani (lanndherren) s pravico, da niso podložni 374 Štih, Grofje, str. 54–59. 375 V listini o zastavi goriškega gradu Švarcenek sinovoma Ren- ča z Novega gradu oz. Planine februarja 1340 je klavzula, da bosta v primeru vojne Goriških z Devinskimi prepustila grad, založen z oskrbo, goriškim vazalom Vikardu z Rašporja, Fri- deriku z Vikumberka oz. komerkoli, ki bo za to bo poslan. Ta bo z gradom služil proti Devinskim, po koncu sovražnosti pa jima bo vrnjen. HHStA, AUR, 1340 II 10, Gorica; Štih, Grofje, str. 59; Potokar, Kačiče, priloga I, str. 265–267. 376 Gl. str. 395. 377 Reka je bila oglejski fevd, vendar so z njo popolnoma prosto razpolagali. Tako so jo lahko leta 1350 celo zastavili krškemu gofu Bartolu Frankopanu; vrnjena je bila leta 1365. CDI III, št. 773; Kos, Iz zgodovine, str. 105, 122. 378 Listino za vdovo »svojega milostnega gospoda« Huga De- vinskega leta 1394 so na primer izstavili prior samostana ter dva sodnika in mestni svet – bruder Hanns zu den zeiten prior vnd der ganz conuent des chlosters vnd gestifts zu Sand Veit an dem Phlaum und ich Marko vnd Jacob paid richter mit sampt den erbern des rats dasselbs der stat zu Sand Veit. Na listini visi pečat mesta, drugi izgubljeni pečat pa je bil od Janeza iz Gornjega Grada, gradiščana Prema. HKA, Urkunden, 1394 II 2. 379 HHStA, AUR, 1390 IX 11. 380 HHStA, AUR, 1418 I 27, z insertom listine 1366 II 7, Du- naj; Štih, Grofje, str. 47. Slika 17: Rihemberk. J. Clobucciarich, ok. 1603 (posredoval dr. I. Sapač). 416 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–444 2015 nobenemu drugemu deželnemu plemiškemu sodišču (lanndschranne) razen njunemu. Pod katero plemiško sodišče so sodili do tedaj – goriške grofije, patriarhove »Patrie« oz. Furlanije ali obeh – ostaja odprto. S tem dejanjem se je teritorij Habsburžanov de facto razširil do vrat Trsta in pri Devinu ter Reki že dosegel Jadran. Poslanci oglejskega patriarha so še v istem letu zaman terjali od Devinskega, da prevzame fevde od patriarha, kot njegovi predniki.381 Tudi grofje Goriški niso imeli nikakršnih možnosti, da bi preprečili prestop svojih nekdanjih najpomembnejših ministerialov. Še več – Devinski so s seboj odnesli celo nekdanji goriški grad Gotnik, ki je bil še v delilni pogodbi leta 1342 del go- riške grofije. Goriški zapisnik okrog leta 1368 ome- nja, da Devinski na škodo Goriških zadržuje Gotnik z vsem pripadajočim.382 Podrobnosti niso znane, je pa bil Gotnik že 1365 devinski,383 v oporoki Huga VIII. iz leta 1374 pa je naveden poleg vse ostale dedne po- sesti.384 Devinskim so se pod novimi gospodi odprle neslutene možnosti za vzpon, kar se je pokazalo že v kratkem. Hugo VIII. je že leta 1367 služil Habsbur- žanom proti Goriškim v spopadu za Hašperk,385 in 381 Gl. op. 131. 382 … das Dybeiner meinem herrn von Görcz vor hat Guotnekk dy vest vnd alles das darczu gehört. HHStA, Hs. W 594, f. 126 (prepis na ZIMK); Kos, Urbarji II, str. 52. 383 Aprila 1365 sta krška grofa Štefan in Ivan, ko sta Hugu De- vinskemu vrnila zastavljeno Reko, obljubila, da od njega ne bosta terjala gradu Gotnika (CDI III, št. 773). Še januarja 1367 so vpričo Alberta Goriškega tekla pogajanja med De- vinskim in Filipom z Gotnika glede pravic do tretjine gradu. Gl. Štih, Grofje, str. 59, 67 (op. 29); Kos, Iz zgodovine, str. 119. 384 … mein vesten Prem, Guotenekk, Sand Veyt vnd Chastaw … HHStA, AUR, 1374 VI 24. 385 Gl. op. 347. 1369–70 je bil v boju za Trst proti Benečanom kot lokalni »izvedenec« eden njihovih glavnih adutov. Tu jim je služil s 100 oklepnimi konjeniki in za službo in škodo, ki bi jo utrpel, v vrednosti 4000 goldinarjev, sta mu avstrijska vojvoda nakazala izplačilo na dac mesta Trst »ki ga bosta z božjo pomočjo pridobila in mu zavladala« (kar se sicer ni zgodilo).386 Naslednjega aprila sta mu ponovno obljubila poračun za službo wider die Venedyer, ki jo je in jo bo še opravil, dokler traja vojna.387 Da je bil Devinski tu osebno angažiran, kaže mirovni sporazum z Benečani oktobra 1370, ko so ti pristali, da mu pustijo desetino in druge dohod- ke, ki jih ima na tržaškem mestnem območju.388 V naslednjih letih se je vpliv Huga VIII. konstantno ve- čal s pomembnimi funkcijami, ki jih je opravljal tako za Oglej kot Avstrijce. Velik del njegovih aktivnosti je bil vezan na Istro, kjer je bil že leta 1374 glavar oglejskih posesti.389 Še večji uspeh pa je prišel nekaj let kasneje. Habsburžani so leta 1374 po smrti gori- škega grofa Alberta III. podedovali goriško Pazinsko grofijo v Istri ter vse posesti na Dolenjskem in v Beli krajini. Hugo je postal glavar istrske grofije, januarja 1380 pa mu je vojvoda Leopold za dolžnih 8000 fun- 386 … Haugen von Dybein auf vnseren dazien vnd andern nützen die wir mit gotes hilffe in der stat ze Triest gewinnen vnd habend werden vier tausend guldein gegeben vnd verschaffet haben ze ergenzung seiner schaden die wir im werden schuldig beleiben also wenne wir der egenanten stat gewaltig werden … HHStA, AUR, 1369 IX 1, Dunaj (dve listini). 387 HHStA, AUR, 1370 IV 18. 388 … si ille de Duino habet in districtu Tergesti decimas redditus, vel affictus eis debeat gaudere. CDI III, št. 803, str. 1368. 389 Patriarh Markvard je marca 1374 Hugen von Tybein ze disen zeiten vnsern margrafen ze Istereich podelil vas Boljun. HH- StA, AUR, 1374 III 16. Slika 18: Devin, matični grad gospodov Devinskih, najpomebnejšega plemiškega rodu z izvorom na Krasu. Poleg gradu se je do 15. stoletja razvila urbana naselbina s pristaniščem, eno središč trgovine s slovensko notranjostjo ( J. W. Valvasor, Topographia Ducatus Carnioliae modernae, 1679). 417 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–4442015 tov pfenigov še zastavil celotno grofijo – land ze Ister- reich mit der grafschaft ze Mitterburg – z vso posestjo, dohodki in pravicami.390 To je moral biti hud udarec za Goriške. Ne samo, da so izgubili deželo v Istri, ki so jo skozi nešteto bojev in pogajanj gradili celi dve stoletji, v svojo posest jo je dobil njihov nekdanji mi- nisterial! Hugo je kasneje postal še tržaški glavar.391 Vendar njegova dejavnost v naslednjih desetletjih ni ostala omejena na kraško-istrski prostor. Ta po izvoru pravi Krašovec – vseskozi se je imenoval po Devinu – je s svojo posestjo in vplivom posegel preko celo- tnega današnjega slovenskega ozemlja – na Kranjsko, Štajersko in Koroško. Kot zastavo ali priženjeno de- diščino je pridobil v posest med drugim Slovenj Gra- dec, Pliberk, Železno Kaplo in Guštanj, Marenberk (Radlje), Zgornji Maribor, Slovenske Konjice, Ivnik (Eibiswald) idr. Med letoma 1385 in 1390 pa je bil celo kranjski deželni glavar.392 S prehodom Devinskih in njihovih posesti pod okrilje avstrijskih vojvod leta 1366 se je habsburški teritorij razširil prek Krasa vse do vrat Trsta, edinega pristanišča v Istri, ki ni bilo pod beneško nadvlado. Habsburški poskus, pridobiti Trst, je bil le še vpraša- nje časa. Poleti 1368 je prišlo do konflikta med Tr- stom in Benetkami in decembra so Benečani obko- lili mesto z morja in kopnega ter začeli obleganje.393 Verjetno v podporo oblegancem so oddelki goriškega grofa, Huga Devinskega in Ulrika Rihemberškega januarja naslednje leto plenili po beneški Istri.394 Trst je v brezupnem položaju začel pogajanja z avstrijski- mi vojvodami ter se konec avgusta 1369 brezpogojno podvrgel njihovemu gospostvu.395 Priložnost je bila edinstvena in začele so se priprave za vojni pohod, ki bi rešil Trst obleganja. Vojvoda Albreht je osebno prišel z vojsko z Dunaja in bil novembra – kot se zdi – prisoten v Vipavi, v neposrednem zaledju vojnih operacij, ko je patriarh Markvard podelil grofu Her- manu Celjskemu oglejske fevde.396 Med vodilnimi vojskovodji so bili Hugo Devinski,397 Herman Celj- ski in kranjski glavar Konrad Kreig.398 A operacija je 390 HHStA, AUR, 1380 I 2, Gradec; MDC X, št. 682; Štih, Gro- fje, str. 59–60. 391 Junija 1386 je izpričan kot tržaški in kranjski deželni glavar: Hugo de Duyno Carniole Marchie ac Tergesti capitaneus. Hortis, Documenti, št. 5, str. 70. 392 Kos, Iz zgodovine, str. 114–129. 393 Lackner, Hof und Herrschaft, str. 30; Cusin, Il confine I, str. 95 sl. 394 Trotter, Die Herren, str. 568; Cusin, Il confine I, str. 98–99. 395 HHStA, AUR, 1369 VII 31; CDI III, št. 797, 798; Lackner, Hof und Herrschaft, str. 30–31. 396 ARS, AS 1063, Zbirka listin, 1369 XI 13, Vipava (prepis CKSL); Lackner, Hof und Herrschaft, str. 183. V Vipavi so bili prisotni člani vojvodovega dvora – dvorni mojster, komornik, protonotar – zato je tudi prisotnost samega vojvode več kot verjetna. O tem priča tudi spremno pismo, ki ga je Albreht izstavil za Ulrika Rihemberškega in ga pozval, naj pride k njemu v Vipavo. Trotter, Die Herren, str. 570. 397 Devinski je bil za vojno za Trst angažiran s 100 konjeniki. Gl. op. 386. 398 Celjska grofa sta dobila za vojno službo proti Trstu leta 1371 propadla. Po neuspešnem spopadu pred tržaškim ob- zidjem, v katerem naj bi po poročanju beneških kro- nistov sodeloval tudi sam vojvoda, se je moralo me- sto predati Benečanom.399 Naslednje leto so potekala pogajanja in 30. oktobra 1370 je bil pri cerkvi sv. Jer- neja v Spodnji Šiški pri Ljubljani – apud opidum Lai- baci, in villa vocata inferior Keissach in theutonico, sed in Sclavonico appelatur Chisschia, ante ecclesiam sancti Bartholomei – sklenjen mir z Benečani, kateremu sta prisostvovala tudi vojvoda Albreht in Leopold. Kljub obljubi, ki sta jo dala ob podreditvi Trsta, da mesta ne bosta predala Benetkam, sta storila ravno to – Trst je bil prodan republiki za 75.000 goldinarjev.400 Izpu- ščeni naj bi bili vsi med vojno zajeti ujetniki, izrecno tudi tisti, ki jih je držal gospod Devinski, kateremu so Benečani zagotovili spoštovanje njegovih pravic do desetin in drugih dohodkov, ki jih je imel na trža- škem ozemlju. Habsburžani so s sporazumom dobili grad Vranja v Istri, ena od klavzul pa je določala, da bodo vse ceste in prelazi na teritorijih vojvod ponov- no odprti in varni za beneške trgovce.401 Ta klavzula je še zlasti zanimiva v luči zavezniškega sporazuma, ki sta ga vojvoda le dva tedna prej sklenila z goriškim grofom Majnhardom.402 Grof se je zavezal, da bo vse ceste proti Benetkam in italijanskim deželam, ki jih nadzoruje, zaprl za promet za čas, dokler poteka vojna med vojvodama in Benečani, kar lepo kaže na ekonomski pomen trgovskega prometa in tudi mo- žnosti gospodarske blokade, ki so jo ceste omogočale. Iz naslednjih let imamo o pomenu nadzora cest še dva lepa primera. V zavezniškem sporazumu med Leopoldom III. in Majnhardom Goriškim iz leta 1374 se je grof zavezal, da bo v primeru vojne med Avstrijcem in bavarskimi vojvodami prvemu nudil na Zgornjem Koroškem odprto cesto iz Lienza proti Adiži (na Tirolsko) in svoje tamkajšnje gradove, ter vojski nudil nujno oskrbo.403 Že dve leti kasneje pa so Bavarci – sorodniki Goriškega – pozivali Majn- harda, naj ne dovoli avstrijski vojski, ki se bo napotila na vojno proti Benetkam, prehoda čez svoje ozemlje (Goriško).404 Do tega vojnega pohoda je kljub temu prišlo in kranjski deželni glavar Konrad Kreig je no- v zastavo Postojno. HHStA, Hs. B 521, f. 25 (1371 VII 10, Dunaj). O Kreigu gl. Niederstätter, Die Herrschaft, str. 176. 399 Cusin, Il confine I, str. 100; Lackner, Hof und Herrschaft, str. 31, 183. Vojvoda Albreht je bil 18. novembra že v Ljubljani. TKL I, št. 175. 400 CDI III, št. 803; Lackner, Hof und Herrschaft, str. 31, 183. Prisotnost vojvod v Ljubljani dokazujeta tudi dve listini iz 1. novembra 1370. GZL III, št. 9, 10. 401 … quod omnes strate et passus dominorum ducum Austrie, in suis dominiis et districtibus … debeant esse semper salve, secure et aperte, et salvi, securi et aperti, mercatoribus veneciarum … CDI III, št. 803, str. 1370. 402 MDC X, št. 727. 403 MDC X, št. 781. 404 … die von Oesterreich mainen ieczu mit volkch ze ziehen durch ewer land Venediaern ze schaden. Biten wir … daz ir di von Oesterreich noch niemand anders von iren wegen zu disen zeiten durch ewer land nicht ziehen lazzet. CDI III, št. 821. 418 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–444 2015 vembra 1376 za službo in disem gegenwurtigen krieg wider die Venedyer s 36 oklepniki in 25 pešci dobil od vojvod v zastavo grad Jamo (Predjamo).405 Ceste čez Kras na Kranjsko in dalje proti Ogr- ski in Hrvaški so bile za avstrijske vojvode izredno pomembne, vendar pa se je pod Albrehtom III. in Leopoldom III. njuna trgovsko-prometna politika, za razliko od Rudolfa IV., bistveno spremenila. Trn v peti Avstrijcema je bil Ptuj, mesto salzburškega nadškofa, katerega meščani so že dolgo prosperirali zaradi posredniške trgovine po »ljubljanski cesti« z Ogrske proti Benetkam in obratno. Dejansko so v tem pomenili hudo konkurenco samemu Dunaju. Na pritožbe dunajskih meščanov sta vojvodi zato od leta 1366 dalje z več dekreti skušala prepovedati trgovino skozi Ptuj ter jo speljati proti Dunaju. Ptujski me- ščani so leta 1368 trdili, da so že od nekdaj s svojo trgovsko robo smeli potovati »iz laških dežel preko Krasa … in z Ogrske nazaj na Laško« (von wellischen landen über den Karst … und von Ungern hinwider gen Walhen), medtem ko so avstrijska mesta trdila, da je beneška roba vedno potovala po Kanalski dolini in čez prelaz Semmering, Ptujčani pa so smeli über den Charst trgovati le z živino, voli, svinjami in drobnico ter vinom Raival (rebulo), ne pa z italijansko robo (welhische hab). Leta 1368/69 je vojvoda Albreht III. izdal dekret mestom Štajerske, Koroške in Kranjske, kjer jim je dovolil trgovino z živino proti Benetkam, beneško robo pa so lahko dovažali le za lastne po- trebe, ne pa naprej na Ogrsko. Nikomur pa ni bilo dovoljeno trgovanje »z Ogrske proti Benetkam pre- ko Krasa« (von Ungern gein Venedig über den Karst) z voskom, bakrom, srebrom, kožami ali (italijanskim) suknom. Obenem je bila prepovedana trgovina z Ogrske, Češke in Poljske skozi Ptuj in po kraški ce- sti. Dunajski meščani so dobili pravico do nadzora ceste auf dem Karst in zaplembe prepovedane robe na Ptuju, na cesti proti Slovenski Bistrici, v Ljubljani ali na Vrhniki.406 Habsburška trgovska zapora je očitno delovala desetletje in pol, vendar so dogodki v za- četku osemdesetih let bistveno spremenili okoliščine. Leta 1378 se je začela brutalna in izčrpavajoča »vojna za Chioggio« med Genovo in Benetkami, ki je trajala tri leta in pomenila dobesedno boj za preži- vetje beneške republike. V veliko koalicijo so se pro- ti Benečanom združili poleg Genove še ogrski kralj Ludvik, Francesco da Carrara iz Padove in oglejski patriarh Markvard (Habsburžani so ostali nevtralni). Hudi boji so potekali tako na morju kot na beneški »Terrafermi« okrog Trevisa in v Istri. Genovežani so 1380 oplenili Pulo in Koper, Trst pa je ob prisotno- sti genovske flote junija razglasil osvoboditev izpod 405 MDC X, št. 816. 406 Že leta 1367 je bilo ukazano uradnikom in meščanom Mari- bora, Radgone Slovenske Bistrice in Ljutomera, da ne smejo dovoliti transporta beneške robe proti Ptuju in na Ogrsko – gen Pettau vnd gen Ungarn. Pickl, Zur Handelspolitik, str. 87 sl., s citati iz virov; Kosi, Potujoči, str. 50, 218. beneške nadoblasti in se predal v roke patriarha. Veliki spopad se je zaključil z mirom, sklenjenim s posredovanjem savojskega grofa Amadeja v Torinu 24. avgusta 1381, ki ni prinesel bistvenih teritorialnih sprememb. Le Trst se je izognil ponovni podreditvi Benečanom kot tudi Ogleju, in je pridobil samostoj- nost.407 Že dobro leto kasneje pa je prišlo do dogod- ka, ki je bil v senci velike politike tedaj malo opažen, a z velikimi zgodovinskimi posledicami. Meščani Trsta, pod stalnim beneškim pritiskom, so se avgusta 1382 prostovoljno podali pod oblast avstrijskih voj- vod, pri čemer naj bi pomembno vlogo odigral nji- hov zvesti vazal Hugo Devinski.408 Septembra je bila po pogajanjih v Gradcu izstavljena listina o pogojih podreditve, ki je zagotovila mestu precejšnjo avtono- mijo in obenem omogočala ugodne gospodarske raz- mere. Med drugim je vojvoda odslej lahko postavljal svojega glavarja, ki bo z dvema vikarjema vladal po določilih mestnega statuta in običajev, občina pa si je lahko sama volila mestni svet in uradnike. Polovica vseh dohodkov od glob, mestnega davka, mitnin idr. je pripadla vojvodi, druga polovica pa mestu, iz česar naj bi se obnavljalo obzidje, mestna vrata, mostove in ceste. Trgovska roba za potrebe meščanov – moka, sol, vino, grozdje, živina – je bila oproščena plačila mitnine.409 Podreditev Trsta avstrijskemu gospostvu je dolgoročno seveda imela pomembne posledice. Mesto se je lahko v polni meri oprlo na svoje na- ravno ekonomsko zaledje – Kranjsko, Štajersko tudi Koroško – in mu omogočalo okno v Sredozemlje. Za Habsburžane pa je bil to izjemen politični, zlasti v odnosu do beneške republike, ter ekonomski uspeh – precejšnji dohodki od mestnega davka ter mitnic za tranzitni promet po kopnem ali po morju so za- beleženi že v računski knjigi vojvode Albrehta III. za leta 1385–1394.410 Kot je znano iz druge računske knjige iz let 1421–23 je bilo pred mestom pet mi- tnic, ki so zajemale celoten promet po cestah tako v mesto kot mimo njega: Zabrežec (Mocco), Klanec pri Kozini (Sand Peters Glancz), Ricmanje, na vzponu pred Trstom (an dem steig vor Triest) in na vzponu pri Proseku (am steig vor Prossegk).411 Nepričakova- na pridobitev Trsta je bistveno spremenila politič- no-ekonomske razmere in verjetno poživila promet na kraški cesti, kar je povzročilo ukinitev zapore za transport beneške robe. Vojvoda Albreht III. je leta 1389 – tudi v interesu Trsta – objavil, da je dunajskim in drugim trgovcem, ki imajo dovoljenje za trgovi- no z Benetkami, dovoljena uporaba »prave (zakoni- te) ceste čez Kras« (die recht strasse über den Karst), 407 Lackner, Hof und Herrschaft, str. 33–34; Cusin, Il confine I, str. 112–121; De Franceschi, L’Istria, str. 208–224; CDI III, št. 838. 408 Lackner, Hof und Herrschaft, str. 35. 409 Schwind- Dopsch, št. 139. 410 Lackner, Ein Rechnungsbuch, str. 117, 128–129. 411 HKA, Ms. 107, f. 40, 40’, 59’. Bizjak, Ratio, str. 139. Za foto- kopije iz računske knjige zahvala kolegu dr. Matjažu Bizjaku. 419 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–4442015 in sicer iz Benetk skozi Trst, Ljubljano, Maribor na Dunaj (ne pa skozi Ptuj na Ogrsko).412 Istega leta je s posebnim privilegijem dovolil tudi meščanom Ljubljane, da z beneško robo trgujejo vse do Dunaja ter po vseh ostalih mestih in trgih njegovih dežel – razen skozi Ptuj.413 Po letu 1400 se je sprostila tudi beneška trgovina skozi Ptuj in promet na kraški cesti se je vedno bolj krepil, kar je koristilo tudi razcvetu Trsta. Čeprav je glavna smer tranzitne trgovine proti Italiji potekala po Vipavski dolini skozi Gorico, je s podporo Habsburžanov začela pridobivati na pome- nu tudi alternativna smer preko Senožeč in tržaškega ozemlja proti Devinu, Tržiču in dalje v Furlanijo.414 Proti koncu 14. stoletja so se tako teritorialno- politične in vojaške razmere na kraško-notranjskem območju umirile in za nekaj desetletij ustalile. Sli- ka je bila sedaj bistveno drugačna kot stoletje prej. Glavni kraški prehodi so bili v rokah močne sile iz notranjosti – Habsburžanov – in njihovo eventuelno osvajanje s strani drugih političnih akterjev v regiji je bilo izven kakršnih koli realnih možnosti. Oglejski patriarh je bil praktično izločen iz igre, goriški grof- je pa so igrali le še sekundarno vlogo. Postojno in Vipavo so od deželnih knezov v zastavi držali grof- je Celjski, tedaj še zvesti vazali in habsburški zave- zniki, skupaj z vsemi dohodki in koristmi. V Vipavi so obvladovali oba gradova oz. gospostvi, Zgornjo in Spodnjo Vipavo, in nikakor ne bo držalo, da se je Spodnja Vipava vrnila pod patriarhovo oblast in nato v roke Goriških, kot je menil Hauptmann in 412 … an dem gevert heraus von Venedi die recht strasse über den Karst faren von Triest derrichts gen Laibach, von Laibach gen Marichburg, von Marichburg gen Wienn … Uhlirz, Quellen, št. 1172a, 1264a; GZL X, št. 39; Pickl, Zur Handelspolitik, str. 93–94; Kosi, Potujoči, str. 50. 413 GZL III, št. 19 414 Kosi, Potujoči, str. 50, 211–216. za njim drugi raziskovalci.415 Posest Zgornje Vipave dokazuje listina iz 1374, s katero je grofica Katarina Kotromanić (bila je sestra ogrske kraljice Elizabete) izjavila, da ji je mož Herman Celjski za doto in jutr- njo zastavil dohodke od kmetij, desetine in sodstva, ki so sodili zu der vest Ober Wippach. Iz zastave je bil izvzet grad Zgornja Vipava, ki sta si ga pridržala Herman in njegov nečak Viljem Celjski. Katarinin upravitelj posesti v Vipavi je bil obvezan, da gradi- ščanu na zgornjem gradu izplačuje letno plačilo za oskrbo gradu (Burghut).416 Tri leta kasneje je jasno izpričana tudi Spodnja Vipava. Leta 1377 Herman Celjski v svojem testamentu pred odhodom v Pru- sijo med ostalimi gospostvi navaja »preostalo posest v Vipavi, ki je nismo zastavili naši dragi soprogi« ter den satz Nidern Wippach, torej preostalo od Zgornje Vipave ter Spodnjo Vipavo.417 Istega leta je Spodnja Vipava – sacz nider Wippach – navedena tudi med po- sestjo, ki so jo Celjski v medsebojni dedni pogodbi namenili grofom Ortenburškim.418 Da je Spodnja Vipava ostala v njihovi posesti in ni morda prešla npr. pod Goriške, dokazuje listina iz 1424, ko je Her- man svoji hčeri Katarini, grofici Goriški in njenim otrokom podelil das nider haws ze Wippach, skupaj z deželskim sodiščem, die unser sacz ist.419 Grofje so v Vipavi postavljali svoje uradnike – upravitelja (ampt- man), sodnika in gradiščana (purchgraff) – ki so skr- beli za upravo in obrambo. Leta 1375 je bil gradiščan Ekhart s Šaleka pri Velenju, 1406 Herman z Ržišča pri Vačah, 1387 pa je kot gradiščan prvič omenjen Jurij Baumkircher iz kasneje znamenite družine, ki je očitno začela svojo skokovito kariero ravno v celjski službi.420 Po smrti grofice Katarine sta bila oba dela Vipave združena pod celjsko oblastjo in je v celjskih dokumentih običajno govora o gospostvu Vipava, in ne več ločeno o Zgornji ali Spodnji Vipavi.421 V Vi- pavi je obstajala tudi urbana naselbina – trg, prvič 415 Hauptmann, Nastanek, str. 135; prim. Kos, Vitez in grad, str. 243; Kos, Urbarji II, str. 54. 416 … gelt vnd nucz di zu der vest Ober Wippach gehorent, ez sein huben oder zehend von wein oder getreid oder von gericht … den allain diselb vest Ober Wippach di hat er vns nicht versaczt, di sol er vnd sein vetter graf Wilhalm von Cili vnd ire erben selber innhaben … ARS, AS 1063, Zbirka listin, 1374 IX 16, Celje (prepis CKSL). V dogovoru iz leta 1387 sta grofa Katarini ponovno potrdila den gelt vnd nucz die zu der vest Ober Wi- ppach gehorent die vnser sacz ist von vnsern gnedigen herren den herczogen ze Osterreich. ARS, AS 1063, Zbirka listin, 1387 III 12, Celje (dve listini). 417 … waz wir vbriges ze Wippach haben daz wir vnser lieber gemähel nicht gemacht haben vnd den satz Nider Wippach. HHStA, AUR, 1377 V 19, Celje. 418 HHStA, AUR, 1377 XI 23. 419 HHStA, AUR, 1424 XII 3; MDC XI, št. 63. 420 GZL IX, št. 38, 42, 50. Leta 1415 je izpričan Wylhalm Pawm- chircher zu den zeiten purgkraff ze Wyppach, oče kasnejšega raz- vpitega vodje upornih štajerskih plemičev. StLA, AUR, 1415 XI 18 (regest CKSL). 421 Tako je bil leta 1406 Herman z Ržišča purggraff ze Wippach, spor glede posesti pa bi reševal vnser genadiger her von Zyliy oder wer an seiner stat zw Wippach ist. GZL IX, št. 50. Izjema je omenjena listina iz 1424 (gl. op. 419). Slika 19: Grad Zgornja Vipava. Med ok. 1360 in 1430 je bil v posesti grofov Celjskih. Poskus rekonstrukcije podobe gradu v 14. stoletju (Igor Sapač, Grajske stavbe v zahodni Sloveniji 1: Zgornja Vipavska dolina, Ljubljana 2008, str. 106). 420 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–444 2015 omenjena leta 1367 (in foro Wipach),422 medtem ko so tržani izpričani že nekaj let prej (1357, 1364).423 Obrtniki kot mizar, čevljar, kovač, krznar, pisar, na- stopajo pogosto kot priče listin.424 Oglejski vpliv v Vipavi je bil omejen zgolj še na podeljevanje manj- ših fevdov v trgu in okolici (izpričano v letih 1367, 1373, 1378).425 Podobno vpliv grofov Goriških, ki so imeli nekatere preostanke posesti v trgu Vipava, v delu gradu v Spodnji Vipavi (tail in der Nidern Vest cze Wippach) ter v okoliških vaseh.426 Leta 1431 je za to posest izpričan tudi urad (Ambtleut ze Wippach am Karst).427 Nikakor pa grofje niso imeli v rokah gospostva oziroma gradu Spodnja Vipava, kot se je domnevalo, ki tudi ni izpričan v nobeni listini oziro- ma seznamih njihovih gradov.428 Grofje Celjski so imeli, podobno kot v Vipavi, svoje uradnike tudi v Postojni, ki je bila prometno še pomembnejša. Odsek med Vrhniko in Postojno je bil namreč najprometnejša cesta tedanjega časa na Slovenskem.429 Leta 1381 je kot sodnik v Postojni 422 TEA, št. 1240. 423 O razvoju trga Golec, Meščanska naselja, str. 202 sl. 424 GZL IX, št. 38, 42, 425 TEA, št. 1240, 1254, 1282, 1360. 426 Grof Henrik Goriški je 1398 podelil Erhardu Czeplu v fevd güter, hewser vnd lehen, med drugim tail in der Nidern vest cze Wippach, acht hofstet gelegen cze Wippach in dem markcht ter po eno hubo v vaseh Manče, Goče, Lože, Vrhpolje, Budanje, Dolga Poljana, Zapuže, Gorenje. HHStA, Hs. W 718, f. 3’ (prepis ZIMK); Kos, Urbarji II, str. 55. 427 HHStA Archiv Behelf 331, f. 240 (prepis ZIMK); Kos, Ur- barji II, str. 54, 55, 58. 428 V listini iz leta 1437, s katero grof Henrik ukazuje svojim gradiščanom, naj po njegovi smrti predajo gradove grofom Celjskim, je naštetih 25 gradov, tudi Rihemberk, Švarcenek, Novi grad in Hašprek, vendar med njimi ni Vipave. ARS, AS 1063, Zbirka listin, 1437 III 17, Lienz (prepis CKSL). 429 Kosi, Potujoči, str. 210–211, 217–218, 222. (richter ze Arelsperch) izpričan Kunc z Ržišča, leta 1406 njegov sorodnik Franc z Ržišča.430 Postojnski gradiščan – burkgraf ze Arlsperk – je bil 1387 Otel s Turna pri Velenju.431 Zelo pomembni so bili tudi grofovi mitničarji, kajti v gospostvo je sodilo več mitnic. Na pritožbo ljubljanskih meščanov zaradi neobičajne mitnine v Landolu (an meiner mawt ze Landaw) je grof Herman Celjski let 1406 oblju- bil vojvodi Ernestu, da bo pisal svojemu mitničarju (meinem mauttner), naj omenjene meščane pusti pri mitnini, kot je bila od nekdaj običajna.432 Hermanov sodnik in mitničar obenem je bil leta 1424 v Postojni Mert s Smlednika.433 Nekoliko kasneje kot v Vipavi se je tudi v Postojni razvila urbana tržna naselbina, nedvomno prvenstveno v zvezi s prometno funkcijo. Prvič je omenjena 1429, ko je Viljem Višnjegorski prodal svojo hišo s parcelo in dem markt zu Arelsperg Mertu s Smlednika, tedaj sodniku in upravitelju Po- stojne (richter vnd ambtman daselbs zu Arelsperg).434 Po zlomu oglejske moči sredi 1360-ih let patri- arh ni imel praktično nobenega večjega vpliva tudi v gospostvu Lož, ki ga je že desetletja držala v rokah rodbina grofov Ortenburških. Za razliko od Vipave in Postojne pa je ohranil vsaj nominalno vlogo kot fevdni gospod, oziroma so Ortenburžani priznavali Lož za oglejski fevd, kar pa v ničemer ni spremenilo dejanskega položaja v gospostvu. Ko je patriarh Mar- kvard leta 1377 podeljeval grofu Frideriku v fevd že davno ortenburške gradove Čušperk, Ortnek, Kostel idr., je izrecno izvzel iz podelitve grad Lož, češ da z 430 StLA, AUR, 1381 IV 14 (regest CKSL); GZL IX, št. 50. 431 ARS, AS 1063, Zbirka listin, 1387 X 10 (prepis CKSL). 432 GZL III, št. 27. 433 ARS AS 1063, Zbirka listin, 1424 III 22 (prepis CKSL). 434 ARS AS 1063, Zbirka listin, 1429 VII 13 (prepis CKSL). Slika 20: Trg Vipava z dvorcem in protiturškim taborom. Iz Valvasorjeve skicne knjige (posredoval dr. I. Sapač). 421 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–4442015 vsemi pravicami pripada Ogleju.435 A še istega leta sta grad in trg Lož z vsem pripadajočim omenjena v dedni pogodbi Friderika Ortenburškega s Celjskimi, vendar s pristavkom, da jim tega ne zapušča, ker želi z gospostvom sam razpolagati.436 O oglejskem fevdu ni govora. Listina grofa Friderika iz leta 1380, izstav- ljena za ženo loškega tržana, s katero je njeno hišo s parcelo v trgu Lož oprostil plačila letnega davka ter ji podelil sodno imuniteto, dokazuje, da je posedoval v Ložu tržno naselbino, celo z obzidjem, tam imel gradiščana in sodnika ter izvajal krvno sodstvo in po- biral davščine.437 Torej – izvajal vse gosposke pravi- ce! Listino leta 1383 je izstavil in castro nostro Los.438 Vendar so bili Ortenburžani toliko modri, da sta, verjetno zavoljo ljubega miru, grof Friderik in njegov brat Albert, škof v Trentu, leta 1384 zaprosila novega patriarha Filipa za fevdno podelitev Loža, kar je ta tudi storil ter jima podelil grad s pravicamim in vsem pripadajočim v fevd.439 Preostala posest goriških grofov na Krasu, uprav- no del grofije Goriške, je bila od druge polovice 14. stoletja omejena na ozek pas od Rihemberka preko Švarceneka in Novega gradu do Rašporja v Čičariji. Bila je dobesedno vkleščena med posest avstrijskih vojvod na eni (Vipava, Postojna) ter njihovih vazalov Devinskih na drugi strani (Devin, Senožeče, Prem). Sredi stoletja je začasno ekspanzijo doživel le severni del grofije, ko je oglejski patriarh Goriškim po spora- zumu v Budejovicah 1351 zastavil grad Tolmin s tol- minsko gastaldijo (vse do vključno Idrije).440 Grof - je so gospostvo obdržali 17 let in na grad postavljali svoje gradiščane.441 Leta 1367 se je grof Majnhard pogodil glede locis et contrata Tulmini in obljubil vr- nitev ob izplačilu zastavne vsote, kar se je zgodilo naslednje leto.442 Kraška goriška posest pa je še nadalje kopnela. 435 Et in hac investitura prefatus D. patriarcha noluit includi ca- strum de Los, tanquam ad ipsum pleno jure spactans. TEA, št. 1357. 436 … Wir ziehen vnd nemen auch auzz der vest vnd den marcht ze Los mit allen dem vnd darczu gehort das wir damit handeln vnd getun mugen nach vnsern willen das haben wir in nicht verma- cht. ARS, AS 1063, Zbirka listin, 1377 XI 23 (prepis CKSL). 437 TKL I, št. 224. 438 ARS, AS 1063, Zbirka listin, 1383 XI 25, Lož (prepis CKSL). 439 … castrum de Loz cum omnibus et singulis iuribus iurisdictioni- bus et pertinencijs ad ipsum castrum spectantibus sicut ab antiquo ad dictum castrum deuenerunt habita … iure feudi dedimus … HHStA, AUR, 1384 VI 1, Čedad (prepis CKSL); Okoliš, Izseki, str. 374. 440 Gl. op. 295. 441 Leta 1361 je bil Vulfing Krnoški postavljen za gradiščana v Tolminu – behauset auf ıer vest gen ober Tulmein. HHStA, AUR, 1361 III 5; MDC X, št. 562. 442 HHStA, Hs. W 594, f. 116’ (prepis ZIMK). Leta 1368 je me- stna občina Čedad s patriarhovim soglasjem odkupila Tol- min – pro redemptione castri, curie et contrate Tulmini – in nato upravljala gastaldijo do 1375, ko jo je po celih 25 letih dobil nazaj patriarhat. Joppi, AT 16, št. 267, 269, 272, 273, 274, 279, str. 367–373; Joppi, AT 17, št. 279, str. 12; Kos, Urbarji I, str. 42. Devinski so že pred 1368 uspeli speljati Gotnik,443 vrsto drugih gospostev pa so morali grofje, v stalnih finančnih stiskah, zastavljati. Tako so bili zastavljeni kraški gradovi Švarcenek (od 1340 vsaj do 1360-ih let), Rašpor (pred 1354 do ok. 1367 in od 1392 dalje), Novi grad (1392–1402).444 H goriškemu zatonu je veliko prispevala tudi skrajno neuspešna dinastična politika, ki je nadalje drobila teritorije in sile. Grof Majnhard VII. je umrl 1385 in iz drugega zakona zapustil dva mladoletna sinova. Za skrbnika sta bila določena krški škof Ivan ter ortenburški grof Fri- derik, ki pa je vodil skrbništvo predvsem v interesu povečanja lastnih koristi in posesti na Koroškem. V tem času je zgodba goriške dinastije dosegla dno. Majnhardova hči Katarina iz prvega zakona je bila že prej omožena z bavarskim vojvodo Janezom iz rodu Wittelsbach in po grofovi smrti je ta zahteval – glede na določila poročne pogodbe iz 1365 – nič manj kot tretjino goriške dediščine. Aprila 1386 je dejansko prišlo do delitve. Mladima grofoma so po- leg koroških posesti ostali mesta in gradovi v Gorici, dve tretjini Krmina ter pristanišča Latisana, na Krasu (supra Carsis) pa Hašperk (Planina), Rašpor, Švarce- nek ter Dornberk.445 Bavarski vojvoda in Katarina Goriška sta dobila med drugim gradove Rihemberk, Novi grad,446 tretjino Krmina in Latisane idr. Deljeni 443 Gl. op. 382. 444 Bizjak, Ratio, str. 158 (op. 3), 164–167; Štih, Grofje, str. 100. 445 Item supra Carsis evenit dictis comitibus Hosperch, Raspurch et Suuarzenich et Horimberch. Joppi, AT 17, št. 305, str. 299; Baum, Die Grafen, str. 221; Wutte, Die Erwerbung, str. 294– 295. 446 Novi grad v delilni pogodbi ni omenjen. Je pa iz listine iz leta 1390 jasno razvidno, da je poleg Rihemberka pripadel Bavarcem. V dokumentu, ki ga je izstavil bavarski vojvoda Štefan, sta omenjena oba gradova, ki so ju že pred letom 1390 zastavili Goriškim – den sacz Reiffenberg vnd Newhaus, den wir in vormalen versaczt haben – Goriški pa so obljubili vrni- tev v primeru izplačila zastave. Listina 1390 IX 15, Benetke (prepis na ZIMK, original HHStA, AUR). Slika 21: Zgornji grad Tolmin. Med letoma 1351 in 1368 je bil skupaj z gospostvom v rokah grofov Goriških. Poskus rekonstrukcije srednjeveške podobe gradu (Igor Sapač, Grajske stavbe v zahodni Sloveniji 4:Brda in Zgornje Posočje, Ljubljana 2011, str. 273). 422 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–444 2015 so bili tudi dohodki mitnic, na primer v Lokvi na Krasu in v Planini.447 Bavarci so imeli na Koroškem resnično svojega glavarja, ki je skrbel za pridobljene posesti, tudi za tiste južno od Alp.448 V tem težkem položaju, še zlasti po Katarinini smrti leta 1391, se je krški škof kot skrbnik naslonil na Habsburžane. Vojvoda Albreht III. je postal soskrbnik mladoletnih grofov in je julija 1392 sklenil z Bavarci sporazum, da so za 100.000 goldinarjev prodali svojo tretjino dedi- ščine nazaj Goriškim. Vsoto pa je izplačal – vojvoda Albreht in s tem pridobil ogromen vpliv v goriških deželah. Grofje so mu do povrnitve dolga morali za- staviti mesto Lienz ter druge koroške posesti, južno od Alp pa grad Hašperk.449 To ni bil slučaj, saj je bila Planina s Hašperkom edini kraški prehod, ki še ni bil pod habsburško kontrolo. Leta 1394, kmalu po polnoletnosti grofa Henrika IV. je prišlo še do dedne pogodbe med Goriškimi in Habsburžani, ki je raz- veljavila prejšnjo podobno pogodbo z Bavarci. Zani- miva je utemeljitev, zapisana v listini – da je Bavarska preveč oddaljena, da bi nudila zaščito goriški deželi in gospostvom, ki pa mejijo na habsburški deželi Kranj- sko in Istro, od koder jim ti lahko nudijo zaščito ter jamčijo njim in podložnikom mir.450 Henrik jim je v primeru izumrtja družine brez moških potomcev obljubil prepustitev grofije Goriške in vsega ostalega. V pogodbi je tudi klavzula, neobičajna za dedne po- godbe, ki priča o zavedanju o pomenu cest in trgov- skega prometa za uspešno deželnoknežjo oblast: da bo vsaka od pogodbenih strani v svojih deželah zago- tovila na običajnih (javnih) cestah mir in zaščito, da bodo trgovci in drugi lahko neovirano opravljali svoj posel.451 Listino, izstavljeno na Dunaju, je pečatilo 23 vodilnih goriških deželanov (lantleaut), med njimi Nikolaj z Novega gradu in njegov brat Jurij z Nove- ga gradu oz. Planine, Gregor z Dornberka, Konrad iz Gorice in Franc iz Krmina.452 Ta dokument je bil odločilen za kasnejšo usodo goriške hiše in njenih teritorijev, čeprav do uresničitve še dolgo ni prišlo. 447 Leta 1390 so Bavarci svojo tretjino mitnine na Planini in v Lokvi (drittail an der mauten zu der Alben vnd zu der Hulben) zastavili Goriškim (kot v op. 446). Leta 1393 pa je krški škof kot skrbnik povrnil Ebersteinskemu dolg za posojeno vsoto, s katero so bili za Goriške od bavarskega glavarja nazaj od- kupljeni grad Rihemberk ter deleži na mitnicah v Lokvi in Planini. MDC X, št. 1003 448 Gl. op. 447. 449 Wutte, Die Erwerbung, str. 297–298 in priloga I, str. 302; Baum, Die Grafen, str. 222; Wiesflecker, Die politische Ent- wicklung, str. 353–354. 450 … unsere land und herrscheffte an derselben unsrer herren und oheame land ze Krain und ze Isterreich und anderswa stossend und allerpest behollfen und beschirmet werden mugent und davon durch ere und schirme gemach und fride unserselbst und aller un- srer undertanen und getrewn gemainleich. Wutte, Die Erwer- bung, priloga III, str. 306. 451 … in seinen landen und gebieten alle gewonleich strassen friden und beschirmen vestiklich, daz alle kaufflewt und meniglich ir arbait und ander notdurfft fridleich und ungehindert treiben mu- ogen … Wutte, Die Erwerbung, priloga III, str. 307. 452 Wutte, Die Erwerbung, priloga III, str. 308. Polnoletnost grofa Henrika IV. leta 1394 in ure- ditev političnih razmer so pomenili postopno po- novno konsolidacijo goriške grofije. To lepo odraža tudi tedanji nastanek popisa urbarialnih dohodkov in obračunov za leti 1398 in 1402 za goriške ura- de Planina, Švarcenek, Rihemberk, Spodnji Kras in Gorico453 (popis ne zajema gradov Novi grad in Rašpor, ki sta bila v zastavi). Goriški so kljub pred- hodnemu viharnemu obdobju in globoki krizi uspeli ohraniti na Krasu tri primarne prometne pozicije z mitnicami: Planino, Lokev (pri Lipici) in Rupo (pri Jelšanah na poti proti Reki). Tako je bil leta 1398 na- rejen tudi poračun z mitničarjem na Planini (mawter ze der Alben) ter tamkajšnjim gradiščanom Jurijem Werdensteinom.454 Obe drugi mitnici v popisu leta 1398 nista navedeni, verjetno sta bili v zastavi (Rupa je nedvomno sodila k bližnjemu gradu Novi grad, ki je bil zastavljen). Vendar je že 1408 grof Henrik spet posedoval obe mitnici in je lahko podelil samostanu Bistra oprostitev plačevanja mitnine an vnsern ma- utten vnd czollen ze Rupp vnd zu der Hulben za tran- sport vina, žita, olja, govedi in drugega.455 Kljub poli- tični stabilizaciji grofije pa so finančne težave ostajale akuten problem dinastije, ki se je reševal z zastavami posesti. Poleg poloma bavarske naveze je moral skrb- nik, krški škof, že leta 1392 reševati tudi finančno za- gato druge goriške hčere, Katarinine sestre Ane, ki je bila poročena s krškim grofom Štefanom Frankopa- nom. Zaradi nezmožnosti izplačila dote 13.000 fo- rintov sta ji bila leta 1392 zastavljena gradova Rašpor in Novi grad z gospostvi. Vendar ju je že naslednje leto ob prošnji za posojilo v Benetkah ponudila v za- stavo republiki. Beneški senat se je zavedal izrednega položaja zlasti Rašporja in ga je v svojem zapisniku decembra 1393 imenoval »ključ cele Istre« (clavis to- tius Istrie), s pomočjo katerega se bo lahko v bodoče obranilo beneške istrske posesti napadov in ropanja. Zato je že januarja naslednje leto dejansko prišlo do dogovora in beneškega prevzema Rašporja v zastavo, z obljubo, da bo ob vračilu zastavne vsote 10.000 gol- dinarjev vrnjen Goriškim.456 Benetke so v gradu takoj uredile središče vojaške uprave za celo beneško Istro (»pazenatik«).457 Leta 1402, po smrti grofice Ane, pa sta goriška grofa Henrik in Ivan Majnhard Beneča- nom za 20.000 dukatov dokončno prodala gospostvo Rašpor »na Krasu« – castrum vocatum Raspurch situm in partibus charsorum, medtem ko je bil z izplačilom 453 Kos, Urbarji II, str. 10–11, objava str. 118 sl.; Bizjak, Ratio, str. 158–167. 454 Kos, Urbarji II, str. 119, 455 HHStA, AUR, 1408 IX 15, Gorica (prepis CKSL). 456 … Raspurch … est talis et in tali loco situatum, quod dici potest clavis totius Istrie, per quam salvabuntur et custodientur omnia loca nostra a rapinis et latrociniis solitis … Ljubić, Listine IV, št. 457, 458, str. 320–323; Štih, Grofje, str. 97; Klen, Prodaja, str. 12–13. Kot kaže beneški urbar, narejen takoj po prevzemu gospostva, je gospostvo Rašpor vključevalo 18 pripadajočih vasi v Čičariji. 457 Štih, Grofje, str. 97; Klen, Prodaja, str. 13. 423 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–4442015 grofom Krškim nazaj pridobljen Novi grad.458 S tem je bil od goriške grofije na jugu trajno odtrgan še en precejšen kos, ki je ostal v beneški posesti. Na račun globoke krize goriške dinastije ob koncu 14. stoletja pa se niso mogli okoristiti gospodje Devinski, njihovi največji konkurenti na Krasu. Leta 1390 je namreč umrl tudi veliki Hugo VIII. Devinski in zapustil dva mladoletna sinova. V oporoki je določil za skrbnika svaka Rudolfa Walseeja, avstrijskega deželnega mar- šala.459 Oba Hugova sinova sta umrla že do leta 1399, po pogodbah s hčerami – z eno se je oženil Rajn- preht Walsee – pa je celotna devinska dediščina bolj ali manj mirno prešla na Walseejce, tedaj še zveste vazale deželnih knezov Habsburžanov.460 Prelomni časi (15. stoletje) Okrog leta 1400 vprašanje kraških prelazov ni bilo več vprašanje spopadov in boja za prevlado kot celo stoletje prej, temveč je postalo vprašanje diplo- macije zainteresiranih velikih sil. Vprašanje se je gla- silo: »so prehodi odprti in varni«? Lep primer aktu- alnosti kraških prehodov proti Italiji se je pokazal že leta 1402, ko sta ogrski kralj Sigismund Luksembur- ški – kmalu zatem je postal zet Hermana II. Celjske- ga – in njegov brat, nemški kralj Vencelj, načrtovala pohod na cesarsko kronanje v Rim. Januarja 1402 sta pooblastila grofa Hermana, ki ga imenujeta vnsern liben getrewen, za pogajanja z ortenburškim grofom Friderikom ter goriškima grofoma Henrikom in Iva- nom Majnhardom, da bi jima odprli »svoje prelaze in ceste proti Lombardiji« – ire gebirge und strasse gen Lamparten – ter jima nudili spremstvo z vojaškimi četami (slika 22).461 Glede na to, da je bil Sigismund ogrski kralj in glede na konstantno napete odnose s Habsburžani, je logično, da je bil pohod načrtovan s Hrvaške oziroma Ogrske preko Kranjske in so ome- njeni prelazi pomenili ravno slovenski Kras. Tu je Herman Celjski obvladoval prehode pri Postojni in Vipavi, Friderik Ortenburški celotno dolenjsko pro- metnico skozi Novo mesto ali čez Kočevje in Ribnico na Lož, grofa Goriška pa Planino in seveda Gorico s prehodom čez Sočo. Načrtovani pohod se nato ni uresničil, je pa že naslednje leto prišlo do drugega ve- likega dogodka, ki dokazuje, kako stabilne in varne so bile v tem času razmere na kraški cesti do habsbur- 458 Klen, Prodaja, str. 16 sl., z objavo listine o prodaji 1402 IX 5 na str. 20 sl. Glavni pogajalec glede prodaje je bil glavar goriške grofije Ivan Rabatta. 459 HHStA, AUR, 1390 IX 11; Doblinger, Die Herren, str. 317; Kos, Iz zgodovine, str. 129. 460 Doblinger, Die Herren, str. 317, 333–334; Kos, Iz zgodovine, str. 130–132. Rudolf Walsee je bil 1394 postavljen tudi za glavarja Trsta. Tamaro, Documenti inediti, str. 20. 461 … von vnsern beyden wegen zu reden, zu teydigen und vberein zu werden, mitnamen vf das, das sie vns ire gebirge vnd strasse gen Lamparten offenen vnd bey vns bleiben vnd vns zu vnsern notdurfften volke furen sollen … ARS, AS 1063, Zbirka listin, 1402 I 1, Kutna Hora; Wakounig, Dalmatien, str. 90. škega Trsta. Oktobra 1403 je z galejami iz Zadra do Trsta pripotovala neapeljska princesa in kasnejša kra- ljica Ivana, sestra Ladislava Neapeljskega, namenjena za soprogo avstrijskega vojvode Viljema. Vojvoda je z 2000 konjeniki prvotno nameraval pripotovati v Trst, kjer so že dobavljali zaloge za veliko slavje, Benečani pa so poslali ambasadorje, da bi počastili knežji par. Vendar je nazadnje nevesto pričakal v Ljubljani, ka- mor je s kraljevskim spremstvom pripotovala iz Trsta. Poročna slovesnost je bila izpeljana v Ljubljani, nato pa je princesa v zastekljenem vozu potovala dalje proti Dunaju.462 Strateški pomen kraškega prostora se je nekaj let kasneje polno izrazil tudi v enem večjih vojaško-po- litičnih dogodkov tistega časa. Julija 1409 je neapelj- ski kralj Ladislav prodal Zadar, otok Pag, Novigrad, Vrano in vse pravice do Dalmacije beneški republiki. Dalmacija je bila že od zadarskega miru leta 1358 del ogrskega kraljestva, Benetke pa so sedaj takoj po pridobitvi omenjenih posesti izrazile zahteve po celotni Dalmaciji, kar je pripeljalo do neposredne konfrontacije z ogrskim kraljem Sigismundom.463 K napetim diplomatskim odnosom so obenem prispe- vale še zapletene razmere v oglejskem patriarhatu, takorekoč pred vrati Benetk. To je bil čas zahodne shizme – dveh papežev, enega v Avignonu, drugega v Rimu. Notranji spori v Furlaniji in vmešavanje pape- ža v volitve patriarha so leta 1409 rezultirali v obstoju dveh patriarhov obenem, enega z beneško in drugega z ogrsko-ortenburško-celjsko podporo. V kaotičnih razmerah je nemški kralj Vencelj oktobra 1409 ime- noval Friderika Ortenburškega za cesarskega vikarja v Furlaniji, in ta je v kratkem vzpostavil svojo oblast nad velikim delom dežele. Aprila 1410 je Vencelj še podelil v fevd dolgoletnemu nemškemu kandidatu za oglejsko stolico, Ludviku von Tecku, posvetno oblast v patriarhatu. Tako so bili obenem trije pretendenti na mesto patriarha in zmeda je dosegla višek. Kmalu je bil Vencelj odstavljen in konec leta 1410 je bil za novega nemškega kralja izvoljen Sigismund.464 Za- čele so se vzpostavljati razmere za končni obračun med Ogrsko in Benetkami. Ortenburžan, ki je dobil tudi Sigismundov mandat za Furlanijo, je do začetka leta 1411 zasedel vrsto pomembnih oglejskih oporišč v Furlaniji in Istri, med drugim Tržič (Monfalcone), Milje ter Buje in Oprtalj v Istri. Obenem so se začele vpletati Benetke in se pogajati z med seboj sprtimi furlanskimi in istrskimi mesti o evetuelni podreditvi republiki.465 Ko v teku leta 1411 pogajanja med Sigismundom in Benetkami glede Dalmacije niso prinesla rezulta- 462 Kosi, Potujoči, str. 129; Lackner, Hof und Herrschaft, str. 208. 463 Wakounig, Dalmatien, str. 66 sl. 464 Wakounig, Dalmatien, str. 32 sl., 36 sl., 89 sl.; Lackner, Zur Geschichte, str. 189–190. 465 Cusin, Il confine I, str. 260 sl., 270; De Francesci, L’Istria, str. 238 sl.; Wakounig, Dalmatien, str. 97 sl.; CDI IV, št. 930–933, 937. 424 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–444 2015 tov, je kralj že novembra poslal preko kraških pre- lazov v Furlanijo ogrsko vojsko pod svojim kondo- tjerom Pipom Spanom, ki je po pričevanju samega kralja štela 10.000 konjenikov.466 V kratkem je zase- dla celo deželo, vključno z Vidmom, ter jo nominal- no podredila grofu Ortenburškemu kot kraljevemu vikarju.467 Njegova zastopnika v Furlaniji sta bila kranjski kondotjer Pavel Glogoviški (Glovizer) kot 466 … habin darumb den ediln Philippen von Ozora … mit unserm volk und 10000 pferden umb sant Mertinstag nehstvirgangen hinin in die vorgnante land gesant … Citat pri Wakounig, Dalmatien, str. 71, op. 219. 467 Item XXVIII die Novembris applicuit ad partes Forijulii exer- citus domini regis Hungariae cum XI millibus, quorum ductor sive caput erat quidam Florentinus, nomine Pipo … cum exercitu suo subiugavit sibi et ecclesiae Aquilegensi … omnes terras, omnia oppida, castra et fortilitia; omnes obedientiam fecerunt et simili- ter obedire domino comiti de Ortmburch, tanquam vicario tem- porali domini regis Ungariae promiserunt … Rubeis, Appendix, str. 18. namestnik ter Jurij Turjaški kot poveljnik čet, ki sta z vsemi pooblastili na primer januarja 1412 v Vidmu lahko sklicala furlanski parlament.468 Habsburžana Notranje Avstrije, Leopold in Ernest, sta bila odkri- to nasprotna tem dejavnostim kralja Sigismunda »na lastnem dvorišču« in sta celo poslala svoje čete na po- moč Vidmu, ki pa ga niso mogle ubraniti.469 Drugače pa je bilo z njihovimi vazali Walseejci, ki so bili z bivšimi devinskimi gradovi na Krasu – ter s Pazinsko grofijo v Istri, ki so jo od leta 1407 imeli v zastavi – zavezniki kralja Sigismunda, enako kot tudi goriška 468 … parlamento convocato ad instantiam et ex parte spectabilis mi- litis domini Georii Auspergher capitanei generalis gentium ma- gnifici et potentis domini Frederici comitis in Ortemburgh Sacri Romani imperii in patria Foriiulii vicarii generalis et Pauli Glo- vicer praefati domini vicarii locumtenentis. PF I/2, št. 464, str. 424; Lackner, Zur Geschichte, str. 190; Wakounig, Dalmati- en, str. 81 sl. 469 Steinwenter, Beiträge, str. 401 sl. Slika 22: Listina ogrskega kralja Sigismunda Luksemburškega in njegovega brata, nemškega kralja Venclja iz leta 1402. Ko sta pripravljala pohod na cesarsko kronanje v Rim, sta pooblastila »svojega zvestega« Hermana Celjskega za pogajanja z grofom Friderikom Ortenburškim ter goriškima grofoma, da bi jima nudili odprte svoje prelaze in ceste v Italijo (ARS, AS 1063, 1402 I 1, Kutna Hora). 425 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–4442015 grofa.470 Na bojnem polju v Benečiji ogrska vojska ni dosegla pričakovanega, medtem ko so v Istri Beneča- ni zasedli bivša oglejska gospostva Buje, Oprtalj, Roč in Hum.471 Poleti je bil za novega patriarha končno izvoljen Ludvik von Teck – Friderik Ortenburški je bil njegov svak – kar naj bi stabiliziralo razmere v Furlaniji. Zanj se je aprila osebno zavzel grof Her- man Celjski v pismu furlanskemu parlamentu.472 12. julija mu je v katedrali v Čedadu goriški grof Henrik kot oglejski odvetnik in s posebnim pooblastilom kralja Sigismunda, v prisotnosti vikarja Friderika Or- tenburškega, podelil posvetno oblast v patriarhatu.473 Jeseni je Herman Celjski nastopil tudi kot glavni pogajalec kralja Sigismunda v pogovorih z Benečani. Beneško poslanstvo 20 mož – eden dveh ambasador- jev je bil kasnejši dož Tomasso Mocenigo – je sredi novembra prišlo k njemu v Postojno, kjer so potekala sicer neuspešna pogajanja o premirju.474 Zato je že v začetku decembra z močnimi okrepitvami iz Zagreba preko Dolenjske in Ljubljane v Furlanijo prišel sam kralj Sigismund. Kot poroča njegov osebni biograf Eberhard Windecke, mu zaradi napetih odnosov s Habsburžani v Ljubljani niso pustili v mesto, zato je požgal predmestje in s 40.000 možmi (!) nadaljeval pot preko Krasa v Furlanijo – uber den Karst in Frigul – kjer ga 10. decembra zasledimo v Gorici.475 Ko- nec januarja 1413 je Sigismund, skupaj s patriarhom Ludvikom, skušal prenesti težišče vojne v beneško Istro. 24.–25. januarja je bil pred Koprom, kjer je na- skok spodletel, ter se je nato z vojsko mimo Izole in Poreča napotil vse do juga Istre, kjer mu ni uspelo za- vzeti Pule, osvojil pa je Bale in Vodnjan ter temeljito opustošil pokrajino (zlasti okrog Pule in Poreča).476 13. februarja je pred Balami – in campis prope castel- lum Vallis terre Istrie – izstavil listino za svoje furlan- ske podložnike, kjer se je pohvalil z uspehi v Istri.477 9. marca je bil že v Miljah in 12. v Tržiču (Monfal- conu). Tedaj so s posredovanjem papeških poslancev v Trstu in Ogleju že potekala resna pogajanja, ki so 17. aprila v Castelletu pri Latisani pripeljala do skle- 470 To je razvidno iz premirja aprila 1413, kjer je Rajnpreht Wal- see naveden kot Sigismundov zaveznik. Gl. spodaj op. 478; ter Doblinger, Die Herren, str. 413. Reverz Walseejcev za podelitev Pazinske grofije za 28 let v zastavo: HHStA, AUR, 1407 III 1; Doblinger, Die Herren, str. 397. 471 CDI IV, št. 941; De Francesci, L’Istria, str. 241. 472 PF I/2, št. 474, str. 434. 473 PFI/2, št. 477, str. 437; Wakounig, Dalmatien, str. 102 sl.; Wiesflecker, Die politische Entwicklung, str. 355; Baum, Die Grafen, str. 227–228. 474 Beneški poslanci so želeli, da bi končna pogajanja o miru po- tekala v Celju: nostra intentio est … quod pratica predicta fiat in Cilia, et quod ibi sint ambassiatores regii habentes libertatem necessariam. Ljubić, Listine VI, št. 247, str. 281 sl.; Ljubić, Li- stine VII, str. 1 sl., 32 sl.; Wakounig, Dalmatien, str. 105 sl.; Kosi, Potujoči, str. 88, 90. 475 Windecke, str. 10–11; Kosi, Potujoči, str. 134. 476 Cusin, Il confine I, str. 290–291; De Francesci, L’Istria, str. 241–242. 477 … prospere contra rebelles et hostes triumphamus et singula nobis ad vota succedunt. CDI IV, št. 943. nitve petletnega premirja. To je kot zaveznike ogr- skega kralja vključevalo patriarha, goriška grofa Hen- rika in Ivana Majnharda, Friderika Ortenburškega, Rajnprehta Walseeja ter Ivana Gonzago iz Mantove. Klav zula dogovora je med drugim izrecno določala, da bodo lahko podložniki ene in druge strani s svo- jo trgovsko robo varno potovali, bivali in trgovali na vseh ozemljih, krajih, prelazih, pristaniščih, vodah enega ali drugega, kot že od nekdaj.478 To ni bilo na- ključje, kajti Sigismund je že od začetka leta 1412 iz- vajal načrtno gospodarsko blokado beneške republike ter je k temu skušal z intenzivno diplomacijo zavezati številne druge sile Evrope in Sredozemlja.479 Po petih letih premirja, ki se je izteklo aprila 1418, so se ponovno začele sovražnosti in Benečani so takoj vdrli na ozemlje patriarhata. V istem mese- cu je umrl grof Friderik Ortenburški, pod katerim je dinastija dosegla svoj višek. Zapustil je mladolet nega sina, kljub temu pa so grofje Celjski takoj posegli po ortenburški dediščini, kot je bilo določeno z medse- bojno dedno pogodbo iz leta 1377. Junija 1418 jim je kralj Sigismund preliminarno in čez dve leti tudi formalno podelil v fevd ortenburške posesti.480 S tem so Celjski dobili ne samo ogromen posestni sklop na Dolenjskem (z Ribnico, Kočevjem, Kostelom idr.) ter na Koroškem, temveč jim je v roke prišla še tretja strateška kraška pozicija s prelazi – Lož.481 Grofje Celjski so postali absolutni vladarji kraških prelazov in so tako lahko učinkovito podprli kralja Sigismunda pri izvajanju gospodarske blokade beneške republike. Kralj je že pred iztekom premirja na državnem zboru v Konstanci oktobra 1417 ponovno objavil prepoved trgovanja z Benetkami.482 Oviranje trgovine notra- njosti s primorskimi mesti (in preko njih z Benet- kami) je lahko hitro pripeljalo do hudih problemov na obali, ne samo v beneških mestih. Bila so namreč življenjsko odvisna od uvoza žita (oz. moke), mesa, železa, lesnih izdelkov idr. To blago so najkasneje od 13. stoletja prinašali kranjski tovorniki, v primor- skih virih imenovanu mussolati (nem. semer), ki so od tod izvažali v slovensko zaledje predvsem sol, vino, olje.483 Ko je na primer novembra 1411 ogrska vojska vdrla v Furlanijo, so beneške oblasti ugotavljale, da je cesta iz Ljubljane v Istro »zaprta« in žito, ki po njej običajno prihaja, potuje namesto tega na Reko in v Senj. Zato so mobilizirali dve galeji, ki bosta skrbeli, 478 … quod quilibet earumdem partium subditus cum mercantiis et rebus suis transire, stare, reddire, mercari ac conversari possit et valeat secure hinc et inde per omnes terras, castra, loca, villas, pas- sus, portus aquas et teriitoria dictarum partium cuiuslibet earum, sicut ab antiquo faciebant vel facere poterant. Ljubić, Listine VII, str. 96 sl., 104 sl.; Wakounig, Dalmatien, str. 108 sl. 479 Von Stromer, Landmacht, zlasti 153 sl. 480 Lackner, Zur Geschichte, str. 191. 481 Kosi, »Prometna Politika«, str. 169, 173. 482 Von Stromer, Landmacht, str. 156; Wakounig, Dalmatien, str. 121. 483 Kosi, Potujoči, str. 139 sl.; Gestrin, Trgovina, str. 36 sl., 41 sl., 217, 236. 426 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–444 2015 da žito od tam po morju ne bo potovalo drugam kot le v Benetke.484 Leta 1413, že po sklenitvi premirja, je v Kopru nastal problem, ker so deželnoknežji ura- dniki v Ljubljani uvedli dodatno mitnino za vsakega tovornega konja, namenjenega v Istro, kar je oviralo prihajanje mussolatov z živili. Zato so Koprčani kot protiukrep uvedli dajatev na vse konje, ki bi s Kopr- skega potovali neotovorjeni, brez povratnega blaga – soli, vina, olja in drugega.485 Beneški dož je leta 1419 poslal v Koper navodilo, da je potrebno mussolatom dovoliti, da moko prodajajo po ceni, količini in ko- murkoli, kakor želijo, da ne bodo imeli vzroka odha- jati drugam.486 To pa je bil že čas ponovne Sigismun- dove prometno-trgovske blokade, ki so jo na kraških prelazih izvajali grofje Celjski.487 Da so bili pri tem dejansko učinkoviti, kaže vir iz februarja 1419. Da ne bi bil poleg beneških mest oškodovan tudi Trst, je Herman Celjski – kot je s svojim pismom sporočil tržaškim oblastem – ukazal vsem svojim glavarjem, gradiščanom in mitničarjem, naj dovolijo v Trst do- voz živil (victualia) ter iz mesta izvoz vina, olja, soli, fig in drugega blaga tržaških meščanov, kar bodo tudi pozorno nadzirali.488 Vojvoda Ernest je že maja 1418 Trstu prek svojega glavarja Konrada Jamskega489 v aktualni vojni ukazal nevtralnost, nato pa tudi pre- povedal, da bi v mesto pripeljana živila kdorkoli iz- važal dalje (v skrbi za zadostno oskrbo mesta v času vojne ali kot del politike nevtralnosti).490 Embargo na izvoz iz mesta je bil očitno zelo strog, zato so v začetku 1419 podložniki grofov Goriških, Furlani in Kraševci (de Carsiis), ki so prinašali svoje blago v mesto, zaprosili tržaške oblasti, da jim dovolijo izvoz trgovske robe, ki se je nahajala v mestu. Ker po mne- nju mestnega sveta izvoz proti Furlaniji, na Goriško in Kras ni bil škodljiv in ker so bile ceste iz teh pre- delov proti Trstu za vse odprte, brez zapor in inšpek- cij (stratarum inspectione seu custodia), so bili mnenja, 484 Senato misti, Atti 5, str. 313 (1411 XI 19) 485 Senato misti, Atti 5, str. 318 (1413 VI 21). 486 CDI IV, št. 965. 487 Celjski so po pridobitvi ortenburške dediščine izvajali bloka- do tudi na cestah iz Zgornje Koroške preko alpskih prelazov proti Salzburgu, ki so jih nadzorovali z mitnicami v Spittalu in Oberdrauburgu. Gl. Kosi, »Prometna politika«, str. 173– 175. 488 … comes Zillie … precipiat omnibus suis capitaneis, chastellanis et mutariis ac aliis ejus officialibus et subditis quod ad hanc civi- tatem tergestinam libere et expedite conducere permittant victu- alia, et insuper de predicta civitate Tergesti dimittatur exportari et extrahere vinum, oleum, sal, ficus et alias res civium tergestino- rum … CDI IV, št. 959; Kosi, »Prometna politika«, str. 168. 489 Jamski (Lueger) so bili stara goriška ministerialna rodbina in dedni gradiščani v goriškem Lienzu na Koroškem. Konrad in njegov sin Pankrac sta še v dedni pogodbi s Habsburžani leta 1394 navedena med vodilnimi goriškimi deželani (gl. op. 452). Kmalu zatem sta Pankrac in Konrad Mlajši prenesla svoje težišče na Kranjsko, kjer se 1398 prvič omenjata kot gradiščana deželnoknežjega gradu Jama (Predjama). Za Kon- radom je bil tržaški glavar tudi Pankrac. Trotter, Die Burggra- fen, str. 35–36, 107 sl.; CDI IV, št. 957, 966, 972. 490 CDI IV, št. 957, 959; Cusin, Il confine I, str. 324–325. da je sprostitev izvoza mestu v korist.491 Nazadnje je bilo odločeno, da je dovoljenje za izvoz Furlanom, podložnikom grofov Goriških, gospodov Walseejcev in grofov Celjskih – šlo je za prebivalstvo bližnjega tržaškega zaledja – načeloma dovoljeno, a je v pri- stojnosti tržaškega glavarja in sodnikov po njihovi presoji.492 Da je trgovska blokada hromila prebival- stvo regije, dokazuje tudi listina goriških grofov iz maja istega leta. Čeprav zavezniki kralja Sigismunda v vojni – kralj je njih in Walseejce julija 1418 pozval k dosledni blokadi trgovine z Benetkami493 – so v prid svojih podložnikov sklenili z Benečani »trgovski sporazum«, ki se je nanašal na Kras in Istro (in Carsiis et in Istria). Vsi prebivalci goriških gospostev Rihem- berk, Švarcenek, Novi grad ter ostali iz te regije so lahko odtlej s svojo trgovsko robo svobodno potovali na beneška ozemlja Krasa in Istre in tam trgovali, in obratno beneški podložniki. Obe strani naj bi ceste (stratas et vias regales) vzdrževali varne za trgovce in druge popotnike, da bi s svojim premoženjem lahko brez ovir potovali sem in tja. Za kakršnokoli nasilje na cestah ali uničenje cest so bila določena pravila glede kaznovanja in povrnitve škode.494 Potek vojne pa je medtem šel v svojo, povsem ne- pričakovano smer, ki je bila za mnoge stare regional- ne politične akterje usodna. Kralj Sigismund je pod- cenjeval vojaško sposobnost in odločnost beneške republike, ki se je poslužila celo plačanih atentatorjev, da bi se znebila trdovratnega monarha.495 Po koncilu v Konstanci se je leta 1418 zadrževal v Nemčiji in se zanašal na učinkovitost ekonomske zapore Benetk. Velike sile republike pa so 1419 začele osvajati Fur- lanijo in julija se je pod oblast Benetk predal Čedad (in z njim celotna tolminska gastaldija496). Patriarh Ludvik se je osebno podal po pomoč na Sigismundov dvor, od koder so šele novembra prišle ogrske čete 4000 (oz. 6000) mož, ki pa so bile pred Čedadom ne- uspešne. Beneški sili nič več ni stalo nasproti in leta 1420 so se kot domine predajali furlanski gradovi ter mestne komune: marca Feltre, aprila Beluno, maja Portogruaro, junija Videm, julija Gemona, Pušja vas (Venzone), San Daniele in Tržič (Monfalcone).497 491 … quod exportatio mercimoniorum de hac civitate versus par- tes Forojulii aut Goritie et Carsorum non sit futura dampnosa, maxime cum in predictis partibus et locis strate versus Tergestum omnibus patefiant, sine aliqua perscrutatione et stratarum inspec- tione seu custodia … CDI IV, št. 962. 492 … si aliquis de Forojulio aut subditi comitum Goritie et subditi domini de Walsee ac etiam comitis de Zilie voluerint exportare … remaneat in libertate et discretione dominorum Capitanei et Judicum … CDI IV, št. 963; Cusin, Il confine I, str. 325. 493 Baum, Die Grafen, str. 229; Doblinger, Die Herren, str. 428. 494 CDI IV, št. 964. 495 Wakounig, Dalmatien, str. 120 (op. 413), 124. 496 Tolminsko gastaldijo, ki je zajemala Kobarid z dolino Nadiže skoraj do Breginja, ter na drugi strani segala do vključno Idri- je, je patriarh 1379 zastavil mestu Čedadu za šest let, vendar se ni več vrnila v njegove roke. Leta 1419 je skupaj s Čedadom prišla pod oblast Benečanov. Gl. Kos, Urbarji I, str. 44–45. 497 Cusin, Il Confine I, str. 309 sl., 313 sl.; Paschini, Storia III, str. 158 sl., 168 sl.; Wakounig, Dalmatien, str. 123 sl. 427 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–4442015 Vzporedno se je začelo tudi osvajanje preostanka oglejskih posesti v Istri ter celotne Dalmacije. Milje so že leta 1418 sklenile z Benečani pakt o nevtral- nosti, kar pa jih ni rešilo dokončne podreditve poleti 1420, ko sta se predala tudi istrska Labin in Plomin. Najdlje sta se upirala Buzet (1421) in sosednji grad Pietrapelosa (1422).498 Nevtralni habsburški Trst je, kot že novembra 1418 prehod ogrske vojske, maja 1421 s strahom gledal prehod beneške vojske pod markizom Tadejem d’Este na jug, za končno podre- ditev Istre. Nevtralen je bil tudi Rajnpreht Walsee s svojimi posestmi na Krasu in v Istri, ki se je poleti 498 CDI IV, št. 955, 973–978; De Francesci, L’ Istria, str. 242 sl.; Cusin, Il Confine I, str. 314. 1421 pritožil beneški sinjoriji nad veliko škodo, ki jo je utrpel s strani beneške vojske v istrskih krajih Dra- guč, Svetvinčenat, Žminj, Lindar, Vižinada, Završje, Kršan, Sovinjak, zlasti na odpeljanih živalih.499 Naj- večje ponižanje pa so poleg patriarha morali doživeti grofje Goriški. V teku koncila v Konstanci je goriški grof Henrik julija 1415 – osebno je bil prisoten – od kralja Sigis- munda slavnostno prejel državne fevde, na prvem mestu grofijo Goriško.500 A ta simbolična gesta v nadaljnjem poteku dogajanja ni pomenila nič. Grofa Goriška sta bila v nadaljevanju vojne do konca Sigis- mundova zaveznika in Ivan Majnhard je celo prišel v beneško ujetništvo. Po popolnem polomu v Furlaniji maja 1420 sta sklenila z Benečani mir, kljub temu pa so ti dve leti kasneje zasedli celo samo Gorico.501 Goriška sta jim bila tako prepuščeni na milost in ne- milost. Do zaključnega dejanja je prišlo 1. novembra 1424, ko je grof Henrik na trgu Sv. Marka v Benet- kah od doža kot pravnega naslednika oglejskega pa- triarha kleče sprejel vse nekdanje oglejske fevde.502 Vsi goriški teritoriji so bili sicer ohranjeni v prvo- tnem obsegu, a politični premiki so bili kljub temu kolosalni. Večstoletna posvetna oblast oglejskega pa- triarha se je sesula.503 Beneški teritorij se je pomaknil do meja habsburškega Trsta in Walseejskega Devina (ki je bil avstrijski fevd), Trst pa je v Furlaniji izgubil pomembno tržišče.504 Vpliv Luksemburžanov, ki ga je bilo v tem prostoru čutiti skoraj celo stoletje, se je razblinil, goriški je postal neznaten, in ostali sta samo še dve velesili – pomorske Benetke ter kontinentalni Habsburžani. Na dokončni obračun pa je bilo po- trebno počakati še dobrih 80 let. Ob popolnem pre- mešanju kart v furlansko-kraško-istrskem prostoru so začeli Habsburžani, na čelu z Ernestom Železnim, igrati bistveno bolj aktivno vlogo na jugu svojih de- žel. To se je pokazalo že konec leta 1423, ko se je Ernest v Radgoni pogodil s Hermanom Celjskim o vrnitvi vseh gospostev, ki so jih njegovi predniki po- delili Celjskim v zastavo.505 Kot je zapisal neznani minorit v Celjski kroniki, je Herman vojvodi vrnil 499 Senato misti, Atti VI, str. 19–20 (1421 VI 28); Cusin, Il Con- fine I, str. 325, 327; Doblinger, Die Herren, str. 428–429. 500 Schwind, Dopsch, št. 169; Štih, Grofje, str. 17–18; Baum, Die Grafen, str. 228; Wiesflecker, Die politische Entwicklung, str. 355–356. 501 Paschini, Storia III, str. 168–169; Wakounig, Dalmatien, str. 125. 502 CDI IV, št. 988; Štih, Grofje, str. 18; Baum, Die Grafen, str. 230; Wiesflecker, Die politische Entwicklung, str. 356; Pa- schini, Storia III, str. 178. 503 Patriarh Ludvik se je umaknil k svojemu zaščitniku Herma- nu Celjskemu in je imel naslednje desetletje rezidenco v Ce- lju. Wakounig, Dalmatien, str. 126 504 Kosi, Potujoči, str. 56; Gestrin, Trgovina, str. 73 sl. 505 … graf Herman … herrscheften steten vesten merkchten vnd ze- henden so er vns yetzund ledig gelassen vnd ingeantwurtt hat die auch ir secz gewesen sind … ARS, AS 1063, Zbirka listin, 1423 XII 19, Radgona (prepis CKSL); Štih, Celjski grofje, str. 241; Kosi, »Prometna politika«, str. 175. Karta 4. Politična situacija okrog leta 1425. Goriški teritoriji so bili omejeni na goriško grofijo z ozkim pasom na Krasu. Pazinska grofija v Istri je bila habsburška, podeljena v zastavo gospodom Walsee (1407–1435). Grofje Celjski so bili vladarji kraških prelazov: Vipave, Postojne in Loža. Benečani so leta 1420 ukinili posvetno oblast oglejskega patriarha in zasedli Furlanijo, Tolminsko ter oglejske posesti v Istri (Slovenski zgodovinski atlas, str. 88). 428 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–444 2015 kar 14 gospostev, poleg Kranja, Kamnika, Novega mesta, Kostanjevice, Radgone tudi Postojno in še nekaj drugih.506 Med temi ostalimi je bila tudi Vi- pava. Herman je sicer z vračilom zavlačeval in še leto kasneje je Spodnjo Vipavo kot zastavno gospostvo podelil svoji hčeri, goriški grofici Elizabeti,507 v Po- stojni pa je bil leta 1424 in še 1429 sodnik in mitni- čar njegov človek Mert s Smlednika.508 A najkasneje avgusta 1431 sta bili obe gospostvi v rokah vojvode in kasnejšega cesarja Friderika III., ki je urejal razme- re na novo pridobljenih posestih. Ker je prihajalo na gospostvih v Postojni, Vipavi in na Krasu do sporov z goriškim grofom Henrikom glede sodišč, meja, dese- tin in drugega, je ukazal svojim pooblaščencem – gla- varju v Trstu Hansu Velseggerju, kranjskemu dežel- nemu upravitelju Juriju Guštanjskemu, oskrbnikoma Andreju Herbersteinu v Postojni in Sigmundu Ret- twegerju v Vipavi ter upravitelju v Trstu Bonomu, naj vodijo razgovore z goriškimi predstavniki in potem o zadevi razsodijo.509 Podobno navodilo so tržaški gla- var ter oskrbnika v Postojni in Vipavi dobili leta 1433, ko je šlo za spore med tema gospostvoma na eni ter walseejskima Premom in Senožečami na drugi strani – nekaj pustih walseejskih kmetij naj bi se zamenjalo za deželnoknežje.510 Naslednje leto je šlo konkretno za spor glede vasi Šembije na Pivki, ki je bila del premskega gospostva Walseejcev, ter opuščene vasi Nariče (Noritschach), ki je sodila v župo Knežak kot del gospostva Postojna. Pogajali naj bi se z walseej- skimi predstavniki – Janezom Rajhenburškim, gla- varjem v Devinu, na Krasu in v Pazinu (hawbtman zu Tibein, auff dem Charst vnd ze Mitterburg), Janezom Gornjegrajskim, oskrbnikom na Premu ter Jakobom Ravnaherjem, oskrbnikom Gotnika.511 Z vrnitvijo Postojne in Vipave se je končala šest- desetletna vloga grofov Celjskih kot gospodarjev kraških prelazov, ki so jih zvesto varovali za svoje habsburške gospode. Kljub temu da se je sedaj njihov neposredni vpliv v tem prostoru zmanjšal, pa sta se goriška grofa, ob pomanjkanju kakršne koli opore s strani Habsburžanov, tesno navezala na Celjske kot svoje glavne zaveznike. Grof Henrik IV. je bil zet Hermana Celjskega – že od leta 1402 je bil poro- čen z njegovo hčerjo Elizabeto – leta 1437 pa je s Friderikom in Ulrikom sklenil še medsebojno dedno pogodbo.512 V primeru, da umre brez moških potom- 506 Die Freien von Saneck und ihre Chronik, str. 156–157; Štih, Celjski grofje, str. 241; Kosi, »Prometna politika«, str. 176. 507 Gl. op. 419. 508 ARS, AS 1063, Zbirka listin, 1424 III 22; 1429 VII 13 (pre- pisa CKSL). 509 … von wegen gerichte, pimerkch, zehent oder welherlay das sev in vnseren herrschefften Adelsperg, Wippach, auf dem Karst oder andern ennden … HHStA, AUR, 1431 VIII 27, Innsbruck. 510 ARS, AS 1063, Zbirka listin, 1434 VIII 5 (insert listine 1433 VI 21, Innsbruck); prepis CKSL. 511 ARS, AS 1063, Zbirka listin, 1434 VIII 5 (prepis CKSL). 512 Wiesflecker, Die politische Entwicklung, str. 357–358; Baum, Die Grafen, str. 225. cev, je grofijo Goriško ter vsa ostala gospostva – s 24 poimensko navedenimi gradovi – zapustil Celjskim. Med gradovi so omenjeni Gorica, Krmin, Vipol- že, Rihemberk, Švarcenek, Novi grad am Karst ter Hašperk.513 To dejanje pa je bilo le del širšega po- litičnega konteksta, ki se je tedaj napovedoval. Tudi grofje Celjski so namreč prestopili med »velike« – le dobre tri mesece prej so bili v Pragi s strani cesarja Sigismunda povzdignjeni med državne kneze, grofija Celjska pa v državnoneposredno kneževino.514 Vsi njihovi teritoriji so bili na poti, da se kot samostojna dežela izločijo iz habsburških dežel. Celjski in Habs- buržani so bili na robu vojne in obe strani sta iskali zaveznike – prvi marca 1437 pri svojih sorodnikih Goriških, drugi pa tri mesece kasneje pri krških grofih Frankopanih. Pet bratov Krških je vojvodam Frideriku in Albrehtu v zavezniški pogodbi, ki naj bi trajala deset let, obljubilo pomoč s kar 1000 konje- niki na Kranjskem, v Slovenski marki, na Krasu in v Istri.515 Še istega leta je izbruhnila huda fajda, ki je s prekinitvami trajala do leta 1443. Kraškega konca – kjer ni bilo več celjskih posesti – se ni dotaknika, ni pa obšla Loža. Že v zgodnji fazi spopadov je prišlo do habsburškega pohoda na celjski Lož, kateremu so se na konjih in peš pridružili avstrijski podložniki iz Postojne ter Istre. Naskok na trg ni uspel in branilci so z uspešnim izpadom porazili napadalce in jim za- plenili prapore ter precej orožja. Kasneje je sledil še en pohod na Lož, ki pa je bil uspešen – trg so kljub 513 ARS, AS 1063, Zbirka listin, 1437 III 17, Lienz (prepis CKSL). Pogodba je naslednje leto dobila legitimacijo tudi s strani kralja Sigismunda. Gl. Wiesflecker, Die politische En- twicklung, str. 358. 514 Štih, Celjski grofje. str. 243–245. 515 … zehen ganncze Jare … ze Krain, an der Winndischen march, auf dem Karsst vnd zu Isterreich … in zu hillf ziehen oder shik- chen … tausent mann, werlicher bezeugt ze rossen … Chmel, Materialien I, št. 27, str. 46; Štih, Celjski grofje. str. 247. Slika 23: Grad Lož. Poskus rekonstrukcije podobe gradu v 15. stoletju (Igor Sapač, Grajske stavbe v osrednji Sloveniji III/2:Med Idrijo in Snežnikom, Ljubljana 2006, str. 107. 429 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–4442015 precejšnjim izgubam zavzeli ter požgali.516 Vendar pa je Lož tudi po sklenitvi miru leta 1443 ostal v rokah Celjskih do izumrtja rodu 1456, ko je pripadel Habs- buržanom. Morda v zvezi s temi dogodki so gospodje Šteberški, sicer že daleč od nekdanje slave in straho- spoštovanja, ki so ga nekoč vzbujali v celotni regiji, med letoma 1444 in 1446 nazadnje izgubili tudi bliž- nji matični grad Šteberk, ki je 1446 že izpričan kot deželnoknežji urad.517 Politična naveza Celjskih z Goriškimi in celjski vpliv v regiji pa še zdaleč nista izginila. Poleg veljavne dedne pogodbe iz 1437 je goriški grof Henrik leta 1443 sklenil novo zvezo s Celjskimi – njegov sin Ivan naj bi se poročil s hčerjo celjskega grofa Ulri- ka II., ki je na svojem dvoru prevzel tudi skrbništvo za mladega kneza. Nato se je začel politični pritisk kralja Friderika – oprt na avstrijsko plačilo za odkup bavarskega dela goriške dediščine (1392)518– za kar je na neuspešnih pogajanjih v Ljubljani 1449 terjal predajo kraških gradov Hašperka, Švarceneka in No- vega gradu.519 V ozadju vladarjevega strahu je bil taj- ni dogovor, da bi Goriški s Celjskimi zamenjali svoje posesti na Goriškem za druge in partibus Alemanie – o tem so leta 1451 dobro vedeli tudi v Benetkah.520 516 … beschach ein zug von Oesterreich. Do machten sich auf die von Isterreich und von Adlsperg, die den von Oesterreich zugehören, und zugen fur Laas zu ross und zu fuss und wolten den marckt als im stegreiff mit einem sturm gewonnen … darnach aber über etli- ch zeit do beschach aber ein zug für Laas, das wardt also gewon- nen und ausgebrandt. Chronik, str. 86–87; Štih, Celjski grofje, str. 248; Šumrada, Nekaj iz srednjeveške zgodovine, str. 38. 517 Šumrada, Šteberški, str. 56. 518 Gl. op. 449. 519 RKF 13, št. 153, str. 132; Wiesflecker, Die politische Entwic- klung, str. 357, 360–361; Baum, Die Grafen, str. 234–239. 520 … comes Cilie alias practicavit cum predicto comite … accipiendi ea que tenebat in his partibus et dandi ei in concambium in par- tibus Alemanie … Cusin, Documenti, št. 36, str. 58. Celjski so očitno gojili velike ambicije v tej regiji. Z dedno pogodbo, ki so jo sklenili decembra 1451 še z Walseejci, bi pridobili celo mesto Reko – vnser statt ze Sannd Veit am Phflam pey dem mer – z vsem pripa- dajočim.521 Vse omenjeno je pomenilo poseg nepo- sredno v habsburške interese v severnem Jadranu in njegovem zaledju. Reka je bila poleg beneškega Ko- pra tu glavni konkurent Trsta.522 Tudi zato si je cesar Friderik leta 1452 prizadeval pridobiti Benetke – si- cer neuspešno – za vojaško zvezo proti Celjskim in Walseejcem – contra comitem Cilie et dominos Valse.523 Po smrti Henrika IV. leta 1454 je na čelo goriške hiše stopil mladi grof Ivan, ki je v začetku naslednjega leta sklenil medsebojno zavezniško pogodbo z Ulrikom Celjskim in tirolskim grofom Sigmundom, naperje- no prvenstveno proti cesarju Frideriku. Klavzule so zadevale pomoč v primeru napada na deželo enega ali drugega in obljubo o vzdrževanju miru, da bodo lahko podložniki varno potovali in trgovali.524 S smr- tjo Ulrika Celjskega novembra 1456 pa je bilo celj- ske grožnje habsburškim interesom v širšem kraškem prostoru za vedno konec. Kot je razvidno iz mnogih mirovnih sporazumov in zavezniških pogodb od 14. stoletja dalje, sta pro- met in trgovina postala izredno pomemben element visoke politike. V ozadju vsega so bili ekonomski in- teresi, temelječi na dohodkih od živahnega prometa in trgovine. Po beneški zasedbi Furlanije 1420 sta si resno stala nasproti le še beneška republika in Habs- buržani in fokus konflikta se je osredotočil na dve pristanišči v Tržaškem zalivu – beneški Koper ter av- 521 ARS, AS 1063, Zbirka listin, 1451 XII 13 (prepis CKSL). 522 Gl. Gestrin, Trgovina, str. 83 sl. 523 Cusin, Documenti, št. 38, 39. 524 MDC XI, št. 287; Wiesflecker, Die politische Entwicklung, str. 363; Baum, Die Grafen, str. 242. Slika 24: Prvotno goriški Novi grad na jugu Brkinov. Iz Valvasorjeve skicne knjige (posredoval dr. I. Sapač). 430 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–444 2015 strijski Trst. Začel se je ekonomski boj za trgovino iz notranjosti. Trst je imel na svoji strani gospodarje kontinentalnega zaledja in se je zavzemal za prisil- no usmeritev trgovine na svoje pristanišče; Benetke pa so se zavzemale za svobodo kopenskih trgovskih poti, ki so omogočale prosperiteto njihovim istrskim mestom. Trst zaradi številnih problemov Habsbur- žanov v zaledju – nenazadnje v zvezi s Celjskimi – še do srede 15. stoletja ni dobil močnejše podpore svo- jih gospodov. Iniciativa je bila na strani same mestne komune in eden od ukrepov za poživitev trgovskih stikov je bilo povečevanje proizvodnje tržaške soli, ki je konkurirala beneškemu monopolu.525 Drugi ukrep pa je leta 1426 omogočila stalna finančna stiska Go- riških. Tržaška komuna je od njih v zastavo prevzela veliko gospostvo Novi Grad v Brkinih526 in s tem dobila nadzor nad mnogimi potmi, ki so vodile tako v Trst in Koper kot preko Čičarije v beneška istrska mesta. Tja so takoj poslali posadko in v naslednjih letih učinkovito ovirali beneško trgovino.527 Leta 1439 je celo sam vojvoda Friderik opozoril meščane Trsta, da prebivalcev Kranjske, ki prihajajo z žitom, moko, mesom in drugo trgovsko robo, ne smejo siliti, da pridejo in prodajajo v Trstu, temveč imajo pravi- co iti kamorkoli in prodajati komurkoli.528 Začela se je prava ekonomska vojna in grofje Goriški so na- daljnje dogodke, čeprav na svojem teritoriju, lahko le pasivno opazovali. Do srede stoletja so se razmere bistveno nagnile v prid Trsta. Vojvoda in kmalu za- tem kralj Friderik je začel utrjevati svojo neposredno oblast v zaledju in je pridobil tudi vrsto pomembnih prometnih oporišč. Že leta 1435 mu je bolj slučajno kot načrtno padlo v roke goriško gospostvo Planina oz. grad Hašperk. Bratje Jamski, nekdanji goriški mi- nisteriali, so bili namreč v sporu z goriškima grofoma glede starih pravic svoje rodbine. Ker več let ni pri- šlo do rešitve, je izbruhnila fajda in Jamski so 1435 zasedli Hašperk. Friderik je izkoristil priložnost in od njih oktobra za 5000 goldinarjev grad odkupil.529 Planina je bila za Goriške trajno izgubljena in vojvo- da je imel že leta 1439 tam svojega oskrbnika, ki je pobiral mitnino.530 Sledil je Novi grad, formalno še vedno goriški, a v zastavi Tržačanov. Leta 1449, po sporih in medseboj- ni vojni med Trstom in Walseejci, so slednji zasedli Novi grad. Ob pomiritvi na Dunaju vpričo kralja Fri- 525 Gestrin, Trgovina, str. 73 sl.; Kosi, Potujoči, str. 56; Luger, Ka- iser, str. 15. 526 CDI IV, št. 1000. 527 Gestrin, Trgovina, str. 76–79; Luger, Kaiser, str. 15. 528 CDI IV, št. 1027; GZL III, št. 52. 529 Trotter, Die Burggrafen, str. 45–48; Bizjak, Ratio, str. 136– 137. 530 Na pritožbo ljubljanskih meščanov je leta 1439 Friderik ukazal oskrbniku na Hašperku Mihaelu Rajhenburškemu, naj ne uvaja novotarij in zvišuje mitnine (GZL III, št. 51). Leta 1453 pa je sporočil svojemu oskrbniku, naj uvede novo mitnino za popravilo razrušenega kamnitega mostu zu der Albm vnder dem Hasperg, ki močno ovira tovornike in druge popotnike. GZL III, št. 62. derika pa je ta zahteval predajo gradu, kar se je tudi zgodilo. Kmalu zatem ga je do preklica podelil nazaj mestu Trst, ki naj bi ga upravljalo v imenu vladarja in njegovih naslednikov – ad tendendum gubernan- dum et regendum fideliter nostro ac heredum nostrorum nomine.531 Kralj si je tako prisvojil tudi Novi grad, ki nikoli več ni videl svojih pravih lastnikov Goriških. To dokazuje popolno nemoč goriških grofov, ki niso imeli več nobenega vpliva na dogajanje na Krasu. Leta 1456 je sledila še pridobitev dotedaj celjskega Loža,532 ki ga je Friderik – sedaj že cesar – maja 1461 skupaj z dohodki urada in trškega sodišča dal v za- stavo svojemu zvestemu tržaškemu škofu Antoniju 531 … occasione tractatum ex parte differentiarum inter quodam Re- inpertus de Valse ex una et … commune civitatis nostre Tergestine partibus ex altera vertentum habitorum Castrum novum sive ca- strum nove domus super Carstis positum, nobis de manibus ipsius de Valse assignatum ac traditum fuit … Cusin, Documenti, št. 44, str. 69; RKF 13, št. 132, str. 121; Doblinger, Die Herren, str. 453–454. 532 Cesar je oskrbništvo v Ložu skupaj s trškim sodstvom leta 1457 podelil Martinu Schnitzenbaumerju z Iga (RKF 13, št. 379, str. 245). Leta 1460 mu je na tem mestu sledil Herman Rauber. HHStA, AUR, 1460 II 13, Dunaj (prepis CKSL). Slika 25: Obsežna zasnova goriškega gradu Hašperk pri Planini, ki ga je 1435 zasedel vojvoda Feriderik IV. Od gradu do danes ni ostalo skoraj nič. Poskus rekonstrukcije podobe gradu v 16. stoletju (Igor Sapač, Grajske stavbe v osrednji Sloveniji III/1: Med Planino,Postojno in Senožečami, Ljubljana 2006, str. 17). 431 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–4442015 Goppu.533 Dotedaj so razmere dozorele in junija 1461 je cesar, ravno na iniciativo tržaškega škofa, po- delil Trstu obsežen privilegij, ki je legalno omogočal izvajanje ukrepa prisilne poti in skladiščenja.534 Ko- muni je za pet let oz. do nadaljnjega prepustil tržaško glavarstvo, dohodke od pristanišča in sodstva, grado- va Mokovo in Prosek, ki sta branila mesto, mitnici Mokovo in Klanec pri Kozini, ter de speciali gratia dovolil preselitev obeh mitnic v mesto – concedimus Mutam nostram in Mocho et Peterclanec in civitatem tergestinam transponere.535 Prehod skozi mitninske postaje je bil obvezen in trgovci ter tovorniki so do tedaj po plačilu mitnine na teh dveh tržaških mitni- cah lahko nadaljevali pot v Koper in druga beneška mesta. Sedaj pa je bilo mitnino potrebno poravnati v Trstu in vsa trgovina, namenjena v beneško Istro oz. dalje v Benetke, je tako morala skozi mesto, kjer je bilo potrebno robo tudi nuditi na prodaj (»skladišč- no pravo«).536 Tržačani so to dosledno začeli izvaja- li in že julija 1461 so se predstavniki Kopra, Pirana in Izole pritoževali v Benetkah, da morajo potniki iz ogrskih in nemških krajev (de partibus Hungarie aut Alemanie) oziroma iz krajev nad Novim gradom (supra Castrum Novum) potovati skozi Trst, če hoče- jo k njim.537 Beneški dož je prepovedal vsem podlo- žnikom republike trgovske stike s Trstom in svojim istrskim mestom ukazal pomorsko blokado mesta.538 Postavljeni so bili vsi pogoji za vojaški spopad. Po poskusu pogajanj leta 1462 se je šele spomladi 1463 začela prava vojaška akcija. Februarja so iz Ko- pra poslali 80 konjenikov, da so zasedli goriške kraje Švarcenek, Lokve in Kačiče »na glavni cesti iz zgor- njih krajev proti Trstu« (strata magistra). Tu naj bi zgradili utrdbo (bastita), iz katere bi lahko nadzoro- vali in blokirali promet proti Trstu. Za stroške grad nje so bili dolžni prispevati tako Koper kot Piran, Izola in Milje.539 Beneška flota je medtem blokirala mesto z morja, kopenska vojska pa je julija začela oblega- nje, ki je trajalo do srede novembra.540 Cesar Friderik 533 HHStA, AUR, 1461 V 22, Lož (prepis CKSL); Tamaro, Do- cumenti inediti, str. 31. 534 O prisilnosti cest in skladiščni pravici Kosi, Potujoči, str. 174 sl. 535 HKA, Urkunden, 1461 VIII 1; CDI IV, št. 1115; Luger, Ka- iser, str. 16. 536 Po besedah beneškega doža: … mercatores venientes de partibus superioribus ad loca nostra, et e contra de locis nostris Istrie acce- dentes ad loca superiora cum mercationibus vel aliis rebus tenean- tur transitum facere per dictam Civitatem Tergesti, et in ea stare per certum spacium. CDI IV, št. 1116; Luger, Kaiser, str. 22. 537 … asttringuntur quicunque venientes de partibus Hungarie aut Alemanie sive de locis sitis de supra Castrum Novum … ad loca et terras nostras … et similiter accedentes de terris et locis ad partes superiores, ad faciendum iter per Tergestum … Senato mare, str. 262–263 (1461 VII 30). 538 CDI IV, št. 1116. Dož se je januarja 1462 pritožil podestaju Kopra, da je pomorska blokada Trsta nezadostna. CDI IV, št. 1118; Luger, Kaiser, str. 23. 539 … ad allogiandum in locis Suertcenich Corgnalis et Caciti Co- mitis Goricie super strata magistra qua ex partibus superioribus venitur Tergestum. CDI IV, št. 1128, 1130. 540 Luger, Kaiser, str. 23 sl. je pozval Jurija Črnomaljskega, glavarja Postojne in Krasa, ter vrsto drugih svojih uradnikov na Kranj- skem k zbiranju sil za pomoč Trstu, skušal pa je tudi v maniri Sigismunda Luksemburškega organizirati široko koalicijo za gospodarsko blokado Benetk.541 O obrambi Trsta s pomočjo Kranjcev podrobno po- roča zelo malo znan vir, rimana kronika »von de statt Triest« Mihaela Beheima, pesnika na dvoru cesarja Friderika, nastala leto ali dve po dogodkih. Njegov glavni vir je bil Veit Perl s Frankovske, ki je bil med dogajanjem v mestu in je sodeloval pri obrambi. Kro- nika tako vsebuje dragocene podrobnosti, tudi glede kronologije.542 Obrambo mesta je konec avgusta pre- vzel Jurij Kozjaški, prej oskrbnik kranjskega Čušper- ka, ki je postal tržaški glavar.543 Prvega oktobra se je v mesto pod vodstvom Gašperja Črnomaljskega in Friderika z Vogrskega prebila okrepitev 800 oboro- ženih mož (werliche man) skupaj s 1000 pomožnimi silami kmetov.544 Nove okrepitve z udeležbo mno- gih vodilnih kranjskih plemičev (Apfaltrer, Lamber- ger, Rauber, brata Luegerja/Jamska) so se v začetku novembra zbirale v Vipavi. Še preden pa so lahko doprinesle k spremembi položaja na bojišču, so se v Benetkah začela pogajanja, ki so 17. novembra 1463 pripeljala do sklenitve miru.545 Ta je bil za Trst skraj- no neugoden. Benečanom so morali prepustiti mit- nico Mokovo ter gradove Mokovo, Socerb ter Novi grad s pripadajočim gospostvom, ki je zajemalo velik del Brkinov.546 S tem so Benečani dobili v svoje roke precejšen del bližnjega tržaškega zaledja, ravno tisti del, ki je prej omogočal Tržačanom izvajanje prisil- nosti ceste v Trst. Ta ukrep je bil sedaj onemogočen in v mirovni pogodbi tudi formalno ukinjen.547 To- vorniki na poti proti obalnim mestom so ponovno dobili svobodo izbire tržišča, cesta je bila odprta in svobodna (strata remanet libera et aperta), kar je bil tudi glavni beneški cilj, da so začeli vojno. Trstu sta bila tudi prepovedana izvoz soli po morju ter prodaja beneškim podložnikom, pod grožnjo, da jim bodo v nasprotnem porušili tržaške soline. S tem je mesto precej izgubilo na svoji gospodarski funkciji. Goriški grofje pri dogajanju okrog Trsta 1463 niso imeli popolnoma nobene besede več. Sicer so jim Be- 541 Luger, Kaiser, str. 27 sl. 542 Podrobno Luger, Kaiser, str. 25. 543 Funkcijo tržaškega glavarja je opravljal še do konca leta 1464. CDI IV, št. 1145; Luger, Kaiser, str. 35. 544 Luger, Kaiser, str. 29. To se približno ujema z navedbami mi- lanskega odposlanca v Benetkah, ki je avgusta omenjal 2000 konjenikov, namenjenih kot cesarjevo pomoč Trstu. Cusin, Documenti, št. 52, str. 77. 545 Luger, Kaiser, str. 29–32; Gestrin, Trgovina, str. 78–79. 546 … Castrum Novum, castrum Mocho, et Bastita sive Crota Sancti Seruuli cum omnibus territoriis … CDI IV, št. 1140. 547 … quod strata remaneat libera et aperta … et nullo modo forma vel ingenio mussolati aut alii quiquam sint venientes de parti- bus superioribus, vel aliunde, et redeuntes, possint compelli aut adstringi contra eorum voluntatem eundi magis ad unum locum quam ad alium, sed omnes libere ire permittantur quo volent … CDI IV, št. 1140. 432 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–444 2015 nečani marca 1464 vrnili zasedeni grad Švarcenek,548 a trajno so izgubili Novi grad. Kras je postal poligon le dveh sil – cesarja in Benetk. Beneški teritorij se je s pridobitvijo Novega gradu razširil v samo jedro Krasa. Na drugi strani je cesar Friderik v naslednjih letih uspel nekajkratno povečati svojo kraško posest. Brata Walsee sta si junija 1464 razdelila družinsko dediščino – Volfgangu so pripadli mesto Reka z mi- tnico, kaštela Veprinac in Moščenice, mesto Kastav z mitnico v Klani, grad Gotnik ter gospostvo Šem- bije, kar vse je ležalo na Krasu – die alle gelegen sein am Karst.549 Brat Rajnpreht V. pa je dobil na Krasu gradova Zgornji in Spodnji Devin z mitnico, grad in kaštel Senožeče z mitnico in grad Prem.550 Volfgang, ki je bil brez otrok, je svoj del s pogodbo že septem- bra 1465 zapustil cesarju Frideriku in ko je oktobra naslednje leto umrl so vladarju pripadle velike poseti ob Kvarnerju vključno z Gotnikom in Šembijami.551 Na njegov pritisk je nato leta 1470 tudi Rajnpreht pristal, da mu proda svoj del, kar se je marca 1472 tudi zgodilo.552 Cesar Friderik je s tem dokončno ob- vladoval Kras. Tako so se politične razmere v zaledju primorskih mest ustalile, kar bi lahko poživilo trgovske stike. Vendar se je leta 1469 začelo obdobje najhujših tur- 548 … custodiam castri Sverczenichi magnifici domini comitis Go- ritie … contenti fuimus et deliberavimus illud restituere dicto comiti facere … CDI IV, št. 1143. 549 … geslos vnd Stat zu Sand Veyt am Pflawn mitsambt der mawt, item das geslos Gutenegk … item die stat Kesstaw … die mawt zu Klan … kasstel ambter vnd herschaft Sabinach am perg Sand Vieach, Veprinitz vnd Muschanitz die alle gelegen sein am Karst. HHStA, AUR, 1464 VI 24. 550 … das geslos Ober vnd Nider Tibein mitsambt der mawt … ge- slos vnd kasstel Senosetschach mitsambt der maut daselbs item das geslos Prem … die alle gelegen sein an dem Karst (kot v op. 549). 551 Doblinger, Die Herren, str. 477, 482; Trotter, Die Burggrafen, str. 53; Luger, Kaiser, str. 13, 38. 552 HHStA, AUR, 1472 III 12; Doblinger, Die Herren, str. 490– 492; Trotter, Die Burggrafen, str. 53; Luger, Kaiser, str. 13, 38. ških vpadov na Slovensko, ki so prizadeli tudi Kras, Istro in celo Furlanijo. Turki so v letih 1470–1501 kar osemkrat prodrli na ozemlje Trsta in ostalih mest na obali ter šestkrat v Furlanijo.553 Glavni poti sta vodili s Hrvaške mimo Grobnika po Podgrajskem podolju na Tržaško ter dalje proti Tržiču in Furlaniji ali pa preko Kranjske in po Vipavski dolini proti Gorici. Do največjih vpadov v Furlanijo je prišlo v letih 1472 in 1477, vendar je bilo širše območje Krasa tudi v ostalih letih precej prizadeto, kar je vestno beležil koroški kronist Jakob Unrest.554 Septembra 1472 je velika turška vojska vdrla mimo Trsta in Tržiča v Fur- lanijo ter oplenila tudi širšo okolico Gorice. Benečani so se odzvali učinkovito. Na goriškem ozemlju – grof Lenart je leta 1465 kot njegovi predniki prevzel fevde od beneškega doža – so zasedli več krajev ob Soči, med drugim Fojano, Gradišče in Majnice ter mosti- šče pri goriškem mostu čez Sočo, in tu zgradili vrsto utrdb.555 Predvsem Gradišče je do 1479 postalo moč- na protiturška trdnjava in obenem tržno središče.556 Poleti 1476 so Turki vpadli iz Kranjske preko Blok, Cerknice in Postojne v Vipavsko dolino do Gorice, na povratku pa so še zavzeli Lož in ga požgali.557 Na- slednje leto oktobra–novembra je sledil največji vdor v Furlanijo. Bil je prvenstveno udarec proti beneški republiki kot del medsebojne vojne, ki je potekala v Albaniji. Kljub beneškim posadkam v gradovih od Novega gradu, Socerba in Mokovega do trdnjav ob Soči so brez težav prišli čez soški most in prodrli v Furlanijo do Tilmenta in celo Piave, kjer so požga- li več kot 100 vasi.558 Spomladi 1478 naj bi v Istro in Furlanijo prišlo celo 30.000 Turkov, vendar so bili tokrat Benečani dobro pripravljeni in oskrbljeni v trdnjavah, zato se je turška vojska usmerila ob Soči navzgor preko Kobarida, Bovca in Predela na Koro- ško. Januarja 1479 je prišlo do sklenitve miru, kar je kraškemu območju prineslo precejšnje olajšanje.559 S 553 Jug, Turški napadi, str. 14–29; Gestrin, Trgovina, str. 50–51; Czoernig, Das Land Görz, str. 565. 554 Novembra 1471: chumen die Turckhen an der Kast an vill enndt und sunder, was enhalben der Wippach was, haben sy vasst ver- hert …; poleti 1474: hat der Turckh … einen grossen tayl an dem Kast verprannt und an lewt und guet perawbt …; aprila 1475: haben auf dem Kast einen unmasygen grossen schaden gethan mit landtverfuerung, rawb und pranndt …; oktobra 1476: darnach sind … wider auffgezogen an den Kast gein Reynn und an vill enndten am Kast haben sich grossen schaden getan an lewdt und guet. Unrest, str. 37–38, 43, 47, 66; Jug, Turški napadi, str. 15, 18, 19, 21. 555 Jug, Turški napadi, str. 15; Wiesflecker, Die politische Ent- wicklung, str. 368; Czoernig, Das Land Görz, str. 565. 556 Goriški grof Lenart se je leta 1495 pritožil cesarju, da trgovci odhajajo v Gradišče, ki ima tudi novo skladiščno pravico (ain newe niderleg zu Gradisch), kar škoduje Gorici, ki ima že od nekdaj pravico skladiščenja. HHStA, AUR, 1495 III 24 (pre- pis CKSL). 557 … das her zoch wider von dem Kast gen Lasst. Do gewunen sy den marckht, das volck alles daraus gavangen und hingefuert wardt und der marckt ausgebrannt … Unrest, str. 63; Jug, Tur- ški napadi, str. 20. 558 Jug, Turški napadi, str. 22–23. 559 Jug, Turški napadi, str. 24–25, 28–29. Slika 26: Novi grad. Gospostvo z izjemnim prometnim pomenom so leta 1461 zasedli Benečani (do 1508). Poskus rekonstrukcije podobe gradu v 16. stoletju (Igor Sapač, Grajske stavbe v osrednji Sloveniji III/3: Porečje Reke z Brkini, Ljubljana 2007, str. 93). 433 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–4442015 smrtjo sultana Mehmeda II. leta 1481 so se razme- re umirile in 1483 je tudi ogrski kralj Matija Korvin sklenil s Turki premirje. Svoje načrte je usmeril v po- ravnavo računov s cesarjem Friderikom III., kar je leta 1485 Krasu prineslo popolnoma nepričakovan vdor ogrske vojske. Vir, ki govori o tem, je izredno zani- miv, ker ilustrira tudi upravno strukturo Krasa v tem času. Novembra 1485 so Lenart Herberstein, glavar Postojne in Krasa, Jurij Elacher, glavar v Devinu, ter Jurij Lamberger, oskrbnik Ortneka, izstavili cesarju račun za stroške ob ogrskem vpadu ter mu obenem poročali o dogajanju. Ko je tržaški glavar Gašper Ravbar prejel novice o namenu Ogrov se je obrnil na omenjene s prošnjo, da pošljejo v Trst okrepitve. Nikolaj iz Vipave je prišel z 32 najemniki in služil šest tednov. Iz postojnskega glavarstva je prišlo 120 kmetov, ki so jih plačali delno v hrani in delno denar- ju. Iz Planine, Hašperka in Jame je prišlo 65 kmetov, iz Završja in Momjana v Istri pa 56, ki so služili tri tedne. Devinsko glavarstvo je dalo 20 kmetov in na- jelo še deset ladij (brigantin) za dva tedna. Oskrbnik na Planini je za obrambo gradov Hašperka in Jame najel 16 najemnikov. Stroški v celoti so bili namenjeni za oskrbo branilcev z mesom, vinom, kruhom, lesom, ovsom, senom in slamo. Posebej je bil nabavljen soli- ter za pripravo smodnika v Trstu. Stroški so šli tudi za sle po kopnem in morju, ki so šli k vojvodi Sigmundu, k beneškemu dožu, trikrat v Pordenone, Pazin in na Reko ter k podestajem v Rovinj, Pulo in Ancono. 24. septembra se je res začel ogrski pohod pod vodstvom slavonskega bana ter Jakoba Szekelija (glavarja tedaj zasedenega Ptuja) preko Metlike, Kočevja, Ribnice in Postojne proti Trstu. Ker napad na mesto ni bil več presenečenje in je bil Trst dobro branjen, so zavze- li stolp pri Proseku in se nato utaborili pri Štivanu. Szekeli se je s 1000 možmi napotil proti Pordenonu, po morju pa sta ga spremljali dve ladji z nekaj sto pešci in ognjenim orožjem. Ker ta pohod ni uspel, so se vrnili in vojska se je 4. oktobra pobrala nazaj, od koder je prišla.560 Kljub negotovostim v času turške grožnje se je trgovska menjava med slovensko notranjostjo in Pri- morjem bolj ali manj redno nadaljevala in prav tako konkurenca med beneškimi mesti in habsburškim Trstom. Leta 1478 je cesar Friderik ponovno začel uveljavljati obveznost ceste skozi Trst. Ker so tovor- niki z žitom na poti v beneško Istro uporabljali cesti skozi Mokovo in Novi grad (ki sta bila pod beneško zasedbo) namesto skozi Trst, kar je cesarsko komoro prikrajšalo za dohodke od tržaškega žitnega skladi- šča, tehtnice in mitnice, je vladar ukazal tržaškemu glavarju, da morajo izdajati tovornikom potrdila (bo- lete), da so šli na Beneško skozi Trst – dis strass durch Triest seien gefarn –, kar so morali kasneje pokazati oskrbnikom v Ložu, Postojni ali Vipavi, drugače so 560 HHStA, AUR, 1485 XI 27 (prepis CKSL); objava Tamaro, Documenti inediti, str. 42–44. jim robo lahko zaplenili.561 Na pritisk Benečanov je cesar sicer leta 1486 s pogodbo ponovno obljubil, da je cesta iz Kranjske v Istro svobodna in odprta vsem trgovcem in drugim,562 a do 1489 je dejansko še za- ostril privilegij Trstu in zahteval, da gre vsa roba, na- menjena na Beneško, skozi tržaško mitnico.563 Toza- devne privilegije je mestu kasneje potrjeval tudi cesar Maksimiljan, leta 1499 pa je bil na novo organiziran tudi zapleten mitninski sistem, ki je dovoljeval pot po drugih poteh, a ob obveznem plačilu postojnske, se- nožeške in tržaške mitnine, kateri bi se sicer ognili.564 Vse poti so vodile h končnemu vojaškemu obračunu med obema silama. A med njima je še vedno stal goriški grof Lenart z grofijo Goriško, ki je zajemala precejšen pas na ma- tičnem Krasu od Dornberka in Rihemberka do Švar- ceneka (karta 4). V primežu dveh velesil je kljub vse- mu uspel obdržati ravnotežje s tem, da se je 1480 oprl na tretjo – ogrskega kralja Matijo Korvina, ki mu je v primeru ogroženosti obljubil vojaško pomoč. Ob tem diplomatskem uspehu se je ob črti beneških trdnjav na prehodih čez Sočo, ki so jih postavili na goriškem ozemlju (zlasti Gradišče),565 začel bolj suvereno zo- perstavljati Benečanom in ovirati trgovino, kar je leta 1486 skoraj pripeljalo do vojne. V tem času pa je niti avstrijske politike za starim cesarjem Friderikom že prevzemal mladi kralj Maksimiljan, ki je imel v Italiji sveže in velike ambicije. Grofija Goriška s prehodi čez Sočo je v njih igrala veliko strateško vlogo. Enako strateško vlogo je igrala za beneško republiko, ki bi si z njeno pridobitvijo zaokrožila in utrdila teritorij na meji s cesarstvom. Začelo se je desetletje diplomat- skega boja za goriško dediščino.566 Kljub temu da so bila goriška ozemlja na Krasu že povsem obkrožena s cesarjevimi gospostvi (Devin, Vipava, Senožeče) ter beneškim ozemljem (Novi grad), je grof Lenart še samostojno razpolagal s svojimi posestmi. Še leta 1489 je Janezu z Novega gradu podelil fevde njego- vega deda. Temu so bili zaplenjeni, ker je bil grofu dolžan za upravo gradu, urada in sodišča Švarcenek ter mitnice, urada in sodišča Lokev. Razpolagal je tudi s fevdi v gospostvu Novi grad, čeprav so sam grad zasedli Benečani. Tako je lahko bratom Novo- 561 Chmel, Urkundliches, št. 129, str. 122; Gestrin, Trgovina, str. 87. Premeteni kranjski tovorniki so takoj izumili način, kako se „legalno“ izogniti plačilu tržaških dajatev. O tem CDI IV, št. 1198 (1478 II 22). 562 … quod strata que ex partibus superioribus et Carnioliae versus Istriam ducit, esse debeat et sit in futurum patens et libera omni- bus mercatoribus at aliis eundi et redeundi cum omnibus victuali- bus, bladis et rebus suis … CDI IV, št. 1236; Gestrin, Trgovina, str. 88. 563 Znano iz cesarjevega mandata oskrbniku Fridrihštajna glede njegovih podložnikov: … was sy furan kauffmansgut auf das Welhish furn, das sy damit gen Triest komen und unns mautt und furfartt, als sich geburt, davon betzallen. Schwind, Dopsch, št. 226, str. 417. 564 Gestrin, Trgovina, str. 88 sl. 565 Gl. op. 556. 566 Wiesflecker, Die politische Entwicklung, str. 371–384. 434 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–444 2015 grajskim 1489 podelil dvora po Novim gradom ter hube v Račicah, Starodu, Povžanah in Hotični – alles in newnhawser gericht auff dem Karst gelegen.567 Kralj Maksimiljan je v začetku 1490-ih let uspel naveza- ti pristne odnose s starim goriškim grofom, ki je bil brez otrok, in je vse napore usmeril v sklenitev dedne pogodbe, ki je goriškemu ostala še kot edini diplo- matski adut. Z Benečani pa se je kralj 1493–1495 že neposredno pogajal o bodoči delitvi goriške grofije. Grof Lenart je kralju oziroma avstrijskim posadkam najprej odprl svoje preostale furlanske gradove (Kr- min, Belgrado, Codroipo, Castelnuovo, Latisano), fe- bruarja 1497 pa jih je s pogodbo dokončno prepustil, v zameno pa od Maksimiljana dobil Vipavo ter nekaj gospostev na Zgornjem Koroškem.568 Negotovosti je bilo konec s smrtjo goriškega grofa v Lienzu 12. aprila 1500, ko je tik pred smrtjo določil za dediča kralja Maksimiljana. Že 20. aprila je kranjski dežel- ni glavar Viljem Turjaški s 30 konjeniki zasedel grad in mesto Gorico ter prevzel celotno grofijo za kralja Maksimiljana.569 Usoda slovenskega Primorja ob koncu srednjega veka je bila zatem odločena na bojnem polju. Maksi- miljanova vojna z Benetkami v letih 1508–1516 je imela izjemen vpliv na širše območje Goriške, Krasa in Istre, ki ga tukaj v podrobnostih ne moremo pred- staviti. Sicer je bilo to bojišče le obrobni del velike vojne v severni Italiji, ki je bila ena najobsežnejših in uničujočih v Evropi pred 30-letno vojno, in v ka- tero so bile vpletene sile od Avstrije do Francije in Španije. V začetku vojne 1508 so Benečani zasedli vse ozemlje do kraških prelazov vključno z Gorico, Devinom, Trstom, Vipavo, Postojno, Reko in Pa- zinsko grofijo v Istri. S protiudarcem naslednje leto so avstrijske sile pridobile vse nazaj, zasedle beneški Tolmin, leta 1511 Gradišče ob Soči in začasno celo Videm in Čedad. Izčrpavajoča vojna, v kateri so Be- nečani 1510 oplenili in požgali Reko, se je vlekla do premirja leta 1516 (dokončen mir 1521).570 Konč- ni rezultat je bil, da so bili k habsburškim deželam priključeni zgornje Posočje (Bovec, Kobarid, Tolmin, Idrija), Gradiška z Gradiščem ob Soči in Oglejem, na Krasu pa gospostvi Novi grad in Socerb. Tako so bile za nadaljnja tri stoletja zarisane zahodne meje habsburških dežel na Slovenskem.571 Dežela Kras ? Na koncu naj opozorim še na zapleten pravno- 567 ARS, AS 1063, Zbirka listin, 1489 III 10 (dve listini; prepisa CKSL). 568 Wiesflecker, Die politische Entwicklung, str. 376–382; Baum, Die Grafen, str. 285. Vipava je bila kasneje po Maksimiljanovi vojni z Benetkami šele ok. leta 1528 dokončno priključena Kranjski. Gl. Hauptmann, Nastanek, str. 148. 569 Wiesflecker, Die politische Entwicklung, str. 380–382; Baum, Die Grafen, str. 291. 570 Podrobno Wiesflecker, Kaiser Maximilian I., passim. 571 Gl. Slovenski zgodovinski atlas, karta na str. 99. zgodovinski problem, ki bi zahteval samostojno raz- pravo, zato bom le izpostavil nekaj dejstev. Kot je bilo prikazano, je Kras najkasneje od druge polovi- ce 13. stoletja imel lastno identiteto poleg sosednjih pokrajin Furlanije, Istre in Kranjske. Ne omenja se več kot del katere koli druge pokrajine, temveč sa- mostojno – v neštetih virih je govora o dogajanju na Krasu, občasno tudi o prebivalcih, Kraševcih. V teku 14. stoletja je tako v Furlaniji kot na teritorijih gori- ških grofov in na Kranjskem prišlo do oblikovanja dežel v ustavno-pravnem smislu – političnih tvorb z upravno/pravno strukturo in sestavnimi elementi kot so deželno pravo, deželno plemstvo (»deželani«), deželno plemiško (»ograjno«) sodišče, upravni organi (deželni glavar idr.).572 V Furlaniji se je razvila dežela oglejskega patriarha, v virih imenovana kar Patria, na Goriškem in na Krasu pod goriško oblastjo je nastala grofija Goriška, v notranji Istri pa tako imenovana Pazinska grofija goriških grofov.573 K določeni deže- li so nemalokrat sodili tudi ločeni teritorialni sklopi, ki so imeli istega gospoda. Tako sta bili gospostvi Vipava in Lož v času oblasti oglejskega patriarha v prvi polovici 14. stoletja nedvomno del dežele Fur- lanije, saj sta bili zastopani v furlanskem parlamentu (npr. 1327, 1352).574 Tu je veljalo furlansko pravo; patriarh je na primer na Loškem leta 1269 pode- ljeval fevde iuxta consuetudinem Aglegensis provincie, torej po oglejskih pravnih običajih.575 Po preneha- nju oblasti patriarha in nastopu drugih gospodov se je vez s Furlanijo nedvomno prekinila, ostali pa so morda sledovi furlanskih pravnih običajev. V Vipa- vi pod oblastjo celjskih grofov leta 1387 je upravitelj Katarine Celjske v sporu glede posesti razsojal mit landez gewizzen vnd nach landez rechten ze Wippach, oziroma mit dem rechten nach landez sytten vnd ge- wonhait alz in die gemain vnd daz lantuolk ze Wippach derfunden hat. Govora je torej o »deželnem pravu na Vipavskem« oziroma o »pravu po deželnih običajih, kot so se oblikovali v vipavski skupnosti«.576 Podrob- nosti o tem sicer ne poznamo, lahko pa domnevamo vpliv furlanskega prava. Vsaj toliko zanimiv je primer s sosednjega gospostva Postojna, ravno tako iz časa oblasti grofov Celjskih. Prodaja hiše v trgu Postojna je leta 1429 potekala nach kauffs vnd lanndesrechten am Karst, torej nič manj kot po kraškem deželnem pravu.577 To ni bil osamljen primer. Goriški vazal Gašper z Novega gradu je 1440 dobil ženino doto als heyratguets recht vnd landesrecht am Karst ist.578 Torej je obstajalo neko specifično pravo za kraško regijo, na 572 Podrobno Nared, Dežela, str. 55 sl., 96 sl. 573 Za goriške teritorije gl. Štih, Goriški, str. 149 sl., 157 sl., 172 sl. 574 PF I/1, št. 79, str. 68; PF I/2, št. 158, str. 159; Komac, Od mejne grofije, str. 256. 575 UBKr II, št. 395. 576 GZL IX, št. 42. 577 ARS, AS 1063, Zbirka listin, 1429 VII 13 (prepis CKSL). 578 ARS, AS 1063, Zbirka listin, 1440 XI 6 (prepis CKSL). 435 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–4442015 katera gospostva pa je bilo aplicirano, ostaja za sedaj odprto. S širjenjem vpliva kranjskega deželnega go- spoda – Habsburžanov – in njihovih kranjskih va- zalov se je v kraški prostor širil tudi vpliv kranjskega deželnega prava. Lep primer je iz leta 1453. Nikolaj Jamski, sicer glavar walseejskega Krasa, je podaril sa- mostanu Bistra hišo s parcelo v Št. Vidu (Podnano- su), v vipavskem gospostvu, kar je posedoval po de- želnem pravu Kranjske in Krasa – nach landes rechten in Krain vnd auff dem Karsst.579 Kako se je to pre- pletalo, ni jasno. Droben indic o tem lahko vidimo v listini iz 1456, ko sta Andrej Stettner, tržan Loža, in njegova žena, istemu Nikolaju Jamskemu proda- la več vinogradov v vipavskem gospostvu, in to »po deželnem pravu in običajih«.580 V primeru sporov pa bi razsojal »deželni knez ali naš knez Celjski ali njegov glavar, ki je v Ložu«. Čeprav je bila posest na Vipavskem, bi razsojal deželni knez oziroma gospod prodajalcev, loških tržanov, torej Kranjcev. Drugače pa je bilo na walseejskih gospostvih, ki so šla očitno po poti razvoja v samostojno deželo. V walseejski upravni terminologiji je Kras pome- nil celoten sklop njihovih primorskih posesti – od Devina preko Senožeč, Prema, Gotnika do Reke, Veprinca in Moščenic. To lepo kaže delilna pogod- ba med bratoma iz leta 1464, kjer so vsa poimen- sko našteta gospostva ležala na Krasu – alle gelegen sein am Karst.581 Na posameznih gospostvih so imeli svoje gradiščane oziroma oskrbnike (v Senožečah, na Premu, Gotniku idr.), za cel teritorij pa glavarja, ki je imel sedež v Devinu in se je običajno imeno- val haubtman zu Tibein vnd auff dem Karst.582 Poleg njega sta bili še glavarstvi na Reki in v Kastvu, ki sta imeli pristojnosti za mestne teritorije; reško za ozem- lje, običajno imenovano terra Fluminis sancti Viti, kastavsko pa za mesto Kastav ter kaštela Veprinac in Moščenice. Glavar v Devinu je bil obema nadrejen in je na primer kot namestnik gospodov z Walseeja raz- sojal sodne pritožbe tudi na Reki.583 Tu imamo torej nek obsežen zaključen teritorij z imenom Kras pod oblastjo istega gospoda. V nekaj virih imamo izpričan obstoj kraškega deželnega prava in ni zanemarljivo, da leta 1453 o njem govori ravno walseejski kraški glavar.584 Bistveni pogoj, da bi se walseejska gospostva lahko transformirala v pravo deželo, pa je pridobitev vrhovne sodne oblasti – krvnega sodstva. In ravno to se je zgodilo že leta 1434. Cesar Sigis mund je Rajn- prehtu Walseeju podelil krvno sodstvo za vsa njegova gospostva, izrecno tudi na Krasu in v Istri: den ban uber das blut zu richten uberal in synen herschefften und 579 HHStA, AUR, 1453 V 31 (prepis CKSL). 580 ARS, AS 1063, 1456 IX 19 (prepis CKSL). 581 Gl. op. 549, 550. 582 HHStA, AUR, 1434 VIII 5; 1459 VI 9 (prepisa CKSL); GZL VI, št. 27; Trotter, Die Burggrafen, str. 52–53; Luger, Kaiser, str. 38, 41. 583 Žontar, Kastavščina, str. 161–166. 584 Kot v op. 579. gerichten … und uff dem Charst und in Isterreich, kar jim je 1450 potrdil tudi kralj Friderik.585 To je bil velik privilegij in Wolfgang Walsee se je na svojih gospo- stvih smatral za deželnega gospoda. Ko je leta 1460 podeljeval plemstvo svojemu meščanu na Reki, se je imenoval »gospod Devina in Krasa« – dominus Duini et Carsiae.586 Kaj pa deželno plemstvo? Iz septembra 1458 imamo izjemno zanimiv vir – izčrpno poročilo kraškega glavarja Nikolaja Jamskega svojim gospo- dom o nedavnem dogajanju. Walseejca sta bila tedaj pristaša vojvode Albrehta VI. proti njegovemu bratu, cesarju Frideriku, in napetosti so bile občutne tudi na Slovenskem. Cesarjev zavez nik Jurij Mosheimer je s 74 možmi oropal walseejske podložnike iz Kastva 1500 glav govedi, ki so se pasle pri Gotniku. Andrej Jamski, glavar na Reki, in Henrik Gornjegrajski s 50 kmeti z Gotnika587 so se spopadli z vsiljivci in pri- dobili čredo nazaj. Naslednji dan se je glavar Nikolaj Jamski pri Gotniku zbral mit der ganzen Landschaft – torej s sklicem deželanov – in udaril preko hrvaškega ozemlja grofa Štefana Frankopana do gradu Kostela ob Kolpi, kjer se je utrdil Mosheimer. Do obleganja ni prišlo in Jamski se je s svojo vojsko in s plenom varno vrnil preko cesarjevih gospostev Kočevja in Ribnice (ter Postojne – pismo je bilo spisano v gradu Jama).588 Termin Landschaft pomeni deželno plemstvo in tu imamo očitno opraviti s takšno skupnostjo, ki je ime- la zavest pripadnosti skupnemu teritoriju in gospodu. Pri tem je izredno pomemben indic, ki nakazuje, da je walseejsko kraško plemstvo celo posedovalo lasten privilegij. Leta 1523, ko je notranjeavstrijskim deže- lam zavladal Ferdinand I., so k njemu na Dunaj pri- hajala deželna poslanstva. Kot omenja Dimitz, naj bi bilo med njimi poslanstvo Kraševcev, ki je vladarja za- prosilo za vidimus svoboščin, ki so jim jih za zasluge in viteška dejanja podelili njihovi gospodje Devinski in Walseejci. Nadvojvoda si je pridržal odločitev do nadaljnjega in o zadevi več ni znanega.589 Se pa na to navezuje drug enako pomemben podatek – da je na augsburškem generalnem zboru leta 1526 kraško plemstvo – adel am Karst – nadvojvodi predložilo pro- šnjo za potrditev privilegijev (freiheit und privilegi- um), kot jih je njim in Istranom podelil cesar Friderik (III.).590 Šlo je nedvomno za potrditev nekega privi- 585 Schwind-Dopsch, št. 178, str. 336; RKF 13, št. 164; Doblin- ger, Die Herren, str. 442, 457, 515; Žontar, Kastavščina, str. 166–167. 586 CDI IV, št. 1110. 587 Kot kaže listina iz leta 1469, je bil Henrik Gornjegrajski wal- seejski in kasneje tudi cesarjev oskrbnik na Gotniku. ARS, AS 1063, Zbirka listin, 1469 VII 19, Gradec (prepis CKSL). 588 Kopija 1458 IX 3, Jama, v Deželnem arhivu v Linzu. Po Doblinger, Die Herren, str. 470–471 in op. 2; prim. Trotter, Die Burggrafen, str. 52–53. 589 Dimitz, Geschichte Krains II, str. 105, citira Landschaftliches Archiv, Fascikel 207, Landhandfeste. Prim. Hauptmann, Na- stanek, str. 147. 590 … allem adel am Karst von kay. Friderich hochlöbl. gedechtnus gleichermas als denen von Isterreich freiheit und privilegium ge- ben sein worden … Levec, Die krainischen Landhandfesten, 436 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–444 2015 legija, ki ga je cesar podelil po pridobitvi walseejskih teritorijev 1466/72, ko so se kraška gospostva združila pod njegovo oblastjo. Morda ravno na osnovi že sta- rejših devinsko/walseejskih privilegijev. Žal za sedaj o tem ni podrobnejših podatkov oz. raziskav. Kakorkoli že, neke svoboščine v 15. stoletju pač predpostavljajo že obstoj deželnega plemstva (Landschaft). Ne dvomi- mo pa lahko, da so se Walseejci na svojih kraških go- spostvih smatrali za samostojne deželne gospode. Na- stopali so neodvisno od kranjskega gospoda, cesarja Friderika in, kot smo videli, celo proti njemu.591 Nav- zven so nastopali knežje – v sporu s tržaškim stolnim kapitljem glede patronatstva nad župnijama Trnovo pri Ilirski Bistrici in Tomaj na Krasu so leta 1433 samostojno apelirali na papeža in nato sprožili pro- ces na cerkvenem koncilu v Baslu. Papež Rajnprehta Walseeja v svojem odgovoru imenuje comes et dominus in Duyno.592 Njihov teritorij s samostojnim pravom, deželnim glavarjem in plemstvom (deželani) je bil na dobri poti v samostojno deželo. Nenazadnje so imeli odličen primer v neposredni soseščini, Pazinski grofiji v Istri, ki so ji sami vladali v letih 1407–1435593 in ki je imela samostojen ustavno-pravni položaj, vključno z deželnim privilegijem. Leta 1433 so imeli celo sku- pnega glavarja za svoja kraška gospostva in Pazinsko Istro – hawbtman zu Tibein, auff dem Charst vnd ze Mitterburg.594 Še boljši pogoji za nastanek dežele na Krasu so nastali po združitvi gospostev pod cesarjevo oblastjo v letih 1466/72. Friderik je že prej priznaval regiji do- ločeno »kvazi« deželno samostojnost. Samo tako si lahko razlagamo zelo zgovorno listino iz leta 1444, ko se je za ukrepanje proti Frideriku Čreteškemu obrnil na svoje deželane »Kranjske, Marke, Istre in Krasa« – vnser landschaft in Krain, an der March, zu Ysterreich vnd am Karst.595 Prve tri so res bile ustavno-pravno samostojne dežele, z deželnim privilegijem. Kras pa ga je morda dobil ravno od cesarja Friderika. Po pri- dobitvi velikih kraških gospostev Postojne, Vipave in Hašperka je bil sredi stoletja za Kras pristojen glavar v Postojni, kot kažejo viri iz leta 1453 – hawbtman am Karst vnd zu Adelsperg. V njegov delokrog, torej v okvir Krasa, sta sodila tako Hašperk s tamkajšnjo mitnico kot Vipava.596 V naslednjih desetletjih je oči- tno potekalo neproblematično poenotenje Krasa pod cesarjevo oblastjo. Že po pridobitvi prvega dela wal- seejske dediščine leta 1466 (gospostva ob Kvarnerju) str. 265, op. 1. 591 Doblinger, Die Herren, str. 470 sl. 592 Hortis, Documenti, št. 19, str. 282–283; Doblinger, Die Her- ren, str. 442. 593 Gl. op. 470. 594 Gl op. 511. 595 Hauptmann, Nastanek, str. 142, op. 741 (1444, VII 19). 596 ARS, AS 1063, Zbirka listin, 1453 V 31; GZL III, št. 62. Hašperk je bil upravno del Krasa, Cerknica pa je bila že izven. O tem priča listina iz 1487, kjer je šlo je za posesti „na Krasu, v Cerknici in Ribnici“. ARS, AS 1063, Zbirka listin, 1487 V 1 (prepis CKSL). je walseejski kraški glavar v Devinu Nikolaj Jamski obenem služil cesarju in je bil oskrbnik Vipave ter od 1468 glavar Trsta, walseejski oskrbnik v Senožečah Jakob Raunacher pa je bil po letu 1466 obenem ce- sarjev glavar v Kastvu (od 1468 na Reki).597 Po pri- ključitvi ostale walseejske zapuščine leta 1472 (De- vin, Senožeče, Prem) lahko domnevamo tendenco po še večji centralizaciji. Na poskuse upravnih spre- memb lepo kaže kolebanje v nazivih oz. pristojnostih določenih uradov. Jurij Črnomaljski je bil leta 1470 glavar Trsta, Postojne in Krasa, 1477 glavar Postojne in Krasa (in Adelsperg et in Carsis capitaneus), Nikolaj Ravbar 1478 in 1482 glavar Trsta in Pazinske grofije v Istri, Gašper Ravbar pa 1484 in 1485 glavar Trsta, Pazinske grofije in Reke.598 Ob vdoru Ogrov leta 1485 je bil za Kras pristojen glavar Postojne Lenart Herberstein (hawbtman zu Adelsperg vnd am Karst), glavar v Devinu pa je bil le še hawbtman zu Tywein.599 Devin je izgubil vlogo kraškega upravnega središča. Zanimivo pa je dejstvo, da ime Kras v 1490-ih le- tih izgine iz uradnih nazivov. Za celotno regijo je bil leta 1493 in 1501 pristojen Gašpar Ravbar kot glavar Postojne, Reke in Devina oziroma 1494 kot glavar Postojne, Reke in Trsta.600 Kljub temu pa je Kras kot upravna regija seveda obstajal dalje. Ko je Korošec Jakob Unrest govoril o turškem vpadu leta 1476 je smatral Kras za del Kranjske: Turki so prišli skozi tri dežele – Koroško, Slavonijo in Kranjsko s Krasom (Krayn mitsambt dem Kast).601 Na drugi strani pa na- letimo v cesarjevem urbarju za gospostvo Prem iz leta 1498 na čisto presenečenje. V njem je navedba, da so vsi, ki posedujejo viteško kmetijo, dolžni nositi pisma deželnega gospoda »v deželi na Krasu« (in dem lannd Karst), kamor bi jih poslal okrbnik, najdlje pa do Ljub- ljane. Kras je bil v viru samih cesarjevih urad nikov smatran za deželo!602 Ob tem ne bi bilo presenetljivo, da bi cesar Friderik nekoč resnično izstavil tudi privi- legij kraškemu plemstvu. Še leta 1515 je bil pazinski glavar Janez Durrer poslan na cesarjev dvor v Inns- bruck v imenu prelatov, plemičev, mest in trgov pro- vincie Istrie et Carsiae, v nadaljevanju inštrukcije pa je govora o mestih, gradovih in krajih »provinc« Krasa in Istre (provinciarum Carsiae et Istriae).603 Več o tem za sedaj ni mogoče reči. Dejstvo je, da se je kraško območje vedno bolj povezovalo s Kranjsko in kranj- ski vicedom je bil že leta 1498 pristojen tudi za kra- ška gospostva.604 Postopno se je uveljavilo novo ime 597 Luger, Kaiser, str. 38–41; HKA, Urkunden, 1466 VII 25; Cu- sin, Documenti, št. 57, 58, str. 81–83; ARS, AS 1063, Zbirka listin, 1469 VII 19, Gradec (prepis CKSL); CDI IV, št. 1167. 598 CDI IV, št. 1168, 1197, 1202, 1224, 1225, 1229, 1231; ARS, AS 1063, Zbirka listin, 1482 I 7, Ljubljana (prepis CKSL). 599 HHStA, AUR, 1485 XI 27; Tamaro, Documenti inediti, str. 42. 600 Nared, Dežela, str. 78–79, op. 134; CDI IV, št. 1256. 601 Unrest, str. 66. 602 Kos, Urbarji II, str. 249. 603 CDI V, št. 1467. 604 Hauptmann, Nastanek, str. 144, op. 749. 437 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–4442015 »kneževina Kranjska s pridruženimi gospostvi Met- liko, Istro in Krasom« – furstenthumb Crain mit den angeraichten herschafften Metling, Ysterreich und amb Karst (npr. leta 1505 v zvezi s prometnim režimom proti obalnim mestom).605 Tudi če je Kras imel dobre nastavke za razvoj dežele, so bili ti postopno pozab- ljeni. Kraško plemstvo je v letih 1523 in 1526 prosilo vladarja za potrditev starih privilegijev Devinskih/ Walseejcev oziroma cesarja Friderika III., vendar to ni zaustavilo nakazanega razvoja. Potrebno pa je po- sebej poudariti, da kranjski Kras po Maksimiljanovi pridobitvi grofije Gorica leta 1500 ni vključeval ob- sežnega goriškega ozemlja na Krasu (Komen, Štanjel, Sežana, Lokev, Švarcenek), ki je ostalo del goriške grofije. Po vojni z Benetkami in velikih osvojitvah na Krasu ter poskusih delitve dežel znotraj habsburške 605 CDI V, št. 1308, str. 2165; Nared, Dežela, str. 271 sl. dinastije je bil leta 1522 večji del Krasa (poleg Postoj- ne in Vipave še walseejska dediščina ter Novi grad in Socerb) dokončno fomalno združen s Kranjsko in je nadalje z njo delil skupno usodo.606 Kaj je sredi in v drugi polovici 16. stoletja zajemal pojem Kras v upravnem pogledu, kot del Kranjske, izkazuje kranj- ska imenjska knjiga za čas 1546–1618, ki vključuje gospostva od Postojne s Pivko, Vipave do Devina.607 606 Hauptmann, Nastanek, str. 143–149; Nared, Dežela, str. 79– 80, 280. 607 Gl. prispevek Borisa Golca v tej številki Kronike, op. 10. KRAS V 14. IN 15. STOLETJU Na karti so označeni gradovi, omenjeni v tekstu, pomembnejša mesta (rdeči krogci), mitnice (zastavica) in prelazi. 438 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–444 2015 VIRI IN LITERATURA ARHIVSKI VIRI ARS – Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana AS 1063, Zbirka listin AS 1073, Zbirka rokopisov, 48r (Pucelj – Peter Pavel Pucelj: Idiographia sive rerum memorabilium Monastery Sitticensis descriptio, 1719); 274r HHStA – Haus-, Hof- und Staatsarchiv, Dunaj AB 331 (Görzer Repertorium) AUR – Allgemeine Urkundenreihe Handschriftensammlung, B 6, B 521, W 594, W 718 HKA – Finanz- und Hofkammerarchiv, Dunaj Urkunden StLA – Steiermärkisches Landesarchiv, Gradec AUR – Allgemeine Urkundenreihe Zgodovinski inštitut Milka Kosa, ZRC SAZU, Lju- bljana CKSL – Centralna kartoteka srednjeveških listin, tipkopis (avtor Božo Otorepec) ZIMK – prepisi virov v rokopisni zapuščini Fran- ca Kosa OBJAVLJENI VIRI AH II – Schumi, Franz: Archiv für Heimatkunde: Geschichtsforschungen, Quellen, Urkunden und Re- gesten, II. Band. Laibach: Selbstverlag, 1884 u. 1887. Austro-Friulana – Austro-Friulana: Sammlung von Actenstücken zur Geschichte des Conflictes Herzog Rudolfs IV. von Österreich mit dem Patriarchate von Aquileja 1358–1365. Ed. Josef von Zahn. Fontes rerum Austriacarum II/40. Wien: In Commis- sion bei Karl Gerold’s Sohn, 1977. Autobiography – Autobiography of Emperor Charles IV and his Legend of St. Wenceslas. Ed. Balács Nagy, Frank Schaer. Central European Medieval Texts. Budapest: CEU Press, 2001. Baraga, Gradivo – Gradivo za slovensko zgodovi- no v srednjem veku 6/1: Listine 1246–1255. Ur. France Baraga na podlagi gradiva Boža Otorepca. Thesaurus memoriae. Fontes. Ljubljana: Založba ZRC, 2002. Bernhard, Documenta – Documenta patriarchalia res gestas Slovenicas illustrantia: Listine oglejskih pa- triarhov za slovensko ozemlje in listine samosta- nov v Stični in Gornjem Gradu (1120–1251). Ed. Günther Bernhard. Dunaj–Ljubljana: Slovenski znanstveni inštitut na Dunaju, Založba ZRC, 2006. Bianchi, AKÖG 21, 22, 24, 26 – Documenta histo- riae Forojuliensis saeculi XIII. ab anno 1200 ad 1299 summatim regesta. Ed. Joseph Bianchi. Ar- chiv für Kunde Österreichischer Geschichts-Quellen, 21, 22, 24, 26, 1859–1861. Bianchi, AKÖG 31 – Documenta historiae Forojuli- ensis saeculi XIII. et XIV. ab anno 1300 ad 1333 summatim regesta. Ed. Joseph Bianchi. Archiv für Kunde Österreichischer Geschichts-Quellen, 31, 1864. Bianchi, AÖG 41 – Documenta historiae Forojuli- ensis saeculi XIII. et XIV. ab anno 1300 ad 1333 summatim regesta. Ed. Joseph Bianchi. Archiv für österreichische Geschichte, 41, 1869. Brunettin, I Protocolli – I protocolli della cancelleria patriarcale del 1341 e del 1343 di Gubertino da No- vate. Ed. Giordano Brunettin. Fonti per la storia della chiesa in Friuli 4. Udine: Istituto Pio Pa- schini, 2001. CDI I–V – Codice diplomatico Istriano I–V. Ed. Pietro Kandler. Trieste: Tipografia Riva, 21986. Cessi, Deliberazioni – Deliberazioni del Maggior Con- siglio di Venezia I. Ed. Roberto Cessi. Accademia dei Lincei, Commissione per gli atti delle assem- blee costituzionali Italiane dal medio evo al 1831, Serie III/1, Bologna: Nicola Zanichelli, 1950. Chmel, Materialien I – Materialien zur österreichi- schen Geschichte aus Archiven und Bibliotheken 1. Ed. Josef Chmel. Graz: Akademische Druck- und Verlagsanstalt, 21971. Chmel, Urkunden – Urkunden zur Geschichte von Österreich, Steiermark, Kärnten, Krain Görz, Tri- est, Istrien, Tirol aus den Jahren 1246–1300. Ed. Joseph Chmel. Fontes rerum Austriacarum FRA II/1, Wien: Hof- und Staatsdruckerei, 1849. Chmel, Urkundliches – Urkundliches zur Geschichte K. Friedrichs IV. Ed. Joseph Chmel. Archiv für Kunde österreichischer Geschichts-Quellen, 3, 1849, str. 77–157. Chronicon Spilimbergense – Chronicon Spilimbergense nunc primum in lucem editum. Ed. Joseph Bianchi. Utini: Ex. ti. Turchetto, 1856. Chronik – Die Freien von Saneck und ihre Chronik als Grafen von Cilli. Ed. Franz Krones. Graz: Verlag von Leuschner & Lubensky, 1883. Cusin, Documenti – Documenti per la storia del Confine Orientale d’Italia nei secoli XIV e XV. Archeografo Triestino, III serie, XXI, 1936, str. 1–131. DSF I – Documenti per la storia del Friuli dal 1317 al 1325. Ed. Giuseppe Bianchi. Udine: Dalla nuova tipografia di Onofrio Turchetto, 1844. DSF II – Documenti per la storia del Friuli dal 1326 al 1332. Ed. Giuseppe Bianchi. Udine: Dalla nuova tipografia di Onofrio Turchetto, 1845. GAV – Gradivo za slovensko zgodovino v arhivih in bibliotekah Vidma (Udine) 1270–1405. Ur. Božo Otorepec. Viri za zgodovino Slovencev 14. Ljub- ljana: SAZU, ZRC SAZU, 1995. 439 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–4442015 Gesamturbare – Die Landesfürstlichen Gesamturba- re der Steiermark aus dem Mittelalter. Ed. Alfons Dopsch. Österreichische Urbare, I. Abteilung, 2. Band. Wien–Leipzig: Braumüller, 1910. Gradivo II, III, IV, V – Gradivo za zgodovino Sloven- cev v srednjem veku II–V. Ed. Franc Kos. Ljublja- na: Leonova družba, 1906, 1911, 1915, 1928. GZL II, III, VI, IX, X – Gradivo za zgodovino Ljub- ljane v srednjem veku II, III, VI, IX, X. Ur. Božo Otorepec. Ljubljana: Mestni arhiv ljubljanski, 1957, 1958, 1961, 1964, 1965. Härtel, Urkunden – Die älteren Urkunden des Klosters Moggio (bis 1250). Ed. Reinhard Härtel. Publi- kationen des Historischen Instituts beim Öster- reichischen Kulturinstitut in Rom II/6. Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wis- senschaften, 1985. Höfler, Janez: O prvih cerkvah in župnijah na Slo- venskem. Ljubljana: Viharnik, 2013, priloge str. 425–468. Hortis, Documenti – Documenti che riguardano la storia di Trieste e de’ Walsee. Ed. Attilio Hortis. Archeografo Triestino, Nuova serie, IV, 1876–1877. Iohannes Victoriensis I, II – Iohannis abbatis Victori- ensis Liber certarum historiarum I–II. Ed. Fedor Schneider. Monumenta Germaniae historica, Scriptores rerum Germanicarum in usum scho- larum. Hannover–Leipzig: Impensis Bibliopolii Hahniani, 1909, 1910. Joppi, AT 11, 12 – Documenti Goriziani del secolo XII e XIII. Ed. Vincenzo Joppi. Archeografo Trie- stino, Nuova serie, 11, 12, 1885–1886. Joppi, AT 12, 13, 14, 15, 16, 17 – Documenti Gori- ziani del secolo XIV. Ed. Vincenzo Joppi. Archeo- grafo Triestino, Nuova serie, 12–17, 1886–1892. Koblar, Drobtinice I, II, III – Drobtinice iz furlan- skih arhivov. Ur. Franc Koblar. Izvestja Muzej- skega društva za Kranjsko, I (1891), II (1892), III (1893). Komatar, Ein Copialbuch – Ein Copialbuch des Klosters Freudenthal. Ed. Franz Komatar. Mit- theilungen des Musealvereins für Krain, 13, 1900, str. 30–69. Kos, Iz arhiva – Iz arhiva grofa Sig. Attemsa v Pod- gori. Ed. Franc Kos. Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko, XII, 1902, str. 57–176. Kos, Jedan urbar – Jedan urbar iz vremena oko 1400 o imanjima Devinskih i Walseeovaca na Kvarne- ru. Ed. Milko Kos. Vjesnik državnog arhiva u Ri- jeci, 3, 1955–1956, str. 3–18. Kos, Milko: Odnošaji medju goričkim grofovima i hrvatskim plemstvom u srednjem vijeku. Vjesnik hrv.-slav.-dalm. zemaljskog arkiva, 19, 1917, pri- loge str. 296–303. Kos, Urbarji I – Srednjeveški urbarji za Slovenijo II: Urbarji slovenskega Primorja I. Ur. Milko Kos. Viri za zgodovino Slovencev 2. Ljubljana: Aka- demija znanosti in umetnosti, 1948. Kos, Urbarji II – Srednjeveški urbarji za Slovenijo III: Urbarji slovenskega Primorja II. Ur. Milko Kos. Viri za zgodovino Slovencev 3. Ljubljana: Slo- venska akademija znanosti in umetnosti, 1954. Lackner, Ein Rechnungsbuch – Ein Rechnungsbuch Herzog Albrechts III. von Österreich: Edition und Textanalyse. Ed. Christian Lackner. Studien und Forschungen aus dem Niederösterreichischen Institut für Landeskunde 23. Wien: Selbstverlag des NÖ Instituts für Landeskunde, 1996. Ljubić, Listine II, III, IV, VI, VII – Listine o odnoša- jih izmedju južnoga slavenstva i mletačke republike. Knjiga II, III, IV, VI, VII. Ed. Sime Ljubić. Monu- menta spectantia historiam Slavorum meridiona- lium, II, III, IV, IX, XII. Zagreb: Fr. Župan, 1870, 1872, 1874, 1878, 1882. MDC I–IV – Monumenta historica ducatus Carin- thiae I–IV: 811–1269. Ed. August von Jaksch. Klagenfurt: Ferd. v. Kleinmayr, 1896–1906. MDC V–XI – Monumenta historica ducatus Carin- thiae V–XI: 1269–1500. Ed. Hermann Wiessner. Klagenfurt: Verlag des Geschichtsvereines für Kärnten, 1956–1972. MGH DD H III – Die Urkunden Heinrichs III. Ed. Harry Bresslau, Paul Kehr. Monumenta Germa- niae historica, Diplomata regum et imperatorum Germaniae V. München: Monumenta Germa- niae historica, 1980. MGH DD O I – Die Urkunden Konrad I., Heinrichs I. und Ottos I. Ed. Theodor Sickel. Monumenta Germaniae historica, Diplomata regum et impe- ratorum Germaniae I. München: Monumenta Germaniae historica, 1980. MGH DD O III – Die Urkunden Ottos III. Ed. Theo dor Sickel. Monumenta Germaniae histori- ca, Diplomata regum et imperatorum Germaniae II/2. München: Monumenta Germaniae histori- ca, 1980. MGH SS XIX – Annales Foroiulienses. Ed. Wil- helm Arndt. Monumenta Germaniae historica, Scriptores XIX. Hannover: Impensis Bibliopoli Avlici Hahniani, 1866. Minotto, Acta – Acta et diplomata e regio tabulario Veneto usque ad medium seculum XV. summatim regesta, Vol I., Sect. I.: Documenta ad Forumjulii, Patriarchatum Aquileiensem, Tergestum, Istriam, Goritiam spectantia. Ed. A. S. Minotto. Venetiis, MDCCCLXX. Minotto, Documenta – Documenta ad Forumjulii, Istriam, Goritiam, Tergestum spectantia. Ed. A. S. Minotto. Atti e memorie della Società Istriana di Archeologia e storia Patria, 9, 1894. PF I/1, I/2 – Parlamento Friulano: Volume primo (1228–1420) I, II. Ed. Pier Silverio Leicht. R. Accademia dei Lincei, Commissione per gli atti delle assemblee costituzionali Italiane. Bologna: Nicola Zanichelli, 1917, 1925. 440 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–444 2015 Potokar, Klelija: Kačiče na Krasu. Kačiče – Pared: sa- mozaložba, 2005, priloge. RHSt I/1 – Regesten des Herzogtums Steiermark. Er- ster Band 1308–1319, Erste Lieferung. Ed. An- nelies Redik. Quellen zur geschichtlichen Lan- deskunde der Steiermark VI. Graz: Historische Landeskommission für Steiermark, 1976. RKF 13 – Regesten Kaiser Friedrichs III. (1440–1493) nach Archiven und Bibliotheken geordnet. Heft 13: Die Urkunden und Briefe des Österreichischen Staatsarchivs in Wien, Abt. Haus-, Hof- und Staats- archiv: Allgemeine Urkundenreihe, Familienurkun- den und Abschriftensammlungen (1447–1457). Ed. Paul Herold, Kornelia Holzner-Tobisch. Wien– Weimar–Köln: Böhlau Verlag, 2001. Rogatorum, Atti 12, 13 – Rogatorum pro factis Is- trie. Atti e memorie della Societá Istriana di Archeo- logia e storia Patria, 12 (1897), 13 (1898). Rubeis de, Bernardus Maria: Monumenta ecclesiae Aquilejensis commentario historico-chronologico il- lustrata. Argentinae, 1740. Schwind-Dopsch – Ausgewählte Urkunden zur Ver- fassungs-Geschichte der deutsch-österreichischen Er- blande im Mittelalter. Ed. Ernst Schwind, Alphons Dopsch. Innsbruck: Verlag der Wagner’schen Univeritaets-Buchhandlung, 1895. Senato mare – Senato mare: Cose dell’Istria. Atti e memorie della Società Istriana di Archeologia e storia Patria, VII, 1891. Senato misti, Atti V, VI – Senato misti: Cose dell’ Is- tria. Atti e memorie della Società Istriana di Archeo- logia e storia Patria, V (1889), VI (1890). Tamaro, Documenti inediti – Documenti inediti di storia Triestina (1298–1544). Ed. Attilio Tamaro. Archeografo Triestino, III serie, XV, 1929–1930, str 7–93. TEA – Thesaurus ecclesiae Aquilejensis opus saeculi XIV. Ed. Joseph Bianchi, Udine, 1847. TKL I –Turjaška knjiga listin I: Listine zasebnih ar- hivov kranjske grofovske in knežje linije Turjaških (Auerspergov) 1 (1218–1400). Ur. Miha Preinfalk, Matjaž Bizjak. Thesaurus memoriae. Fontes 6. Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, 2008. TKL II – Turjaška knjiga listin II: Dokumenti 15. sto- letja. Ur. Matjaž Bizjak, Miha Preinfalk. Thesau- rus memoriae. Fontes 8. Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, 2009. UBKr I–II – Urkunden- und Regestenbuch des Herzog- thums Krain I, II. Ed. Franz Schumi. Laibach: sa- mozaložba, 1882–1883, 1884–1887. UBSt I – Urkundenbuch des Herzogthums Steiermark, I. Band: 798–1192. Ed. Joseph von Zahn. Graz: Verlag des Historischen Vereines, 1875. UBSt IV – Urkundenbuch des Herzogthums Steier- mark, Vierter Band: 1260–1276. Ed. Heinrich Appelt, Gerhard Pferschy. Wien: Verlag Adolf Holzhausens Nfg., 1975. Uhlirz, Quellen – Quellen zur Geschichte der Stadt Wien. II. Abteilung: Regesten aus dem Archive der Stadt Wien, I. Band: Verzeichnis der Originalur- kunden des städtischen Archives (1239–1411). Ed. Karl Uhlirz. Wien: Verlag und Eigenthum des Alterthums-Vereins zu Wien, 1898. Unrest – Jakob Unrest Österreichische Chronik. Ed. Karl Grossmann. Monumenta Germaniae hi- storica, Scriptores rerum Germanicorum, Nova series 11. München: Monumenta Germaniae hi- storica, 21982. Voigt, Das urkundliche – Das urkundliche Formel- buch des königl. Notars Henricus Italicus aus der Zeit der Könige Ottokar II. und Wenzel II. von Böhmen. Ed. Johannes Voigt. Archiv für Kunde österreichischer Geschichts-Quellen, 29, 1863, str. 1–184. W I – Die Regesten der Grafen von Görz und Tirol, Pfalzgrafen in Kärnten I: 957–1271. Ed. Her- mann Wiesflecker. Innsbruck: Universitätsverlag Wagner, 1949. W II – Die Regesten der Grafen von Tirol und Görz, Herzoge von Kärnten II/1: Die Regesten Meinhards II. (I.) 1271–1295. Ed. Hermann Wiesflecker. Innsbruck: Universitätsverlag Wagner, 1952. Windecke – Eberhard Windeckes Denkwürdigkeiten zur Geschichte des Zeitalters Kaiser Sigmunds. Ed. Wilhelm Altmann. Berlin: R. Gaertners Verlags- buchhandlung, 1893. Wutte, Martin: Die Erwerbung der Görzer Besitz- ungen durch das Haus Habsburg. Mitteilungen des Instituts für österreichische Geschichtsforschung, 38, 1920, priloge str. 302–311. LITERATURA Baum, Wilhelm: Die Grafen von Görz in der europäi- schen Politik des Mittelalters. Klagenfurt: Verlag Kitab, 2000. Baum, Wilhelm: Rudolf IV. der Stifter: Seine Welt und seine Zeit. Graz–Wien–Köln: Styria, 1996. Bizjak, Matjaž: Ratio facta est: Gospodarska struktura in poslovanje poznosrednjeveških gospostev na Slo- venskem. Thesaurus memoriae. Dissertationes 2. Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, 2003. Cusin, Fabio: Il confine orientale d’Italia nella politica Europea del XIV e XV secolo. Volume primo. Mila- no: Dott. A. Giuffre – editore, 1937. Czoernig, Carl von: Das Land Görz und Gradisca (mit Einschluss von Aquileja). Wien: Wilhelm Braumüller, 1873. Dimitz, August: Geschichte Krains von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813: Zweiter Theil vom Re- gierungsantritte Maximilians I. (1493) bis zum Tode Kaiser Ferdinands I. (1564). Laibach: Druck und Verlag von Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg, 1875. 441 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–4442015 Doblinger, Max: Die Herren von Walsee: Ein Beitrag zur österreichischen Adelsgeschichte. Archiv für österreichische Geschichte, 95, 1906, str. 237–578. Dopsch, Heinz in Therese Meyer: Von Bayern nach Friaul: Zur Herkunft der Grafen von Görz und ihren Anfängen in Kärnten und Friaul, Krain und Istrien. Zeitschrift für bayerische Landesgeschichte, 65, 2002, str. 293–370. Francesci de, Carlo: L’ Istria: Note storiche. Parenzo: Tipografia di Gaetano, 1879. Gestrin, Ferdo: Trgovina slovenskega zaledja s pri- morskimi mesti od 13. do konca 16. stoletja. SAZU, Razred za zgodovinske in družbene vede, Dela 15. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1965. Golec, Boris: Meščanska naselja Vipavske in njihove posebnosti do konca fevdalne dobe. Kronika, 55, 2007, str. 201–230. Härtel, Reinhard: Die Rosazzer Quellen und die Grafen von Görz. Mitteilungen des Instituts für österreichische Geschichtsforschung, 111, 2003, str. 44–103. Härtel, Reinhard: Görz und die Görzer im Hoch- mittelalter. Mitteilungen des Instituts für österrei- chische Geschichtsforschung, 110, 2002, str. 1–66. Hauptmann, Ljudmil: Nastanek in razvoj Kranjske. Ljubljana: Slovenska matica, 1999. Huber, Alfons: Geschichte des Herzogs Rudolf IV. von Österreich. Innsbruck: Verlag der Wagner’schen Univeritaets-Buchhandlung, 1865. Klen, Danilo: Prodaja Rašpora Veneciji (1402. g.). Vjesnik historijskog arhiva u Rijeci i Pazinu, XVII, 1972, str. 9–29. Komac, Andrej: Od mejne grofije do dežele: Ulrik III. Spanheim in Kranjska v 13. stoletju. Thesaurus me- moriae. Dissertationes 5. Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, 2006. Kos, Dušan: Vitez in grad: Vloga gradov v življenju plemstva na Kranjskem, slovenskem Štajerskem in slovenskem Koroškem do začetka 15. stoletja. Ljub- ljana: Založba ZRC, 2005. Kos, Franc: Iz zgodovine devinskih gospodov. Raz- prave Znanstvenega društva za humanistične vede v Ljubljani I, 1923, str. 91–133. Kosi, Miha: »Prometna politika« celjskih grofov. Celjski grofje: Stara tema – nova spoznanja (ur. Ro- landa Fugger Germadnik). Zbornik mednarod- nega simpozija Celje, 27.–29. maj 1998. Celje: Pokrajinski muzej, 1999, str. 165–180. Kosi, Miha: Andeško-Meranski. Novi slovenski bio- grafski leksikon: A. Ljubljana: Založba ZRC, 2013. Kosi, Miha: Dežela, ki je ni bilo: Posavinje med Kranjsko in Štajersko od 11. do 15. stoletja. Stu- dia historica Slovenica, 8, 2008, str. 527–564. Kosi, Miha: Potujoči srednji vek: Cesta, popotnik in promet na Slovenskem med antiko in 16. stoletjem. Ljubljana: Založba ZRC, 1998. Kosi, Miha: The Beginnings of Medieval Towns in the Slovenian Lands and their Founders: Con- troversies and New Interpretations. Towns and Cities of the Croatian Middle Ages: Authority and Property (ed. I. Benyovsky Latin, Z. Pešorda Var- dić). Zagreb: Hrvatski institut za povijest, 2014, str. 115–156. Lackner, Christian: Zur Geschichte der Grafen von Ortenburg in Kärnten und Krain. Carinthia I, 181, 1991, str. 181–200. Lazar, Tomaž: Vitezi, najemniki in smodnik. Vojskova- nje na Slovenskem v poznem srednjem veku. Ljub- ljana: Viharnik, 2012. Levec, Wladimir: Die krainischen Landhandfesten. Mitteilungen des Instituts für österreichische Geschi- chtsforschung, 19, 1898, str. 244–301. Luger, Daniel: Kaiser Friedrich III. und Triest: Bei- träge zur Kulturgeschichte der Verwaltung im Spät- mittelalter. Magisterarbeit. Universität Wien, Hi- storisch-Kulturwissenschaftliche Fakultät, 2010. (http://othes.univie.ac.at/11036/) Meyer, Therese in Kurt Karpf: Zur Herkunft der Grafen von Görz: Genealogische Studie zur Ge- nese einer Dynastie im Südostalpenraum. Südost- -Forschungen, 59/60, 2000/2001, str. 35–97. Mor, Carlo Guido: Castelli patriarcali a difesa contro i conti di Gorizia. Studi Goriziani, 42, 1975, str. 88–101. Nared, Andrej: Dežela – knez – stanovi: Oblikovanje kranjskih deželnih stanov in zborov do leta 1518. Thesaurus memoriae. Dissertationes 7. Ljubljana: Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, Arhiv Republike Slovenije, 2009. Niederstätter, Alois: Die Herrschaft Österreich, Fürst und Land im Spätmittelalter: Österreichische Ge- schichte 1278–1411. Wien: Verlag Carl Ueber- reuter, 2001. Okoliš, Stane: Izseki iz zgodovine Loža in okolice. Zgodovinski časopis, 49, 1995, str. 353–378. Otorepec, Božo: Grad Snežnik in Snežniški v sred- njem veku. Notranjski listi III, Cerknica, 1986, str. 28–46. Pahor, Miroslav: Koprski upor leta 1348. Istrski zgo- dovinski zbornik I. Koper: Zgodovinsko društvo jugoslovanske cone STO, 1948, str. 29–68. Paschini, Pio: Storia del Friuli: Volume III. dalla pace di Torino (1381) all ’invasione Francese (1797). Udine: Istituto delle edizioni accademiche, 1936. Pickl, Othmar: Zur Handelspolitik der frühen Habsburger in Innerösterreich. Der Unternehmer und die Geschichte: Festschrift für Alois Brusati (Ed. Alois Moser). Wien, 1979, str. 82–103. Pizzinini, Meinrad: Die Grafen von Görz und die Terra-ferma Politik der Republik Venedig in Is- trien in der 2. Hälfte des 13. Jahrhunderts. Veröf- fentlichungen des Tiroler Landesmuseum Ferdinan- deum, 54, 1974, str. 183–211. Riedman, Josef: Die Beziehungen der Grafen und Lan- desfürsten von Tirol zu Italien bis zum Jahre 1335. 442 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–444 2015 Österreichische Akademie der Wissenschaften, Philosophisch-historische Klasse, Sitzungsbe- richte 307. Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 1977. Steinwenter, Arthur: Beiträge zur Geschichte der Leopoldiner. Archiv für österreichische Geschichte, 58, 1879, str. 389–508. Štih, Peter: Celjski grofje, vprašanje njihove dežel- noknežje oblasti in dežele Celjske. Grafenauer- jev zbornik (ur. Vincenc Rajšp idr.). Ljubljana: SAZU, ZRC SAZU, 1996, str. 227–256. Štih, Peter: »Villa quae Sclavorum lingua vocatur Go- riza«. Nova Gorica: Goriški muzej, 1999. Štih, Peter: Dve novi notici za starejšo zgodovino Ljubljane. Zgodovinski časopis, 56, 2002, str. 7–42. Štih, Peter: Goriški grofje in Trst do prihoda mesta pod Habsburžane 1382. Bertošin zbornik: zbornik u čast Miroslava Bertoše, knj. 2. Pula: Sveučilište Jurija Dobrile u Puli, Državni arhiv Pazin, 2013, str. 123–144. Štih, Peter: Goriški grofje ter njihovi ministeriali in militi v Istri in na Kranjskem. Ljubljana: Znan- stveni inštitut Filozofske fakultete, 1994. Štih, Peter: Izvor in začetki škofijske posesti na Kranjskem v 10. in 11. stoletju. Blaznikov zbornik (ur. Matjaž Bizjak). Ljubljana–Škofja Loka: Za- ložba ZRC, 2005, str. 35–48. Štih, Peter: K zgodovini nižjega plemstva na Krasu in v Istri. Zgodovinski časopis, 45, 1991, str. 549–557. Štih, Peter: Lastniki in posestniki Gorice do nastopa goriških grofov v 12. stoletju. Goriške študije (ur. Peter Štih). Nova Gorica: Goriški muzej, 2002, str. 27–53. Štih, Peter: Rodbina koroških Spanheimov, prvih gospodov Kostanjevice. Vekov tek. Zbornik ob 750. obletnici prve listinske omembe mesta. Kostanjevica na Krki 1252–2002 (ur. Andrej Smrekar). Ko- stanjevica na Krki: Krajevna skupnost, 2003, str. 55–73. Stromer von, Wolfgang: Landmacht gegen See- macht: Kaiser Sigismunds Kontinentalsperre ge- gen Venedig 1412–1433. Zeitschrift für historische Forschung, 22, 1995, str. 144–198. Šumrada, Janez: Nekaj iz srednjeveške zgodovine Loža in okolice. Notranjski listi I, Stari trg pri Ložu, 1977, str. 31–40. Šumrada, Janez: Šteberški in njihova posest v sre- dnjem veku. Notranjski listi III, Cerknica 1986, str. 47–60. Trotter, Kamillo: Die Burggrafen von Lienz und zum Lueg. Schlern-Schriften 105. Innsbruck: Univer- sitätsverlag Wagner, 1954. Trotter, Kamillo: Die Herren von Reifenberg. Adler: Monatsblatt der heraldischen Gesellschaft Adler, 10, 1929, str. 491–494, 534–544, 566–572. Wakounig, Marija: Dalmatien und Friaul: Die Ausei- nandersetzung zwischen Sigismund von Luxemburg und der Republik Venedig um die Vorherrschaft im adriatischen Raum. Dissertationen der Universi- tät Wien. Wien: Verband der wissenschaftlichen Gesellschaften Österreichs, 1990. Widder, Ellen: Itinerar und Politik: Studien zur Reise- herrschaft Karls IV. südlich der Alpen. Forschungen zur Kaiser- und Papstgeschichte des Mittelal- ters, Beihefte zu J. F. Böhmer Regesta imperii 10. Köln–Weimer–Wien: Böhlau, 1993. Wiesflecker, Herman: Die politische Entwicklung der Grafschaft Görz und ihr Erbfall an Öster- reich. Mitteilungen des Instituts für österreichische Geschichtsforschung, 54, 1948, str. 329–384. Wiesflecker, Hermann: Kaiser Maximilian I.: Das Reich, Österreich und Europa an der Wende zur Neuzeit, Band IV: Gründung des habsburgischen Weltreiches, Lebendabend und Tod 1508–1519. Wien: Verlag für Geschichte und Politik, 1981. Wutte, Martin: Die Erwerbung der Görzer Besitz- ungen durch das Haus Habsburg. Mitteilungen des Instituts für österreichische Geschichtsforschung, 38, 1920, str. 282–311. Žontar, Josip: Kastavščina in njeni statuti do konca 16. stoletja. Zbornik znanstvenih razprav juridične fakultete, 21, 1945/46, str. 155–219. S U M M A R Y A STRUGGLE FOR PASSES TOWARDS THE ADRIATIC – KARST FROM THE 12TH TO THE 15TH CENTURIES (POLITICAL AND MILITA- RY HISTORICAL SKETCH) The region, in the late Middle Ages known as Karst, encompassed a vast area stretching from karst fields in Inner Carniola to the immediate hinterland of coastal towns of Istria (Triest, Muggia, Koper/ Capodistria, Izola/Isola, Piran/Pirano). It was a highly transitional area with mountain passes and important trade routes leading from Hungary and Croatia towards the Adriatic and Italy (Venice), thus affording it a major strategic and economic rel- evance. No wonder it was through the centuries a highly contested region with all major powers from neighbouring provinces Carniola, Carinthia or Friuli struggling to establish their supremacy over its ma- jor seigniories of Lož/Laas, Postojna/Adelsberg and Vipava/Wip pach. In the 10th and 11th centuries the German em- perors granted vast territories along the lower Soča/ Isonzo river, in lower Vipava valley and around Cerknica in Carniola to the patriarchs of Aquileia. The last one enabled the control of all major passes on the roads from Carniola to the coast. The patri- 443 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–4442015 archs were thus a major political factor in the area all the way to the beginning of the 14th Century, when, after interregnum, losing a strong imperial support, they gradually succumbed to the lay forces.Their ma- jor rivals were from mid-twelfth century the Counts of Görz, formally advocates of the Patriarchate, who used this position primarily to enlarge their territo- ries and political influence. The importance of this region in the first half of the 13th century is attested also by some important imperial princes possessing large estates on the Karst: the Spanheims, Dukes of Carinthia (in the hinterland of Triest), the Dukes of Andechs-Merania (seigniories of Vipava and Posto- jna) and Bavarian Counts of Bogen (half of seigniory of Vipava). After the extinction of these dynasties the struggle in the area was focused primarily on two ri- vals – Aquileia and the Counts of Görz. With brutal force in almost ceaseless warfare the Counts in a few decades after 1250 owerflowed the Karst with their castles and newly formed seigniories under the ad- ministration of their loyal ministeriales (seven castles in the span of just two decades). At the same time, in the shadow of Görz/Aquileia confrontation, the Republic of Venice finally enforced its rule upon the Istrian coastal towns, including Koper (1279), Izola (1280) and Piran (1283). Around 1320, under Henry II. († 1323), the House of Görz was at the peak of its power as one of the strongest among the princes in the south of the Empire. They controlled large ter- ritories stretching from Treviso in Northern Italy into the Inner Istria and across Karst passes to the Lower Carniola. The death of Count Henry II. in 1323 meant literally a disaster. Leaving only a new- born son and with more or less unfortunate marriage policy in the later decades, the family almost over- night became of secondary importance. New power- ful forces emerged on the scene: the Austrian Habs- burgs with their loyal vassals, the Counts of Cilli and Ortenburg. Acquiring the rule over Carinthia and Carniola in 1335, the Habsburgs became immediate neigh- bours of Aquileian Friuli and seigniories on the Karst passes: Lož, Postojna, Vipava. Extending their power over this strategic area in the North-East of Italy was a logical consequence. In 1350 the offensive began with occupation of Friuli and the passes, literally eliminating the patriarch as a factor of any political importance in the area. Due to the strong influence of the Luxemburgs (emperor Charles IV), which was felt in this region from 1340s to the beginning of the next century, the matter was still resolved dip- lomatically, with Habsburgs receiving a temporary hold on a few strategic points (Chiusaforte, Ven- zone in Friuli, Vipava). But a decade later, in 1361 Duke Rudolph IV ruthlessly invaded Friuli again, occupied the land, captured the Aquileian patriarch and detained him in Vienna. Through the interven- tion of Hungarian king Louis the Great, peace was concluded in 1362, but the Duke retained all major positions. The passes were lost to Aquileia, the cas- tles were opened for the duke and put into custody of his loyal followers. The most influential of them, the Counts of Cilli, received two strategic seigniories of Vipava and Postojna in pledge and retained them for six decades (until 1430). Another huge success of Duke Rudolph IV, obtained by diplomacy, was the treaty of inheritance with a branch of the Counts of Görz, which in 1374 brought the Habsburgs two provinces/counties: in Inner Istria and in southern Carniola. During these turbulent times in the first two thirds of the 14th century the military activity in the region had no parallels in the Slovenian area. We have numerous sources reflecting the merce- nary warfare, different political coalitions, truces and peace treaties being concluded and broken, loyalties changing overnight, sieges of castles, pillaging and devastating of countryside. Especially Istria suffered a lot, due also to the wars between the Hungarian King Louis the Great and the Republic of Venice (1346–47, 1356–58) which echoed in this area. One local noble family surpassed all others in the field of mercenary activity – those of Stegberg – who pos- sessed the seigniory of Postojna from 1332–1371, when they sold it to the Habsburgs for enormous 28.000 florins. In these decades they literally ruled the Karst due to their skilful manoeuvring between different masters: Görz, Aquileia, Venice, King of Hungary, Habsburgs. A new chapter began by Habsburg acquisition of the city of Triest after the »War of Chioggia« in 1382 (the first attempt in 1371 failed), which was the only port in the bay of Triest to have escaped the Venetian rule so far. It gradually became the em- porium of Habsburg Eastern-Alpine provinces and the main rival of Venetian monopoly in the North- ern Adriatic (in regard to trade with continental hinterland, production of salt etc.). A huge military event with unexpected consequences for the area was in the second decade of the 15th century the war of King Sigismund with Venice for Dalmatia (1411–13 and 1418–20). Huge Hungarian armies (in Novem- ber 1411 10.000 horsemen by the notion of the king himself ) crossed the Karst passes towards Venice, in 1412 also king Sigismund, who in January next year led a campaign all the way to Pula in the south of Istria. After a five year truce without diplomatic re- sults, the war broke out again in 1418. Sigismund relied too much on the economic (trade) blockade of the Republic, which was effectually carried out also by his father in law Herman of Cilly, the lord of all three main Karst passes. Venice, with no strong mili- tary opposition this time, in 1419–1420 occupied the whole of Friuli and the rest of Aquileian possessions in Istria, thus ultimately terminating the lay rule of the patriarch of Aquileia. The Terra Ferma expanded enormously and Venetian territories now bordered 444 Miha kosi: Boj Za prehode proti jadranu – kras od 12. do 15. stoletja, 379–444 2015 directly on Habsburg lands. The rivalry between Tri- est and Venetian ports for the trade with continental hinterland became fierce. When in 1461 the Em- peror Frederick III. granted to Triest the privilege of »compulsory road« (Straßenzwang) – all trade to Venetian Istria had to go through Triest where all the dues (tolls etc.) had to be payed – the war became inevitable. It was duly won by Venice that occupied another piece of hinterland (Novi grad/Neuhaus, formally territory of Görz). The economic rivalry continued and the Emperor Frederick III. and es- pecially Maximilian were now increasingly effective in creating an efficient trade and transport regime in the hinterland, which served Trieste and hindered Venice. The next war between Maximilian and Ven- ice in 1508–16, a part of a huge war in northern Italy, was a total success for the Emperor, who in 1500 also inherited the last territory of the now extinct Counts of Görz (County of Gorizia). In 1516 (1522) new borders were drawn that for the next three centuries denoted the limits of Habsburg provinces and Ven- ice in Friuli and Istria. Karst area was during the 15th century gradually subjected to the Habsburg rule. In 1430 Vipava and Postojna were peacefully ceded back to the Habs- burgs by the Counts of Cilli, 1466/72 a huge ter- ritory was partly inherited and partly bought from the Lords of Walsee (Devin/Duino, Senožeče, Prem, Gotnik, Reka/Fiume with a large tract of land at Quarnero) and in 1500 the County of Gorizia was inherited. The area at this time already had a strong provincial identity, with territorial law being men- tioned (landesrecht am Karst). Especially the Walsee territory was on a good way to become a »Land« in political terms. It had a common captain as a deputy of the lord with military and jurisdictional capacities, a »Landschaft« is mentioned – a community of pro- vincial nobility – and there are strong indications that a privilege for the nobility was also issued by their lords. After the uniting under the Habsburg rule the regional identity was retained but at the beginning of the 16th century the whole region (except the County of Gorizia) was incorporated to the Duchy of Carni- ola as the so called angeraichten herrschaften (as well as the Inner Istria).