Zakon o šolskem nadzorstvu. Govoril posl. E. Gangl v VIII. seji dež. zbora t. 1. (Po stenografičnem zapisniku.) Visoka zbornica! Že na zandnji seji deželnega zbora, ko je prišlo v razgovor poročilo deželnega odbora o nekaterih izpremembah zakona o šolskem nadzorstvu, sem imel čast obrazložiti stališče svoje stranke, da se mi ne moremo zavzeti za te izpremembe, kakor jih predlaga predležeče poročilo deželnega odbora. Iz tega vzroka se tudi ne moremo udeleževati specialne debate. 2e oktobra meseca I. 1909., ko je bil prvič v visoki zbornici v razpravi zakonski načrt o šolskem nadzorstvu, sem imel priliko tako v splošni kakor tudi v specialni debati obrazložiti stališče svoje stranke in staviti vse polno izpreminjevalnih predlogov in nekoliko resolucij, ki so pa vse bile odklonjene. Mi smo takrat obrazložili stališče, ki ga zavzemamo napram delokrogu okrajnih šolskih svetov, kakor je označen v zakonu o šolskem nadzorstvu, ter smo se z vsestransko utemeljitvijo izrekli proti instituciji krajnih šolskih nadzornikov. Nadalje smo označili svoje protivno stališče proti tistim zakonitim določbam v novem zakonu o šolskeni nadzorstvu, ki prepovedujejo Ijudskošolskemu učiteljstvu potezati se do nekaterih služb, tako do predsedstva v krajnih šolskih svetih in do službe krainih šolskih nadzornikov. Kritikovali smo tak zakon, oziroma take določbe iz enostavne^a razloga, ker je tako omejevanje pravic ljudskošolskega učiteljstva v protislovju z določbo državnega osnovnega zakona, ki pravi, da ima vsak državljan, ki je za to usposobljen, pravico potezati se do vsake njegovi izobrazbi primerne in odgovarjajoče službe. (Posl. dr. Triller: »Tako je!«) Opozarjam tudi danes na to nesoglasje, ki vlada med novim zakonom o šolskem nadzorstvu in pa med določbami državnega osnovnega zakona, da se po določbah zakonskega načrta o šolskem nadzorstvu učitelju kot svobodnemu drzavljanu jemlje pravica, potezati se do nekaterih služb, katero pravico mu daje državni osnovni zakon. Jaz sem tedaj leta 1909. oktobra meseca izrekel obžalovanje svoje stranke, glaseče se v tem smislu, da bi predvsem želeli dobiti v razpravo predlogo deželnega odbora o uredbi pravnih in gmotnih razmer Ijudskošolskega učiteljstva, in šele potem, ko bodo te razmere temeljno določene, bi naj prišel na vrsto novi zakon o šolskem nadzorstvu. V tem novem zakonu o šolskem nadzorstvu se pa nalagajo kranjskemu učiteljstvu samo nove dolžnosti, medtem ko ostanejo pravne iu gmotne razmere učiteljstva na tistem stališču, kakor pred sprejetjem tega zakona. (Posl. dr. Triller: »Res je, a žal, da je res!«) Nadalje sem poudarjal neutemeljenost določbe v novem zakonu o šolskem nadzorstvu, ki pravi, da ima pravico imenovati zastopnil.e učiteljstva v deželnem šolskem svetu samo ministrstvo, medtem ko stojimo mi na stališču, da naj bi se v zakon sprejela določba, ki dopušča, da si učiteljstvo samo voli zastopnika v to korporacijo, ker stojimo na stališču, da more biti pravi zastopnik učiteljstva samo tisti, ki ga dotični stan sam pošlje na svoje niesto. Samo tedaj bo lahko zastopal koristi svojih volilcev, ki jim bo za to tudi odgovoren (Poslanec dr. Triller: »Tako je!«) ako pa vlada sama imenuje zastopnika učiteljstva v deželni šolski svet, se je bati, da tam ne bo zastopal interesov učiteljstva ampak večinoma zastopal tisto stališče kakor vlada sama, ker se morda taki zastopniki učiteljstva nečejo zameriti tistim, ki so jih predlagali za imenovanje v deželni šolski svet, ker jim preti sicer nevarnost, da v prihodnosti več ne bodo postali deležni visokega vladnega odlikovanja. Mi stojimo na stališču, da taki zastopniki niso zastopniki učiteljstva in da učiteljstvo po novem šolskem nadzorstvu ne pride do pravega zastopstva v šolskih korporacijah. To so razlogi, ki so bili glavni povod, da smo se takrat izrekli prati načrtu novega zakona o šolskem nadzorstvu in v soglasju s temi načeli smo tedaj stavili vse polno izpreminjeval. predlogov in resolucij. Za nekatere moje resolucije se je v teoriji izrekel čestiti gospod tovariš Jarc (Poslanec Jarc: »Nisem bil poročevalec!«) — v šolskem odseku ste se leta 1909 zanje izrekli — ampak ker teh naših nazo- rov čestita večina visoke zbornice ni sprejela in uvaževala, se nam zdi čisto nepotrebno, da bi se danes udeleževali specialne debate, ker v principu ostane tudi po teh izpremembah, ki jih predlaga deželni odbor, zakon o šolskem nadzorstvu neizpremenjen. Zategadelj izjavljam, da se jaz in moji somišljeniki ne moremo udeleževati specialne debate. (Zivahno odobravanje v središču; poslanec Gangl zapusti s somišljeniki dvorano.)