Dopisi. Iz Slatine. (O b č. v 01 i t v a.) [Konec.] Napočil je eaa volitve. Skoraj vai Slatinčanje zaaedejo komiaijsko klop, menda zato, da bi se volilci pred njimi zbali voliti s Slovenci. Med temi se ve, da ni manjkalo rav- telja g. Suberta, katereinu tako mrzi alov. ljudatvo, da je tisto jutro očitno se predrznil izgovoriti: Slovenaka drhal mora se pomandrati v prah! 0 airoraače, kaj pa pridete na Slovensko kruba iakat, mar bi bili oatali med Nemci! Srčno ao stopali naši volilei pred komisijo in ponosno oddajali glaaove le alov. možem. Tu pa tam priluka kak Judež iz druge sobe, plabo pogleda po na- ših volilcih, pa voli — nemškutarje. Nekatpre revčke smo pa kar porailovali, poznalo se jim je, da v srcu z nami čutijo, pa kakor jaatreb goloba, držale so jih nem- škutarske roke in moral je voliti tresoč in peneč se od jeze proti lastnemu prepričanju z nemškutarji. Da, celo Hrvatje, ki nimajo v Avatriji volilne pravice, bili ao dobri, da se je le pomnožilo število nemškutarskih gla- sov. Slatinčanje so trdno upali vaaj dva odbornika do- biti v tretjem razredu, pa kako so se opekli! Le po 4 7 glaaov ao imeli njihovi možje, naši pa po 130. Tu pa še je opomniti, da amo apuatili kakib 25 slov. volilcev na dom, ne da bi bili volili, da se ne bi predolgo mu dili pri tretjem razredu, kajti le ta je volil neprenehoma od osmih do poluštirih. Kakor v tretjem, propadli so liberalci tudi v drugera razredu. V tem so do zdaj vaik- dar zmagali z veliko večino. Letos pa jim je bila areča nemila; tudi K. Jeta, T. Šima in dolgi K. Jura, kateri niinajo pravice voliti v drugeni razredu, niao jim mogli pripomoei do zmage. Imeli so le 22 glaaov, naši pa po 34, dasiravno ata dva alov. volilca protipoatavno v zad- njem trenotku bila zbriaana iz drugega razreda, dasi- ravno so nam popolno poatavno g. Pelkovo pooblastilo zavrgli in so še vrh tega trije slov. volilci čakali na strani, da nani v aili priakočijo na pomoč. To ti je bila aijajna zmaga na naši strani, na nemškularski pa obu- pen propad! Ubogi g. dr. Hoiael, kar aolzil ae je! Kaj bo zdaj z njegovo šolo? Druga leta je nemškutarjem še pomagal v drugem razredu do zmage, se ve, da brez vsake pravice, letos je pa moral kopita pobrati in po- pihati jo v tretji razred in pred njim je volil celo kočar, ki plačuje kornaj 7 kr. davka. Vi ste se hrustili, go^p. doktor, v »Slov. Gosp«., da plačujete dve tretjini »šti- bre na Slatini*, povejte nam toraj, koliko znaša vaša »štibra na Slatini?« V prvem razredu dobili so neni- škutarji po dpvet glasov, le nekemu, od alovenskega kruha dobro zrejenemu krainarju zaostala je sapa pri osmem glasu. Naši možje so imeli po sedem glasov. Da so pa v tem razredu popolnoma zmagali nemškutarji, morali so se goditi čudeži, mrtvi »Stonjšekovi dediči« so namreč vstali iz groba in podpisali Rogaškemu žu- panu g. F. pooblastilo, da je volil liberalce in prognal Šmarijeana g. A. iz prvega razreda. 0 blaženi duhovi, kako ate 'osrečili našo Slatino! Enega Nemca in pet Slo- vencev — ne, ne, zmotil sem ae, hotel sem reči, da so bili takrat Slovenci, ko so še v srajčki skakali krog hiš- nega ogla — poslali ate nam v občinski odbor. Le mirno počivajte, blagi duhovi, čez tri leta pa tudi vi ne boste mogli pripomoči pobitim Slatinčanom do zmage v pr- vem razredu! Odbila je deveta ura, volitva je končana. Do konca so oatali na volišču naši volilci, ki so ae vea čas tako vrlo obnašali, da je šeat navzočib žendarmov moglo mirno počivati v senci. Kar piše o nemiru Gel.j- ska vahtarica, je vse neresnično in iz trte zvito. Zvečer ae je zbrala pred županovo hišo velika množica rado- vednega ljudstva, da poizve, kako se je obneala obč. volitva. Ko župan prebere volilni zapisnik in naznani, da so zmagali Slovenci, ra^legal ae je trikratni gromo- viti živio naših občanov po Slatinaki dolini. Nepopia- ljivo je bilo veselje Slovencev, marsikatero oko se je roailo radosti. Na nemškutarsko-liberalni atrani pa je bila togota in žaloat in taka poparjenoat, da so celo pozabili na stare lonce, katere so druga leta, pijani svoje zmage, metali dubovnim pastirjein pod noge. In zapeli ao si slovenski volilci domu grede »Zahvalno peaem«. Bogu hvalo dajoč za tako sijajno zmago. V nedeljo potem ae je pa darovala sv. maša v zahvalo za lepi izid volitve. Z Bogom smo začeli in srečno smo končali — z Bogom. Od Sv. Križa.pri Slatini. (Možu v spomin.) Zanašajoč se na spretnejšo roko, postavim še le danes v »Slov. Gosp.« spominek zaslužnemu možu Matijatu Gvetko iz občine Spod. Sečovo, kateri je po dolgi, mučni, znotranji bolezni, večkrat spreviden s svetimi zakraraenti, izdilinil svojo dušo dne 10. seplpmbra t. 1. Rajni občp spoštovani od svojih občanov, kakor tudi od drugih faranov kot pravičen, pošlen mož, je bil večkrat izvoljen za občinskega • predstojnika, oziroma odbornika in uda krajnpga šolskega soveta. Posebno sp je odlikoval kot občinski predatojnik, kajti svojim bil jo pravičen in obvaroval je inaraikaterega nevcdncža in reveža nesreče. Posnemanja vreden je bil tudi kot občan, raož, oče in priden gospodar. Nekaj časa dal se je sicer voditi od libpralno-npinčurske stranke, pod vodstvom predobro znanib Nemeev: dr. Hojzelna in inženirja Lud. Migliča in jim v tem easu bil desna roka pri vsiljevanju nikoli potrebne, prepogubne nemčurake (šulvereinske) šole na Slatini. Ko je pa vendar spoznal njib pogubno-nesrečne nakane, postavil se je zopet odločno zopcr nje in svojo zmoto poravnal do zadnjega dne svojega življenja, kolikor in kjer mu je bilo največ mogoue. Posebno zanimivo je, kako se je pripravljal, dokler ga šp niso telesne moči popolnoma zapustile, za obeinske volitve na Slatini. Akoravno ne sam volilec v slatinski občini, prigovarjal je vendar na vso moč po svoji občini one volilce, ki imajo v slatinski občini volilno pravico, kakor tudi druge daleč okrog, naj ae vdeležijo občinske volitve na Slatini; da tako vendar enkrat z združenimi močmi prevržejo grozno turško nasilstvo slalinskih nemčurjev. Zmaga ae je sicer po njegovi volji in želji izpolnila, ali on že tega ni dočakal, Bog ga je 10 dnij poprej poklical po zaslužpno plačilo. Med tein, ko je rajnemu premilo aolnce zadnjokrat iz za gor priaijalo, približala se je njegovi blagi in "od njega črez vse ljubljeni. ženi ura poroda. Ko se je ura približala, vzela je slovo od svojega tako ljubljenega moža, kateremu je le ona neprenehoma, eeli čas njegovih zempljskih težav sania botela streči. Ker pa ni več mogel zaradi izgube teleanih močij zaslišati preinilega glaau avoje črez vse Ijubeče žene, napi8ala mu je ona pisrao, v katerem mu je naznanila njene približujoee britke težave, ob enem ga priporočala drugpj oskrbnici, preblažpni Deviei Mariji od njega vaikdar tako eislani Materi. To pismo je še rajni z nekiin nezemeljskim čuljem prebral. Akoravno 80 ga že celi dan smrtne težave sprehajale, vendar ni mogel poprej umreti, dokler Se ni s svojimi kalnimi očini videl in z mrzlimi rokami objel novorojenca. Rajni je zapustil svojega oneinoglega ouela, mlado, za njim žahijočo ženo in šeatero malih olrok, od katerib najstarejža hčerka je še le K> let stara. Rajnega zasluge na tem svelu poplačaj Bog obilno v nebeaib! ' Strmški. Iz Ptuja. (Sliod), kalerega sta naSa poslanea v nedeljo 25. septembra priredila pri sy. .lanžu na Dr. polji ae je vršil tako sijajno," da ne vemo, čo kje tako. Prostorije, katcre je za to svrho EbensTeldski grajščak blag. g. Ribard Klummev dobrobotno prepuslii, ki obaegajo prek dvp sto Ijudij, ao bile nallačene. Videl ai lam Plujčane. llajdinjčane, Lovrenčane, Girkovuane, Slivniuane, llouane, rodoljube od Sv. Martina pri Vurbergu, eelo zavedne Laporčane ild. Zivela taka narodna zaveat! — Gotovo. kakib deset rnelrov dolga trobojniea nas je že od dalečz visoke lipe pozdravljala, cesaraka in narodna bandera so nam iz župnijskega in šolskega po- slopja prijazno nasproti plapolala. S »Hej rojaki« smo ae zaeeli po dovršeni popoldanski službi božji pomikati k okinčanim proatorijam. Ko je g. Davorin Fric goste jedrnato pozdravil, sta nam gg. poslanca s prepričavnimi besedami poroeala o svojem trudapolnem delovanju. Obiini živiokliei, burna pohvala in navdušpno priznanje, katero sta žela, je temu dokaz. Po nju poročilu sledili so še nekateri govori blagih rodoljubov. — Zavzeti smo se pa morali začuvši vse p"ohvale vreden domači pevski zbor. Kaj milo ae je razlegala Vilharjeva »Domovina«, navdušila njegova »Slavjanska«. Strmeli smo, ko je nastopil zdaj moški, zdaj mešani zbor. Živeli Št. Janški ppvci in pevkinje z njihovira pevovodjem vred! Le tako naprej! Pelo se je še več peanij in po večni luči smo se očarani od Volarieeve »pri zibeli« vrnili vaak na svoj dom. Vino smo pač boljše pričakovali in tudi postrežbo, pa to je na kremarjevem rovašu. Tudi v te kraje je že talijanska godlja nažla pot. Naj bo, ker se je že braniti ne moremo; pa točiti talijanako vino po 40 tr., kakor ga je nastavil bojda neki krfimar v Rošnji, kakor se nam poroča, je pa le več, kakor židovsko. V obče bi nekaterira gostilničarjem ravno tik ceste od Ptuja do Maribora priporočali več priljudnoati in skrb za postrežbo pivcev in potnikov, ne pa samo težnjo za dobičkom. Kristjanu se židovski kožuh slabo prilega. Od Sv. Ane v Slov. goricah. (Marsikaj.) Prvi slov. katoliski shod ae je srečno zaključil — hvala Bogu! Kakor upamo, ne oatane brez koriati, posebno radi tega, ako se zbližajo nemirni duhovi po mili Sloveniji, ter napoči za-njo, kakor za sv. katoliško cerkev boljša doba. Ker »Slov. Gosp.« obširno riše I. kat. shod, zatoraj pristavim samo sledeče. Vašim bralcem dobro znani g. Fr. Šegula je v odseku za šolo v spomin jemal v izvrstnem govoru tudi Slovence v Sekovaki škofiji in na Prekmurskem ter je priporočal, naj bi se njim kje kaj pomagalo. Kaj lepa misel, da-si težko izpeljiva. — Dne 9. sppteinbra ob 10. uri predpoldjjem je kap zadela g. K. Pečovnika, c. kr. davčnega kontrolorja. Bilje veren kristijan in znaeajen Slovenec, bodi mu blag apomin. — Pri Sv. Ani je nek človek, ki rad na apričevala jeralje klobaae; drugi, ki priporoča, da bi naj olroci ne poljubovali nekemu č. g. duhovniku roke; apet jeden, ki dijakom 'priporoča, da bi naj priatopili k »šulvereinu«, ker bi bojda dobili od tega zloglaanega društva lahko ustanovo, to je vendar-le neznosno in nezaslišano, in taki ae štulijo za voditelje nadepolne alovenske mladine! »Mir« priporoča, da bi se dajali prebrani časopisi drugim brati. To je jeden neimenovan gospod storil, ter dal dovoljenje piscu teh vrstic, da naj v fari Sv. Ane deli njegov »Slov. Gosp.« in »Mir«. Dopisnik je preskrbel na skrajnej jezikovnej meji in sicer v Rožengrundu, da dobivajo ondi pošteno berilo. Lepa hvala! Vsem pa priporočam tega gospoda v posnemo, da bi marljivo delili prebrane časopiae med željno Slovence. Obrodilo bo mnogo aadii. —k— Od Sv. Duha na Ostrem vrhu. (Altarni prt.) (ig. Peter Mejač in ain, trgovca in poaestnika v Ribniei, darovala sta za našo cerkev dragocen altarni prt, ki vzbuja mnogo pozornosti. Delo je res originalno, posebno pa je občudpvanja vredno, kako so postale narodne barve v unini razvrstitvi krascn altarski kinč. Bog plali! Gerkveni predstojniki, ki bi naročili enak altarni prt, dobijo rea kaj elegantnega in ne bodo jim žal za v ta namen izdani denar. F. S. Š., župnik. Tz Cezanjevec. (Vefik požar.) V zadnjem čaau je bilo zaporedooia slišati v našib krajib o manjšili požarili, ki ao vpčinoma iz neprevidnosti naslali. V Cubru je zgorpla Polaniueva viničarija; na zgornjem Kamenseaku so zgorele tri koče, ker je gospodinja, ki je večerjo kuhala, s hojkovim pikinjem preveč zakurila, in v Cerovcu je zgorela Pošmeštrova viničarija, katero je bojda majhen otrok užgal, ker si je hotel za blevom zakuriti. Na enak način je dne 5. oktobra o poldne naatal velik požar v Gpzanjevcih pri Ljutomeru. V sredi vasi je okoli poldneva pri posestniku Rudolf začelo goreti in ogenj se je strašno naglo širil po vasi ter vničil razun Rudolfovega poslopja šolo in vsa poslopja Murkoviču, Zadravcu in Vinku Koseju. Tudi cerkev je bila v veliki nevarnoati, pa so jo vendar obvarovali. Ravno o pravem čaau še so prihiteli ognjegasei iz Lukavec, od Sv. Križa in iz Ljutomera, da ao razširjanje ognja uatavili, sicer bi lahko pogorela cela vaa, kajti ogenj je nastal v sredi vasi in preeej moeen veter je vlekel proti spodnjemu koncu vasi, kjer so večinoma lesene, s alamo krite hiše. Največo škodo ima predstojnik Jakob Murkovič, kateremu je tudi po hišah vae zgorelo, ker alučajno pri njem ni bilo nikogar doma. Sicer so bili vsi pogorelci zavavarovani, pa kaj je majhna zavarovalnina proti škodi, katero jim je ogenj naredil zdaj, ko so si bili že skoro vse pridelke pod streho spravili! Ker je požar tudi 8treho šolskega poalopja vničil, morale bodo zdaj v Cezanjevce všolane občine šolo povekšati, h čemur jih šolske oblasti že dolgo silijo. Vendar ravno z ozirom na veliko nesrečo, ki je zadela najboljše posestnike v Cezanjevcih, ne bi bilo pametno, da bi ai ondi kakšno šolsko poslopje zidali; ampak dovolj bode, če se v sedanji šoli razširi manjša soba ter naredi nova streha. To bode za precej dolgo časa tudi zadostovalo. Ker je občno mnenje, da je ogenj skoz otroke naatal, treba je zopet opominjati, naj se na otroke bolj skrbno pazi in naj ae otrokom ne dajajo žveplenke v roke, sicer naredijo otroci škodo, na kakoršno niti ne mialijo.