Savinjski vestnik
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE MESTA CELJA,  OKRAJEV CELJA-OKOLICE IN SOSTANJA
Celje, sobota, 13. decembra 1952
LETO V. — вТЕУ. M — CENA в DIN
TJrej« arvdniäki »đbor. Odcov»rni urednik
Ton« Maelo. Uredniitve: Celje, Titov tr» 1.
P»*t. pr. 123. Tel. 7. Cek. rac. «20-1-90333-12
pri NB TURJ ▼ Celju. Tisk Celjske tiskarne.
Četrtletna naroinina 76. polletna ISO. celo-
letna 360 dia. Izhaja vsake soboto. Poitmn«
plačana v sotovini.
Dosedaj 442,
danes 1292...
v šoštanjskem
okraju!?
Tisk je vaiTio orodje « rokah delat»-
ikega razreda. Tega se naSi ljudje vse
bolj zavedajo, posebno sedaj, ko iz
éneva v dan vedno bolj smelo koraka-
mo po poti socialistične demokracije in
pri tem utiramo pot našemu delovne-
mu človeku — delavcu in kmetu — v
boljšo in leplo bodočnost. Večje zani-
manja za tisk bi moralo biti na naši
pasi, vlogo posredovalca in prapagator-
ia pa bi morale odigrati kmetijske za-
druge, zlasti v sedanjih pogojih gradit-
ve zadružništva pri nas.
Poleg mobilizatorske in vzgojne vlo-
ge, ki jo tisk ima, je prav posebno vai-
no poudariti, da list pri tem nudi de-
lovnim ljudem veliko več, kot še tako
dobro pripravljen in obiskan sestanek,
posebno če ima dovolj sodelavcev iz
raznih krajev in iz različnih področij
dejavnosti ter če je dovolj razširjen. Z
drugimi besedami, list uspešno vrši
svoje poslanstvo le tedaj, če je kvalite-
ten in če ima veliko število stalnih na-
ročnikov in bralcev. Eno pa je z dru-
gim tesno povezano: Kajti če je list
vsebinsko dober, ima navadno tudi ve-
liko naročnikov, od števila naročnikov
pa je do neke mere odvisno finančno
stanje lista (z večjo naklado se zmanj-
iajo tudi proizvodni stroški tiska), od
katerega je odvisna kakovost lista.
To je nekaj splošnih dejstev. Poglej-
mo kako je s »Savinjskim vestnikom«
v tem pogledu predvsem v šoštanjskem
okraju.
Odkrito povedano so imeli v tem
okraju do svojega lista do pred krat-
kim mačehovski odnos. Zanj se niso
veliko zanimali, še manj pa so mu po-
magali. 2e številke, kako je list v tem
okraju razširjen, nam povedo vse. V
šoštanjskem okraju sprejema naš list
le 242 stalnih naročnikov, v kolportaži
pa ga prodajo komaj 200 izvodov. Vse-
ga skupaj 442 izvodov tedensko, med-
tem ko ga razpečamo v Celju in okolici
okoli 6000 izvodov. Od tega števila pa
je več kot polovica stalnih naročnikov.
t.ares čudno razmerje. Drii, da je io-
itanjski okraj nekoliko odmaknjen od
Celja, vendar to ne bi smel biti vzrok,
te bi se svojčas merodajni malo bolj
tanimali za list. V okraju so bili le
trije stalni dopisniki, s katerimi je bilo
V stiku le naše uradništvo. Zaradi ma-
lega število naročnikov in bralcev v
tem okraju nismo mogli objavljati vseh
njihovih prispevkov. Poudarek smo dali
Celju in okolici, kjer je list tudi naj-
bolj razširjen. Zato so ti trije dopisniki
pred kratkim odpovedali tudi svoje so-
delovanje in tako je postal naš list ie
bolj oddaljen od ljudi v šoštanjskem
okraju.
Slabosti, ki s« pojavljajo v zvezi e
frontnim tiskom, so predvsem slabosti
frontnih organizacij, ki listu ne po-
magajo pri pridobivanju naročnikov in
dobrih dopisnikov. To drži kot pribito:
frontni list je živ odraz in ogledalo dela
frontnih organizacij.
Tega se je začel vse bolj zavedati
tudi Okrajni frontni odbor v Šoštanju,
ki je zadnje čase usmeril vse sile v to,
da listu vsestransko pomaga. Njihov za-
stopnik se redno udeležuje sej širšega
uredniškega odbora; pridobili so že le-
po vrsto dopisnikov, ki pridno dopi-
sujejo, zlasti v času pred volitvami je
prišla njihova vnema do polnega izra-
za, uredništvo pa želi, da bi jo tudi ob-
držali. Tudi za razširitev lista so se
pobrigali, ker le tako bomo lahko ob-
javljali njihove prispevke v čim več-
jem številu. Te številke lista bodo spre-
jeli kar 850 izvodov več. Poslali smo
ga po seznamu OO OF v Šoštanju na
razne naslove v okraju. Ker so tako
čvrsto zagrabili, smo tudi prepričani,
da bodo dobili čim več stalnih naroč-
nikov, po delovnih kolektivih, na vasi
in med uslužbenci. Tudi na razširitev
kolportaže najbrž ne bodo pozabili.
Prvi koraki so napravljeni. Uredni-
štvo se bo potrudilo bralce v šoštanj-
skem okraju čim bolj zadovoljiti. Vse
to pa je seveda odvisno od nas vseh.
Cim bolj bo list razširjen, čim več pri-
spevkov bo sprejemal in čim večja bo
tudi finančna pomoč gospodarskih pod-
jetij v šoštanjskem okraju, ki dosedaj
niso pokazala toliko razumevanja kot
podjetja v Celju in okolici, tem bolj
bo list lahko nudil svojim bralcem vse-
binsko in oblikovno pestrejši izgled.
List bo postal odraz dela in življenja
delavca in kmeta tudi v vašem okraju,
postal bo vaš in po njem boste radi
posegali.
Po začetih stopinjah naprej in uspeh
bo tu!
Uredništvo.
Važno za vse, posebno za
v
SoHanjčane
v tej številki smo Vam poslali naro-
čilnico za list, katero izpolnite, če še
niste redni naročnik, če pa ste, jo ponu-
dite znancem in sosedom.
Tiste pa, ki smo jim za šoštanjski
ekraj poslali večje število lista, prosimo
da v prihodnjem tednu javijo potrebo
po našem listu, oziroma koliko ga lahko
le vnaprej pošiljamo.
Vsi, ki se bodo na novo naročili in ki
bodo prodajali naš list v kolportaži, naj
nam vrnejo izpolnjene naročilnice.
Kot v tej številki, bo tudi v bodoče,
alasti po novem letu, po ena stran po-
svečena šoštanjskemn okraju.
Nedeljske volitve
so potrdile zvestobo ljudstva
sociolizmu in napredku
CELJE JE PRED LJUBLJANO V ODSTOTKU VOLILNE UDELEŽBE — V
TEKMOVANJU MED OKRAJI STA LJUBLJANSKI IN MARIBORSKI OKO-
LIŠKI OKRAJ PRED CELJSKIM (93,37), KAR SE TICE VOLILNE UDELEZBE
— UDELEŽBA V SoSTANJSKEM OKRAJU JE 92,19% — KLAVRNA ABSTI-
NENCA JE BILA DO TAL PORAZENA
Pri nedeljskih volitvah v občinske
mestne in okrajne ljudske od-
bore so delovni ljudje Slovenije
odločno pokazali svojo voljo. Vzduš-
je, ki je vladalo med volivci, je
jasno pokazalo privrženost naših lju-
di do svoje socialistične domovine in
programa Osvobodilne fronte. Nasprot-
niki socializma so doživeli poraz, kakr-
šnega se prav gotovo niso nadejali, če-^
ravno so morali biti na jasnem, da med
ljudstvom nimajo opore. Socialistični
ljudje so spregledali in zavrgli njihove
poizkuse oviranja. Vatikan je preko
svojih protiljudskih elementov v vrstah
domačega klera naletel na strnjeno
fronto delovnih ljudi; prav tako Inform-
biro, ki je od zunaj, s streljanjem pre-
ko madžarske meje hotel omajati voljo
slovenskega ljudstva.
V CELJU JE NAD POLOVICO VOLiSC ZABELEŽILO 100% UDELEZBO
Volišča v Celju so bila zelo lepo ure-
jena in okrašena. Nekatera so odprli že
pred sedmo uro na zahtevo volivcev.
Veliko število volišč, je že v zgodnjih
jutranjih urah imelo zelo visok odsto-
tek udeležbe. Najbolj razgibana so bila
volišča po deveti uri dopoldne. Pred
dvanajsto uro je volišče v bolnici za-
ključilo volitve, za tem voliščem pa so
volišča, predvsem mestnih četrti eno za
drugim zaključevala volitve. Iz pred-
mestnih terenov pa so se zopet poka-
zali Tremerčani, Košničani in Lokrov-
čani. Na mnogih voliščih so ves popol-
dan čakali samo na nekatere posamez-
nike, ki so na veliko nezadovoljstvo
vseh zavednih državljanov zmanjševali
tekmovalne uspehe т tekmovanju, ki ga
je volišče v OF domu napovedalo vsem
ostalim voliščem. Zvečer je ob zaključ-
ku volitev nad polovico volišč sto od-
stotno zaključilo volitve. Kako majhen
in klavrn je odstotek tistih, ki so v
svoji zapeljanosti, sovraštvu in zlona-
mernosti mislili škodovati naši trdni
volji za socialistični razvoj, dokazuje
visok odstotek volilne udeležbe na pod-
ročju mestnega ljudskega odbora Celje,
ki je znašal 99%. Tudi ta preostali od-
stotek predstavljajo večinoma takšni
volivci, ki se vsled upravičenih zadrž-
kov niso udeležili volitev.
Med slabšimi kraji, ki so zmanjšali,
sicer neobčutno, celoten volilni izid so
bili predvsem Lopata, Zagrad in Pečov-
nik.
NOVOZAPADLI SNEG NI OVIRAL VOLIVCEV V CELJSKEM OKOLIŠKEM
OKRAJU PRI IZVRŠEVANJU DRŽAVLJANSKE DOLŽNOSTI
Volivci okraja Celje-okolica so se do-
bro zaved?îli svoje državljanske dolž-
nosti in tekmovanja, ki so ga kot fron-
tovci napovedali okrajema ljubljanske
in mariborske okolice. Na Kozjanskem
je sneg visoko zapadel, da so ga morali
orati, vendar so tam večinoma že do-
poldne zaključili volitve. Tako so v Ko-
zjem končali volitve že ob 11. uri, uro
pozneje pa tudi v Jurkloštru. V dopol-
danskih urah so končali z volitvami
tudi v Radan j i vasi in Zrečah, dalje na
Trnovem hribu pri Laškem.
V Zrečah, ki so kot občinski odbor
tekmovali z vsemi občinami v okraju,
so na osmih voliščih zaključili volitve
ob eni uri popoldne.
Ob desetih so za-
ključili volitve tudi v
Polzeli, kjer so poleg
ostalih kandidatov iz-
volili tudi dosedanje-
ga začasnega pred-
sednika tov. Franca
Drobeša, delavca v
Tovarni nogavic. —
V Orlovi vasi pri Pol-
zeli so zaključili vo-
litve že nekaj pred
deveto uro.
V konjiškem občinskem ljudskem od-
boru so volitve dobro potekale. Seveda
je tudi tokrat konjiški arhidiakon To-
vornik pokazal, da vodi svoje proti-
Ijudske »množice«, sestavljene iz du-
hovnika Trofenika, Nanuta in duhovni-
ka Tomažiča iz Zič. Poleg njih pa ko
abstinirali najbolj znani klerikalci in
terci j alke.
V Rečici pri Laškem so bile nepravil-
nosti, ki jih v bodoče ne gre izpregle-
dati. Dolgo rečiško dolino so razdelili
na levi in desni breg, tako da so neka-
teri volivci imeli volišče čisto blizu, so
pa do svojega morali hoditi tudi po uro
daleč. Tudi v tej občini so se znani na-
sprotniki socializma izognili volitev.
Kmetje vasi Slivno, ki so tokrat imeli
volišče v vasi, so prvič volili 100%. Po
končanih volitvah so bili nekateri na-
vzoči pri seštevanju glasov in se pre-
pričali o demokratičnosti volitev.
Pri Sv. Jederti so volili 100% že ob
11. uri. Celotna občina Rečica pa je vo-
lila 97,5%. Izvoljena sta bila poleg dru-
gih ljudski poslanec tov. Alauf in kmet
Jeran iz Zgornje Rečice.
Na sedmi volilni enoti pa je bil
izvoljen predsednik rudniške sindikalne
podružnice tovariš Span Rudolf, ki je
sicer res delal do druge ure, na volišče
pa ni prišel.
V Sentjuriju pri Celju so izvolili v
okrajno ljudsko skupščino znano borko
za delavske pravice tov. Heleno Borov-
šakovo, v občinski in okrajni odbor pa
požrtvovalnega delavca v množičnih or-
ganizacijah in dosedanjega predsednika
občine tov. Edija Plauštajnerja.
Ves okraj Celje-okolica je dosegel
volilna udeležbo vseh upravičencev z
S3,37%.
V ŠOŠTANJSKEM OKRAJU SO ZENE TEKMOVALE Z MOZMIi
V Šoštanju so žene napovedale tek-
movanje možem in so v zgodnjih ju-
tranjih urah zares prevladovale na vo-
liščih, ki so jih na zahtevo Šoštanjčanov
odprli že ob štirih zjutraj.
Prvi so volitve zaključili šoštanjski
usnjarji na svojem volišču Grad v de-
veti volilni enoti,
V Mozirju so volivce prebudili s krep-
kimi budnicami harmonikarjev. Mozirje
je bilo svečano okrašeno in sproti so
volivce opozarjali na dolžnost in o po-
teku volitev ol3veščali po zvočnikih.
V Rečici ob Savinji so na volišče
prišli vojni invalidi v povorki in mno-
žično oddali svoje glasove za najboljše
kandidate. 
Kmet Jakob Ošep, ki ima kmetijo
pod Raduho in je najviše ležeča kmetija
v okraju, je že ob 9. uri prišel z vso
družino v štiri ure oddaljeno volišče.
Ošep je bil med vojno znani prijatelj
partizanov. V Solčavi so med prvimi
volili lovci in nato šli po vaseh in agi-
tirali za volitve.
Po vsem okraju je bilo ta dan praz-
nično veselje vidno na vsakem koraku
in v vsaki vasi. Povsod so pri volitvah
sodelovale godbe.
Zaradi dobrih predvolilnih priprav in
zaradi velike zavesti delovnih množic
je tudi šoštanjski okraj, ki je eden naj-
težavnejših zaradi terenskih in vremen-
skih prilik, izvršil volitve z 92,19% ude-
Novi odborniki Mestnega
ljudskega odbora v Celju
Pri volitvah v Mestni ljudski odbor
so bili v nedeljo izvoljeni naslednji
tovariši:
Bogataj Vlado, Jenko Rado, Sagadin
Alojz, Dolžan Franjo, Lovšin Janez, Tr-
pin Lojze, Uranjek Ivan, Trofenik Ja-
nez, Presinger Riko, Kokalj Stane, Turk
Ema, Jerman Riko, Gradišnik Fedor,
Klino Emil, Horvat Izidor, Zapnšek Jo-
žef, Aškerc Anton, Zupančič Mirko, De-
U-Mea Albin, Lužar Ivan, Vrabič Olga,
Росшк Roman. Trebičnik Olffa,
dved Albin, Koražija Anton, Vaš Ste-
fan, Skomina Rafko, Gole Edi, Frece
Marica, Kukovec Slavko, Stermeckl
Ivan, Jezernik Ana, Cater Ivan, Pišck
Ivan, Presinger Dolfe, Božič Stanko,
Dolenc Ivan, Napred Alojz, Tratnik An-
ton in Hriberšek Avgust.
V prihodnji številki bomo objavili
tudi število glasov, ki so jih Izvoljeni
odborniki dobili v posameznih volilnih
enotah in odstotke udeležbe po vo-
lilnih OBotah.
Ob prekopu heroja Dušana Kraigherja-Juga in Vere Sfardrove-L( jzke
Svobodno ljudstvo se je poklonilo
njunemu spominu
Mraz, ki je vel z zasneženih Dobro-
velj, se je v sredo popoldne zaman za-
ganjal v ljudi, ki so se zbrali pred ob-
činskim odborom na Vranskem. Okoli
tri sto, s šolarji vred morda tudi nekaj
več, se jih je zbralo v strnjen krog oko-
li poslopja, kjer sta v pritličju med ne-
štetimi venci ležali krsti s posmrtnimi
ostanki Dušana Kraigherja-Juga in Ve-
re Slandrove-Lojzke. Ob njima so stra-
zili borci v partizanskih oblekah, ki so
jih nosili v borbi, katere žrtvi sta bila
oba junaka. Le-tema se je ljudstvo ta
dan znova poklonilo v globoki zahval-
nosti in s prisego, da bo na njuni krvi
rasla naša neodvisnost, da bomo našo
socialistično domovino, za katero stase
borila vse svoje življenje, gradili na-
prej in jo budno čuvali.
Žalne svečanosti na Vranskem se je
udeležilo poleg domačinov, med kate-
rimi so bili zastopniki okoliških vasi,
veliko število nekdanjih borcev-komu-
nistov iz Celja in okolice, predstavni-
kov ljudske oblasti in množičnih orga-
nizacij, med temi tudi sestra Vere-Lojz-
ke tov. Mica Slandrova. Navzoči so bili
tudi člani bojnih patrulj druge grupe
odredov, ki so te dni prehodile vse par-
tizanske steze in obiskale vsa bojišča.
Pred poslopjem je gorenjska patrulja
predala bojno zastavo, knjige in pozdra-
ve patrulji celjske okolice.
Poslovilno besedo, o zaslugah obeh
padlih junakov slovenskega naroda, je
imel njun soborec in spomeničar tov.
Kotnik iz Prebolda. Njegove besede so
samo priklicale nazaj spomine pri vseh,
ki so ju osebno poznali, a teh ni bilo
malo med navzočimi. Zalostinke iz mo-
ških, otroških in ženskih grl so še po-
globile splošno žalost, ki je po tolikih
letih zopet presunila na stotine src. Med
otožnimi zvoki godbe in jedkimi streli
častnih salv so prenesli njune posmrtne
ostanke na vozila in jih prekrili z venci.
V imenu občinskega ljudskega odbo-
ra se je od njiju poslovil predsednik:
»Vaši posmrtni ostanki danes zapušča-
jo našo zemljo, ki vaju je krila toliko
let, toda kri, ki sta jo prelila, je ostala
tu, nam vsem v spomin in opomin, ka-
ko dragocena je naša svoboda, ki je
terjala toliko žrtev.«
Sprevod se je nato pomikal skozi
Vransko, ki je bilo kot izumrlo. Vse je
stopalo v sprevodu in se v teh trenut-
kih zopet popolnoma poglobilo v tiste
čase, ki so bili za naše narode tako
slavni in tako trda preizkušnja.
Od Vranskega do Kaplje vasi
Vozila so naglo zapuščala Vransko ob
vznožju strmega pogorja. V Kaplji vasi
se je sprevod ustavil pred Verino rojst-
no hišo, katere prednja stran je bila
dobesedno zakrita z venci. Ljudje so se
tu deloma že razšli, ker se je svečanost
na Vranskem zaradi napak v organiza-
ciji zavlekla. Vsi ti pa so stali pred svo-
jimi hišami ter s srci in i)ogledi sprem-
ljali junaka. Mrak se je že vlegal v
Savinjsko dolino, vendar so Preboldča-
ni in ljudje iz drugih vasi zdržali pred
hišo s spominsko ploščo. Tudi tu je mo-
ški pevski zbor zapel. Preboldski možje
in fantje so peli ob slovesu Veri, ki je
tako živahno in prepričevalno delala
med njimi, jih vzgajala v ljubezni do
človeka in domovine. Prisotni so imeli
Vero tem bolj v živem spominu. Spomi-
njali pa so se tudi Dušana, saj je hodil
med nje, in so se ob njem tudi borili.
Noč je bila, ko so med zvoki godbe
zaprasketali streli iz pušk častnega vo-
da JLA. Vence s hiše, v kateri je bila
rojena Vera, ki se je z brati in sestro
▼sa žrtvovala za svoje ljudstvo, so na-
ložili na avtomobil.
Svojevrsten pogrebni sprevod se je
pomilcal skozi Savinjsko dolino. Nad
trideset vozil je z močnimi žarometi
razsvetljevalo zadnjo pot obeh junakov.
Ob cestah pa so se spoštljivo ustavljali
ljudje. Tisoči slovenskih src, borci, ki
so bili in ki niso bili navzoči, so se po-
klonili njunemu spominu.
Ob šesti uri zvečer je sprevod križal
celjske ulice. Posmrtne ostanke so pre-
peljali pred novo gledališče na Slandro-
vem trgu, kjer so jih postavili v avli
na katafalk.
Had 10.000 ljudi pri prelcopu v Celju
Ze v zgodnjih jutranjih urah so se
Celjani, predstavniki množičnih organi-
zacij, mladina, delavci iz tovarn in me-
ščani pomikali v nepregledni vrsti mi-
mo krst v avli novega mestnega gleda-
lišča. Prinašali so vence in se v mislih
poslavljali od obeh borcev, ki sta pu-
stila v Celju velike sledove svojega
revolucionarnega dela.
Popoldne ob 16. uri se je na Slandro-
vem trgu zbrala desettisočglava mno-
žica delovnih ljudi iz Celja in okolice.
Prekopa so se udeležili sorodniki
obeh padlih junakov, dalje predstavni-
ki vlade LRS tov. Miha Marinko, tov.
Franc Leskošek-Luka, tov. Janez Hri-
bar, tov. Vlado Kozak ter generalmajor
Peter Stante-Skala in drugi.
Iz avle so odnesli posmrtne ostanke
na topovski lafeti. Godba je igrala žal-
ne koračnice, za njo so stopali pred-
stavniki organizacij in kolektivov s
svojimi zastavami in venci. Sprevod se
je pomikal okoli Slandrovega trga do
grobnice. Njuno življenje, borbo in ju-
naško smrt je orisal njun soborec tov.
Mitja Ribičič. Za njim pa se je od
junakov poslovila sekretar MK ZKS
tov. Olga Vrabičeva. Godba je potem
igrala zalostinke, častni vod je izstrelil
salve in mladina je ob odprtem grobu
izrekla prisego svoje vdanosti sociali-
stični domovini, za katero sta oba da-
rovala svoji življenji.
Celje je z globoko hvaležnostjo spre-
jelo njune posmrtne ostanke v objem
svobodne slovenske grude.
Podjetja v Slov. Konjicah za Noïoletno jelko
Na iniciativo odbora AF2 so v Slov.
Konjicah že v začetku tega meseca pri-
stopili k prvim pripravam za letošnjo
Novoletno jelko. Nedavno tega je bil
skupen posvet predstavnikov konjiških
podjetij in sindikalnih podružnic, na
katerem so obravnavali, kako in na
kakšen način bi to nalogo najbolje iz-
vedli, da bi ostala šolski mladini čim
dalj časa v spominu. Na področju ko-
njiške občine so 4 osnovne šole in ena
nižja gimnazija, na katerih je skupno
1070 šoloobveznih otrok, razen teh pa
je še nekaj sto predšolske dece.
Na posvetu so iznesli več različnih
predlogov za obdaritev. Sporazumeli so
se, da bo vsaka šola dobila nekaj skup-
nih daril (žoge, šahe, knjige itd.), rev-
nejšim učencem pa bo podarjenega še
nekaj perila in obutve, vsi skupaj pa
bodo še pogoščeni na dan obdaritve.
Večino denarnih stroškov bodo v ta
namen prispevala konjiška podjetja, del
pa tudi kmetijske zadruge v okoliških
vaseh ter organizacije AFZ. Največ bo-
do prispevali pri LIP, in sicer 100.000
dinarjev (ker je to podjetje precej raz-
treseno s svojimi obrati in gozdnimi
manipulacijami, bo to podjetje dalo še
v drugih krajih 200.000 din), tovarna
usnja bo dala razen 20.000 din še nekaj
usnja, državno posestvo bo prispevalo
100 kg pšenice, trg. podjetje »Trgovski
dom« pa bo podarilo različno blago in
manjša darila za 15.000 din. Poleg teh
pa bodo manjše zneske darovala v ta
namen še druga manjša podjetja, tako
da znaša skupna denarna vsota vseh
prispevkov okoli 200.000 din. Na posvetu
so postavili tudi poseben odbor, ki bo
vodil ves potek priprav, v katerem so
zastopniki podjetij, šol in organizacije
AF2,
V nekaterih sindikalnih podružnicah
na področju KSS v Slovenskih Konjicah
so že pričeli s prvimi pripravami za
redne letne skupščine. Tako so o tem
že razpravljali kovinarji v Zrečah, kjer
bodo še pred tem izvolili nove grupne
poverjenike, kar je v tem podjetju zelo
važno. Te pravočasne priprave dokazu-
jejo, da bodo tudi občni zbor dobro pri-
pravili. O vprašanju priprav je raz-
pravljal na zadnji seji tudi KSS. Večino
občnih zborov, posebno v večjih pod-
jetjih, bodo izvedli že v januarju, ker
bodo zatem volitve v nove delavske
svete in upravne odbore podjetij. KSS
bo še v teku tega meseca sklical posvete
dosedanjih odbornikov iz podružnic, na
katerih se bedo o pripravah še temelji-
teje pogovorili. L. V.
stran 2
»SAVINJSKI VKSTNIK«, dne 13. decembra 1952
Ster. SI
Novoizvoiieni odhornihi v
okrajni ljudski odbor Celfe-okoUca
Pri Tolitrah. dna 7. đ*cembr» 1952, bili
icvoljeni navlednji kandidati т Okrajni ljud-
ski odbor Celje-okolica:
Oblina BraslOTČe: Marart AUji, km*t la
Maruvt Ivan, kmet.
Občina Breze:  Skore Ivan, kmtt.
Občina  Dobrna:   Koren Alojz,  usluibea*«.
Občina  Dramlje:   Korenjak  Martin,  kmet.
Občina Frankolovo: Bračič Ivan, mali kmet
in nameščenec.
Občina Gomilsko:  Koriin Frane, kmet.
Občina Gri e: Funkl ICafko, kolar, Ocvirk
Mara,  gospodinja.
Oltčinii Jurklošter:  Crenk Miran,  nameii.
Občina Kozje: Rupret Jože, zadružnik.
Občina Laško: Vrbovšek Marija, gospod.,
Todovnik Ivan, ualužb. in Deruovšek Martia,
rudar.
Občina Lesično: Križnik Mihael, kmet in
Marčen Anton, ushižb. in posestnik.
Občina Loče: časi Stanko, učitelj in Te-
ma-ič Ignac, kmet.
Občina Petrovce: Rekar Albin, železeetra-
gar. Oblak Franc, pred. del.
Občina Planina: Doberšek Ivan, kmet 1»
Vrečko Konrad, gostilničar.
Občina Podčetrtek: Mikolič Oton. cčitelj.
OSRîna Polie ob Sotli: Ilostnik Ivan, logar.
Občina Polzela: Satler Mihael, kmet in
Sva.isiiT Franc, kmet.
Občina Ponikva: Žličar Slavko, kmet in
Medvod Alojz, delavec.
Občina Prebold: Randl Edi, elek. tehnik,
Kornn Jože, delavec.
Občina Pristava: Zupane Franc, uprar.,
Skale Milko, mali kmet.
Občina Rečica: Jeran Viktor, kmet in Sä-
het Ernest, sodar.
Občina Rimske Toplice: Diaci Alejs, rudar.
Občina Reg. Slatina: Ogrizek Albert «t.,
kmet. Krivec Alojs in Lovrenčie Kari, dei.
Občina Rog:atee: Erjavec Štefan, delavec,
itefaneiosa Anton, upravitelj.
Občina Slivnica: Mastnak Ježe, mali kmet,
Avguštin Florjan, učitelj.
Občina Slovenske Konjice: Zidanick Anto«,
kmet, Gorenjak Maki, mali kmet i» Grilj
Miha, delavec.
Občina Strmec: Samec Oto, mali kmet.
Občina Šentjur: Borovšak Helena, nameii.,
Flavštajner Edo, namešč.
Občina Šentpeter: Ušen Vinke. kmet.
Občina Škof ja vas: Videniek Kari, teTar-
niiki delavec in Žefran Miha, delavec.
Občina Šmarje: Majhen Dragica, gospo-
dinja, Svetelšek Alojz, kmet in Mlakar Ivan,
kmet.
Občina Šmartno: Krajne Rudi, kmet.
Občin«. Štore: Šuiiirada Vinko, Eameičenee
in Boriič Avgust, strug, mojster.
Občina Tabor: Natek Norbert, kmet.
Občina Vitanje: Rejec Franjo, iol. uprav.,
Rošer Jože, sred. kmet.
Občina Vojnik: Stropnik F^ane, nameiSe-
■ec in Gmajner Anton, posest, sin.
Občina Vransko: Lončar Olga, «red. kmet.
in Jurhar Franc, sred. kmet.
Občina Zreče: Lubej Franc, predsed. OZZ
in Marinšek Matilda, kmetica.
Občina 2alec: Ilropot Maks, sred. kmet,
Jezernik Franc, srednji kmet in Bobovnik
Miio,  direktor.
Občina Zusem: Zuraj Franc, srednji kmet.
Od izvoljenih je 65 moških in 6 žena ali
8.5%. Po socialnem poreklu je 13 delavcev
ali 18.5%, 32 kmetov ali 45.6%, nameščen-
cev 20 ali 28.6% in 5 ostalih poklicev ali
7,2%. Med njimi je 2S komunistev ali 40%.
Izid volitev v občinske ljudske odbore
v okraju Celje okolica
Roditeljski sestanek v Šentjurju pri Celju
Da so roditeljski sestanki najboljša
povezava šole z domom, se prav dobro
zaveda Nižja gimnazija Šentjur pri Ce-
lju, ki je sklicala roditeljski sestanek,
katerega so so udeležili starši polnošte-
vilno, kar pač dokazuje, da je njihovo
zanimanje za šolo veliko.
Tov. Seručar, ravnatelj nižje gimna-
zije, je starše iskreno pozdravil in že
uvodoma prikazal uspehe, ki jih dose-
gajo njihovi dijaki v šoli. Prikazal je
rezultate prve redovalne konference, ki
objasnila, da ima nižia gimnazija
40% uspeh. Le-ta je v nižjih razredih
slabši, čemur vzrok je gotovo nrehod iz
osnovne šole v nižjo gimnazijo. Da bi
sn u«:noh ir.hnlišal. je tovariš ravnatelj
opozoril str>rie n^i skrbe, da se bodo
otroci marljivo učili.
Glede internata, ki zavzema 2 učilnici,
je omenil, da se bo stanje kmalu iz-
boljšalo, ker se bo preselil v občinsko
hišo. Starši so bili seznanjeni tudi o
moralni vzgoji, ki se bo uvedla kot nov
predmet v naše šole.
Pri razrednikih so se starši živo za-
nimali za uspehe svojih otrok. Ugoto-
vili so, da imajo mnogi starši drugačna
mnenja o otroku, kakor v resnici je,
bili so pa tudi primeri, da niso dijaki
staršem pokazali opomine, ki бо jih
prejeli pri redo valni konferenci.
Tako je ustvarjena med domom in
šolo trdna vez, ki bo gotovo blagodej-
no vplivala na vzgojo in uspehe šolske-
ga naraščaja.
Zakaj ne moremo delali po predpisih
Inšpekcija dela Celje-okolica je pre-
jela odločbo o prenehanju uslužbenske-
g^. razmpria od Kmetijske zadruge LJu-
bečna, ki se glasi:
ODLOČBA
o prenehanju uslužbenskega razmerja zaradi
odnovedi od strani zadruge.
Na podlagi 80. in 85. člena aakona o drž.
nshi-bencih (Ur. list LRS 1-2-49) odloča upr.
odbor KZ Ljubecna, da odpove službo tov.
Oplotnik Marici, roj. 27. 8. 1927, zaposleni pri
tuk. KZ po poklicu z dne 1. 11. 19J2.
Uslužbensko razmerje preneha z dnem 81.
decembra 1952. Odsek za računovodstvo bo
koncem meseca 31. 12. 19S2 ustavil mesečne
prejemke.
Utemeljit ev :
Vsled reorganizacije obrata, ker poslovalniea
ni rentabiiua se odpušča tur Vas pr.poroòam»
estalim podjetjem  v nadaljnjo nastavitev.
Smrt f aiizmu — svoboda narodu !
Tajnik: Predsednik:
Videnšek Kari i. r. Naglic Ludvik L r.
Kmetijska zadruga s o. j.
Lgubežna pri Celja
Istočasno je Kmetijska zadruga v
Ljubečni z dne 28. 11. 1952 tov. Oplot-
nik Marici poslala dopis sledeče vse-
bine:
»Upravni odbor je sprejel sklep, da se Tam
da 1. mes. plač. dopust od 1. decembra
31. decembra 1952. V slučaju, da Vas bome
potrebovali. Vam prekličemn depust in Vas
pokličemo na slnžbeno meste«.
Dopis sta podpisala tajnik tov. Vi-
denšek in predsednik tov. Naglic.
Ne bomo komentirali niti odločbe niti
dopisa, vendar pa moramo povedati, da
je le potrebno, da odgovorni ljudje v
zadrugi preberejo vsaj bežno naše pred-
pise, zlasti pa zvezne Uradne liste štev.
16., 20., 21. in 26. iz letošnjega leta, pa
bodo videli, da so ga polomili in da
lahko za takšno stvar in nepravilnost
tudi odgovarjajo.
ZELO USPELO PREDAVANJE UNIV. PRO-
FESORJA DR. PRETNARJA STANETA O
IZUMIH. PATENTIH. ZASi^ITNIH ZNAM-
KAH TEB NELOJALNI KONKURENCI V
CELJU
Preteklo sredo je Trgovlnsko-gostinska
zbornica T Celju priredila v stekleni dvo-
rani hotela »Evrope« predavanje za trgovin-
ska in industrijska podjetja o pomenu izu-
mov, patentov, zaščitnih znamk in nelojalni
konknrenci. Zbornica je povabila univ. prof.
dr. Pretnar Staneta, ki je ▼ zanimivi obliki
predaval o vprašanjih, ki т veliki meri nise
znana našim gospodarskim podjetjem. Pre-
davanje je bilo predvsem zanimivo zaradi
tega, ker je predavatelj osvetlil svoja izva-
janja s konkretnimi podatki ii naše stvarno-
sti. Predočil je važnost izumov in p-'tentov,
ki so zelo pogosti v naših razvijajeCih se
podjetjih in 8 katerimi lahko država mnogo
pridobi, če proda licence v inozemstvo In
obratne. Opozoril je aa izrabljanje zaščit-
nih znamk, pesebno tistih, ki so registrirane
pri mednarodni komisiji in zaradi c'osar je
prišlo do večjih odškodninskih toib med našo
in drugimi državami. Prikazal je, da je i«,
rahljanje zaščitnih znamk škodljivo ne Je za
potrošnika, temveč tudi za renome držare.
Predavatelj je edgovoril še na različna vpra-
šanja nanzočih. ki so izrazili željo, da bi ee
silina predavanja še večkrat vrilla.
CELJSKA PODRUŽNICA ZGODOVIN-
SKEGA DRUŠTVA BO IMELA OBCNI
ZBOR
Dne 15. decembra ob 5. uri popoldne
bo celjska podružnica slovenskega zgo-
dovinskega društva imela občni zbor v
risalnici učiteljišča. Poleg članov dru-
štva se bodo tega zbora udeležili tudi
prijatelji domače zgodovine. Posebno
mladina, ki se zanima za zgodovino, naj
ne bi zamudila te prilike, ki jim bo zelo
koristila.
Nagrajenci
„Savtniskef^a vstnika"
v predvolilnem tekmovan\u
Na naS razpis tekmovanja v pisa-
nju člankov v predvolilnem času je
uredništvo »Savinjskega vestnika«
dobilo lepo število prispevkov. Pri
določanju nagrad so nas vodila pred-
vsem kvaliteta prispevkov in siste-
matsko spremljanje dotičnega dopis-
nika celotne predvolilne borbe v kra-
ju, iz katerega nam je poročal. En-
kratni prispevki niso bili vzeti v
obzir, razen če so bili zares dobri.
Uredništvo je bilo mnenja, da prve
nagrado ni zaslužil nihče, ker ni bilo
tako izrazito dobrega prispevka. Za-
to smo se odločili prvo nagrado (tri
tisoč dinarjev) razdeliti na tri manj-
še nagrade, tako da smo določili na-
grade namesto trem, kar petim do-
pisnikom.
Prvo nagrado (po razpisu drugo)
je dobil: Lupše Martin, učitelj, Šent-
jur pri Celju, 2.000 din; drugo Lan-
gcrholc Vinko, delavec iz Slovenskih
Konjic 1000 din; tretjo Kotnik Jože,
predmetni učitelj, Celje, 1000 din; če-
trto Bozovičar Ivica, študentka, Ža-
lec, 1000 din in peto Pistotnik Ivan
iz Smiklavža pri Gornjem Gradu
1000 din.
Vsi komunisti, ki so kanditUrítíi,
SO bili izvoljeni
Mimo lahko trdimo, da še nobene
volitve v Skofji vasi niso potekale tako
zadovoljivo, kot sedanje volitve v ob-
činski ljudski odbor in okrajni zbor.
Rezultat udeležbe na volitvah, ki je
98,6%, nam jasno kaže zavednost naših
delovnih ljudi, pa tudi Fronta je v ve-
čini primerov pravilno razumela svojo
nalogo, saj se je o pomenu volitev raz-
pravljalo na frontnih sestankih in to
večkrat.
Izrazit primer, kakšno pa ne sme biti
delo organizacije OF, pa nam je poka-
zala frontna organizacija v Lahovni.
Čeprav se tam nahaja tov. Franc Pan-
gerl, ki je predsednik vaškega odbora
OF, so dan pred volitvami poslali na
občinski ljudski odbor tovarišico, ki je
zahtevala, da ljudski odbor izda neko-
mu odločbo, da raznese ljudem vabila
za volitve, češ da tega nihče noče storiti.
Tak odnos do važnih nalog je skrajno
neodgovoren in zanj res ne moremo
najti nobenegR opravičila. Drug primer
smo imeli v Trnovljah, kjer volišče v
centru na dan volitev zjutraj sploh ni
bilo okrašeno, za kar so prav gotovo v
prvi vrsti odgovorni funkcionarji OF.
To sta bila dva najbolj kričeča primera
neodgovornosti v pripravah na volitve.
Povsem drugačno pa je bilo stanje v
drugih vaseh naše občine. Volišča so
bila okrašena, tako da je težko reči,
katero je bilo lepše. Odborniki OF so
sami šli od hiše do hiše, dajali volivcem
vabila ter jih tudi v razgovoru pozivali,
da se volitev udeleže že v dopoldanskih
urah. V Zadobrovi so bila volišča od-
prta že ob 6. uri, ob 11. uri pa so že
dosegli 100% udeležbo. Tudi v Arclinu,
Skofji vasi, Trnovljah-Bozne, Prekorju,
Smarjeti in Lipovcu so volitve zaklju-
čili že v popoldanskih urah. Edino Lju-
becna, Prislova in Leskovec so morali
čakati nekatere zamudnike do 19. ure^
Tako je v Ljubečni prišel Franc Koše«
voliti šele zvečer, čeprav je bil že zju-
traj v gostilni poleg volišča. Da so pa
v Prislovi volitve trajale ves dan, je pa
v prvi vrsti vzrok oddaljenost in precej
slaba pot, toda tudi na tem volišču so
abstinirali samo 4 volivci.
Volivci so dali zaupanje 19 kandida-
tom, ki so jih izvolili v občinski Ijudsld
odbor, ter dvema, ki bosta njihove in-
terese zastopala v okrajnem zboru.
Važno je naglasiti, da so bili izvolje»!
vsi komunisti, ki so kandidirali, ka»
nam jasno kaže, da stojijo delovni
ljudje Škofje vasi trdno na liniji naše
Zveze komunistov.
Pred novoizvoljenim občinskim ljud-
skim odborom stojijo važne naloge, kot
na gospodarskem tako tudi na političnem
in kulturnem polju, zato je dolžnost
vseh, ki so jim volivci izkazali zaupanje»
da dajo na razpolago res vse svoje sile,
da bodo rezultati njihovega dela čim
boljši in lepši.
—mi
Neka vajenha iz Braslotč in voUtve
Takole je mislila neka vajenka šivilj-
ske stroke iz Braslovč v nedeljo, ko so
bile volitve: »V šoli so nam pripovedo-
vali in tu pa tam sem še nekje slišala,
da je v naši državi demokracija, se
pravi, delaj, kar hočeš. Volitve so pro-
stovoljne, zato bom naredila tudi vse
skupaj po svoje.« Zjutraj je kot dobra
katoličanka šla k sveti maši, potem jo
je pa kar naenkrat nekaj prijelo in je
morala v posteljo. No, takole po šolsko
je pač sklepala, da je najboljše opravi-
čilo za šolsko in temu primerno tudi za
volilno opravičilo »špricanje«. Držati se
je treba za želodec ali glavo, ležati v
postelji in skratka biti bolan, pa bo
nekdo že verjel.
Volitve so v Braslovčah lepo potekale,
šiviljska vajenka pa je ležala, bila je
»hudo hudo bolna«, tako močno, da bi
jo celo tovariš upravitelj, ki je kandi-
diral in bil izvoljen, opravičil.
Nekdo se je pa le spomnil in jo šel
obiskat na dom, mogoče — si je mislil
obiskovalec — pa le potrebuje kakšno
pomoč. Med obiskom se je pa moralo
nekaj spremeniti, vajenka je namreč
kar naenkrat skočila iz postelje, bolezen
je iznenada izginila in v živahnem, na-
smejanem razgovoru in še z dvema vo-
livkama odšla na volišče.
Recite, če to ni lepo! Kdo bi si mislil,
da imajo volitve čudodelno moč. Res je,
da so stari ljudje, invalidi in drugi bol-
niki brez čudežne pomoči in postelje že
zgodaj opravili svojo državljansko dolž-
nost, vendar je pa tudi res, da je vajen-
ka šiviljske stroke posebne vrste človek,
ki potrebuje posebno zdravilo za to, kar
je drugim samo po sebi umevno.
Ali ni res čudno? 
Сапјкз ni Polzeli se je temeljito prepričal
v Mladinskem domu na Polzeli imajo
ekonoma. Ta ekonom je, kar je prav in
v redu, kandidiral za občinskega odbor-
nika.
7. decembra so se na sami Polzeli,
kjer je ekonom kandidiral, zaključile
volitve. Volilni komisiji sta prešteli gla-
sovnice in ugotovili, da tov. Can j ko, z
ozirom na prejeto število glasov, ni bil
izvoljen. Material je bil oddan, rezultati
pa, vsaj posredno, menda tudi že sporo-
čeni ljudem. — Tovariš Canjko je bil
v občinski gostilni z nekaterimi — ver-
jetno s tistimi, ki so oddali glasove zanj,
mimogredo povedano, le-teh ni bilo
majhno število — manjkala pa sta samo
dva glasa, da bi ekonom postal občinski
odbornik.
Možakarji so verjetno pretresali po-
tek volitev in se kar naenkrat spomnili,
da bi le bil moral biti izvoljen on«
namreč tovariš Canjko. Že zelo p>ozno
ponoči jo je na občinski ljudski odbof
primahal ekonom ves razburjen in ne-
kako povedal, da bi bilo potrebno pre-
kontrolirati rezultate, ker bi na vsak
način moral biti izvoljen on. Kljub
temu, da je tak postopek v nasprotju
z obstoječimi predpisi, ker so za ugo-
tavljanje volilnih rezultatov pristojne
in od'ïovorne volilne komisije, je bilo
tovarišu Canjku dovoljeno, da s svojimi
ljudmi prešteje in pregleda odaaiic gla-
sovnice — in prav je bilo tako.
Steli so, trikrat so šteli, zelo dolgo se
je zavleklo vse skupaj, končni rezultat
skoraj triurnega dela pa je bil isti,
kakršnega je našla pristojna volilna
komisija ob zaključku volitev. Razlika
med njim in drugim kandidatom je
bila samo za dva glasa.
Vsemu temu bi lahko rekli nezaupa-
nje in žalitev organov, ki jih je posta-
vila za izvedbo volitev okrajna volilna
komisija kot državni organ, na drugi
strani je pa to le višek po ekonomu in
njegovih somišljenikih zamišljene de-
mokracije.
Tov. Canjko — ekonom Mladinskega
doma na Polzeli — se je krepko pre- i
pričal in z njim verjetno še marsikda j
Izgubili so besedo, ki bi jo sicer ver-
jetno po svoje trosili po Polzeli in njeni
okolici. Ne bilo bi nič napačnega, če bi
državni uslužbenec, v kakršni vlogi je
ekonom Mladinskega doma, delal bolj in
se naslanjal predvsem na svojo glavo,
ne pa delal po navodilih tistih, ki so
ga v nedeljo pripravili do takega ko-
raka.
Hočevar]ey golaž v temi
o krojaču Hočevarju iz Ložnice pri
Žalcu in o njegovem »bolečem srcu«
smo slišali in čitali že v predvolilni
dobi. Tedaj je bilo rečeno, da je mo-
žakar zaradi svoje govorne sposobnosti
zlezel na kandidatno listo. Vse do voli-
tev je bil zelo vztrajen in je zaradi tega
pričakoval v nedeljo dobre rezultate,
s prepričanjem, da bo v kratkem njegov
glas na zasedanju občinskega odbora
nekaj pomenil.
Nedelja se je bližala sedmi uri. Pri
Zagodetu na Ložnici je lepo dišalo po
pravem volilnem golažu. Vse je izgle-
dalo, da se bo nekdo po končanih vo-
litvah mastno založil in krepko žalil,
zlasti ko bodo objavili novoizvoljenega
odbornika za volilno enoto Ložnico. —
Hočevar je celo, seveda brez dovoljenja
in zakonite pravice, prisostvoval štetju
glasov, vendar pa le toliko časa, dokler
ni videl in slišal, da z 58 glasovi ne bo
mogel postati mestni oče v Žalcu.
Med štetjem je bilo pri Zagodetu vse
pripravljeno. Razsvetljava je bila taka,
kakršne smo navajeni samo ob velikih
svečanostih. Ob oseminpetdeseti za-
ključni številki je Hočevarja naenkrat
odneslo iz volilnega prostora — ob tej
žalostni številki pa so tudi ugasnile
žarnice pri Zagodetu — golaž je bil v
temi in nihče ne ve ničesar povedati
o njegovi žalostni usodi.
Zlobni jeziki po Žalcu vedo o vsem
tem povedati marsikaj, vendar pa ne
bomo vznemirjali pretreseno Hočevar-
jevo srce. Prav bi pa le bilo, da bi novi
občinski ljudski odbor po svoji davčni
komisiji spremenil predvideni golaž,
torej dohodke v naturi, v denarno vred-
nost in krojaču Hočevarju od celotnega
zneska predpisal vsaj lepo prvo novo-
letno davčno akontacijo, če morda če-
trta letošnja tega ni zajela.
O golažu, o žarnicah in o vsem, kar
je s tem v zvezi, pa naj do prihodnjiTi
volitev razmišlja Hočevar in njegovih
58 glasovalcev.
Prvi pregled dela na šoli
za trgovske vajence
T Trsti naših številnih vzRajališC novih
strokovnih moči je mestoma najmanj pozna-
no to, ki oskrbuje naša trgovska podjetja
z mlado in kvalificirano delovno silo — àola
za trgovske vajence.
Ze osmo iolsko leto nživa zaradi pomanj-
kanja lastnih prostorov — (v t^i zvezi si
ne moremo kaj, da ne bi publicirali želje po
reprezentativni palači, po »Trpovskr^m do-
mu«, v katerem bi bili naj'er>ii trgovski
obrati, ki bi nudil krov Trsrovlnski zbornici,
raT.nlm ajfenci.iam in nodobno, v k'tTi bi
bila primerna konferenčna dvorana in seveda
vsaj trgovska šola, če ne tudi екопотвкг
srednja šola z modernimi učilnicami) — eo-
stoljubje ekonomske srednje šole, spočetka,
T stiski za učno osebje, tudi njene učne moči.
Pred kratkim je iolsko vodstvo s preda-
Tatelji imelo prvo letošnjo ocenjevalno kon-
ferenco. Konferenca, kateri so prisostvovali
tudi predstavniki Trjr. zbornice in trgovskih
podjetij iz mesta in okolice, je izkazala prav
lep učni nspeh. Kljub temu, da snrčo za-
poslenosti učencev v trgovini ocenjevanja ne
moremo primerjati režimu, ki vlada v tem
pogledu na ostalih rednih šolah, ga vendar
navajamo že zaradi primerjave: od^to'ek po-
zitivno ocenjenih učencev se groblje med
68,5% v I. razredu in 80,7% v lil. razredu,
iz česar sledi, da sta bili marijlvost in prid-
nost višjega razreda privzgojeni v nižjem
razredu. Pevprečni uspeh 64 učencev oziroma
uecnk,  ki  šolo  obiskuje je tedaj  75%.
Z velikim zadovoljstvom je konferenc*
sprejela tudi sklepe šolskega odbora tukaj-
šnje Trg. zbornice. Z veliko zavzetnostjo za
šolo in njeno uspešno delovanje je namrei
odber sklenil, da bodo podjetja kupila vs-ira
učencem tiste učbenike, ki se potrebni. Uè-
beniki bodo ostali last iole, učenci pa bode
zanje plačevali le malenkostno obrabnine, iz
katere be rasel nev knjižni sklad. Tedi eks-
kurzije in podobno bosta podprli obe zbor-
nici s primernimi dotacijami, si er pa be
šolo vzdrževal MLO kot ustanovitelj.
Pomembnost šole je bila po-"'a-i"na na
posebni razpravi tudi pri republški Trg.
zbornici v Ljubljani, kjer .je bilo sklenjene,
da se bodo v bodoče sprejemali v šolo le va-
jenci 7. dovršeno nižjo gimnazijo, /.a^-adi če-
sar naj bi dobila iola stennji nepopolne
srednje šole, dokler bi njen absolvent oprav-
ljal trgovsko službo.
Pereče pa ostane še nadalje vprašanje raz-
merja med moško in žensko mladino. Na-
mesto razmerja 3:7, znaša razmerje 1:9...
Ta boleča točka kliče slej ko prej pe ezdraT-
ijcnju, čeravno si po prvih učnih in ¡.elske.
organizacijskih uspeh>h ter obči skrbi za šole
že lahko obetamo vedno bolj sposobne kadre
za odgovorno službo v naših trgovskih ped-
jetjih.
Konjereja in ftonislti šporf
v celjskem okoliškem okraju
Medtem ko se matični »Klub za konj-
ski šport« v Celju ne zgane, se je
zdramilo podeželje. Sindikalna podruž-
nica tovarne nogavic na Polzeli je letos
priredila kar dva nastopa, tekmovali so
tudi že v Gotovljah in verjetno se bodo
kmalu pokazali tudi Vrančani. Vsi ti
klubi naj bi se registrirali tudi pri re-
publiški zvezi.
Konjski šport nima zgolj športni zna-
čaj. Smisel tega športa leži globlje, ker
ima gospodarsko kulturni in vojaški
smisel.
Koliko neprilik in nepotrebnega dela
za veterinarstvo bi imeli kmetje, če bi
podrobneje poznali konje in se naučili
njih prave nege. Koliko poguma in
srčne kulture potrebuje dober jihalee
in koliko je pomagano naši ljudski ar-
madi, če dobi v svoje vrste že izurjene
športnike jahalce.
In končno — treba bi bilo izvršiti
selekcijo in vzgojiti od*?ovariaioí4 tip
savinjskega oziroma spodnještajerskega
konja. S tem seveda ni treba misliti, da
bi mogli konkurirati agrotehnikL
Iz Smartnega ob Paki
Pretekle dni je bil občni zbor Knlttirno-
nmetniškega društva »Jože I.etonja-Kmet« im
Smartnega ob Paki. Iz poročil je bilo ra»-
vidno. da društvena uprava ni pokazala v
pr»«tPkli sezoni tega, kar so ljudje od п}ш
pričakovali. Izvoljena je bila nova uprava 0
tukajšnjim selskim upraviteljem na čela.
2e spemladi sme poročali, da Je KZ ■»>
baviÌA več prevoznih škropilnic, motorno škro-
pilnico in traktor. Po tem času pa se ji j*
posrečilo nabaviti ie mlatilnico. kosilnico, i^r-
go cirkularko in v zadnjem času ie priko-
lico k traktorju. Traktor je stalno v obrata.
Saj tndi Bi čuda, ko ga uporabljajo člani
in nečlani. Zadnji plačajo za delo pač ma'«
več. Nekaterim ni bilo po volji, da sa Je
delež dvignil na 1000 din, vendar indi ti po-
časi uridevajo, da imajo od zadruge le ког1вЦ
Ođvođal jarek, ki je speljan т Pako, Jo
preplitev in neočiščen, zato Je ob đežeT.fii
v vasi polno mlakuž in blata. Kdaj se bodo
merodaj&i afanili, da eo te aadeva onkraÉ
Stev. 50
»SAVINJSKI VESTNIK«, dne 13. decembra 1952
Stran 3
Po Šoštanjskem okraju
Ali je popolna gimnazija v Šaleški dolini
potrebna ?
Bogata je ta dolina. V svojih nedrjih
skriva do 150 metrov debele plasti črne-
ga zlata. Ogromen je njen razmah v
zadnjih letih, ko so odprli v bližini Ve-
lenja še nov jašek. Danes stoji poleg
starega trga že celo novo naselje Novo
Velenje. Široka je perspektiva tega
kraja, ki bo kmalu zrasel v mestece.
Z gradnjo kemičnega kombinata se bo
dotok delavcev povečal. Približno 6 km
severozahodno od Velenja leži mesto
Šoštanj, sedež okraja. Kakor Šoštanj
ima tudi Velenje nižjo gimnazijo. Naj
spregovore še številke: šoštanjska gi-
mnazija ima sedaj okoli 280 dijakov,
velenjska 225, to je skupno 505 dijakov.
Število se bo zlasti v Velenju povečalo,
da bosta tako imeli obe šoli z okolico
v treh letih okoli 1000 dijakov.
2e dolgo vrsto let so dijaki te doline
primorani študirati v precej oddaljenem
Celju. In še nekaj je! Prenekateri dijak
bi študiral dalje, toda vozna karta in
vse ostalo so stroški, ki jih ne premore
vsakdo.
Danes leži na delavskem razredu te-
žišče borbe — izgradnja socializma. Ali
zato ne bi bilo treba v tej smeri storiti
vse potrebno? Ali bi bilo potem zgre-
šeno, če tak veliki delavski revir, kot
je Velenje, dobi popolno gimnazijo?
Z njo bi dobili prepotrebno kulturno
žarišče — matico Šaleške doline. Tako
mislijo tudi napredni delavci velenj-
skega rudnika in širša javnost sploh!
Mnogo je bilo o tem govora na za to
odgovornih mestih. Ne bi bilo pravilno,
ako bi na račun lokalpatriotizma zane-
marjali dragocenost, ki naj ne bi bila
last samo večjih mest.
Res je, da bi v prihodnjem šolskem
letu dobili iz obeh četrtih razredov šo-
štanjskega in velenjskega le okoli 20
dijakov. Toda to nas ne sme motiti.
Enkrat je treba začeti. Začetek bo čez
nekaj let prav tako težak, Z odlaganjem
popolne gimnazije bodo odlagali grad^;
njo šolskega poslopja.
Razen tega bi bila celjska gimnazija
razbremenjena za najmanj 100 otrok
letno. Vzgojni kader, namenjen tem, naj
bi prišel sem. Dotok delavcev bi se z
ustanovitvijo popolne gimnazije v Ve-
lenju v višjih razredih povečal in bi bil
s tem popravljen socialni sestav dija-
kov višješolcev.
Prosvetni delavci in razna društva bi
dobila z njo kulturno žarišče! Izobraz-
beni nivo delavstva v Velenju bi se
dvignil. Na velikem praznem področju
od Raven na Koroškem pa do Celja bi
zrasla nova ponosna širiteljica znanosti
— gimnazija Velenje.
2e dejstvo, da je Velenje izrazito
proletarski kraj in da ima neprimerno
boljše izglede za gospodarski razvoj kot
Šoštanj, govori o potrebi gimnazije tu.
Naj bi ta dopis našel odmev v široki
javnosti. Tiha želja, ki jo že dolgo go-
jijo Velenjčani in z njimi Šaleška do-
lina, naj bi postala dejstvo. Rudnik naj
takoj povzame iniciativo za gradnjo no-
vega poslopja!
Le razgledan delavec se bo lahko boril
s sovražniki socializma. Zato je želja
velenjskih proletarcev še bolj opravi-
čena. Vinko Smajs.
Nikar po stopinjah izdajalcev
v Zdravilišču Dobrna se je zdravua
pred nedavnim priletna gospa Kuni-
gunda Marn, vdova po trgovcu in go-
stilničarju v vasi Pes je v Šaleški dolini.
Za časa okupacije sta oba z možem
dobro trgovala, poveličevala okupator-
jeve zasluge in špionirala.
Hinko Marn je bil eden izmed stebrov
fašizma v dolini in ga moramo uvrstiti
k Vošnjaku, Hauke ju, Detičku, Gollu,
Tišlerju itd. Poleg tega, da so bili ti
ljudje kulturbunddvci, špijoni in za-
grizeni nemčurji ter sovražniki Sloven-
cev, so imeli v rokah tudi vse gospo-
darske pozicije v dolini.
Revolucija je pometla z vsemi nem-
škimi gospodarji od trgovcev do gostil-
ničarjev in tovarnarjev tudi pri nas.
Vsa nesreča pa je v tem, da je večina
njih pobegnila pred ljudsko sodbo.
Tudi Kunigunda Mam se je pravo-
časno umaknila v Maribor k svojim
sorodnikom v Jezdarsko ulico 5. Tu živi
že sedem let in nič se ni pobrigala za
svojo imovino kot lastnica dokaj velike
hiše. Zakaj neki je zbežala, se potuhni-
la in dovolila, da so njeno imetje za-
olenili kot imovino narodnih izdajalcev?
Vendar — dejstva so nekoliko drugačna,
kot so videti na prvi pogled. Kunigunda
Marn ni pozabila in izgleda, da tudi ne
misli pozabiti na svojo hišo v Pesju,
Prav tako pa tudi njeni hlapčiči ne
morejo pozabiti svojih gospodarjev v
begunstvu. Da je temu tako, nam pove
tale primer.
Gospa Mam se je v bolezni zatekla
na Dobrno (za mnoge dobre državljane
v Dobrni čestokrat ni mesta!), Dobrna
pa je blizu Šaleške doline, zaradi česar
je bilo zanjo zdravljenje mnogo uspeš-
nejše kot pa za koga drugega. Poleg
zdravilnih kopeli so ji pomagala tudi
sporočila o stanju z njeno bivšo imo-
vino.
Poklicala je posestnico Ano Glažer-
jevo iz Pesja št, 15, da ji pride poročat
o stanju. Kaj naj bi bilo za Glažerjevo
gospo bolj vzpodbudnega v današnjem
času kot to, da lahko ustreže izdajalcem
slovenskega naroda. Brž si je ogledala
vso posest, v kakšnem stanju je, in od-
hitela skupno z mesarjem Magdičem v
Dobrno, Kakšna sreča za Glažerjevo in
Magdiča! Očividci trdijo, da so se pri-
jatelji od sreče objemali in obenem so
jim tekle solze veselja.
Mi pa vemo, da se danes vsa reakcija
povezuje v borbo proti ljudski oblasti
in ni razloga, da ne bi tudi klerikalci
in kulturbundovci katere skupne po-
gruntali. Vse kaže, da je pri nas še več
Glažerjev in Magdičev, ki bi prav tako
radi objemali Kunigunde in jim kaj
lepega povedali o njihovem nekdanjem
imetju. Vendar iz vsega tega ne bo nič.
Kot je partizanska pest pregnala oku-
patorje in njihove pomagače, tako bo
propadla tudi politika klerikalnih ob-
veščevalcev Glažerjevega kova v Ša-
leški dolini.
Kr.
Kdaj bode na Ljubnem prešli od besed k dejanjem \
v Foleta sem pred kratkim citai grornji
naslov Ћ vsebino članka, v katerem pisec po-
greva star Ijnbenski problem glede prosvet-
nega doma (Orlovski dom), ki ga je po vojni
obnovila Fiiknltnrna zveza Slovenije oziroma
TJ) l^jubno, ki je dobilo za obnovo doma
precejšen kredit 500.000 din, Z domom je
omenjeno društvo zelo slabo gospodarilo, »11
boljo rečeno gospodarili so na čnden način
vsi tržani, saj so prihajali v dom kakor in
kadar so hoteli. Po navodiln min. za komn-
nalne zadeve LiRS je imenovani dom kakor
tudi druga takšna poslopja prešel v splošno
last — splošno ljudsko premoženje. Za uprav-
nega organa je bil določen bivši KL.O Ljub-
no. Ker je FZS zahtevala povrnitev stroškov
za obnovo doma, s katerim bi po Telovadnem
društvu Ljubno gradila nov telovadni dom,
se jc na seji zastopnikov KLO Ljubno in TD
Ljubno sklenilo, naj TD Ljubno preskrbi
čim prej načrte za gradnjo telovadnega do-
ma, KLO Ljubno pa se bo pobrigal za in-
vesticijski kredit. Ker TD Ljubno ni v tej
smeri nič ukrenilo in ni preskrbelo načrta
takrat, ko je bila možnost za investicijske
kredite, je stvar zaspala, Z začudenjem se
vprašujem, komu je namenjen članek z gor-
njim naslovom? Ali morda fizkultumiki na
Ljubnem sprašujejo samega sebe?
V ostalem se ne bom bavil z navedbami
v omenjenem članku, ker v veliki večini ne
drže ali pa se dobremu poznavalca razmer
zde smešne! Vprašal bi še samo, ali se je
pisec članka res objektivno lotil vprašanja,
zakaj je nastalo mrtvilo v fizkulturi na Ljub-
nem? Menim, da se člankar bavi s problemi,
ki 80 drugovrstni, zaradi poživitve telovadbe
pa niti on niti njegovi ne ukrenejo ničesar.
Ali so tu tudi morda potrebne kakšne ob-
ljube? Menim, da so uspehi doseglijivi le 8
trudom in tega bo menda na fizkulturnem
polju dosedaj premalo na Ljubnem. Oboje
je namreč potrebno kljub splošnemu razu-
mevanja na Ljubnem. V zadnjem času pa le
izgleda, da bo tudi tu prešlo k dejanjem.
Bojim se samo, da bo fizkulturnikom težko,
kaj takega — vsaj kakor kaže dosedanja
praksa! Ob dejstvu pa, da razumevanje ob-
stoja, morda to le ne bo pretežko. Potreba
Ljubnega in želja vseh pa je, da bi telovadni
dom na Ljubnem čim prej dogradili.
Pa vendar ne moremo reči, da fizkultura
na Ljubnem ničesar ne dela. To dokazuje
tudi skoro dograjena smučarska skakalnica
s kritično točko 65 m, ki bo, upamo, že to
zimo uporabna. Skakalnico bodo lahko upo-
rabljali smučarji iz daljnje okolice, ki jih
bodo vabili prelepi smuški tereni v okolici
T-jubnega, No, tudi gradnja športnega igri-
šča in novega telovadnega doma dobiva že
sigurnejša tla za uresničenje in upam, da
bodo z delom začeli spomladi. Mnenja sem,
da je spanja v fizkulturi na Ljubnem bilo
že dovolj! L. N.
NEPRAVILNO RAVNANJE Z VAJENCI
Pred nekaj dnevi je obrtna zbornica
prejela anonimno prijavo o slabem rav-
nanju kovaškega mojstra Franca Kumra
iz Metleč pri Šoštanju s svojimi vajenci.
Seveda so pristojni organi preverili
anonimno prijavo in ugotovili, da pri-
java le ni brez vsake osnove. V uku pri
Francu Kumru sta dva učenca, in sicer
Ciril 2mavc in Jakob Pečnik. Ugotovilo
se je, da zahteva mojster od svojih va-
jencev delo od 7. ure zjutraj do 7. ure
zvečer, v poletnih mesecih pa še več.
Stanujeta pri mojstru, spita pa oba v
eni postelji. Poleti morata opravljati
tudi poljedelska dela. Mojster ima na-
vado, da jemlje v najem zemljo, kar
mu gotovo nese, če na tak način iz-
rablja svoje vajence. Ko so mojstra
vprašali, kako se kaj vajenca učita, je
enega sicer pohvalil, za Cirila 2mavca
pa je dejal, da je strokovno slab. Ali se
je temu čuditi? Kako naj bi imeli nje-
govi vajenci pri takih razmerah boljši
uspeh?
Ta članek naj bo mojstru Kumru
resno opozorilo, opozori pa naj tudi vse
tiste mojstre, ki še vedno izrabljajo
vajence in z njimi ravnajo tako brez-
dušno. Mislimo, da bi bilo potrebno po-
svetiti več skrbi obrtnemu naraščaju.
ALI ŽE VESTE .,.
... da šoštanjska delavska godba na
pihala paradira po mestu skupno z
dušnimi pastirji pri raznih pogrebih,
kljub temu, da so delavci nejevoljni?
.,. da ni ženski niti moški pevski
zbor v Šoštanju na akademiji proslave
ob Dnevu republike zapel niti ene
partizanske pesmi?
... da je sredi Šoštanja že dolgo časa
izkopana globoka jama, zaradi katere
si prebivalci bistrijo glave, ker ne vedo,
kaj bo iz tega nastalo?
.,, da so v kinopodietju v Šoštanju
ob vsakem boljšem filmu rezervirane
vse boljše vstopnice?
,., da se trafike v Šoštanju boje, da
ne bi ljudie preveč čitali časopisov,
zato vzamejo raje manjše število v pro-
dajo?
... da se gospodinje v Šoštanju jeze
na peke, ker jim ob peki kruha zama-
žejo vse servijete?
Slap Savinje »Rinka« pod
Okrešljem je eden od biserov
gornje Savinjske doline
Šoštanj z bližnjo okolico
Kako potekajo zdravstveno
prosvetni tečaji
v šoštanjskem okraju
Okrajni odbor Rdečega križa v Šo-
štanju je že v začetku meseca avgusta
pričel s potrebnimi pripravami, da bi
zdravstveno prosvetni tečaji za kmečko
žensko mladino čimbolj e uspeli. Na
prvih sejah so izdelali načrt predava-
teljskih mest in določili predavatelje.
2e v samem začetku je bila stvar dobro
pripravljena, ker so pritegnili k sodelo-
vanju zastopnike JLA, PAZ, Sveta za
zdravstvo in socialno politiko, Sveta za
kulturo in prosveto, zastopnice žena in
mladine.
Tečaji se vrše v 12 krajih, obiskuje
pa jih 596 tečajnic. Skupno je 20 pre-
davateljev, od katerih je 5 zdravnikov,
4 medicinske sestre, 7 ostalih zdravstve-
nih delavcev in 4 učitelji.
Prvi tečaji so se pričeli 9, novembra.
Mladinke želijo, da bi se čimveč naučile.
Na zadnji seji je okrajni odbor RKS
ugotovil, da je povprečna udeležba na
tečajih 90 do 95%, kar je brez dvoma
lep uspeh. Najlepše uspeva tečaj v
Pes jem pri Velenju, kjer je udeležba
100%. Tečaj vodi priljubljena medicin-
ska sestra tov. Jožica Mavec. Lepo uspe-
va tečaj tudi v Mozirju, Gorici ob Dreti,
Lučah in še v nekaterih drugih krajih.
Najslabša udeležba pa je v Velenju,
kjer sicer predava zdravnik, ki si pri-
zadeva, da bi bil tečaj kar najbolj kva-
liteten. Za slabo udeležbo pa nosijo
krivdo krajevne organizacije, ki nudijo
zdravniku v tem pogledu prav malo
pomoči. Pohvalimo pa lahko žene iz
Smihela nad Mozirjem, kjer se udele-
žujejo tečajev tudi tiste žene in matere,
ki niso obvezane obiskovati tečaj. Prav
bi bilo, da bi se udeleževale teh tečajev
žene tudi v drugih krajih.
Tu gre za zdravstveno prosvetno iz-
obraževanje naših žena in ženske mla-
dine, ki naj bi si preko teh tečajev pri-
dobile osnovno znanje iz področja nege
dojenčka, higiene in prye pomoči.
Kako pa v Lučah •. •
Splošni razvoj v naši državi je precej
razgibal tudi življenje v gorski vasi
Luče, Predvsem je ta kraj poznan po
živahnem kulturno-prosvetnem delu,
V teku enega leta so člani KUD »Ra-
duha« naštudirali že celo vrsto kultur-
nih prireditev in to od pestrega »Ko-
roškega večera« do Linhartove »2upa-
nove Micke«. Z njimi so z uspehom
izvedli vrsto gostovanj po Gornji Sa-
vinjski dolini.
Učiteljstvo na lepo obnovljeni šoli
skrbi za dostojne proslave vseh držav-
nih praznikov. Posebno uspela je bila
proslava letošnjega Dneva republike, —
Poslušalcem radia je dobro znan tudi
lučki vokalni kvintet, ki uspešno deluje
v okviru društva »Raduha«.
Tudi izobrazbi ženske mladine posve-
čajo veliko skrb. Kakor po drugih
krajih tudi tukaj uspešno deluje zdrav-
stveni tečaj, ki ga prireja RK. AF2 pa
je poleg tega organizirala še gospodinj-
ski tečaj, za katerega je veliko zani-
manje. Vključenih je nad 20 deklet,
prijavilo pa se jih je blizu 50, Vodi ga
odlična gospodinjslča učiteljica Vilma
Beniger, ki se je kljub starosti žrtvo-
vala in ustregla želji in potrebam tu-
kajšnjega prebivalstva. Hvale vredno je
razumevanje, ki ga je ob tej priliki
pokazal tov, Brezovnik s tem, da je v ta
namen vzorno pripravil vse prostore.
Kmetijska zadruga pa se zavzema za
ustanovitev kmetijskega tečaja za moško
mladino. Ce se bo tudi tukaj našlo do-
volj zanimanja in razumevanja med
prebivalstvom, potem bo zavzelo izobra-
ževalno delo v tej lepi gorski vasici
obseg, kot ga Lucani še ne pomnijo.
Es Ludvik.
IZ LJUBNEGA
Sporočajo nam, da so v Ljubnem na-
bavili sanitetni avtomobil, kar je dalo
pobudo za večjo vnemo pri zbiranju in
dajanju prispevkov za bodoči zdravstve-
ni dom,
V prosvetnem domu so preuredili tudi
dvorano. Moški zbor je dobil sedaj še
konkurenco v ženskem zboru. Tako je
prav. Ne zaradi konkurence — temveč
zaradi važnosti obeh pevskih zborov.
V domu bodo v kratkem uredili tudi
čitalnico.
L-N
Kmetje^ delavci^ usluâlbenci T
Naročite se na najbolj čitan tedenski list
v Celju in celjskem zaledju
stran
»SAVINJSKI VESTNIK«. dne 13. decembra 1952
Stev. 5t
Kulturni pregled „Savinjskega vestnika"
Celiski muzej in njegovi obiskovalci
Ljubitelje celjskega mestnega muzeja
bo vzradostila vest o visokem številu
letošnjega obiska. Do 29. novembra smo
presegli število 10.000 (dosegli smo točno
10.178 obiskovalcev). Lanskoletni obisk
je bilo pičlih 9000. Leta 1947, ko je bil
prvič za Prešernov teden odprt muzej
v stari grofiji, je bilo 1500 letnega
obiska. Iz leta v leto se je obisk stop-
njeval. Visok porast izpričuje, da se
naša ustanova vse bolj razrašča v živo
kulturno-prosvetno ustanovo. Večina
obiskov je skupinskih (šole, izletniki,
sindikalni obiski, turistične skupine iz-
ven Slovenije). Celjani pa ne smejo biti
nič kaj ponosni na visoko številko, saj
je njihov delež kaj skromen. To velja
tudi za celjske šole — osnovne še za-
dovoljivo obiskujejo muzej — srednje,
zlasti I. gimnazija, učiteljišče in II. gi-
mnazija pa komaj zadovoljivo. Medtem
so nekatere okoliške nižje gimnazije
kompletno obiskale naš muzej, med
njimi nekatere, ki se sleherno leto vra-
čajo pod naš krov. Med obiskovalci po-
samezniki vodi Ljubljana pred Celjem,
tudi Zagreb daje tako med skupinskimi
kakor tudi med posamezniki lep odsto-
tek obiska. Sicer pa, po obisku sodeč,
je celjski muzej znan in cenjen po vsej
državi. Čitatelji se naj ne čudijo, če
zapišemo trditev, da izmed vseh celjskih
kulturnih ustanov daje že danes celjski
muzej največji delež za dobro ime me-
sta Celja in to v kulturnem kakor tudi
v turističnem oziru, zlasti velja to za
inozemske obiskovalce, ki se že pridno
oglašajo v naši ustanovi. Hrvati, Srbi in
Makedonci se navdušujejo za naš muzej,
kar pričajo njihova prizanja muzejske-
mu vodstvu ali zapiski v muzejski spo-
minski knjigi. Inozemski strokovnjaki
zapisujejo na moč laskave zapise v spo-
minsko knjigo, med njimi tudi takšnega
značaja, da bi bila muzejem in galeri-
jam v prestolnici v ponos in veselje.
Visok obisk preseneča v prvi vrsti
vodstvo muzeja, saj bi nikoli noben
strokovnjak ne mogel pričakovati v tej
fazi razvoja (osem razstavnih prostorov)
tako veličasten obisk, ki je ob primer-
javi z drugimi lokalnimi muzeji take
kapacitete rekorden in vodilen v Slo-
veniji. Naš oddelek NOB mnogo pripo-
more k vzornemu obisku, saj je tako
urejen, da je dojeten za domačina in
tujca, ta oddelek žanje tudi največ po-
hvale od ogledalcev. Ce si hočemo pra-
vilno predstavljati letošnji porast, je
potrebna primerjava: predvojni celjski
muzej je imel nekaj stotin letnega obi-
ska. Manjši provincionalni muzeji v
Sloveniji (mimo Ljubljane, Maribora in
Ptuja) imajo največ eden, dva, tri tisoč
obiskovalcev. Pokrajinski muzej v Ma-
riboru je dosegel lani 14.000, toda to je
docela urejen muzej s številnimi raz-
stavnimi dvoranami in oddelki. Najbolj
obiskovan muzej v Sloveniji je v Ptuju
(lanskoletni obisk 34.000). Letošnja ar-
heološka izkopavanja v Šempetru pri
Celju pa si je ogledalo nad 8000 oseb.
Kako pozitivna kulturna bilanca je tako '
dejanje, ne bo treba menda posebej ob-
jasnjevati.
Končno je nadvse razveseljiva slika
vseh treh muzejev štajerske Slovenije
(Ptuj, Maribor, Celje). Danes zabeležu-
jejo vse tri ustanove vodilen obisk v
Sloveniji. Ptujski muzej zajema vse
muzejske stroke, poleg tega še imamo
v Ptuju specialni vinarski muzej in tri
mitreje na Hajdini ter dvoje samostoj-
nih muzejskih zgradb. Pokrajinski mu-
zej ▼ Mariboru pa je najbolje urejen
muzej v Sloveniji. Z arheološkimi od-
kritji v Šempetru pa se bo celjski muzej
glede provincialne rimske kulture tudi
naglo povzdignil na vodilno mesto v
Sloveniji. Ptuj in Maribor sta imela že
pred vojno urejen muzej v vseh oddel-
kih. V Celju pa je po osvoboditvi na-
stopila povsem nova situacija. V Stari
grofiji je bilo potrebno (in je še!) vse
prostore prilagoditi za muzej in posto-
poma v njih razvijati in povsem na
novo ustvarjati posamezne oddelke (na
primer oddelek NOB). Vzporedno z ure-
jevanjem muzeja je bilo nujno prido-
bivati obiskovalce, da ne bi ostal muzej
mrtva ustanova, kot je bila pred vojno.
Rekorden letošnji obisk prepričuje, da
je celjski muzej živa in sodobna kultur-
na ustanova. Vse gmotne žrtve, ki jih
skupnost daje naši ustanovi, se v tako
množičnem letnem obisku bogato obre-
stujejo s kulturnimi dobrinami in po-
vzdigom nivoja našega delovnega ljud-
stva. Naše posebno veselje pa je, da
prihaja mladina v vse večjem številu
v celjski muzej. д g
Literarni večer celjskih književnikov
Prejšnji četrtek so nastopili v dvora-
ni Mestnega gledališča celjski književ-
niki. Prav je, da se tako manifestira
slovenska beseda in obenem pokaže de-
lo kulturnih delavcev našega mesta.
Namen literarnih večerov je prikazati
umetniško ustvarjanje posameznikov v
določenem času in kraju, pa obenem po-
pularizirati lepo knjigo. Zdi se, da so
taki nastopi potrebni, saj kaže to pot
skoraj po vsem zasedena dvorana mla-
dine in drugih ljubiteljev knjige, ko-
liko je med občinstvom zavzetosti za
umetniško delo in prizadevanje zlasti
domačih literatov. Nastopilo jih je kar
devet, od katerih so se nekateri s svo-
jim delom v pretklosti že afirmirali.
Za uvod je prebral Gustav Grobelnik
Celjsko pismo Vladimirja Levstika, pi-
smo o bojih Celja za svojo podobo, Ce-
lja na katerega veže pisatelja toliko
spominov. Najmočnejša na večeru pa
sta bila Stane Terčak in Fran Roš. Sta-
ne Terčak je prebral odlomek iz poglav-
ja »Kajuh je padel« iz knjige Zivi zid.
Terčaku se je posrečilo prikazati vso
tragiko pesnika Kajuha in dramatični
boj njegove čete. Vso strašno tegobo
boja z okupatorjem pa kaže tudi pesem
Frankolovo pesnika Frana Rosa. V pre-
prosti obliki, a nekoliko na široko nam
je pesnik podal strahoten dogodek po-
kolja stotih mož v Frankolovem. Suge-
stivno podani pa sta bili tudi njegovi
miselni pesmici Na paši in Seja. Ro-
mantično in žensko čustvena, a vendar
živa pa je zgodba o slepcu in njegovi
ljubezni (Ugasla luč se je vžgala), ki jo
je podala Julija Bračičeva. Manj uspeli
pa so bili nastopi drugih literatov. Jur-
ček Krašovec je prebral črtico Zupano-
va obleka. Iz delca ni bilo mogoče prav
razbrati, kaj je hotel pisec povedati, a
vendar mu ne gre odrekati talenta. Te-
že je tudi presoditi nastop Jožeta Kro-
fliča in mladega Vlada Hribarja. Oba
sta brala nekam zase, tako da ju ni bi-
lo mogoče prav razbrati. Poleg teh je
prebrala kratke impresivne pesmice
Anja Maček. To so pa bili tudi edini
verzi na večeru poleg Hribarjevih in
Roševih pesmi. Kot zadnji je nastopil
Izidor Horvat, ki nam je v nekoliko
konvencionalnem izrazu podal svojo
meditacijo Eden iz množice.
Med recitacijami so izvajale glasbo na
klavirju gojenke celjskega Učiteljišča,
s čemer je literarni večer pridobil na
pestrosti in živahnosti.
A. K.
Ali se celjsko delavstvo res ie vedno
ne zaveda, čemu vzdržuje gledališče?
Ko smo ob začetku letošnje gledali-
ške sezone razpravljali o celjski gleda-
liški problematiki, smo kot eno redkih
razveseljivih dejstev poudarjali to, da-
je razpis delavskega abonmaja doživel
lep odziv. Mislili smo: začetek je stor-
jen. Ta srčika kulturno najbolj razgle-
danih delavcev se bo razraščala in ši-
rila ter privabljala v hram gledališke
umetnosti vedno več svojih tovarišev.
Skeptikom, ki so nas strašili s tem, da
je ta odziv le odziv na papirju, kajti
večino abonmajskih kart so kupila vod-
stva podjetij in tovarn za svoje najbolj-
še delavce, ne pa delavci sami, smo se
smejali, saj so bile izkušnje drugod,
na primer v Kranju, ravno nasprotne.
Toda že po drugi predstavi za delav-
ski abonma nam je ta samozavestni in
optimistični nasmeh zamrl na ustnicah.
In lahko nam je zamrl, kajti zgodilo se
je to, česar smo se najbolj bali: okoli
150 (reci: en sto petdeset) abonentov je
s plačanimi vstopnicami ostalo doma.
Igrali smo pred napol prazno dvorano.
»Kaj se boste razburjali, saj so vstop-
nice plačane! Prava reč, če ljudi ni,«
mi je tisti večer nekdo dejal. Kot da bi
bil namen gledališča v tem, da pobere
vstopnino, potem se pa ne zmeni več,
ali igra ljudem, željnim umetniških do-
živetij ali pa praznemu zraku! Kultur-
na in umetniška vzgoja delovnega člo-
veka je naloga gledališča. A kako naj
gledališče to nalogo, to svoje poslan-
stvo opravlja, če mu vsi poskusi, d»
privabi delovnega človeka, spodlete?
»Slaba predstava,« bo kdo rekel. »Kako
moreš zameriti ljudem, če se ne marajo
iti dolgočasit,« bo dejal drugi. A to so
le izgovori, ki so iz trte izviti. Kritika
in ostalo občinstvo je govorilo in še go-
vori drugače: predstava je dobra! Gle-
dalca prime in mu da misliti. Nikomur,
ki si je predstavo ogledal, ni bilo žali
To torej ne more biti vzrok, da so abo-
nenti ostali doma ali pa so rajši kot v
gledališča zavili v gostilno. Vzrok je
lahko samo eden: pomanjkanje kultur-
ne zavesti. Celjsko delavstvo kot dedič
bogatega kulturnega izročila tega sta-
rega mesta, se niti ne zaveda, kak sra-
moten madež prevzema nase pred zgo-
dovino s svojo pasivno resistenco do
gledališča. Ce bi se tega zavedalo, bi
ne dopuščalo, da bi ta umetniška usta-
nova, ki jo vzdržuje s svojimi žulji, mo-
rala igrati pred praznimi dvoranami in
si iskati občinstvo drugod.
Gledališče bo začelo še odločnejše
borbo za občinstvo med celjskim de-
lavstvom. To bo borba za dvig delov-
nega človeka iz kulturne zaostalosti in
nezainteresiranosti, pri kateri gledališče
upravičeno pričakuje vso pomoč Zveze
komunistov, sindikatov in vseh množič-
nih organizacij, prav tako pa tudi
upravnih odborov in delavskih svetov,
L. F.
Petletnîca SKUO „Franca Prešeren^^
v ponedeljek 15. decembra bo SKUD
»France Prešeren« svečano proslavilo
petletnico svojega obstoja.
Društvo je bilo ustanovljeno 29. av-
gusta 1947 z namenom, združiti čim
več istovrstnih skupin, ki so delovale
v posameznih sindikalnih podružnicah,
v pomembnejše celote, da bodo zmožne
ustvarjati in usmerjati kulturno-pro-
svetno delo primerno velikemu času, v
katerem živimo. Želeli smo vključiti v
naše odseke čim več članstva, ki bi se
tu vzgajalo pod strokovnim vodstvom
in se v posameznih panogah tudi kvali-
tetno dvigalo.
Začetne težave v letih 1947 in 1948,
ko smo ustanavljali naše odseke, orga-
nizirali njih redno delo, se borili za vsaj
zasilne prostore in za potrebna finanč-
na sredstva ter ostale osnovne pogoje,
je pogumno premagala peščica vztraj-
nih, delavoljnih in požrtvovalnih tova-
rišev in tovarišic. Veliko je bilo nera-
zumevanje za naša stremljenja pri posa-
meznikih in tudi pri kolektivih, vendar
je naša vztrajnost rodila uspeh za uspe-
hom.
Organizacija društva je bila poverje-
na v tem delu mesta najmočnejši sindi-
kalni podružnici železničarjev. Najpi^ej
je bila osnovana godbena sekcija, saj
je bila železničarska godba prva, ki se
je vldjučila v novo društvo in v novih
pogojih le krepkeje delovala. V jeseni
1948 je v društvo vstopila tudi bivša
poštarska godba.
Drugi društveni odsek je bil tambn-
raški, ki je dotlej obstojal pri sindik li-
ni podružnici živilcev.
22. 6. 1948 je občni zbor za štajersko
slovenstvo zelo zaslužnega Celjskega
pevskega društva slclenil vstopiti kot
pevski odsek v SKUD »France Preše-
ren«. Novi pogoji so poživili pevsko živ-
ljenje v zboru, tako da se je število
pevcev kmalu podvojilo.
Dramski odsek je kljub temu, da v
vsem času društvenega obstoja nikoli
ni imel primernih prostorov, deloval ži-
vahno.
Likovna sekcija je bila ustanovljena
leta 1949, v letu 1950 pa še harmonikar-
ska in mladinska na II. gimnaziji.
Društvo je poskušalo ustanoviti tudi
druge odseke, tako folklornega, literar-
nega idr., vendar so bili uspehi zaradi
objektivnih težav le kratkotrajni.
Letos je pričela delovati na pošti no-
va plesna skupina, ki se nam bo pred-
stavila na jubilejni društveni prireditvi
in želimo, da bi postala jedro bodoče
močne folklorne sekcije.
Vsi odseki so upravičili svoj obstoj z
lepimi uspehi, ki so jih dosegali vsa ta
leta. Tako sta godbeni in pevski odsek
po uspešno prestani preizkušnji pred
republiško komisijo v Celju, tekmovala
že leta 1948 na Reviji kulturnih dru-
štev v Mariboru, kjer je pevski odsek
zasedel častno tretje mesto, godbeni pa
pridobil dragocene izkušnje za bodoče
delo. V jeseni leta 1949 je društvo tek-
movalo z vsemi odseki in prejelo tek-
movalno zastavico kot najboljše društvo
v celjskem okrožju, več naših odsekov
pa je doseglo okrožno prvenstvo.
Tekmovanja v počastitev 10-letnice
OF se je v letu 1951 udeležilo sedem
naših odsekov, od katerih so zasedli
pevski, godbeni in tamburaški prva me-
sta, ostali pa so tudi mnogo pripomogli
društvu, da je postalo prvak Slovenije
in prejelo lepo nagrado lOOF.
Vsa požrtvovalnost in predanost član-
stva naši socialistični skupnosti se zr-
cali v številnih javnih nastopih, ki so
jih odseki v času svojega obstoja zabe-
ležili skupaj 452. Od tega so jih opra-
vili v Celju 298, ostalih 154 pa v raznih
okoliških krajih in tudi na mladinski
progi v Doboju, Pulju, Mariboru, Ljub-
ljani, Novi Gorici in drugod. Koliko ne-
vidnega dela in študija je bilo potreb-
no za navedene uspehe in nastope, zna
preceniti le človek, ki se je s tem pečal.
Odseki stremijo stalno k večjemu na-
predku in iščejo novih oblik in načinov
za uspešnejše delo. Pri takšnih strem-
ljenjih gotovo tudi novi uspehi ne bodo
izostali.
Društvo kot celota je s svojim dose-
danjim delom in uspehi gotovo upra-
vičilo svoj obstoj in izpolnjevalo vzvi-
šeno poslanstvo, ki mu je v korist in
ponos naše socialistične skupnosti do-
ločeno.
Svoj jubilej bo društvo proslavilo s
prireditvijo pestrega »Večera petja in
glasbe«, ki bo v ponedeljek 15. t. m. ob
20. uri v veliki dvorani doma OF (kino
Metropol). Na prireditvi bodo nastopili:
mladinski pevski zbor, mešani pevski
zbor, plesna skupina, temburaški orke-
ster in godba na pihala. Nastop priljub-
ljenega harmonikarskega zbora pa bo
moral — žal — zaradi obolelosti njego-
vega vodje odpasti. Ob jubileju je dru-
štvo izdalo lično brošuro s kratkim pre-
gledom dosedanjega dela.
V četrtelc 18. t. m. bo imelo društvo
ob 19.30 v mali dvorani doma OF svoj
redni letni občni zbor.
Vabimo vse Celjane, da se »Večera
petja in glasbe« udeleže, vse članstvo
pa, da polnoštevilno prisostvuje občne-
mu zboru svojega društva.
Žigon: ^Kako se odtrga oblak"
(REPRIZA V LAŠKEM)
V kulturnem tednu, ki ga je delavsko
prosvetno društvo »Svoboda« priredilo
v čast VI. kongresa ZKJ, izstopata pred-
vsem dve prireditvi: Foersterjev »Go-
renjski slavček«, izvajan v koncertni
obliki, in uprizoritev drame — Zigon:
»Ko se odtrga oblak« v režiji tovariša
Tomana. Igralsko družino sestavlja
razen dveh tovarišev delovni kolektiv
Trafopostaje, vendar kot člani »Svobo-
de« predstavljajo vejo dramatskega
oblikovanja v društvu.
Drama se morda ni resnično dogodila,
lahko pa bi'se odigrala kjerkoli v pre-
teklosti in podčrtava podreditev naj-
globjih čustev malomeščanskemu stre-
muštvu in pohlepu po bogastvu. Pozi-
tivna je v toliko, da so v njej odsevi in
poizkusi po maščevanju izkoriščanih in
odporu proti krivicam. Režiserju je
uspelo razgibati posamezne prizore,
ustvariti dinamiko, talto da je drama
zaživela in odjeknila tudi pri publiki.
Režiser tov. Toman je bil tudi nosilec
vloge vaškega mogotca Kalana. Kot
»star Svobodaš«, igralec, ki so mu odrske
deske tudi potreben del njegove dušev-
nosti, je lik Kalana zaigral z rutino,
vendar je psihološki moment njegove
»spreobrnitve v pravičnejšega človeka«
nakazal slioraj prečustveno. V celoti pa
je bil njegov Kalan zelo življenjski in
nam je prikazal »oblast« preteklosti
tako, kot je bila.
Vlogo Ane je igrala tov. Anica Blago-
tlnškova zmerno v kretnjah, pač pa
globoko občuteno v govoru, ki je bil
njej tudi izhodišče vseh duševnih borb
in občutka krivde. Zato njeni vlogi ne
bi škodovalo nekaj več igralskega raz-
pleta v izražanju s kretnjami. Nedvom-
no pa je v celoti svojo vlogo odigrala
zelo dobro in zapustila v gledalcu glo-
bok vtis.
Anin sin je v dijaku Kužniku našel
kar dobrega ustvarjalca. Njegova pri-
kazana mladostna življenjska vedrina
je bila prikupna, upor proti materini
odločitvi je bil neprisiljen, zavedal se
je stopnje igralske vsebine svoje vloge.
Lenka (Dragica Suler) se bo verjetno
razvijala od nastopa do nastopa. Njen
prvi odrski korak ne bomo merili z
istim merilom kot ostalih. Bila je de-
loma naivna in prisrčna ter ni izstopala
iz teka igre. Z voljo in veseljem, ki ga
čuti do igralskega ustvarjanja, bo v
bodoče lahko dosegla še večje uspehe.
Tovariš Martin Plahuta bi poštarjevo
pretkanost verjetno lahko še bolj ugla-
jeno predstavil. Bolj naraven je bil
proti koncu, le v gestah so poštarji
dokaj skromnejši. Dober je bil v pri-
zoru z Lenko.
Kačičev trgovec je bil izvrsten. Igrati
vlo^o človeka, ki mu bolehna zunanjost
greni življenje in spreminja v sovraštvo
do vsega dobrega in lepega, je nedvomno
težko. Pretresljiva je bila njegova živ-
ljenjska izpoved in prikazana groteskna
strast v želji po enakovrednosti svoje
zunanjosti z ostalimi ljudmi. Tudi nje-
gova izgovarjava je bila prav dobra.
Janko Aškerc kot žagar je izmed glav-
nejših vlog imel najbolj pozitivno vlogo
v drami. Njegov razgovor z Ano bi bil
v začetku moral imeti več duševne glo-
bine. Svoječasno srčno izvoljenko Ano,
ki jo je sicer izgubil, gotovo ni mogel
sovražiti. Resnična ljubezen ne more
poznati sovraštva, kvečjemu bolečino!
Sovražil je le Kalana in zato je bil
nastop z Ano v začetku pretirano oster.
V ostalem pa je zaigral dobro, v dialogu
S Kalanom celo revolucionarno.
Se beseda o tehnični režijski izpeljavi,
V Laškem je bilo odigrano zadnje čase
le malo iger tako dobro in tehnično do-
vršeno. Izvzamem posamezne kreacije
n. pr. doktorja Donata v »Operaciji«,
oba Tackletona v »Cvrčku« in še drugih,
vendar so to posamezniki. Kot igralska
celota pa je ta uprizoritev bila ena naj-
boljših. Dež, grom, šumenje hudournika
in plaz, vse je odmevalo tako naravno,
da je enakomerno pronicanje nakazane-
ga deževja zapustilo v gledalcu namiš-
ljen hladen občutek, torej je bila režija
tudi v tem učinkovita. Izboljšati bi bilo
seveda še treba odrski jezik, vendar le
pri nekaterih.
Nedvomno ima za takšen uspeh igre
največ zaslug predsednik društva »Svo-
bode« tov. Toman. Želimo, da jih kmalu
zopet vidimo na odru s kakim sodobnim
kvalitetnim delom.
Prav bi bilo, da se v Laškem iz šte-
vilnih igralcev in režiserjev (?) ustvari
obširen dramatski odsek, ki naj zdru-
žuje več igralskih družin k plemenite-
mu medsebojnemu tekmovanju ter s
tem pomaga dvigniti odrsko umetnost
pri igralcih in dojemanje vsebine pri
občinstvu. Vsaka uprizoritev je stopnica
na poti navkreber. Vendar naj novo-
ustanovljena »Svoboda« ne nadaljuje S
tradicijo SKUD, da bi bilo njeno delo
le kampanjsko in preveč vezano na
razne obletnice ali proslave, temveč naj
bo to dramatsko delo stalno in redno.
S tem bi znatno prispevali k izobraže-
vanju ljudskih množic.
P. Rovanova.
KULTURNA DEJAVNOST V ŠENTJURJU
Dasi smo pred kratkim dobili nov kino-
projektor in so predstave vsako soboto in
nedeljo, kljub temu si Šentjurčani želimo
primernih, kvalitetno naštudiranih kulturnih
prireditev; teh je bilo. mislim, v jesenskem
času malo in še te so bile od drugod. Edino
Gasilsko društvo Šentjur je predstavilo An-
zenjíriiberjevo Slabo vest, od drugod pa so
gostovali igralci iz Štor z Domnom in Lo-
ca nje z Mlinarjevim Janežem. Od iger je
bil najbolje naštudiran Mlinarjev Janez, ki
jo gledalce pritegnil, razgibal in jim dal
takšen užitek, kakršnega si od dobre igre
želimo.
Dejstvo, da se Šentjurčani navadno razgi-
bajo proti začetku zime, je vidno že v pri-
pravah na kulturne prireditve, že dlje časa
se dijaki nižje gimnazije Šentjur pripravlja-
jo z Boševo Desetnico Alenčico, pred krat-
kim pa so odrasli začeli s Postržkom.
Glede kulturnih prireditev bi želeli, da ne
bi bili ena za drugo, marveč pravilno razpo-
rejeni. Upamo, da jih bomo gledali še ta
mesec.
Ko smo prav pri kulturno-prosvetnem delu,
bi predlagali, da se v Šentjurju ustanovi
Ljudska univerza. Mislimo, da ima naš kraj
za njeno ustanovitev vse pogoje, saj je na
šentjurski osnovni šoli in ni ji gimnaziji
preko  15  učnih  moči;   v  Šentjurju  j* tudi
Kmetijska šola. Tudi zveza s Celjem je do-
bra. Tako glede predavanj ne bi bilo no-
benega problema, prav tako tudi ne glede
prostora; obisk bi bil pa gotovo zadovoljir.
LITEBARNO-GLASBENI VEČEB
CELJSKIH SBEDNJEŠOLCEV
V sredo, 17. XII. ob 19.30 uri bo v Domu
ljudske prosvete (Narodni dom) literarno-
glasbeni večer celjskih srednješolcev. Brali
bodo: Matjaž Kmecl, gimnazija (proza), Ja-
nez Kovačič, gimn. (proza), Aleksandra
Kralj, učit. (proza), Marjan Kunej, učit.
(proza, pesmi), Anka Pišorn, učit. (pesmi),
Anton Bupnik, gimn, (proza), Ivan Seničar,
gimn. (pesmi), Franc Aleksander-Svetina,
gimn. (nrora), .lože Topolovec, gimn. (pro-
la), Željko Zagajšek, gimn. (proza), Herbert
Zavodnik, gimn. (proza, pesmi). Lastne
skladbe igra Žiga Zupane (klavir); glasbeni
vložki: klavir: Breda Gričar, Marjan Kunej
(učit.). Beba Zelenik, Franc Krusič, Ciril
Vertačnik, Danilo Fajs, Drago Lesjak (go-
jenci Glasbene šole); violina: Žiga Zupane,
Med odmorom igra na klavir Danile Pšenič-
nik.
Podprimo prizadevanje naših mladih
ustvarjalcev s čim večjo udeležbe, število
sodelujočih nam zagetavlja, da bo te Toioff
pester im begat.
KJE SO VZBOKI SLABEGA OBISKA
LJUDSKE UNIVEBZE V CELJU?
Prisostvujem večini predavanj, ki jih pri
reja Ljudska univerza v Celju. Požrtvovalno
in hvale vredno je delo, s katerim si odbor
prizadeva, da bi vsem zlasti delovnim ljudem
nudil čim več prilike za pridobivanje rovcga
snanja, ki ga nam vsem dnevno primanjku-
je. To je v redu in tudi to je zelo lepo, da
se teh predavanj v pretežni večini rd'>lpžuj«
dijaška mladina, vendar pa le redkokdaj vi-
dimo na teh predavanjih starejše udel'voiife,
predvsem manjkajo delavci in še posebej de-
lavska mladina.
Program predavanj je dober, vendar bo
pa vseeno potrebne poiskati vzroke slabe
udeležbe od strani tistih ljudi, katerim je v
glavnem Ljudska univerza namenjena. Morda
bi kazalo predavanja prib]i.^.ati posameznim
delovnim središčem. Verjetno bi se obneslo,
če bi se predavanja n. pr. vršila v Gaberju,
v Zavodni ali še nekem drugem kraju, kjer
bi s primerno propagando verjetno priteg-
nili več ljudi iz delavskih vrst, ki si vzgojo
verjetno želijo, pa jim je sedanja dvorana
nekam od rok. Seveda s tem ni rečeno, cin^
se predavanja na dosedanjem mestu ne bi
še naprej vršila, ker bi bili sicer prikraj-
šani dosedanji redni obiskovalci. Predava-
nja na omenjenih krajih, naj bi bila neke
Trste preizkušnja, sa katero bi želeli doseii
številnejio  niieie^be predvsem  delavcev.
Btev. 50
»SAVINJSKI VESTNIKc, dne 13. decembra 1952
Stram i
Iz Celja ...
Y CELJU BO USTANOVNI OBČNI ZBOB
DBUŠTVA LJUDSKE UNIVEBZH
T torek, dne 16. decembra t. 1. b# »b 19.»»
T dvorani Sindikalnega doma na ^lan-
frovem trgu т Celju uttanevni občni eber
#ruitva Ljudske univerze. K udeležbi so
vabljeni vsi Celjani, zlasti p* dosedanji pre-
4»vatelji, obiskovalci predavanj ter ostali »o-
ielavci LU. Vsakdo, ki se zaveda pomena
Izobrazbe za sodobnega človeka, ki ceni zna-
■je in kulturo in se ie sam izobražuje ah
pomaga drugim pri tem, le bo rad odzval
vabilu na ustanovni občni zbor LU in pe-
stai njen sodelavec.
Ljudska univerza približuje in posreduje
smanost vsem delovnim ljudem. Vsakdo naj
4o8eza čim viijo stopnjo znanja in izobraz-
be ter naj ima čim bolj razvit smisel za ume-
vauje in uživanje umetnosti. Ufinkovita po-
ШОС za izboljšanje dela in življenja je zna-
BJe, do katerega je človeštvo že prišlo. T»
cnjikiije ne sme ostati v knjižnicah in v gla-
vah nekaterih posameznikov, ampak mora
4* vseh ljudi, do vsakega človeka naše druž-
be. Neznanje in nepoučenost je eden največ-
jih nasprotnikov našega hitrega napredka v
•ocializem. Proti neznanju se moramo »tal-
■o boriti: vsakdo zase s študijem in vsi
skupno tudi s sodelovanjem i ljudsko uni-
verzo.
Prosvetni delavci, zdravniki, inženirji, teh-
■iki, kmetijski in drugi strokovnjaki bodo
ma občnem zboru dobili nove vzpodbude ca
■»daljnje predavateljsko delovanje. Zastop-
niki društev Svobode, organizacij ZKJ, OF,
AFž, ZB in LMS bodo s sodelovanjem z no-
vim društvom LU bolje in laže uresničevali
Isobraževalne naloge, ki so tudi naloge nji-
»ovih organizacij. LU v Celju bo v bodoče
■ajtesneje sodelovala z vsemi množičnimi or-
fanizacijami. Izobraževanje graditeljev so-
cializma je važna družbena naloga, ki jo naj-
laie vršimo v skupnosti. Mnogi dosedanji
•biskovalci predavanj bodo na občnem zbo-
ru lahko izrazili svoje želje, potrebe in mne-
nja o delovanju novega društva. Siv.
KoStomaf Kairel
v sredo popoldne je presunila vse gasilske
TTste in obrtnike žalostna vest, da je umrl
tov. Koitomaj Karel, kleparski mojster т
Gaberju.
Koštomaj Karel je prevzel takoj po esv#-
boditvi dolžnosti organizacije in vodstva ga-
silstva kot okrajni gasilski poveljnik za Cei-
Ije-mesto. Ostal je tudi poveljnik takratne
Prostovoljne gasilske čete Gaberje in obenem
vodil vso organizacijo gasilske straže in
aktivno sodeloval pri gašenju požarov v ti-
stem času. v juliju 1945 je prevzel vodstvo
crasilstva takratnega celjskega okrožja. Kot
dober strokovnjak v gasilstvu je vestno po-
dajal strokovna predavanja na terpnu. So-
deloval je v organizaciji požarne varnosti v
Industriji in pri sestavljanju osnutka za da-
našnji gasilski zakon in pravilnik. Iz zdrav-
stvenih razlogov je moral odstopiti vodilno
mest* ▼ Mestni casilskf svmì in s« »»sve-
titi samo POD Gaberje, kjer je prevzel er-
ganizacije gradnje nevega gasilskega dem».
Zaradi bogatih izkušenj pa je bi! vključen v
strokovno tehnični svet Gasilske zveze LKS.
y tej funkciji je prevzel instrnktorske na-
loge za Celje-mesto in okraje Celje-ekolica,
Šoštanj in Slovenj Gradec, katere je kljub
bolezni vestne izvrševal. Zate mu je nprav-
ni edber GZ LUS priznal čin višjega gasil-
skega častnika in ga nagradil z gasilskim
priznanjem I. stopnje, ljudska oblast pa ши
je podelila medaljo zasluge za narod.
Gasilci celjskega okoliša sme z njim iz-
gubili dobrega gasilskega strokovnjaka, er-
ganizatorja in tovariša. Težko ga bouie po-
grešali. Ohranili ga bomo v svetlem spomi-
nu, kot vzor gasilca. Spremili ga bome k
zadnjemu počitku v petek popoldne eb 1*.
nri na Mestno pokopališče.
LJUDSKA UNIVERZA Y CELJU
Predavanje: »Pomen splošne deklaracije e
pravicah človeka« bo v četrtek, dne 17. de-
cembra 1953 ob 19.30 uri v predavalnici na
učiteljišču (II. osnovna šola, I. nadstropje)
v Celju. Predaval bo predsednik Sveta za
prosveto in kulturo, ravnatelj učiteljišča tov.
Anton Aškerc. Vsi vljudno vabljeni.
Pred štirimi leti je Generalna skupščin«
Združenih narodov sprejela in razglasila
Splošno deklaracijo e pravicah človeka. S to
deklaracijo se zlasti ob obletnici njene raz-
glasitve seznanijo vsa ljudstva in vsi narodi
na vseh celinah. Mnoge od razglašenih pra-
vic človeka so ie pred celotnim človeštvom
kot ideal, ki bo uresničen v bodočnosti. Tudi
naša drsava kot članica OZN sprejema in
uresničuje načelo Deklaracije o pravicah
človeka.
Na predavanju bemo spoznali pomen in
vsebino Deklaracije o pravicah človeka, kar
nam lahko le koristi pri našem napredku.
UGOTOVITEV
T eni zadnjih številk našega lista smo pi-
sali, kako so se zaračunale vajeniške ure pri
kleparskih delih na poslopju OLO (Narodni
dom). Ugotavljamo, da teh del niso vršili
kleparski mojstri iz Celja, ampak je dela
izvršilo kleparsko podjetje iz Vranskega, To
ugotavljamo zaradi tega, ker so se v tem po-
ročilu čutili prizadeti nekateri ebrtniki iz
Celja.
IZPBED OKROŽNEGA SODIŠČA
ZA NAMERAVANI BEG ČEZ MEJO . . .
30-letni Pintar Ivan, brivski pomočnik 1%
Celja, 54-letni Bajramovič Hcbiba, slaščičar-
ski pomočnik, doma iz Makedoniie, nazadnje
stanujoč v Celju, S2-letna šivilja Kompan
Angela in njena 20-letna hčerka Kompan
Romana iz Celja so se zagovarjali pred okrož-
nim sodiščem zaradi nameravanega pobega
čez mejo v inozemstvo z  namenom,  da  bi
tam sevraine delevali preti sveji deeevml.
Od meseca marca 1952 de aretacije se pe več-
kratnih dogovarjanjih sklenili, da skupne
pobegnejo preko jugoslovansko-avstrijske
meje v inozemstvo. V ta namen se je podal
obtoženi Pintar Ivan na Okre elj v Savinjske
planine, da si ogleda možnosti sa pebeg, e
čemer je po povratku iz planin seznanil osta-
le obdolžence. Obdolženi Bajramovič Ilebiba
je takoj pričel iskati kupca za prodajo svo-
jih premičnin, da bi dobil potrebna denar-
na sredstva za pobeg. Obdolženi Pintar Ivan
pa je zbiral zaupne podatke, ki bi jih pe
prebegu priobčil pristojnim organom neke
tuje države, o čemer je obvestil tudi seobto-
ženega Bajramoviča. Do dejanskega poizkusa
pobega ni prišlo, kar je nedvomne prepre-
čila aretacija Bajramoviča, ki se je v teku
preiskovanja dolgo delal povsem nedolžnega
in nevednega, dokler ni vsaj deloma priznvl
in prišel na dan z resnico. Iz preiskave in
razprave same je jasno dokazano, da so vsi
obtoženci skrajno sovražno razpoloženi proti
sedanji ureditvi naše države. Sod'àCe ie prve
tri obtožene spoznalo krivim in obsodilo
Ivana Plntarja na 2 leti strogega zapora,
Ilebiba Bajramoviča na 1 leto in 6 mesecev
strogega zapora, Angelo Kompan na 6 me-
secev strogega zapora, oproščena nn j» bila
Romana Kompan, ker je bila po ostalih eb-
težencih h kaznivemu dejanju zapeljana.
IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA
Jože Kolar iz Stojnega sela pri Regacen
je v januarju 19.53 vzel pri žičnici v bli'ini
Poljčan 10 metrov žice, last gozdne mani-
pulacije Poličane. PInčal bo 3000 fli-^arjev —
Miroslav Ilercig, Alojz Zorko in Vogrinc Fer-
do iz Celja, so 22. 7, 1952 na cesti pri že-
lezniškem prelazu na Teharjih napadli Ru-
dolfa Fidlerja, strojevodjo v Železarni Štore
in ga pretepli. Fidler je dobil laije telesne
poškodbe. Obsojeni so bili Miroslav Ilercig
na 3 mesece, A!ojz Zorko na 2 meseca, Ferde
Vogrinc na 1 mesec zapora — Marinček Ber-
nard je dne 13. 7. 1952 na í'omn v Žečah
pri Slov. Konjicah z roko pobil пл tla Л2-
letno Volčič Frančiške, ker je branila pred
njim svojo hčerko. Prizadejal ji je lahke
telesne poškodbe. Obsojen js bil na 2 meseca
zapora — Nuradinovski Rizo je 18. novembra
1951 v Samskem domu v Zabukovci vzel so-
stanovalcu Andreju Pajntner denarnico s
1700 dinarji in 400 industrijskimi boni. V
istem času je vzel iz stanovanja Ane Hri-
beršek v Zabukovci, kjer je stanoval, več
raznega tekstilnega blaga. Obsojan je bil
na 7 mesecev zapora — Jakob Bratuša je
dne 24. aprila 1952 v Nezbišah pretepel kmeta
Janeza Kajbo in ga lahko telesno poškodoval.
Obsojen je bil na 2 meseca zapora — Kam-
plet Ana in Kamplet Franc iz Šerovega pri
Šmarju, sta 1. julija 1952 samovoljno od-
peljala izpod kozolca Franca Tacarja v Ko-
retnem pri Šmarju okoli 1 kub. meter hra-
stovih desk v vrednosti 10.000 dinarjev brez
privoljenja lastnika Kožarja Franca v na-
menu, da si na ta način poplačata terjatev
do Kožarja Franca. Kamplet Ana bo plačala
za samovoljnost 1200 din. Kamplet Frane рл
700 din — Kukovič Alojz iz Tratne pri Gro-
belnem je 1. julija 1952 v prepiru prijel za
vrat Narinskega Jožeta in ga z boksarjem
udaril po glavi in ga tudi drugače pretepal.
Obsojen je bil na 2 meseca zapora.
ovirala tudi promet. Prileten mož je ob
kioslcu za časopise pri »Prinčiču« kupo-
val časopise in v tem hipu mu eden od
njih obesi na nahrbtnik list z naslednjo
vsebino: »Jaz sem osel z dolgimi ušesi.«
Nič hudega sluteč gre možak do restav-
racije nasproti mosta, kjer ga ustavi
neki inozemec, moral je biti Avstrijec.
Le-ta opazi list na nahrbtniku in mu
ga izroči. Mož, ki se je pred tujcem
čutil ponosnega, se je izgovoril. dT piše
tu čisto nekai drugega, nekai nezlobne-
ga, samo da bi tujcu omilil vtis o »vzgo-
jenosti« teh nepridipravov.
Falot, in po pravici gn tako imenuje-
mo, je mislil, da je duhovito speljal to
šnlo, pa je pokazal svojo dnhovno rev-
ščino in pomanikanie srčne kulture.
Namerilo ?*» mu je, da ie list obesil na
nahrbtnik človeka, katerefa spise naj-
(jr-tn v v^-^ki vf^čii knjižnici, zbrane v
eni knii^'H. Poplpito si seznam ni^cev
in zasledili boste tudi ime Anton Stražar.
V lAŠKEM        T-f^T^NOviT.T DRUŠTVO
LJUDSKE TEHNIKE
"V^ поћп<'л ОкглјчеЈп odbori T,T Je bil
ek15»'«»\ v J.-fk"^ m-^^fn^fh nr«-'s*avnîkov ž»
«»h«t'>î"i''»\ V'"»>ov T.'"' »Л'о'"а« T.flSUo H »Tr-v-
fn^^n.tiln« т,Ј1,п Na s.4«n"eV nn bili po-
vabljeni tudi člani ostalih krožkov kakor
radio krožka, hror^arsk-s^a niodelarskeea
kro-ka, ki so bili do leta 1951 si'-er delavni,
vendar so v letošnjem letu ponolnoma ponn-
stili. Vabilu so se odrvali tudi sastonniki
ostalih podjetij in množičn'h organizacij, ki
so se sestanku v zidov«1j'vem številu od-
zvali. 7elo s'abo razumevanje do LT pn so
рокптлП zastopniki 04"ovne šole in nif>je
r'^inazije, ki se sestanka sploh nise udele-
žili.
Lepe usnebe je dosedaj dos-rel klub T,T
»Volna« Laško, saj je v zadnjih mesecih
nsposobil 12 šoferiev, ki so z usnehom po-
ložili šoferski izpit. Ne smemo pa prezreti
razveseljivega dejstva, da ima med svo.iina
članstvom vključenih tudi 60 žena, ki se ak-
tivno udejstvuiejo. Nič manjših uspehov ne
beleži klub LT »Trafopostaia« Iraško, kjer
zelo aktivno dela elektro-strojni krožek.
Po smernicah, ki jim jih je podal sekretar
Okrajnega odbora LT tov. Peperko Rudi, so
se navzoči odločili, da osnujejo v Iraškem
društvo LT. Izvolili 80 14-članski začasni od-
bor, ki bo vodil delo društva do prihodnjega
občnega zbora, razširil članstvo in ustanovil
še nove krožke. F. A.
FRONTOVCI V ŠMARJETI PRI CELJU
SO ZGRADILI NOV MOST
Most preko Iludinje, ki je vezal Smarjeto
pri Celju 8 Trnovljami, je bil v že tako sla-
bem stanju, da je bila nevarnost, da se ne-
kega dne zruši.
Vaški odbor OF Šmarjeta si je zato zadal
nalogu, da zgradi do Dneva republike uov
most. Finančna sredstva, katera so bila na
razpolago, še zdaleka niso zadostovala za
zgraditev novega mostu. Zato je odojr pričel
grauiti most v lastni režiji ter s tem prihra-
nil okoli 400.000 din. S požrtvovalnim delom
nekaterih frontovcev je bil most zgrajen do
določenega dne ter na novo nasuta dovozna
cesta od zvezne ceste.
Dne 30. novembra je bila svečana otvori-
tev mostu, katere se je udeležila tudi ljudski
poslanec tov, Dolfka Paulus, predstavniki
ObLO Škofja vas in predstavnik JLA. Tov.
Doltka je v svojem govoru poudarila, kaj
laiiko zgradi ljuustvo, če je siožiio in če se
zaveda, da dela zase. Nato so bile raz-
deljene pohvale 3 frontovcem, kateri se se
posebno odlikovali pri delu. Posebno mora-
mo pohvaliti tov. Krempus Mirkota, inicia-
torja zgraditve mostu ter tov. Majcen An-
tona, katera sta s vojim požrtvovalnim in
nesebičnim delom največ pripomogla, da je
bil most zgrajen v tako kratkem času.
B. A.
NAD »DAVCNO politiko«
V PREBOLDSKIOBCINI
se pritožuje naš dopisnik. Navedel je
primer kmeta iz Kaplje vasi, ki ima le
74 oralov obdelovalne zemlje, ki je po-
leg tega izpostavljena poplavam. Temu
so n. pr. predpisali plačilo razlike od
akontacij v višini 12.000 din. Dopisnik
pravi, da je dobil vtis, da so s temi
razlikami udarili predvsem majhne in
srednje kmete in meni, da to ni pra-
vično. Po njegovem mnenju so povišano
davčno akontacijo razdelili pretežno
med majhne kmete, velike so pa pre-
malo obremenili, kar nikakor ni v skla-
du z ekonomsko močjo posestva in pro-
gresivno lestvico.
Ne poznamo primera podrobno, vse-
kakor pa naj bi pregledal Okrajni ljud-
ski odbor delo tega občinskega odbora
pri odmeri davkov.
Iz Slivnica pri СеЦи
GOSPODARSKI NAČRT SLIVNIŠKE OBilKB
Gospodarski načrt slivnišKe občine obsega
izvedbo elektrifikacije vasi. Razen proračuna
iz iastiüh sredstev, vstevii prostovoljne delo
in les, bo ebčina petrebevala ie sa inredbe
elektrifikacije 12 milijonov dinarjev. Za (rad-
njo nižje gimnazije z internatom in pre-
sretno dvorano, bo ebčina prispevala is sve-
Jega proračuna 5 milijonov dinarjev, potre-
bovala pa be ie 10 milijonov. V načrtu je
gradnja ceste 111. reda Gorica—Vezovje, kjer
So z delom že pričeli, pa ga pozneje opn-
stili. Nujno je tudi, dokončati eesto Žeger—
geutvid in i« 5 drugih cest v dolžini 13 kns.
KMETIJSKA ZADRUGA BO GRADILA
MODERNO SADNO SUŠILNICO
Ka zadnjem občnem zboru so sadrnžniki
izvolili delegate v Svet proizvajalcev; skle-
nili so tudi, da bodo gradili moderne sadne
suiilnico. S tem delom so že pričeli. V j»-
senskem času bodo izvedli ikropljenje; člani
bodo prejeli ikropivo brezplačiio. Pri Sv.
Štefanu pa so na zboru razpravljali o plan-
tažnem nasadu sadnega drevja in o gradnji
skladišč, ki so zadrugi nujno potrebna. Ugo-
tovili so tudi, da število plemenjakev za te
predel ni zadovoljivo,
MLADINCI SO SE SESTALI
Pred kratkim so bile volitve v novi mla-
dinski sekretariat. Sekretarka LMS je pri-
kazala dele mladincev v preteklem letu, ki
nima razen nekaj kulturnih prireditev nobe-
nih vidnih uspehov. Na tem področju je okoli
200 mladincev, od teh pa je le polovica aktiv-
na. Mladinci so izvolili nov odbor. Že nn
prvem sestanku so se pogovorili o bodočih
nalogah, predvsem o kulturno-prosvetnent
delu, zlasti pa, da bode z vsemi močmi po-
magali pri volitvah,
IZVENARMADNA VZGOJA ŽENSKB
KMEČKE MLADINE
Ta tečaj je v Slivnici prav dobro obiskan.
Mladinke so navdušene za tečaj, ki jim bo
v marsičem koristil. Celo starejše mladinke
izjavljajo, da se bodo tečaja udeleževale. Ra-
sen nekaterih obiskujejo tečaj redno. Selli
Slava iz Turna se izgovarja, da nima časa,
da bi obiskovala tečaj. S to se bo že občin-
ski ljudski odbor pogovoril in ji dokazal, da
ima tudi ona čas in da ni nobena izjema.
Tečaj vodi tovarišica Intihar Anica, proste«
voljno pa ji pomaga mladinec tovariš > ega
Jozko, ki razlaga tečajnicam prvo pemei ia
je oktiven član gasilskega druitva.
VESTI IZ ŠKOFJE VASI
Y Smarjeti je bil svečano predan premetn
most čez lludinjo, ki so ga s prostovoljnim
delom obnovili frontovci. Tudi tu so bile
najboljšim podeljene pohvalne diplome.
- * -
Občinski ljudski odbor je na svoji seji
sprejel 3-letni načrt komunalne dejavnoeti.
Predvidena je napeljava vodovoda v Ljubečno
in na Prekorje, elektrifikacija Pristave in
Lahovne, gradnja in popravilo večjih cevt
in drugo. Del teh predvidenih del be lakke
isvrieno samo s pomočjo okraja.
- ♦ -
Tovarna volnenih odej v Škofji vasi je dala
iz fonda za prosto razpolaganje občinskemu
ljudskemu odboru 270,000 din od tega se be
porabilo 150,000 din za popravilo osnovne
šole v Ljubečni, 70,000 din bo občinski LO
nakazal za dograditev gimnazije v Vojniku,
ostalih 50,000 din bo pa ostalo za popravilo
občinskih poti in cest.
- ♦ -
Y kratkem se prične gospodinjski tečaj za
katerega vlada med dekleti veliko zanimanje.
Poučevala bo tov, Kvaceva iz Vojnika, V
učni načrt so vnesena tudi razna predavanja,
ki bodo dvigala politično ideološki nivo naših
mladink.
- * -
KZ Ljubečna je odprl svojo mesnice. Da
je bil ia obrat v Ljubečni potreben, nam
dokazuje velik promet, ki ga je mesnian v
prvih dneh obratovanja dosegla.
DRA1VÏLJE
V Drami j ah so pred kratkim lepe
uredili in v celoti obnovili šolo. Pred
občani stojijo v prihodnjih letih naj-
važnejše naloge: elektrifikacija vasi na
področju občine, zgraditev kulturno-
prosvetnega doma, ki je v Dramljah
prepotreben, in zgraditev, t, j. popravilo
cest in občinslcih poti.
Ce bodo začeli takoj in sami zbirali
potrebna sredstva ter istočasno sodelo-
vali s prostovoljnim delom, lahko Dra-
meljčani tudi že sedaj računajo na po-
moč drugih forumov. Take gradnje, ki
£0 predvsem v korist njim samim, go-
tovo ne bo mogoče in tudi ne bi bilo
pravično, če bi gradili izključno iz
sredstev okrajnega proračuna.
Dobra volja in takojšen začetek pred-
videnih del bo najboljše zagotovilo, da
bo tudi nekaj doseženo. Iz nič ni bilo
nikjer ničesar storjenega in verjetno to
tudi v Dramljah ne bo. Tega se seveda
tudi sami zavedajo in prav gotovo ne
bo trajalo dve leti, ko bodo lahko tudi
v njihovih vaseh vrgli petrolejke med
staro ropotijo, na novem odru in v no-
vi dvorani pa se bo začelo kulturno-
prosvetno življenje, ki si ga v Dramljah
vsi želijo.
Y POČASTITEV DNEVA REPUBLIKE JB
KZ VRANSKO KUPILA KINOAPARATUBO
Kmetijska zadruga na Vranskem je s veli-
kim prizadevanjem predsednika tov. Макча
Juraka kupila kinoaparaturo. Na dan 28.
novembra za proslavo Dneva republike in po-
častitev 9. obletnice II, zasedanja AVNOJ so
v lepo urejeni dvorani doma predvajali jngo-
slevaneki film »B&rba Žvane«.
... in zaledja
Neka} preostalih - iz uredniškega predata
Zgodi se včasih, da vseh člankov ne
snoremo uvrstiti niti v skrajšani obliki.
Vzrokov za to je več. Tako smo na pri-
mer prepozno dobili nekatera poročila
o proslavah 29. novembra. Vsi pisci za-
kasnelih člankov so gotovo opazili, da
je časopis izšel en dan prej.
O DNEVU REPUBLIKE
NA PILSTANJU, MOZIRJU IN
V TRNOVLJAH
smo dobili dopise, v katerih dopisniki
sporočajo, da so proslave 29. novembra
dobro uspele, da so pri njih sodelovali
mnogi izvajalci in jih obiskali številni^
udeleženci,
TO IN ONO
iz TABORA V SAVINJSKI DOLINI
Tov. C. M. nam pošilja dopis iz tega
kraja. Tu oporeka našemu pisanju o za-
ostankiÌTi pri plačevanju davkov in trdi,
da hmeljarji tam še vedno niso dobili
plačanega hmelja. Opisuje tudi priza-
devnost Taborčanov za novi Dom na
Taboru in drugo. Objavi tega članka
vsaj v sl^rajšani obliki bi se ne bili
izognili, če tov. C. M. tega članka ne bi
objavil v Kmečkem glasu in je tako
članek z isto vsebino itak že prišel v
javnost. Naj nam tovariš ne zameri in
nam še dalje dopisuje. Kmečki glas bi
isto storil, če bi zasledil članek prej pri
nas.
PREDVOLILNO GIBANJE V SLIVNICI
Tudi ta članek je prispel prepozno,
čeprav bi bil prej gotovo uvrščen. V
njem dopisnik opisuje predvolilne pri-
prave, tehten in razsežen občinski per-
spektivni plan, posebno še elektrifika-
cijski načrt itci.
Zato vse dopisnike opozarjamo še en-
krat, naj gledajo, da bodo prispevke po-
šiljali za prihodnjo številko že v soboto,
da jih mi dobimo v ponedeljek ali vsaj
v torek. Pišite tudi v bodoče čim krajše
in tehtne članke in imejte pred očmi.
da je na področju, kjer je naš list čitan,
na stotine takili krajev kot je vaš. Le
če bi od vašega poročila imeli koristi
tudi ostali kraji in ga uporabljali za
vzor, ste lahko malo daljši.
Novice iz Sent¡uT¡a pri СеЦа
JOŽE CRETNIK — 80, LETNIK
Dne 10, decembra je praznoval v Šentjurju
pri Celju svoj 80. rojstni dan bivši žunan,
posestnik in lastnik delavnice poljedelskih
strojev tov. Jože čretnik. Slavijenca dobro
pozna ves širni celjski okraj in tudi širša
domovina kot izvrstnega izdelovalca polje-
delskih strojev, saj pred zadnjo vojno sko-
raj ni bilo vasi brez njegovega stroja. Sko-
raj samouk se je izobrazil za stavitclja mli-
nov in postopno razvil svojo obrt do za-
vidne višine. Poleg obrti je vedno še naiel
časa za delo pri napredku domačega tr^a.
Pod njegovim županovanjem je trg dobil
elektriko in vodovod. Ko je bilo za elektri-
fikacijo treba zagotoviti denarna sredstva.
Je brez pomisleka zastavil svoje posestvo za
krfdit, ki ga v tedanjih časih drugače ni
bilo mogoče dobiti. Vse svoje življenje je bil
naprednjak, kar mu je v stari Avstriji in
predaprilski Jugoslaviji mnogokrat hodilo
navzkriž. Toda to ga ni motilo pri njegovem
delu. Tudi okupator mu ni prizanašal. Iz
njegove delavnice se je razvilo današnje pod-
jetje poljedelskih strojev, ki ga vodi nje-
gov stričnik in današnji predsednik ientjur-
eke občine tov. Edo Plavitajner.
Z zanimanjem le danes sasleduje razvoj
domovine, ki ji je nesebično vedno služil.
Mnogoštevilni prijatelji mu iskreno čestitaio
k življenjskemu prasniku in mu želijo ie
mnogo let! Fr. B.
SINDIKALNI SESTANEK PROSVET-
NIH DELAVCEV V SENTJURIJU
Pred kratkim so se zbrali prosvetni
delavci v Sentjuriju. Navzoč je bil tudi
načelnik Sveta za prosveto in kulturo
OLO tov. Albert Rajter. Govorili so o
liku učitelja in o tem, kako so nekateri
tičitelji še vedno hlapci duhovnikom,
kot je to nazorno pokazal Cankar. Isto-
časno so iz učiteljskih vrst izključili
upravitelja šole na Kalobju Franca
Cervenika, ki je bil pravi klerikalec.
Govorili so tudi o zamudah in o iz-
ostankih. Sklenili so, da bodo starše
opozorili na visoke kazni, ki jih izreka
sodnik za prekrške na okraju v takih
primerih.
Prosvetni delavci so se pritožili nad
premajhnim kreditom za kurjavo, ki se
je med tem podražila. Sklenili so tudi,
da bo vsak razred imel na koncu leta
vsaj en hospitacijski nastop. Pohvalili
so sodelovanje staršev otrok v šentjur-
ski šoli, ki so se roditeljskih sestankov
udeleževali 90%. Ta primer naj bi si
vzeli za vzor v hribovitih predelih, kjer
takega sodelovanja še ni.
ŠENTJURSKA ŠOLA KLICE PO
POPRAVILU
Šentjursko šolo je nujno popraviti, ometati
in prebeliti. Tudi žlebovi so slabi, streho
bi bilo treba prekriti. Klopi v učilnicah so
zelo slabe,
V notranjosti poslopja je 12 učHnlc, od
katerih zaseda nižja gimnazija 6, osnovna
šola 4, dijaški dom pa 2, Ker pa je zasedel
So obe učilnice šolski upravitelj, ki je od
julija čakal na stanovanje, eo ostale osnov-
ni šoli samo S učilnice. Da ne bi preveč tr-
pel pouk, je nižja gimnazija odstopila osnovni
šoli eno učilnico.
KAJ JE OBRAVNAVAL OBČINSKI GO-
SPODARSKI  SVET  V  ŠENTJURJU  PRI
CELJU NA SVOJEM ZADNJEM
ZASEDANJU
Na svojem zasedanju, ki ga je imel občin-
ski gospodarski svet v Šentjurju pri Celja
so obravnavali gospodarska vprašanja, zla-
sti o davkih, katere mora odbor na vsak na-
čin izterjati.
Govorili so tudi o internatu nižje gimna-
zije v Šentjurju. Ta se sedaj nahaja v pro-
storih osnovne šole, ki ima pa za 371 otrok
samo 4 učilnice. Ker je v tem internatu tudi
mnogo otrok iz drugih občin, je svet sklenil,
da je internat v Šentjurju neobhodno potre-
ben in da mora še naprej obstojati. Zaradi
tega bo svet preselil internat v občinsko hi-
šo. Tako bo dobila osnovna šola eno niil-
nico vei.
Glede nove uredbe o najemninah je svet
ugotovil, da mnoge stranke nimajo z najemo-
dajalci pogodb, ali pa 8o tako stare (še iz
časa Nemčije), da ne veljajo več. Zaradi tega
bodo morale vse skranke v sporazumu z na-
jemodajalci izpolniti izjave, na pellagi ka-
terih bodo potem plačevale najemnino. Do-
ločena bo tudi posebna komisija, ki bo na
podlagi kakovosti in velikosti stanovanj od-
redila višino najemnine.
Odborniki so dali predloge za popravilo
ceste v naselju Vodruž, Podgrad, Nova vae
in občinske ceste Tratno-Vodole.
ZASEDANJE SVETA ZA SOCIALNO
SKRBîjTVO IN ZDRAVSTVO PBI OBČIN-
SKEM LJUDSKEM ODBORU ŠENTJUR
Na tem zasedanju so se udeleženci spo-
znali s člankom dr, Antona Kržišnika »Skrb
občin za delanezmožne občane«. V tem se je
razvila plodna diskusija. Svet je sklenil, da
se pri občini ustanovi x'Obcinski socailni
sklad«., v katerega bodo občani vlagali svoje
prispevke v socialne namene in potrebe. Do-
ločen je bil tričlanski odbor, ki bo izvršil ta
sklep.
Izvršena je bila revizija glede upraviče-
nosti do prejemanja mesečnih podpor. Tu
je bilo ugotovljenih mnogo nepravilnosti, ki
so posledice nepravilnega oauosa n>.kateriü
ljudi. Tako se je ugotovilo, da je za Kruic
Terezijo dolžan skrbeti nečak Krulc Martin,
posestnik 14 ha obsegajočega posestva, na
katerem ima imenovana vknji^ene prevžit-
ninske pravice. Sklenili so, da se ji podpora
ukine. Takih primerov je bilo ie več. Mno-
go je takšnih, ki so še sposobni za delo ali
so zanje dolžni skrbeti sorodniki.
ORGANIZACIJA ZVEZE BORCEV
V ŠENTJURJU SE JE PREBUDILA IZ
SPANJA
Odbor organizacije ZB v Šentjurju se je
na svoji seji pogovoril o dosedanjem delu,
ki ga, lahko rečemo, sploh ni bilo. Vzrok
leži na predsednikih in tajnikih ZB, ki niso
kazali zanimanja in iniciative, da bi organi-
zacija delala. Odbor je sklenil, da se mora
bodočo delo poživeti; v prvi vrsti morajo
urediti število članstva, da se razdelijo
sna^ke in knjižice članom, ki ie teh nimajo.
Druga, ie večja naloga, ki stoji pred organi-
zacijo, pa je postavitev spomenika padlim
borcem. O tem se že dlje časa samo govori,
napravilo pa se ie ni nič. Začudeni smo nad
tako neagilnostjo, saj imajo drugi, manjj
kraji, kot n. pr. Žusem, že spomenike.
Nedavno je bil pri SSsingerjn т Šentjurja
pri Celju nkraden 100 kg težek prašič. Ne-
znani taovi 80 prišli v hlev skozi lino, od-
prli vrata, vzeli prašiča in ga spravili preko
ceste do potoka, kjer so ga zaklali, glavo iu
parklje pustili, ostalo meso pa odnesli Kdo
80 bili in kam so ili ti predrzni tatovi ie
do sedaj ni znano.
Pred kratkim je Centralni higienslu saved
Slovenije predvajal v zadružnem domu v
Šentjurja zdravstvene filme: nega oči, naii
Bobje, osebna higiena. Film je bil napove-
dan že dopoldne, toda ker ni bilo elektr čnega
toka, se je predvajal šele popoldne. Obisk ni
bil zadovoljiv. Zaradi tega bi priporočali, d*
bi T bodoče bili taki filmi рожлеје.
e
IZ LAŠKEGA
Na državni cesti med Marijagradcem In
Laškim se je v nedeljo 7, decembra zvečer
zaletel osebni avto, last Cirila Vi Jaka is
Celja v nek kmečki voz. Pri trčenja je dobil
težje telesne poškodbe Ciril Vizjak. ki se
zdravi v celjski bolnici, lažje pa je bil po-
škodovan tudi Franc Žumer, predsednik HÍ..O
v Laškem, ki se je v»zil v avtomobilu.
Okvare ima tudi avto.
DIJAKI LASKE GIMNAZIJE —
PREBERITE TUDI TOLE!
Veselost že, draga mladina, te vam
nihče noče kratiti, toda pobalinstva
vendar ne boste trpeli v svojih vrstah.
Le prel)erite, kako se o nekomu izmed
vas pritožuje prileten popotnik, ki je bil
te dni žrtev nekega hudobnega dijaka
iz Laškega,
... Dne 20. novembra se je pripodila
gruča dijakov čez moet, ki je mimogrede
Stran 6
»SAVINJSKI VESTNmc, dne U. decembra H52
Ster. Sf
Gibanje prebivolsivo v Celju
in okelici
•< 94. 11. d« 8. U. Itn M ja r*4il» M
i« П deklie.
r*r»êili      m:
KUvCsTiiiCar W*Tftk  RUnlslaT In delavk»
Hafner Šari ota, aba iz Celja ter namelčene«
rrin«ii Frane in iivilja Dalar Ivana, aha Is
Celja.
Delavee Koprivnik Edvard in namrieenka
Knec Marija, oba iz Celja; пплквјелее В»г-
lat Jožef in gosp. pom. Reaman Terezija,
aba I« Celja; vodovodni Inntalatar Karnei
Ivan in nameSë. Tratnik Mariia. oba it Ce-
lja: delavec Re^n^r Rudolf Ir §*or in de-
lavka Cretnlk StaninlaTa Iz Celja; krojne
Mnvak Avguštin in delavka Novak Marija !■
Celja ter namelienee Štaneer Rudolf In n»-
meUenka KuhelJ Justina, oba iz Celja.
TTmrll «o:
(labartra ТЛкотп1к Rlavira, stara Í8 let I«
Re«r. Slatine: gesnodinji Flafa Neža, star^
82 let iz Celja; dojenCek Ciovedi« Karel Iz
Celja; kuharica Martun Marija, stara 41 let
Ib I^aikega; upokojenec Rniieraj Frane, s+ar
•4 let iT. Celja; doieniek S"pek Vera iz Celja;
npokejenka Stenifar Marija, roj. Pevec, stara
M let iz Sevnice ob Savi.
Upokojenec Orožen Ivan, star 88 let Is Ce-
IJn: dnienček Kro«ar Zoran iz Podvina; go-
■padinja Kumer FranCiika, stara 85 let iz
Celja; unokojenkn Zlodej Marija, stara 79
let is Celja; gospodinja Tuiek Olga. stara
41 let iz Pesja pri Velenju; otrok Obravnik
Milena, atara 1 lato iz ZreC; dr. Ilercman
Janko, star 71 let iz Celja ter gospodinja
TrbovSek Julija, stara 71 let iz Šentjurja
pri Celju.
ROJSTVA, POROKE TS SMRTI
V OKRAJU CEUJE-OKOLICA
T Sasn od 22. 11. do 6. 12. 1952 se je radila
n dečkov in 19 deklic.
ParoCili ao ae:
FotoCnik Andrej, trg. poslovodja Iz Polzele
tn Stare Olga, trg. poslovodkinja v Ilndijami,
obč. Rečica; Tavčar Janez, vrbop'etar Iz Pol-
zele in Zorko Frančiška, vrbopletarka, stanu-
joča istotam; Skamen Miroslav, ključavničar
Is Celja in Rehar Frančiška, nam^-čenka ▼
Zaloški gorici, obč. Petrovce; Mliker Ivan,
kmet Iz Boletín©, obč. Ponikva in BebelTk
Alojzija, peljedelka iz Okroga, ebč. leta;
Kidaniek Martin, kmet iz Hotunja, obč. Po-
nikva in Golež Ana, poljedelka, stannJoSa
istotam; Koitomaj Anton, kmet v Loki, obč.
Frankolovo in Ofentavšek Amalija, gospo-
dinja, stanujoča istotam; Fa^et'č Leopold,
vratar iz Prebolda in Esih Vladimira, tov.
delavka, stanujoča Istotam; Oovejiek Jožef,
rudar iz Sv. Pankraca, obč. Griže in Kortnik
Marija, delavka, stanujoča istotam; GriČnik
Kari, rudar iz Sv. Pankraca, obe. Griže in
Orobeliek Amalija, bolniška sestra, stanuJoSa
istotam; Herček Avguštin, mizar iz Tenola,
0b<. Reff. Slatina in Herček Frančiška, palje-
dalka,  stanujača  istatam;   škorjane   Frana,
infer is Celja in Oabee Marija, ktiliarlea ia
Rogaške Slatine; Preglaj Edvard, paljski da-
lavee iz 2evneka, obe. Braslovče in Matka
Elizabeta, poljska delavka is RakovrlJ. obi.
ista; Straiek Simon, kmetovalec iz Lai. obi.
Pristava in Žernk Eva, gospodinja is Kačjega
dola, obč. Pristava.
Jemee Jakob, uslužbenec Iz Dobrne in Do-
bovičnik  Pavlina,    uslužbenka  Ic  Laikeffa;
Kos Janez, steklobrusilec iz Bainkovca. ohé.
Rog. Slatina in Stojniek Ana, iivilja Is Sp.
Sečevo. občina ista; Koiir Valter, strojni
mehanik ir. Arje vasi in Žužej Marija, kmeč-
ka hči iz Arje vasi, oba obč. Petrovce; Bran-
tuia Frane, cestar iz Tlak, obč. Rogatec in
Kampoš Ivana, trospodinjska pomočnica is
Ro-fitca; Kr'iJií Martin. n'*ii knj'eovoílja Is
Celja, Dobrava in Naraks Darlja, kmečka Ml
iz Galicije obč. 2alec; Novak Jakob, pom.
delavec is Začreta in Krašek Amalija po-
ljedelka iz Ogorevca, obč. Šentjur pri Celju;
Babnik Jo*ef. rudar is Sv. Pankraca, obe.
GrHe in Baloh Marila, delavka, staunio^^a
Istotam: Podgoršek Jožef, mizarski pomoč-
nik ¡7 Konjskega, obč. Šmartno v B. dol. in
Šmarčan Ivana, kmečka hči iz Hrenove, a»»6.
Strmec; Založnik Jofe, logar iz Sele, obe.
Strmec In Pestiviek Cecili.ja. bolniika strež-
nica iz Celja; Paj Jožef, ključ, pomočnik Is
Celja in Skoflek Ljudmila, trg. pomočnica
iz Socke, obč. Strmec ter Panež Jo/f'f. dela-
vec iz Dobrne in Mnčenik Ana, kmečka hSi
is Creikove, obč. Strmec.
Umrli so:
Fodbregar FrančiJSka, gosnod. Iz Bruslevi,
etnr<\ es let: Tnm^ek Franc, pol'«''elee Is
Podvrba, obč. Braslovče, star '9 let; Gmaj-
ner Franc, preu^itkar iz Topovelj, obč. Bra-
slovče. star 82 let; šknriane Franc, kmet h
Cače vasi. obč. Roe. Slatina, stir 58 let: 7n-
pnnc Jakob. s*ar 74 let iz LIboJ; Ptefančii
Anton, nrenfltkar It Polrele star 7S let:
PIhler Jožef, npokojenec Iz Polzele, star 89
let; Zelië Franc, preužitkar iz Vodrnža, obi.
Šentjur, star 72 let; Matko Marjan, sin de-
lavca Iz Levca. obč. Petrovce, star 4 mo-
sece. FIrer Ivanka, otrok Iz Dolge rere, obi.
Ponikva, star 8 mesecer.
Plahuta Franc, upokojeni rudar Iz Reke
pri LftSkem, star 67 let; Orač Rudolf, kmet
iz Dolge gore, obč. Ponikva pri Orohelnem,
star 51 let: Sinko Ivana, prenžitkarica Is
Plat, obč. Rog Slatina, stara 75 let; Kro-
pivšek Antonija, pesestnica na Vranskem,
stara 41 let; Jager Barbara, pesestnica is
I>ai, obč. Pristava; Steničnik Franc, gazdna-
lovski čuvaj v pok. iz Vitanja, star 80 let;
Leber Franc, poljedelce Iz Pernovega, abč.
Žalec, star 54 let; Jelen Marija, kmetica is
Kal, obč. Šempeter, stara 68 lat; Rezman
Martin, sin tov. delavca iz Sv. Rezalije, abi.
Šentjur pri Celju; Močnik Mihael, upokoje-
nec Iz Šibenika, obč. Šentjur, star 69 let ter
Bergles Martin, kmet iz Padffrada, abiina
Šentjur, star 82 let.
TRIBUNA
OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA CELJE
ЖАЈ BKS  NI MOGOČE  UREDITI SLBK-
TRICNEGA OMREŽJA?
Prav pagosto se sgodi, da nam sredi dela
•ri stroju, T pisarni ali pa doma ugasne Inč.
Ker nimamo pri roki drugih svetlobnih sred-
•tet, smo prisiljeni čakati, da ponovno sa-
sreti žarnica. Pogosto čakamo po iî'trt all
pol ure, pa tndi več. Mnoge neviečnosti so
s takšnim Izpadom v zvezi. Ogrožene so bol-
nišnice, promet, javni lokali, predvsem pa
tudi naia industrija. V jutranjih urah, ko so
trgovska podjetja pripravljala blago za An-
drejev sejem, je trikrat ugasnila Ini. Ta-
tovi so imeli kar idealne možnosti za svoj
posel.
Upravičeno se Tpraiujemo, kdaj bo konoe
Izpadov električnega toka. Mnrsikdo bi me-
nil, da je po sredi malomarnost ali sabo-
taža. Tudi opravičila o svetlobnih konicah
in preobremenitvi niso več prepričljiva. Naj
bi se odgovorni gospedarski organi bolj te-
meljito pozanimali o delu podjetij, ki nam
dajejo električni tok . . .
TUDI ZRAČENJE SPADA H KULTURNI
POSTREŽBI . . .
To Telja predrsem za kavarno ▼ Samskem
domu. Ko jo je zakupnik ponovno odprl, bi
ilovek pričakoval, da bo zračenje boljše kot
je bilo doslej. Pa je ostalo pri starem. Go-
stje, ki napolnijo ob sobotah in nedeljah
kavarno, so obdani z gostim oblakom dima,
ki si skozi priprta okna ne more utreti pot
r naravo Potrebne so električne naprave za
zračenje, o čemer naj bi razmiiljala tudi
sanitarna inspekcija . ..
VALOVI NAD SAVINJO . . .
Ne samo v Šivanji, temveč tudi nad Savi-
njo so valovi. Močno valovi kapucinski most.
Stari namreč, namenjen za pešce in ko'e-
sarje. Vlaga je napela deske in sedaj Ima-
mo valoviti most. Posebno ponoči (most ni
osvetljen) lahko delaš kar »dostojne« arti-
stične vaje. Če hočeš preko Savinje, morai
po dolgem in počes premeriti most, da sa
izogneš vseh jezerc, vzboklin in globeli. Več-
krat se podajaš v nevarnost, da padeš v
Savinjo, ko se poslužiš robnika na mof^tu.
Predvidevam, da bo ob hudem mrazn, ko
zmrznejo jezerca ie hujše. Ali se da kaj
popraviti?
KOCBEKOVA ULICA
Na nekem zboru volivcev so se slišali tudi
glasovi zoper nekatere javne razive. Tako
n. pr. zoper Kocbekovo cesto. Mnenja sme,
naj ta naziv še nanrej spominja C<-l,iane na
Kocbeka, ustanovitelja Savinjske podružnice
Slovenskega planinskega društva, katere 80-
letnico bo Planin«ko društvo Celje v letu 1953
slovesno proslavljalo z raznimi pr're-'itvarai.
Kocbek je bil učitelj v Gornjem Gradn, na-
vdušen in neustrašen narodnjak, ki Je vodil
borbo s celjskim nemštvom in nemčurji po
savinjskih vaseh in trgih na planinskem pod-
ročju, o katerem so menili Nemci, da je za
zmerom trdno v njihovih rokah. V dobi nje-
govega predsedovanja so nastale pomembne
planinske postojanke, predvsem pa prelepi
Frischaufov dom na Okrešlju. Njemu v čast
Je SPD imenovalo po njem mogočno posto-
janko na Korošici. Če je v Celju nastala v
središču mesta Kocbekova ulica, je to za to,
kar se jo Celja od nekdaj iatUo kot središče
Savinjske doline, ki Je odgavama aa knltn»-
nl, presvetni in gospodarski razvoj na vsem
savinjskem parečjn. Ker je tako srediiia
Celje tudi ie danes, naj apominja Celjana
tudi na nalaga, ki sa т avesi ж abnava Zg.
Savinjske dolina.
FRISCHAUFOV DOM NA OKREST^W
Tndi nad tem paimenavanjem se ta ali ani
razburja, češ čemn nemiko Ime v najlepšem
kotu slovenskih gern. iato, ker Je bi! dr. Jo-
hannes Frischauif eden izmed redkih Nemcev,
ki so se javno in bres kemnromîsev zavze-
mali za narodne pravice Sle vencev. Dr. J.
Frischauf a so zato nemiki šovinisti prega-
njali in mu naredili mnogo krivic, šovinizem
je zmerom Izraz slabosti. To velja za ioviniz-
me vseh barv in časov. Jasno je, da mi no
bomo zavzeli šovinističnega staliiča do moža,
ki je zaslužen za razvoj slovenske planinske
kulture, obenem pa predstavlja del napred-
nih sil v sosednjem avstrijskem narodn, ka-
tere posebno v sedanjem času s svojo mi-
rovno politiko podpiramo, se nanje opiramo
in jih s tem obenem dvigamo in razvijamo.
CELEIA
Tudi nad tem imenom se nekateri veliv-l
razburjajo. Odigralo naj bi isto vlogo ka-
kor v Ljubljani Emona. Zbujalo naj bi smi-
sel za zgodovino, za starodavnest, za temelje,
na katerih Je v dobi renesanse in humani'ma
zrasla moderna Evropa. Evropska kultura
temelji na antični kulturi. To dejstva pa ni-
ma nobenega opravka z italijanskim nacio-
nalnim šovinizmom in fašističnim historlz-
mom, ki v pametnem kulturnem človeku
zbuja le pomilovalen nasmei^k. Ta Mussoli-
nijev, D'.\nnunzijev in Gentilov historizem,
oživljanje rimskega imperija, »mare nostro«
in vse, kar je v zvezi s klavrno »slavo« Ita-
lijanskega oro-Ja, je tako poniglavo in bed-
no, da se dostojen, poiten človek s tem sploh
ne bori. Posebno ne s tem, da bi brisal mo-
gočne antične sledove, ki jih v Celju samem
in njegovi okolici imamo, in to zelo pomemb-
ne sledove.
Bolje bi bilo, da bi se nacionalni čut Jaril
nad ostanki nemškega življa med nami. Tu
Celjane res čaka ie mnogo dela. T. O.
TURNIR IV. KATEGORNIKOV SŠK
Celiski šahovski klub je pred dnevi za-
ključil letošnji turnir četrtokateerornikov.
UdeleMlo se ga je 12 i^alcev. 1.—4. mesto
si delijo ing. Pipuš, Plavčak, Strajher In Ja-
neMC po 7 in pol točk. 5. Rozman 6 in pol.
6. in 7. Drvošakova (Ponprac) in Palman 6,
8. Rojs 5 in pol. 9. Cernak 5, 10.—11. Davi-
dovac in Hoinik 3 in 12. Pertinač 1 točko.
Ing. PipuS, Plavčak, štraiher in Jane-ič so
dosegli normo za III. kategorijo, Rozman,
Dvoršakova, Pajman, Rojs in černak pa so
potrdili IV. kategorijo. (Datali kategorije niso
potrdili.
ESPERANTO V »TOPER CELJE«
Poleg esperanto tečaja na Ljudski univerzi
Je sindikalna podružnica Tovarne perila, Ce-
lje priredila za svoj kolektiv tečaj medna-
rodnega jezika esperanto, za katerega so je
prijavilo večje število delavk. Predavatelja
nudi Esperantske društvo Celje. Vse knji-
garno imajo ▼ aalogi tudi učbanika.
Telesna vzgoja in spori
Nekaj misli ob občnih zborih naSIh druStev
Prllal Ja ésa, ka bada nprave toleana vagoj-«
alk đrnitev polagale pred svojim članstvom
in Javnostjo obračun svojega letnega dela.
Brez dvoma so vsa druitva v Celju v letoš-
njem letu zaznamovala vrsto vidnih uspehov.
Ti uspehi se ne kažejo le zgolj v športnih
rezultatih, oceniti Jih Je treba s iirSega vi-
dika, prav v tem, da so v svoje vrsto vklju-
čila precejšnje število novega članstva, zlasti
mladino, da so s skrbnim gospodarjenjem
pripomogla številnemu članstvn z nabavo po-
trebnih rekvizitov, vzdrževanju športnih na-
prav, novogradnjami in s amaterskim tro-
nerskim kadrom redno sistematično vadbo,
ki je bila pri vseh društvih bistvena vsebi-
na letnega dela. Vse to delo je zahtevalo od
požrtvevalnih in predanih funkcionarjev drn-
itev ogromno energije in časa, ki so ga
žrtvovali za sdravo razvedrilo in pravilno
telesno vzgojo naiim delovnim ljudem. To
koristna družbeno delo funkcionarjev telesno
vzgojnih in iportnih druitev pa je bilo do-
slej deležno tudi v Celju premalo pozornosti
in priznanja od naših množičnih organizacij,
vadstev podjetij in sploh delovnih kolektivov.
Ce je pred kratkim predsednik Zveze špor-
tov Slovenije tov. Krese ugotovil po skrbni
analizi stanja na terenu, da je množična te-
lesna vzgoja v partizanskih in iportnih dru-
štvih v krizi, da ni zadastnega priliva svežih
sil, da se nepravilno ocenjuje in vrednoti
telesno vzgojo in iport, potem smo brez dvo-
ma prav v Celju vsaj v pogledu svežega do-
toka novega članstva napravili precejšen ko-
rak naprej. Ta priliv članstva pa zahteva
od naših društvenih uprav novih naporov in
požrtvovalnega dela. Ali je pravilno, da pri
tem važnem delu uprave druitev ne naletijo
na pravilno razumevanje in pomoö mero-
dajnih činiteljev?
ZKJ je v začetku letošnjega leta v poseb-
nem pismu ugotovila vzroke slabega stanja
v naših društvih. Ti vzroki ne izvirajo le is
pomanjkljivega dela uprav posameznih dru-
štev. Slabosti izvirajo tudi zaradi tega, ker
je skrb naših partijskih, družbenih organi-
zacij in organov oblasti pri delu naših dru-
itev vse premajhna. Navedene organizacije
sicer razpravljajo na raznih konferencah o
slabostih, ki se pojavljajo v druitvih, ne
Bterijo pa potrebnih korakov za odpravo teh
slabosti in izboljšanja tega stanja. Ta ugo-
tovitev drži v veliki meri tudi za naše mo-
sto. Svoj odnos do telesno vzgojnih in iport-
nih društev bi morala bistveno spremeniti
prav mladinska organizacija, ki je v prvi
vrsti poklicana, da se zavzema za aktivno
delo v teh druitvih, ker gre tu predvsem sa
mladino in za njeno pravilno vzgojo. V celj-
skih društvih pa najdemo le malo mladine
na odgovornih mestih v upravnih odborih,
ia manj pa med vadlteljsklm zborom, ki mn
Je poverjena neposredna naloga vzgoje! Tu-
di odnos sindikatov ni prav nič bolj ras-
veseljlv. Izgleda, da se naša sindikalna vod-
stva niti ne zavedajo pamena telesne vzgoje
in iporta sa naiega delbvnega človeka. Prav
8 tem področjem udejstvovanja pa bi lahko
T veliki meri prispevali rasvoju bogatega
društvenega življenja naŠlh delavcev, ki bi
Jih navajali na zdrav aktiven admar po na-
pornem delu v tovarni. Ta aktiven odmor,
ki bi se odražal v športnem ndejstvavanju
na čistem zraku v prirodi, bi bil brez dvo-
ma mnego koristnejii ad leianja, enoliinik
zabav In obiskovanja rasnih lokalov. Vred-
nost takega življenja bi se odražala tndi v
večji delovni zmogljivosti in manjSemn šte-
vilu poškodb in obolenj. Skupščine nam bo-
do pokazale, da je prav v naiih društvih, ki
Se ukvarjajo s telesno vžgejo in ioortom,
najnižji preeent članstva Iz vrst delavstva!
Brez dvoma je vrsto pomanjkljivosti In
Itvlh samih. To slabosti bedo skunSČIne pa
fltobofltl v naših druitvih iskati tudi v dru-
odgovomik  funkcionarjih  In  članstvm  tndi
ugotavljale eamekritično in v svojih sklepih
poskuiale v prihodnjem letu doseči izbolj-
ianje. Vendar eno pa drži: dolžni smo prav
vsi, ki se zavedamo odgovornosti pri vzgoji
našega mladega pokoleuja, pomagati pri pro-
magovanju težav našim telesno vzgojnim in
iportnim društvom, saj bodo tudi uspehi na
tem področju služili ugleda naiega mesta ▼
ožji in iirii domovini.
TRADICIONALNI PATRULJNI TEK T
POČASTITEV DNEVA JLA
Okrajni strelski odbor sa Celje-mesto ia
okolico bo priredil v ponedeljek, dne 22. XII.
1953 v počastitev Dneva JLA patruljni tek za
prehodni pokal »celjske garnizije« po ulicah
mesta Celja.
Pričetek tekmovanja bo točno ob 15. ari.
Zbirališče tekmovalcev in žrebanje ekip bo V
klubski sobi »Union restavracije« ob 14.45
(vhod pri kinu »Metropol«).
Tekmujejo tričlanske ekipe, katere lahka
prijavijo strelske družine, fiskulturna dru-
itva, delovni kolektivi, terenski odbori OF,
Ljudska milica, predvojaika vzgoja in enot«
JLA.
Obleka tekmovalcev Je poljubna, čevlji vi-
soki ali ikornji. Dolžina proge sa moške me-
ri 2000 m, za ženske pa 1200 m. Streliiče bo
po 700 m v mestnem parku, kjer bo postre-
lil vsak član ekipe po 5 strelov na razdaljo
iO m v tarčo s premerom 50 centimetrov z 19
krogi. Cas atreljanja Je omejen na 1 mlnnto.
Tekmovalna proga teče izpred kina »Metro.
pol«, po Bazlagovi in Savinjski ulici prek#
»Kapucinskega mostu« v mestni park po
Partizanski cesti, kjer bo strelišče. Po stre-
ljanju nadaljuje ekipa pot po Partizanski eo-
sti ter se vrne preko brvi po Trgu Svobodo
in Prešernovi alici nazaj na cilj pred kin«
»Metropol«.
Naenkrat bodo stortale pe 8 ekipe v pro-
sledku po 10 minut. Ocenjevanje se vrii tako,
da se za vsak sadoti krog odbije S sekunda
v času. Če strelec na primer zadene lu>og I,
se mn za в sekund skrajia časa teka.
Orožje bo na razpolago na startu, v koli-
kor ga tekmovalci ne bodo sami Imeli •
seboj.
Pismene prijave sprejema Okrajni strelsM
odbor Celje, Ljubljanska cesta 6 do vklJnV
no 21. XII. t. 1.
Zmagovalni moški In ženski ekipi prejmet%
prehodni pokal, ki ostane ekipi v trajni lastt
po S zaporednih zmagah.
Med moškimi je lani osvojila pokal I. eki-
pa LM Celje mesto, med ženskami pa ekipa
nčitelJiSčnia.
Vogoraet :
LJUBLJANSKI ŽELEZNIČAR V CELJ¥
V nedeljo 14. t. m. gostujejo v Celju enaj-
storlea mladincev in ligaiev Železničarja U
Ljubljane. To srečanje s Kladivarjem bo a
ozirom na to, da gostje z uspehom igrajo v
hrvašho-slovenski ligi eno najlepših. Njihova
enajstorica je ravno v zadnjih tekmah de-
segla nekaj izvrstnih rezultatov, tako da bo
naša domača enajstorica morala napeti vso
sile, da doseže časten rezultat.
Tndi mladinci Železničarja so odlična mla-
dinska enajstorica, saj so pred letom bili
prvaki Slovenije in sodelovali v državnem
mladinskem prvenstvu. |
Obe tekmi sta na Glaziji. Začetek mladi»> |
sko Ukmo jo ob 12.30, ligaške pa ob 14. Uk
_zanimivosti po svetu
vedno vec dieselovih
lokomotiv na ameriških
Železnicah
Ameriške železniške družbe naglo ra-
men j uje jo stare vrste lokomotiv s so-
dobnimi Dieselovimi motorji. Letošnja
zamenjava sicer nekoliko zaostaja za
lansko: letos so v prvih desetih mesecih,
to je do Sl.oktobra, postavili v promet
2080 novih Dieselovih lokomotiv, med-
tem ko so jih lani v istem času 2117.
Tudi nove Dieselove lokomotive stal-
no izboljšujejo in pred nedavnim je
newyorski urad družbe Fairbanks, Mor-
se and Comp, poročal, da so izdelali
načrte za novo Dieselovo lokomotivo ■
2400 HP, ki bo uporabljiva tudi za naj-
težje tovore in za katere so prejeli že
deset naročil.
koliko tobaka pokadijo
v združenih državah
Društvo prodajalcev tobaka v Zdru-
ženih državah je objavilo poročilo, ia
katerega izhaja, da je lansko leto vsak
Američan Izdal povprečno 90,55 dolar-
jev za cigarete. Skupaj so Američani
lani pokadili 378 milijard cigaret in iz-
dali zanje nad 4 milijarde dolarjev. v
tobakamah so od te količine prodali
samo 11,7 odstotkov, tretjino prodane
količine v trgovinah z živili, ostanek pa
v drugih prodajalnah in v avtomatih.
PRENOSNI TELEVIZIJSKI
SPREJEMNIK — NOVA CUDEZNA
ELEKTRONSKA IZNAJDBA
Ameriška radijska družba je izdelal*
novo čudežno elektronsko prenosno na-
pravo, ki nadomestuje sedanje radijske
cevi. Nova naprava ima velikost člove-
škega zoba in je napravljena iz germa-
ni j a.
Z novo iznajdbo bodo lahko izdelovaB
televizijske sprejemnike, brezcevne ra-
dijske aparate in druge kompliciraae
aparate.
PRED ODKRITJEM TAJNOSTI
FOTOSINTEZE
Profesorju kalifornijske univerze dol^
torju Molvinu Calvinu in njegovim so-
delavcem je uspelo, da so s pomočjo
radioaktivnega ogljika zasledovali ke-
mične Izpremembe, ki se vršijo v rast-
linah. Ta raziskovanja vzbujajo upanje,
da bodo odkrili tajnost fotosinteze, t#
je procesa, po katerem zelene rastlin*
Izpreminjajo sončno svetlobo in zrak т
sladkor, proteine, maščobo in ogljikov*
hidrate. Tako se bo morda posrečil*
najti metodo za umetno produkcijo živil
SNEMANJE SLIK NA MAGNETIČNI
TRAK
Kot poroča revija »Radio Electronics*
so v ameriških laboratorijih za elek-
tronska raziskovanja zelo napredovaU
poizkusi za snemanje slik na magne-
tični trak. Cilj teh poizkusov je najti
metodo, po kateri bi lahko snemali nâ
trak svetlobne valove in jih potem
predvajali, prav tako, kot to delajo
sedaj z zvočnimi valovi. Ta proces bi
popolnoma zrevolucioniral sedanjo kine-
matografsko tehniko, kjer trenutno sne-
majo slike samo na filme.
NOVO SREDSTVO PROTI MORSKI
BOLEZNI
Družba Parker Davis and Comp, j*
objavila, da se ji je posrečilo najti novo
zdravilo proti morski bolezni. Z novim
zdravilom, ki se imenuje bonadryl hyo-
scine. so dosegli razveseljive uspehe pri
gojencih neke ameriške letalske šole.
NOV INSTRUMENT 7 A MERJENJA
MORSKE VISINE
Med raznimi instrumenti, ki so jih
razstavili v CTlevelandu na redni sedmi
razstavi instrumentov, je naprava, ki v
višini 1500 metrov tako natančno meri
morsko višino, da znaša dejanska raz-
lika mani kot eno tretjino metra. Nova
naprava bo omoeočila, da bodo letala,
ki lih vodijo na daljavo, letala stalno v
isti višini. Z nio bodo lahko tudi na-
tančno merili gladino bencina v ogrom-
nih tankih, kier najmanjša napaka lahk*
predstavlja tisoče litrov.
RAZVOJ EVROPSKE ÌNDTtrtRTJE
OGREVALNIH APARATOV
Evropa nudi odlične izglede za razvoj
industrije ogrevalnih aparatov. Tako iz-
javlja Teodore Mueller, predsednik ve-
like ameriške družbe, ki izdeluje apa-
rate za ogrevanje po patentih, ki jih
uporabljajo tudi v Evropi. Tovarne te
stroke v Italiji, Angliji, Franciii in
Nemčiji — navaja Mueller — so v zad-
njih letih znatno razširile svoje obrate,
v prvi vrsti zaradi vedno večje stavbar-
ske dejavnosti in naraščanja izvoza.
Načrte za podobno razširjenje prouču-
jejo tudi v švicarski in belgijski indu-
striji.
V okviru pospeševanja evropske trgo-
vinske izmenjave bo nova nizozemska
podružnica velike ameriške tovarne av-
tomatskih kontrolnih aparatov za kotle
v kratkem začela prodajati svoje izdel-
ke na evropskih trgih, zlasti tudi r
Italiji in skandinavskih deželah._
LJUDSKA UNIVERZA V CELJU
Ustanovni občni zbor druitva Ljudske uni-
verze v Celju bo v torek, dne 16. decembra
t. 1. ob 19.30 uri v dvorani Sindikalnega do-
ma na Slandrovem trgu. Dnevni red:
1. Poročilo o dosedanjem delu LU v Celin
in njenih nalogah.
2. Sprejem društvenih pravil.
8. Ugotovitev ilanatva in volitev odborai.
4. Slnčajnoati.
njndaa vabljani.
Gradbeni obrat OZZ - СеЦе
se ie preseb'I iz Doma OF na Ti<o» lr¿ itev. 7
(v sfavbo hivie Mmatne hranHaice)
Poleff vseh gradbenih del izvršujemu tudi vsa
soboslikarska in pleskarska dela po konku-
renčnih cenah. Vljudno se priporočamo!
OBJAVE IN OGLASI
OBJAVA REZERVNIM OFICIRJKM
MESTA CELJA
Vsem rezervnim oficirjem mesta Celja spo-
ročamo, da ima Mestni odbor Združenja re-
zervnih oficirjev svojo pisarno v Domu JLA
na Zelenem travniku. Vsi rezervni oficirji, ki
so so vpisali v Združenje rezervnih oficirjev,
naj dvignejo značke in poravnajo članarino
in vpisnino. Poslovne ure so vsak dan razen
sobote in nedelje od 16. do 18. ure. Vsak
rezervni oficir, ki ie nI član Združenja se
lahko vpiše med poslovnimi urami.
Mestni odbor
Združenja rez. oficirjev mesta Celja
ČIŠČENJE HODNIKOV
Opozarjamo vse hišne upravitelje in last-
nike hiš, da so dolžni zapadli sneg očistiti
iz hodnikov do 7. ure zjutraj. Prav tako mo-
rajo biti pri poledici hodniki posuti, da se
preprečijo nesreče. Organi ustanove »Snaga«
bodo vodili tozadevni nadzor ter vse kršilce
prijavili sodniku za prekrške v kaznovanje.
Iz pisarne tajništva
Sveta sa gospodarstvo
OBJAVA
Od 5. t. m. dalje Je republiška cesta Ce-
lje—Rogatec na sektorju Klavnica—Cesta na
pokopališče v Cretu sposobna za promet.
LASTNIKI RADIO APARATOV
Sprejmemo v komisijsko prodajo dobro
ohranjene radio aparate, prednost imajo tudi
»KosmaJ 49«, ugodna prilika za prodaja —
pohitite !
»JUGOTEHNIKA«
Celje. Stanetova 5, telefon 22-64
•
Radio-elektrotehnična delavnica
JüOOTBIINIKA, Celje Ulica XIV. divizije •.
poleg železniške postaje.
Vam solidno in poceni popravlja vse vrste
radio aparate in električne naprave. Manjia
popravila v 24 nrah.
8o priporočamo.
OBJAVA
Podpisani Mr. Iskra Avguitin obžalujem
btsede, ki sem jih izrekel tovarišu Dela-
korda Martinu, iefu nprave za dohodke ter
tovarišu Piki Jožeta, tajniku OLO Celje-oka-
Uca in se jima aahvaljnjam, da sta adstapila
ad tažba.
PBVOVBSTNI JABOLČNIK
Podjetje OZZ Vinarska zadruga Ljutomer
naznanja cenjenim odjemalcem,  da ima na
zalogi prvovrstni jabolčnik in pristna ljuto-
merska vina.
Nedeljska dežurna zdravniika služba
Dne 14. 12. 1952: Tov. dr. Cerin Josip, Ce-
lje, Cankarjeva ulica 9. — Nedeljska zdrav-
niška dežurna služba traja od sobote opol-
dne do ponedeljka do 8. ure zjutraj.
MESTNO GLEDALIŠČE CELJE
Ponedeljek, dne 15. decembra ob 14. uri:
Pavel Golia: »Sneguljčica«. Zaključena pred-
stava za gimnazijo Prebold.
Torek, dne 16. decembra ob 15.30: Ivan
Potrč: »Krefli.. Zaključena predstava za
I. drž. gimnazijo.
Sreda, dne 17. decembra ob 15.30: Ivan
Potrč: »Krefli«. Zaključena predstava za
celjske arednje lole.
KINO »METROPOL«
Od 9. do 15. 12. 1952: »Ne poj mi žalostnih
pesmi«, ameriški film
Od 16. do Iß. 12 1952 : »Dvomi svetnik Gei-
ger«, avstrijski film
Predstave dnevno ob 18. in 20. uri, ob ne-
deljah ob 16., 18.. 20. uri.
KINO DOM
Od 9. do 15. 12. 1952: »Potepuh«, avstrijski
filra
Od 16. do 18. 13. 1952: »Grenki riž«, italijan-
ski film
Predstave dnevno ob 18.15, in 20.15 uri, ob
nedeljah ob 16.15, 18.15 in 20.15 uri.
PRODAM »Tesla 51«. Naslov v upravi lista.
KAMENJAM sončno enosobno stanovanje z
vsemi pritiklinami za dvosobno. Naslov т
upravi lista.
PRAZNO ALI MEBLIRANO SOBO iščem.
Po službi pomagam v gospodinjstvu. Na-
slov v upravi lista.
KABINET ODDAM za pomoč т gospodinj-
stvu. Naslov v upravi lista.
NAJDITELJA črne ženske desne rokavice
(volnene z rdečim vzorcem) naprošam, da
jo vrne proti nagradi na upravo lieta.
ÏATEKEL se je mali beli psiček. Informa-
cije na upravi lista.
Ob smru mojega očeta SILVO LAŠČAKA
se za izkazano sočustvovanje vsem najlepše
zahvaljujem, posebno tov. Roku Meštru,
LÄdu Furlanu, Tereziji Jurič, Angeli Klajne
kakor tudi žene Polde. Silvo Laščak