AKCIJA SPODBUDNA ZGODBA lin io im im im !o -o Ir-- »Mačje oči« za maturantko str. 34 Od stare do sodobne žage str. 7 RADIO CELJE 90,6 95,1 95,9 100,3 OVI TEDNI VSAK CETRTEI Zaupate nam že 69 let □ mm BUKVARNA Št. 4 / Leto 69 / Celje, 23. januar 2014 / Cena 2,50 EUR Lovili smo kriminalce, tihotapce ... Odpravili smo se na teren z novo enoto celjske policije in pokukali v drobovje delovne skupine za izravnalne ukrepe. str. 44-45 »Mrknili« so televizorji str. 3 NASA TEMA Družini prijazno podjetje - kaj je to? str. 3, 16-17 LJUBNO Vreme premagalo skakalke str. 8 SPORT Rok Marguč v Soči po medaljo str. 19 ŽALEC BUMfest vnovič presenetil str. 13 BRASLOVČE Primer uspešnega javno-zasebnega partnerstva str. 9 CELJE Vstopili v leto Barbare Celjske str. 14 Selitve v Etolu in Gorenju str. 4, 6 Gledališčniki iz Andraža nad Polzelo str. 35 Bolezen ni izgovor za nedejavnost str. 41 2 AKTUALNO UVODNIK TATJANA CVIRN Bognedaj, da bi »crknu« televizor! V nekaterih domovih v Celju in okolici so pred dnevi doživljali predinfarktna stanja. Naročniki storitev Elektra Turn-šek so ob Telemachovih posodobitvah ostali brez običajne ponudbe programov na svojih TV-ekranih. In kaj hujšega se lahko zgodi povprečnemu človeku, kot da si ne more ogledati nove epizode mehiške nadaljevanke ali športnega prenosa? Ponekod je prišla do veljave sosedska pomoč tehnično bolj podkovanih, drugod so družinski člani obsedeli vsak v svojem kotu in nesrečno razmišljali, kako bodo preživeli večer. Morda bi jim lahko pomagala naša sodelavka, ki doma sploh nima televizije, pa so kljub temu še vedno vsi člani družine živi. Ampak navada je železna srajca, pravi pregovor, in mnogim bi predlog o bolj kakovostnem preživljanju prostega časa v takšnih trenutkih zagotovo le še dvignil tlak. Smo res tako naveličani ali pa utrujeni, da se zvečer samo še zleknemo pred ekran in preverimo, kaj nas bo do spanja najbolj razvedrilo in najmanj utrudilo? Velikokrat je res tako, televizija od nas pač ne zahteva nič oziroma le majhno pozornost, ki lahko preneha vsak trenutek. Vse ostale dele dneva je treba biti nenehno pripravljen na akcijo: že na poti v službo je marsikdaj stresno, da ne omenjam delovnih ur, ki se v okolju, kjer odnosi niso najbolj prijetni, lahko neznosno vlečejo. In takšnih okolij, kjer je delo muka, je pri nas menda vse več. Človek večino svojega življenja preživi med sodelavci v službi - če jo ima -, nekatere pozna celo bolje kot svoje domače. Zadnja leta se ta čas le še podaljšuje in količina dela je vse večja. Če se v takšnih razmerah v kolektivu med seboj grdo gledajo, namesto da bi sodelovali in si pomagali, je težko zjutraj z nasmehom odkorakati v službo. Če ti šef niti en dan ne pozabi povedati, da se je treba še bolj truditi, saj je na zavodu za zaposlovanje še veliko takšnih, ki bi bili veseli tvoje službe, ima to verjetno ravno nasprotni učinek od želenega. In če niti v času bolezni ne upaš ostati doma, ker se bojiš posledic - kako bi bil lahko poln novih idej? Kako spodbujati zaposlene, da bodo delali z večjim veseljem in bodo tako bolj učinkoviti, je v svetu cela znanost. Pri nas pa je to za večino še vedno neodkrito področje, ki ga vodilni, marsikdaj nastavljeni po kdove kakšnem ključu, nikoli ne bodo razumeli. Preveč se namreč ukvarjajo sami s seboj... Saj ne, da bi pričakovali, da bodo v podjetjih zaposleni imeli svoje kavarnice, fitnes centre ali da bodo lahko v službo pripeljali svoje domače živali ali otroke namestili kar v vrtec v okviru podjetja, kot beremo za nekatere tuje korporacije. Njihov cilj pri tem je jasen: zaposleni imajo na voljo vse ugodnosti zato, da bodo čim bolj učinkoviti, da bodo v delovnem okolju preživeli kar največ časa in prišli do zanimivih idej, ki bodo prinesle več dobička. Pri nas so pričakovanja zaposlenih glede delovnih pogojev bistveno manjša, pa tudi v službi večina ne želi preživljati vse dni, sploh če ima doma družino. Zadovoljni so že, če je okolje, v katerem delajo, vsaj normalno, če že ni idealno, če se s sodelavci ne »koljejo«, če šef ni »kreten« in predvsem, če vsak mesec dobijo plačo. Morda je tudi zato podjetij, ki se ponašajo s certifikatom, da so družinam prijazna, tako malo. Čeprav so zagotovo tudi v podjetjih brez takšnega potrdila lahko razumevajoči, ko gre za potrebe zaposlenih staršev in njihovih otrok. Pravzaprav ni treba uvesti zelo drastičnih ukrepov in se lotiti dodatnih vlaganj, le zavedati se je treba pomena usklajenega poklicnega in družinskega življenja in temu prilagoditi delovni proces z drobnimi spremembami. Zaposlenim pomeni veliko, če lahko kdaj delajo od doma, če so lahko ob otroku, ko jih potrebuje, če dobijo dopust, ko je tudi partner prost in imajo otroci počitnice. Ali pa konec leta otroke obdari kateri od dobrih mož, kar ne stane veliko, lahko pa veliko pomeni. Da se lahko brez strahu pred izgubo službe mladi sploh odločijo za družino, pa je za marsikoga že takšno razkošje, o katerem niti ne upa razmišljati. Ali mu potem postane še kaj drugega kot večerno gledanje televizije? Bognedaj, da bi »crknu« televizor! ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA ■ mm zum EBB wmm PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK <2i im OB ca na ki tmm »Ne gre samo za odziv na tržno vrzel, ki jo zapolnjujemo, ampak tudi za to, da se je država vključila s svojimi sredstvi in sprejela odločitev, da pri pomoči podjetjem naredi premik od financiranja z nepovratnimi sredstvi k financiranju s povratnimi, se pravi s krediti,« je pred časom pojasnil Saša Keleman, direktor oddelka za banke in razvoj produktov v SID banki. Pomoč živim podjetjem Posojilo SID banke je pridobilo 11 podjetij s Celjskega, ki niso v težavah SID banka je v okviru posojilnega sklada za mala in srednje velika podjetja (MSP) odobrila posojila 55 podjetjem, od tega jih je 22 posojilo prejelo po programu mikrofinanciranja v vrednosti med 30 in 100 tisoč evri, 33 pa po programu financiranja v višini nekaj nad 100 tisoč evri. Najvišji znesek posojila znaša milijon evrov, skupna vrednost odobrenih posojil pa je 16,8 milijona evrov. Banka je že lani objavila dva programa iz posojilnega sklada za mala in srednja podjetja za leto 2014. Kot je pred časom pojasnil Saša Keleman, direktor oddelka za banke in razvoj produktov, je SID banka financiranje obratnega kapitala doslej izvajala preko poslovnih bank, zdaj pa se je tovrstnega financiranja podjetij lotila neposredno. Namen tega ukrepa je podpreti »živa« podjetja, ki načeloma dobro poslujejo. Torej podjetja, ki imajo trg in proizvod, trenutno pa je njihova največja težava ustrezno financiranje obratnega kapitala. Obratni kapital pomeni, da z njim zapolnjuješ likvidnostno vrzel od proizvodnje do prodaje. Pri podeljevanju teh posojil smo upoštevali tudi oceno, ali je podjetje sposobno izpeljati svoje načrte in ali ima ustrezne kompetence in reference. Dobrih 15 odstotkov v Savinjsko regijo Med podjetji, ki jim je SID banka odobrila kredite, jih je (vsaj zaenkrat) enajst iz Savinjske regije, ki so od skupnega zneska odobrenih posojil prejela več kot 15 odstotkov. Med prejemnika posojila so celjski CRI, Prevent&Deloza in Libela Elsi, šentjurski podjetji Ad-heziv in T5 ter žalski Pan-hygia in Termo Shop. Na seznamu so še velenjsko podjetje Elpa, konjiški Kongrad in podjetje Podkrižnik z Ljubnega ob Savinji. V večini so to dobra podjetja, ki so morala za dodelitev posojila izpolnjevati tudi precej zahtevne pogoje. Do pridobitve kreditov iz posojilnega sklada so upravičene mikro, male in srednje velike gospodarske družbe, ki niso v težavah in po zadnjih razpoložljivih podatkih davčne uprave nimajo neporavnanih obveznosti iz naslova obveznih dajatev. V podjetjih, ki morajo poslovati najmanj dve leti, morajo biti zaposlene najmanj tri osebe. Dodaten pogoj je, da mora imeti podjetje razmerje med neto finančnim dolgom in EBIT-DA (denarnim tokom iz poslovanja pred obdavčitvijo) največ 5, upoštevali pa so še nekatera druga finančna in nefinančna merila. Ugodnejše kot na trgu Mala in srednja podjetja so lahko posojilo pridobila za financiranje obratnega kapitala in novih naložb ter z njimi povezanega zaposlovanja. Po tem ukrepu finančnega inženiringa bo na voljo 375 milijonov evrov za financiranje obratnega kapitala in 125 milijonov za financiranje naložb ter raziskav in razvoja. Prednost najema denarja iz posojilnega sklada so poleg ročnosti in dostopnosti tudi obrestne mere, saj so nižje od tržnih, zato imajo ta posojila tudi status državne pomoči oziroma pomoči »de minimis«. Po vrednosti posojil je največ prejemnikov med podjetji iz proizvodnih dejavnosti, in sicer prednjačijo proizvodnje živil, kovinskih izdelkov ter strojev in naprav. Pomemben segment, kar četrtina kreditojemalcev, so tudi podjetja iz dejavnosti trgovine na veliko in na drobno. Med ostalimi storitvami je najpomembnejši sektor računalniškega programiranja in svetovanja, med gradbeništvom pa gradnja inženirskih objektov. SID banka obravnava še 135 vlog za odobritev kreditov, ki so prispele do 3. januarja, v skupni vrednosti 45,3 milijona evrov. Argumenti za in proti Med podjetji s Celjskega je kredit pridobilo tudi podjetje Podkrižnik. Kot pravi Iztok Podkrižnik, je bil glavni pogoj za pridobitev posojila, da je zanj zaprosilo dobro podjetje, ki je izpolnjevalo različne kriterije. »V našem podjetju bomo denar porabili za obratna sredstva oziroma lažje delovanje. Glavni problem v tem trenutku je namreč, da mnogim drugim podjetjem, s katerimi delamo, primanjkuje 'kondicije', zato so za zagotavljaje njihove likvidnosti potrebna predplačila. Tovrstno posojilo je zagotovo dobrodošla oblika za mala in srednja podjetja, ki se ponašajo z lastnim razvojem ter vlagajo v raziskave. Posojilo bo, vsaj upam, dal dodaten vzgon in moč ter bo dokaz, da se da delovati tudi na dolgi rok. Hkrati je lahko spodbuda drugim podjetjem, da se da uspeti, če imaš vizijo, razvoj in produkt.« Drugačna izkušnjo imajo v šempetrskem podjetju Ter-mo-shop, kjer zadnja leta s prodajo in montažo toplotnih črpalk prodirajo na tuje trge. Kot je pojasnil direktor Jure Šacer, so jim posojilo sicer odobrili, vendar so se odločili, da ga ne bodo izkoristili. »Podobne pogoje dobimo tudi na naši banki, vendar imamo manj dela z urejanjem vseh novih zavarovanj,« je povedal Šacer. URŠKA SELIŠNIK Črne zastave na Banki Celje Drofenik je bil zelo vpet v gospodarsko dogajanje na Celjskem. Na fotografiji (na sredini) med obiskom enega izmed obrtnih sejmov. V 60. letu starosti je umrl Dušan Drofenik, eden vidnejših bančnikov na Celjskem in tudi v Sloveniji. O prezgodnji Drofenikovi smrti kroži po Celju veliko ugibanj, saj je v Banki Celje, kjer je ustvaril večino svoje kariere, pustil velik pečat. Drofenik je v Banko Celje prišel leta 1996 iz podružnice takratne Službe družbenega knjigovodstva. Preden je leta 2009 postal predsednik uprave banke, je bil skoraj deset let član uprave. 1. januarja bi kot predsednik uprave moral začeti nov petletni mandat, vendar je že sredi decembra nadzorni svet obvestil, da bo zaradi osebnih razlogov zaključil vodenje banke. Kaj je bil pravi razlog za odstop, Drofenik takrat ni želel odgovoriti. Neuradno je bilo sicer slišati, da je njegova odločitev posledica različnih pritiskov, zlasti iz največje lastnice Nove Ljubljanske banke, vendar je Drofenik na naša vprašanja odgovoril, da pritiskov ni bilo. Skop je bil tudi z odgovorom na vprašanje, ali se je morda umaknil zaradi rezultatov, ki jih je za Banko Celje pokazal stresni test. Dejal je namreč le, da »datum objavljenih stresnih testov pač sovpada z datumom poteka njegovega mandata«. JI, foto: arhiv NT (SHERPA) AKTUALNO 3 Dovolj časa za družino . ... in manj strahu pred izgubo dela V časih, ko je gospodarstvo v nezavidljivem položaju in je brezposelnost vse večja, je brez dvoma otežena tudi odločitev mladih ljudi, kdaj bodo razširili svojo družino. Če za nekaj mesecev naprej ne vedo, ali bodo še imeli delo, je usklajevanje družinskega in poklicnega življenja še toliko bolj zapleteno. Za mnenja o tem, kakšno je po njihovem prepričanju podjetje, ki je družini prijazno, smo zato tokrat povprašali tako zaposlene kot brezposelne mlade starše. 4K NE PREZRITE Podjetij, ki so prijazna do družin, je iz leta v leto več. Obiskali smo nekatera na Celjskem. V tokratni Naši temi se sprašujemo, kako ta list papirja o prijaznem delovnem okolju na svoji koži občutijo zaposleni. Odpravili smo se v Žalec, Šentjur, Dobrno in Celje in preverili, v kolikšni meri drži, da podjetje s certifikatom svojemu zaposlenemu kaže, da zanj ni le številka v tabeli stroškov. strani 16-17 Mini TV-mrk Zaradi novosti tudi spremenjena programska shema Barbara Režek, Šentjur: »Družini prijazno podjetje ni le tisto, ki nudi določene ugodnosti obstoječim družinam, ampak v teh časih predvsem tisto podjetje, ki nudi ugodne pogoje za nastanek družine. To pomeni zaposlovanje mladih ljudi za nedoločen čas. Kot mlada mamica dvomesečne hčerke bi si želela, da bi sama imela možnost vrnitve na delovno mesto. Poleg tega je za mlade starše pomembno, da imajo možnost gibljivega oziroma prilagojenega delovnega časa, več samostojnosti pri koriščenju dopustov in bolniške odsotnosti. Družini zaposlenih se podjetje lahko približa z organiziranjem dogodkov za družine, na primer piknikov, športnih aktivnosti, obdarovanj za otroke in podobno. Zavedam pa se, da vsako podjetje zaradi težkega finančnega položaja tega ne more nuditi. V zameno za našteto bi po mojem mnenju pridobilo lojalnega, močno motiviranega in zadovoljnega sodelavca.« Sebastijan Jug, Celje: »Podjetje, ki bi naj bilo družini prijazno, ima v prvi vrsti ustrezen delovni čas. Kdor ima malčke v vrtcu, dobro ve, da jih mora običajno pobrati nekje do 16. ali 16.30 ure. Kot oče malčice se moram ob 16. uri ali kakšno minuto čez odpraviti iz pisarne. Delo, ki takrat še ni dokončano, do konca opravim zvečer ali naslednji dan zjutraj. Da je podjetje družini prijazno, morajo imeti lastniki in sodelavci posluh za mlade starše. Če jim otroci zbolijo ali pride do kakšne druge situacije, da je treba prej oditi z dela, si vzeti dan bolniške ali dopusta, naj bi jim pri tem pomagali in jih nadomeščali, če je potrebno. Nasploh zame to pomeni tudi, da imaš v podjetju dovolj časovne svobode in gibljivosti, da lahko dobro opravljaš svoje delo, vendar ne na škodo starševskih dolžnosti. Je pa ta odnos dvosmeren. Sam moraš biti dovolj pošten, da starševstva ne uporabljaš za izgovore, zlorabo in izogibanje službenim dolžnostim.« Jerca Novak, Vransko: »Zame je družini prijazno podjetje takšno, ki zaposlenim omogoča, da čim več časa preživijo s svojo družino. To v prvi vrsti pomeni, da delodajalec omogoči zaposlenemu, da lahko izrabi dopust v času, ko imajo otroci šolske počitnice. Menim, da je za družine zelo pomembno - seveda v okviru zmožnosti - enoizmensko delo, saj lahko zaposleni starši tako preživijo preostanek popoldneva in večer z otroki. Podobno je s konci tedna. Podjetja, ki obratujejo zgolj med tednom, zaposlenim tako ob sobotah in nedeljah omogočajo mirno družinsko življenje. Sicer smo v januarju že dodobra pozabili na decembrske dobre može, a simpatična mi je naslednja ideja: v podjetju, kjer je zaposlena prijateljica, so za vse otroke zaposlenih organizirali prihod Božička, ki je male nadobudneže obdaril.« Aleksandra Ambrož, Frankolovo: »Menim, da je družini prijazno podjetje tisto, v katerem se ženska ne boji zanositi, ker bi zaradi tega izgubila službo. Prav tako je družini prijazno tisto podjetje, v katerem mamica zaradi otrokovih bolezni lahko ostane doma in ga neguje, ne da bi jo skrbelo, da bo zaradi bolniških odsotnosti ostala brez dela. In da je zanjo odveč skrb, da se mora na delo vrniti čim prej ter zato še ne povsem zdravega otroka odpeljati v vrtec. Kar prav tako pomaga pri usklajevanju družinskih in poklicnih obveznosti, je, da podjetja mamicam z majhnimi otroki prilagodijo delovni čas, da delajo na primer od 7. do 15. ure in ne popoldne ali v treh izmenah.« TINA VENGUST Foto: osebni arhivi »Za naročnike storitev Elektra Turnšek je Tele-mach z januarjem omogočil razširitev ponudbe in s tem približal svet najsodobnejših telekomunikacij v njihov dom,« so sporočili iz Telemacha, številni klici in pritožbe bralcev pa so pričali, da se je v nekdanji »Turnškovi kabelski« zaradi najsodobnejših telekomunikacij v ponedeljek zgodil televizijski mrk. V uredništvu so se vrstili klici in pritožbe, da ni programov, da »ni slike«, da vse skupaj ne dela ... Kot je pojasnil Peter Perčič, vodja marketinga in službe za kor-porativno komuniciranje, je Telemach v noči z nedelje na ponedeljek zaključeval prvi del posodobitve in nadgradnje sistema. Novost prinaša številne prednosti, najpomembnejša pa je izboljšana hitrost interneta. Seveda je s sabo prinesla spremenjeno programsko shemo. Poiščite navodila Rešitev za povrnitev programov se sliši dokaj preprosto: potrebna je ročna ali avtomatska ponovna nastavitev sprejemnika in potem bodo programi spet na televizorjih. Programe je potem treba Peter Perčič: »Ta korak, torej posodobitev omrežja, smo morali izvesti, ker je bilo omrežje zastarelo, naročnikom pa smo želeli ponuditi vse telekomunikacijske storitve, ki jih ponujamo v ostalih krajih.« nastaviti s pomočjo navodil, ki so jih uporabniki prejeli ob nakupu televizorja. Podrobnosti so navedene na Te-lemachovih spletnih straneh. Kot zatrjujejo v Telemachu, so o spremembi obvestili vse naročnike. Ker se zavedajo, da je med uporabniki več starejših, so okrepili tehnične ekipe na terenu. Poslovalnica ali sosed Če uporabniki ne znajo nastaviti ponovnega iskanja programov, naj obiščejo poslovalnico v Celju ali pokličejo brezplačni Telema-chov center. »Prosimo pa za strpnost, saj je naročnikov veliko, kaže pa se, da mnogi ne zanjo nastaviti svojih televizorjev,« svetuje Perčič, ki malo za šalo in malo zares dodaja, da lahko naročniki za pomoč zaprosijo tudi kakšnega mlajšega soseda. Sicer pa Perčič poudarja, da višja kakovost ne bo pomenila podražitev. Če bodo naročniki še naprej uporabljali naročeni paket, se cena ne bo spremenila, prav tako je Perčič dodal, da ni treba spreminjati pogodb. URŠKA SELIŠNIK Foto: arhiv Telemach Posodobljeno omrežje omogoča doseg in uporabo najnovejših in najsodobnejših telekomunikacijskih tehnologij, med drugim HD-programe, časovni preskok, video na zahtevo, brezplačno storitev D3 GO (gledanje televizije na prenosnih napravah - prenosniku, tablici ali pametnem telefonu) in izjemno visoke hitrosti interneta. Seveda potem, ko nastavimo programe. 4 GOSPODARSTVO S tujimi lastniki delajo bolje V Frutarom Etolu letos napovedujejo za dobrih sedem milijonov evrov naložb V teh dneh minevata dve leti, odkar je finančni holding NFD svoj večinski delež v Etolu prodal izraelski mul-tinacionalki Frutarom. Kot se je do zdaj že pokazalo, celjsko podjetje z novimi lastniki dela bolje. Ne le, da so mu priskrbeli cenejše finančne vire in nove trge, podjetju so prinesli tudi mir. Tujcev namreč ne zanimajo slovenske politične igrice, prav tako se ne ukvarjajo z vprašanjem, kako čim bolj izčrpati podjetje za dosego lastnih ciljev. Vključitev v skupino Frutarom je, po besedah prvega moža Etola, podjetju prinesla številne prednosti. »Najbolj se pozna pri virih financiranja, saj se zadolžujemo dvakrat ceneje, kot bi se, če ne bi bili del skupine. Prodajamo lahko na več trgih, zaradi medsebojnega usklajevanja imamo prihranke tudi pri nabavi. Ob tem bomo v Celju Po prihodu novih lastnikov ima Etol vsako leto višje prihodke, poudarja direktor Zdenko Zanoški. dobili še nekatere programe, ki jih je Frutarom prej imel na drugih lokacijah in zaradi katerih bomo letos tudi dodatno zaposlovali,« našteva direktor Frutarom Etol Zdenko Zanoški. Letos še višji prihodki Znano je, da je imel Etol iz obdobja, ko je bil njegov največji lastnik še NFD, številne finančne naložbe, ki so se pokazale kot zgrešene. Na vprašanje, ali bi se usoda podjetja drugače obrnila, če ga ne bi kupil Frutarom, Zdenko Zanoški ne želi naravnost odgovoriti. Pravi le, da je bilo poslovanje njihove družbe vedno stabilno in uspešno. »Tudi pred spremembo lastništva smo iz svojega poslovanja vedno ustvarjali dobiček, s katerim smo pokrivali morebitno izgubo iz naložb,« še dodaja Zanoški. Poudarja tudi, da po vključitvi v skupino Fruta-rom iz leta v leto povečujejo prihodke, na drugi strani pa so občutno znižali stroške poslovanja. Zaradi obveze do lastnikov v Etolu še ne morejo razkriti, kako so lani poslovali. Vsekakor so številke višje kot Izraelska multinacionalka seli delo iz Izraela in Švice v Celje. Foto: arhiv NT (SHERPA) so bile leta 2012, ko so imeli 52 milijonov evrov prihodkov in dobrih 6 milijonov evrov čistega dobička. Zanoški pričakuje, da bodo letos prihodke povečali še za 20 odstotkov. Iz Izraela in Švice v Celje K rasti prodaje bo pomagalo tudi občutno povečanje proizvodnih zmogljivosti. Gre za naložbe, ki so jih načrtovali še pred prihodom Izraelcev. Deloma so že namestili, deloma pa še bodo tri nove linije, in sicer za izdelavo uprašenih izdelkov, za koncentracijo naravnih arom in za izdelavo ekstraktov. Na nekaterih novih zmogljivostih proizvodnjo zaganjajo že te dni, celoten naložbeni cikel, za katerega bodo namenili 7,5 milijona evrov, pa bodo končali do jeseni. Poleg novih proizvodnih linij bodo letos v Celju dobili še nekaj novih programov. Frutarom namreč iz Izraela v Celje seli proizvodnjo vseh tekočih arom za rusko govoreče trge, iz Švice pa seli proizvodnjo tekočih arom za najzahtevnejše evropske kupce. JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (Etol) »Novi lastniki so že ob prihodu poudarili, da želijo Etolu pomagati pri širjenju poslovanja in napovedano nedvomno tudi uresničujejo,« pravi direktor družbe Frutarom Etol Zdenko Zanoški. Po prodaji hotela še predlog za stečaj I P^PtJ ^^L |i!i * k [ - I i [ f I Jjl t i i I Gostincu Zvonetu Štormanu je celjsko okrožno sodišče zavrglo dopolnjeni predlog za vračilo Hotela Štorman v posest. »Naš pravni (ne)red očitno kar kliče po akcijah, kakršno smo videli 2. januarja, saj ne policija ne sodišče ne znata ali ne zmoreta ali nočeta preprečiti tovrstnih ravnanj,« so komentirali pri Štormanovih, kjer so zagotovili, da se bodo na odločitev pritožili. Iz družbe KBM Leasing so sporočili, da so vložili predlog za stečaj samostojnega podjetnika, gostinca Zvone-ta Štormana, ki družbi na osnovi prekinjene pogodbe o lizingu dolguje približno 2,9 milijona evrov. »To odločitev smo po skrbni presoji v družbi morali sprejeti kot edini možen in nujen ukrep za čim večje poplačilo nastalega dolga,« je v imenu družbe zapisala Karidia Toure Zagrajšek. V družbi so prepričani, da vložitev predloga za stečaj prinaša koristi vsem upnikom, saj omogoča enakomerno in pravično poplačilo njihovih terjatev. »Ob tem tudi razumemo položaj podjetnika Zvoneta Štormana, s katerim smo poslovno sodelovali de- set let, v tem obdobju pa žal ni uspel svoje poslovne poti razvijati skladno s svojimi pričakovanji in zmožnostmi.« Kupnina za terjatve V mariborski družbi opozarjajo, da sta izterjava celotnega dolga in nedavna pro- daja Hotela Štorman v Celju dva ločena pravna posla, ki ju izvajajo skladno z zakonskimi predpisi. Hotel Štorman je bil ves čas last lizingodajalca, to je KBM Leasinga, in ne Zvo-neta Štormana. »Svoje premoženje je družba lani decembra prodala družbi Eurotas, potem ko Zvone Štorman daljše obdobje in večkrat v poslovnem razmerju ni uspel izpolnjevati dogovorjenih obveznosti, zato smo bili že v začetku leta 2013 prisiljeni odpovedati pogodbo o lizingu,« trdijo v mariborski družbi. Lastnica Hotela Štorman je tako od decembra lani družba Eurotas, ki je zagotovila ustrezno kupnino in ima vizijo razvoja hotela. V mariborski družbi so še dodali, da spremljajo poslovno pot Zvoneta Štormana od leta 2004, ko je bila sklenjena lizing pogodba. Ocenjujejo, da se je priznani gostinec znašel v zahtevnem položaju. Želijo si, da bi bila njegova poslovna pot v zadnjih letih uspešnejša, kot to žal kažejo finančni podatki. URŠKA SELIŠNIK, foto: GrupA Novi tednik in Splošna bolnišnica Celje z vami Za manj bolečin Kot smo vas obvestili že v prejšnji številki Novega tednika, smo 15. januarja letos v našem, osrednjem regionalnem časopisu na Celjskem zaključili celoletno dobrodelno akcijo. S pomočjo bralcev in poslovnih partnerjev smo za nakup ultrazvoka za protibolečinsko ambulanto celjske bolnišnice zbrali 12.900,40 evrov. O tem, da je šel izkupiček čisto v prave roke bomo poročali v prihodnjih številkah Novega tednika, ko boste tudi izvedeli kdo, od donatorjev med fizičnimi in pravnimi osebami bo prejel sliki, ki ju je akciji namenilo Likovno društvo Laško. _ui. n 1 1 AAA A A Zbrali smo: \j 7 U U I1 U V službi za odnose z javnostmi v Splošni bolnišnici Celje so v skladu s slovensko zakonodajo zbrali nekaj podatkov o dobrodelni akciji. Tako sporočajo, da so za ultrazvočni aparat prejeli 42 različnih donacij. Od tega je denar v višini od 5 do 100 evrov nakazalo 31 fizičnih oseb. Preostalih 11 zneskov so nakazale pravne osebe in društva. V celoletni akciji je največ prispevalo podjetje Firšt-Rototehnika s.p. v višini 5.555 evrov, sledi donacija Termo-tehnike v višini 2.500 evrov. Obe podjetji sta tudi dovolili javno objavo. Se pa seveda v Splošni bolnišnici Celje zahvaljujejo prav vsakemu posamezniku in vsem, ki se zavedajo pomena čim bolj sodobnega lajšanja bolečin in so po svojih močeh pripomogli k nakupu ultrazvočnega aparata. In zahvali se seveda pridružujemo tudi v naši medijski hiši. 5 GOSPODARSTVO Unior mora do leta 2019 prepoloviti dolgove Zreško podjetje začelo iskati kupce za terme in smučarska centra na Rogli in Krvavcu Terme Zreče naj bi do poletja 2015 dobile novega lastnika. Unior je pred mesecem dobil nov nadzorni svet, ki ga vodi Branko Pavlin, upokojeni bivši predsednik uprave časopisne hiše Dnevnik. Medtem ko država še vedno išče strateškega lastnika za zreški Unior, so v Uniorju prepričani, da bodo najkasneje do poletja 2015 našli kupce za svoj program Turizem in za podjetje RTC Krvavec. Prodaja turističnega dela tega največjega proizvajalca odkovkov v Sloveniji in pomembnega partnerja evropske avtomobilske industrije je namreč eden od pogojev za uspešno finančno prestrukturiranje podjetja, o katerem so lani po dolgotrajnih pogovorih podpisali pogodbo z 12 poslovnimi bankami in s SID banko. Pogodba določa, da mora Unior do leta 2019 svojo zadolženost s sedanjih 144 milijonov znižati na 70 milijonov evrov. Predsednik uprave Darko Hrastnik je povedal, da lani glavnic posojil niso odplačevali, ampak so poravnavali le stroške. Od letos pa bodo, tako so se obvezali, vsako leto iz poslovanja odplačali od 6 do 7 milijonov evrov dolga. Razliko do 70 milijonov evrov bodo zagotovili s prodajo nepotrebnega premoženja. Poleg Term Zreče i turističnih centrov na Rogli in Krvavcu bodo prodali še nekaj manjših hčerinskih družb. »Časi za prodajo niso najbolj ugodni, zato smo najeli finančnega svetovalca, ki nam bo pri tem pomagal. Tudi ko bomo našli kakšnega kupca, bodo zadnjo besedo pri prodaji rekli banke in naši lastniki,« pravi Hrastnik. Lani padali rekordi Predsednik uprave Uniorja je glede vračanja posojil zelo optimističen, saj se je podjetju lani uspelo izviti iz ene svojih najtežjih kriz. Po večmilijon-ski izgubi v letu 2012 je Unior po prvih ocenah lani ustvaril skoraj 5 milijonov evrov dobička iz poslovanja. Prihodki iz prodaje so bili rekordni, je zadovoljen Hrastnik. V pri- merjavi z letom 2012 so bili višji za dobrih 7 odstotkov in so znašali 167,5 milijona evrov. »Unior še nikoli v svo- ji zgodovini ni imel tolikšne prodaje. Rekordi so padali v skoraj vseh programih. S prodajo odkovkov smo ustvarili Država je preko PDP, Kada, Soda in še nekaterih drugih družb 57-odstotna lastnica Uniorja. 77 milijonov evrov prihodkov in si utrdili mesto med največjimi kovačnicami v Evropi. Rekordna je bila tudi prodaja strojev za obdelavo kovin, ki nam je prinesla 26 milijonov evrov prihodkov, v obratu za obdelovanje odkovkov pa so prvič doslej dosegli milijon evrov mesečne prodaje,« našteva Hrastnik. Za letos v Uniorju napovedujejo rahel upad prihodkov, saj naj bi znašali 165 milijonov evrov, čistega dobička naj bi bilo približno 4 milijone evrov. Hrastnik tudi napoveduje, da bodo letos za naložbe namenili dobrih 6 milijonov evrov, števila zaposlenih, ki trenutno znaša malo manj kot 2.100, pa ne bodo zniževali. Delež tujih turistov raste Približno petina zaposlenih v Uniorju dela v programu Turizem, ki podjetju na leto prinese okrog 20 milijonov evrov prihodkov. Lani so v Termah Zreče in na Rogli zabeležili 187 tisoč nočitev. Razveseljivo je, pravijo v Uniorju, da raste število tujih nočitev - v termah jih je bilo več za 15 odstotkov, na Rogli za 2 odstotka. Zlasti se povečuje delež gostov iz Nemčije, držav Beneluksa in tudi z Bližnjega vzhoda. Roglo je lani obiskalo 26.700 smučarjev, kar je nekoliko manj kot leto prej. V Uniorju napovedujejo, da bodo izpad dohodka zaradi slabše sezone, ki jo pričakujejo letos, blažili s programi, ki niso odvisni od vremena, in s še boljšimi storitvami. JANJA INTIHAR Foto: arhiv NT (SHERPA) NE PREZRITE V tridnevni razpravi, v kateri je bilo zaslišanih mnogo prič, se je razgrnila vsa posurovelost in podivjanost, vsa brezvestnost in brezčutnost ljudi, katere je svetovna vojska s svojimi strašnimi materialnimi in duševnimi posledicami iz poštenih delavcev - rudarjev napravila roparje in celo morilce ... Pisalo se je leto 1919 ... Več si preberite v podlistku Črne kronike Velenjski roparji pred sodbo ljudskih sodnikov. V prihodnji številki Novega tednika. Za knjigo Skupaj s Klubom modrosti S svojim knjižnim izborom boste zagotovo razveselili marsikaterega bralca v knjižnici Kluba modrosti v Celju, Banji Vručici ali na Dugem otoku. Mi pa bomo vsebino kakšne od podarjenih knjig predstavili tudi v rubriki Bukvarna Novega tednika. Prinesite nam jih osebno Knjig nam ne pošiljajte po pošti. Prinesite nam jih osebno v uredništvo Novega tednika, v Prešernovo ulico 19 v Celje. Z veseljem bomo ob podarjeni knjigi, ki mora biti izdana v letih 2012 ali 2013, zapisali tudi vaš razmislek o tem, zakaj berete in s kakšnim namenom knjigo podarjate. O poteku akcije vas bomo sproti obveščali. V uredništvu Novega tednika, spodbujeni z branjem knjig za rubriko Bukvarna, želimo za knjigo storiti še več. Predvsem želimo naše bralce spodbuditi k nakupu knjig in jih povabiti, da že kupljeno in prebrano knjigo podarijo. Komu? Za to smo poskrbeli skupaj s celjskim Klubom modrosti, ki spodbuja druženje ob knjigi. Poleg knjižnice v prostorih društva na Hudi-nji v Celju je postavil še slovenski knjižnici v hotelih v Banji Vručici v Bosni in Hercegovini ter na Dugem otoku na Hrvaškem, kamor hodijo na oddih tudi člani kluba. V uredništvu Novega tednika smo pripravili posebno polico za knjige, ki nam jih boste podarili za vse tri omenjene knjižnice Kluba modrosti. Knjigo nam lahko prinesete vsak delovni dan. In zakaj bi to storili? Želimo nove knjige Z vašo pomočjo za Klub modrosti zbiramo nove, leposlovne knjige domačih in tujih avtorjev, ki so jih natisnile naše tiskarne lani ali letos in so jih v slovenskem jeziku izdale založbe v Sloveniji. Tudi tako želimo oblast spodbuditi k razmisleku, da je morda le napočil čas, ko bo treba sistematično urediti tudi prihodnost obstoja in razvoja slovenske knjige. Morda s kakšnim evrom za slovensko knjigo in slovensko besedo? Da ne bomo ozave-ščali samo enkrat ali dvakrat na leto, ob kulturnem prazniku ali ob dnevu reformacije, ko se spomnimo Trubarja, Dalmatina in drugih tvorcev slovenske knjižne besede. In potem pozabimo, da ta in z njo povezan obstoj slovenske knjige nista bila in nista samoumevna. 6 GOSPODARSTVO Pomivalni stroj v slabi minuti Gorenje zaključilo obsežne selitve proizvodnje V velenjskem Gorenju so v torek tudi uradno začeli izdelovati pomivalne stroje Asko, ki sodijo v višji cenovni razred, hkrati pa zaključili skoraj dve leti trajajočo selitev proizvodnje s Švedske v Velenje. Na letni ravni bodo poslej samo pri stroških dela prihranili 20 milijonov evrov. V Gorenju pomivalnih strojev doslej niso izdelovali, sedaj pa bodo zaokrožili celoten sklop izdelave velikih gospodinjskih aparatov. Poleg pomivalnih strojev so preselili tudi proizvodnjo pralnih in sušilnih strojev najvišjega cenovnega razreda, s selitvami pa v Velenju zagotovili ohranitev 300 kakovostnih delovnih mest. Letos naj bi izdelali 140 tisoč pomivalnih strojev, večino pa prodali na trgih Skandinavije, ZDA in Avstralije. »Če primerja- »Glede na to, da nismo prejeli nikakršne subvencije, ocenjujem, da država neenakopravno obravnava tuje in domače neposredne investitorje - tujci za zaposlitve delavcev za naložbe v Sloveniji dobijo državne spodbude, Gorenje pa takšne obravnave ni deležno, čeprav je največji domači izvoznik,« je Bobinac okrcal tudi državo. mo z avtomobilsko industrijo, bi lahko rekli, da so Gorenjevi izdelki v srednjem cenovnem razredu, kot mogoče volkswagen ali audi, medtem ko je Asko porsche bele tehnike,« se je slikovito izrazil predsednik uprave Franjo Bobinac. Zahtevne selitve Skupina Gorenje je v procesu selitve najprej prenesla proizvodnjo kuhalnih aparatov s Finske na Češko in proizvodnjo samostojnih hladilno-za-mrzovalnih aparatov iz Velenja v Srbijo, nato pa je v dveh korakih še preselila proizvodnjo pralnih strojev in sušilnikov ter pomivalnih strojev iz Švedske v Velenje. »Proizvodnja na Švedskem je bila preprosto predraga,« je omenil Bobinac in dodal, da so bile selitve najzahtevnejše v zgodovini Gorenja, saj je proizvodno lokacijo spremenilo kar 20 odstotkov vseh proizvedenih aparatov. Pri selitvah je sodelovalo 300 zaposlenih, saj je bilo treba poleg prenosa opreme, poslovnih procesov in vzpostavitve proizvodnje na novih lokacijah zagotoviti tudi ustrezno izobraževanje in usposabljanje zaposlenih. O stroških selitev niso govorili, je pa Bobinac zagotovil, da so nižji, kot bo enoletni prihranek. Sicer bo Gorenje rezultate lanskega poslovanja objavilo prihodnji teden. Roboti za stroje Za proizvodnjo pomivalnih strojev - v Velenju ga izdelajo vsakih 43 sekund - so s Švedske v Slovenijo prepeljali 2 tisoč ton opreme. Pri izdelavi gre za visokotehnološko proizvodnjo, ki je zaradi specifičnosti izdelave pomivalnega stroja bolj robotizirana od proizvodnje ostalih gospodinjskih aparatov. V proizvodni proces je tako vključenih 18 robotov. Montažni trak za pomivalne Ogled tovarne, kjer nastajajo veliki gospodinjski aparati. »Tudi zaradi opravljenih selitev je Gorenje v boljši formi, v prihodnjih letih pa bo bistveno bolj konkurenčno,« je ocenil Bobinac in dodal, da za letos kakšnih bistvenih novosti v samih proizvodnih procesih ne načrtujejo. stroje je dolg 260 metrov, potovanje pomivalnega stroja po njem skozi različne faze procesa pa traja 120 minut. Kar 316 komponent proizvede Gorenje v lastnih obratih. URŠKA SELIŠNIK Foto: US Seveda se mnogi spomnijo pomislekov, ki jih je zaradi selitve delovnih mest javno izrazil velenjski župan Bojan Kontič. Po torkovi slovesnosti je župan Kontič omenil, da očitno v Velenju še držijo besedo in da so v Gorenju pridobili nadomestna delovna mesta z višjo dodano vrednostjo. »Še enkrat bi rad poudaril, da brez Gorenja ni Velenja,« je bil jasen Kontič. Da jih ne bi ohromil promet Kljub slovesnosti pa se v Gorenju niso mogli izogniti pričakovanim prometnim zagatam. Na cesti Velenje - Arja vas se v prihodnje obetajo še večji prometni zamaški, saj je znana namera direkcije za ceste, da bo preko dotrajanega mostu v Vodosteču uredila izmenični enosmerni promet. Z Gorenjevega dvorišča dnevno odpelje 200 težkih kamionov in kot je omenil župan Kontič, bo dogajanje v prihodnjih mesecih, predvsem gneča na osrednji cestni povezavi, nov dokaz, da hitre ceste ne bi smeli načrtovati na odseku med Arjo vasjo in Velenjem. Predsednik Gorenjeve uprave Franjo Bobinac je ocenil, da bo zaradi načrtovanega scenarija delovanje velenjske tovarne še težje in dražje, predvsem pa si želi, da prometne težave ne bi ohromile največjega slovenskega izvoznika. Novi blokovski pomisleki Jutri se bodo na zahtevo opozicijske stranke SDS poslanci sestali na novi izredni seji, kjer bodo razpravljali o edini točki dnevnega reda z naslovom Priporočila v zvezi z neobvladovanjem investicije v blok 6 Termoelektrarne Šoštanj, ki resno ogroža razvoj slovenske energetike in javne finance. Vlada se je sicer opredelila do nekaterih priporočil, o nadaljnjih korakih glede bloka 6 pa bo odločala na podlagi popolnega šestega noveliranega investicijskega programa (NIP 6). Še vedno so namreč vprašljive točne projekcije poslovanja Teša in Holdinga slovenske elektrarne. Predvsem gre za podatke o cenah premoga ter količini in ceni električne energije iz bloka 6. Na takšnih podatkih mora temeljiti tudi NIP 6, ki še vedno ni popoln, cena premoga in elektrike iz Teša 6 mora biti realna, usklajen mora biti tudi med organi HSE in Teš. Eno od vmesnih poročil, ki so ga prejeli v ministrstvu za infrastrukturo in prostor, navaja, da je položaj skupine HSE izredno zahteven, da bo poslovni rezultat v naslednjih treh letih izrazito padel, zaradi česar bodo kazalci družb HSE in Teš izven zavez, danim bankam. »Skupina izkazuje v naslednjih treh letih velik likvidnostni primanjkljaj. Zato je poslovodstvo HSE na osnovi še ne dokončnih po- datkov ocenilo, da bo brez izvedbe dodatnih ukrepov tveganje za unovčitev državnega poroštva veliko,« navaja vlada. S posebnim zakonom do revizije Kot poudarja vlada, je v pogodbi o ureditvi medsebojnih razmerij glede projekta med Tešem ter ministrstvoma za finance in za infrastrukturo in prostor določena obve- znost uprave Teša o poročanju in spoštovanju zavez iz te pogodbe - po njej država jamči za 440 milijonov evrov vredno posojilo pri Evropski investicijski banki. »V primeru nespoštovanja teh zavez ali obveznosti poročanja je določena pogodbena kazen za Teš in za poslovodstvo družbe. Vlada se bo posluži-la vseh institutov iz naslova sankcij, ki jih določa pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij na podlagi NIP&, ki Slovenska odškodninska družba je poslovodstvu HSE naložila pripravo načrta prestrukturiranja. Tako mora s pomočjo zunanje strokovne študije in v sodelovanju s Premogovnikom Velenje do konca marca zagotoviti realen in izvedljiv načrt, ki bo med drugim jasno definiral potrebne aktivnosti za izpolnitev pogodbenih zavez o nakupu premoga, zakupu moči in nakupu električne energije. ga morajo predhodno potrditi vsi pristojni deležniki,« je še zapisano v mnenju vlade. V njem tudi ugotavlja, da Teš Iz Teša so sporočili, da se zavedajo neugodne finančne situacije, v kateri se je znašla skupina HSE. Zato vodstvo elektrarne že izvaja ukrepe za racionalizacijo in optimizacijo poslovanja. Z njimi bodo izboljšali stroškovno učinkovitost in prihodke ter tako v prihodnjih treh letih privarčevali 25 milijonov evrov, do leta 2020 pa približno 80 milijonov evrov. Med drugim so stroške vzdrževanja s 16 znižali na 6 milijonov evrov, število zaposlenih pa zmanjšali za več kot petino. ne more biti revidiranec Računskega sodišča, saj sodišče nima zakonske pristojnosti za izvajanje nadzora v gospodarski družbi, ki je v posredni državni lasti. Tudi zato pripravljajo v vladi poseben zakon, ki bo omogočil računskemu sodišču in drugim organom nadzor nad izvajanjem projekta Teš 6. SPODBUDNA ZGODBA Gospodarjenje na Zreškem Pohorju. Družina Slatinek ob svoji novi Žagi Slatinek, kjer preživi večji del dneva. Vse leto pa je zjutraj in zvečer precej dela v hlevu. O turizmu na kmetiji niso nikoli resno razmišljali, saj so se raje povsem posvetili žagi. Čeprav bi za obiskovalce lahko bila zanimiva Slatinekova stara hiša, v kateri je ohranjena tudi črna kuhinja, ena zadnjih na Pohorju. Od stare do sodobne žage Z žago do dodatnega zaslužka visoko na Pohorju »Žaga predstavlja na naši gorsko višinski kmetiji dodaten in pomembni vir dohodka,« pravi njen lastnik Miran Slatinek iz gorske vasice Skomarje. Visoko na Pohorju je pod Roglo, vendar omogoča preživetje družine s tremi otroki. Dva med njimi sta odrasla. Zemlja na Slatinekovi, po domače Jelenkovi kmetiji je zelo strma, vendar ostaja obdelana. Posvečajo se živinoreji, imajo govedo in ovce, ki pomagajo, da Slatineko-vim na najstrmejšim legah ni treba kositi. Kmetija služi le za lastne potrebe, z izjemo žage, ki so jo v zadnjih letih posodobili. Žagarska tradicija na Pohorju je zelo stara, nekoč je bilo tam veliko žag na vodni pogon. »Vsaka kmetija je imela svojo žago in svoj mlin,« je izvedel o starih časih današnji gospodar Jelen-kove kmetije Miran Slatinek. Vsaka kmetija je imela gozd, večino žaganega lesa so kmetje prodali na trgu. Po drugi svetovni vojni je veliko žag prenehalo obratovati, preostale so, potem ko se je pojavila elektrika, prestavili. Žage so bile namreč pogosto daleč stran od hiš, ob potokih, zaradi nove električne energije so jih morali prestaviti bliže hišam. Danes so na Pohorju manj pomembne kot v starih časih, saj se večina prebivalcev vozi na delo v dolino, v Zreče in daleč okoli njih. Do opreme z evropskimi evri Tudi pri Slatinekovih so imeli žago že v starih časih, vendar je njihova obvodna žaga, na vodni pogon, v šestdesetih letih prejšnjega stoletja propadla. Nato so bili nekaj časa kar brez nje. Novo žago so pozneje zgradili na lokaciji, kjer je bil v starih časih mlin, veliko nižje ob glavni cesti na Skomarje, saj je bila domačija v zimskih mesecih takrat še težje dostopna. Najprej so postavili leseno stavbo in na istem mestu nato večjo, zidano stavbo, saj so potrebovali še različne pomožne prostore. Zidano stavbo so lani dokončali in nabavili novo opremo. »Sami tega seveda ne bi zmogli,« omenja Jožica Sla-tinek, gospodinja na kmetiji. Za nakup opreme so tako kandidirali na več razpisih za sofinanciranje z evropskimi sredstvi in kupili žago, linijo za lupljenje hlodov ter viličarja. Pri pridobivanju obsežne dokumentacije za kandidiranje na razpisih jim je precej pomagala kmetijsko svetovalna služba v Žalcu. »Kar pohvalite Andrejo Žolnir,« je dodal gospodar Slatinek. Kmalu še sušilnica? Na Žagi Slatinek žagajo tako hlode iz svojega goz- da kot iz gozdov sosednjih pohorskih kmetov. Žagan les nato prodajajo po Sloveniji za potrebe mizarjev in tesarjev ter v manjši meri v tujino, vse seveda po naročilu. Žaga pomeni za bližnje lastnike gozdov prednost, saj so včasih vozili v Avstrijo hlode, na novi žagi pa je to mogoče predelati kar v domačem okolju. Slatinekovi že razmišljajo o prihodnosti, saj želijo v prihodnjih letih urediti v novi stavbi še sušilnico lesa in domačo kotlovnico na biomaso, kjer bo mogoče uporabiti lubje, ki ostane od hlodovine. Žaga pri Slatinekovih ni le spodbuda za druge smele poslovne načrte, je tudi prostor za prijetno druženje, kjer se vsaj enkrat na leto na pikniku zberejo krajani in okoliški kmetje, s katerimi med letom sodelujejo tudi po gospodarski plati. »Piknik pomeni za nas to, kar pomeni v podjetjih zaključek leta, čeprav je pri nas v toplejšem delu leta,« je pojasnil gospodar Slatinek. BRANE JERANKO Foto: BJ Štiri nove štipendije ROGAŠKA SLATINA - Občina v letošnjem šolskem letu pod okriljem Regijske štipendijske sheme Savinjske regije sofinancira osem štipendistov. S štirimi je pogodbe sklenila minuli konec tedna. Štipendije so tokrat pridobili trije študenti in dijak, vsi občani slatinske občine. Polovico posamezne štipendije zagotavljata Evropski socialni sklad in državni proračun, 25 odstotkov prispeva Občina Rogaška Slatina, preostalih 25 odstotkov pa podjetje, kjer dijak oz. študent nabira izkušnje. Tokrat so se v Regijsko štipendijsko shemo Savinjske regije vključili Steklarna Rogaška in Hotel Sava Rogaška ter samostojna podjetnika Simon Grosek, Simgro, in Stanko Arzenšek, Strojegradnja SAS. Slatinska občina je sicer ena od treh občin Savinjske regije, ki v štipendijski shemi sodelujejo že od začetka projekta. AD NA KRATKO Kdaj spet srečanje? CELJE - Predstavniki Civilne iniciative Trnovlje, ki nasprotuje vselitvi romske družine v hišo Ob Hudinji 16, so v ponedeljek predali svoj odgovor županu Bojanu Šrotu in ga zaprosili, da jim do konca tedna sporoči, kdaj se bodo znova srečali. Tokrat v Trnovljah. Kot je znano, so se z županom Šrotom srečali minuli torek in mu predstavili svoje pomisleke ter bojazni, zakaj hiša Ob Hudinji 16 ni primerna za vselitev novih sosedov. Ta jim je zagotovil, da se bo v Trnovlje priselila le ena družina, drugi pa bodo poiskali drugo nadomestno stanovanje. Že takoj po srečanju, ki ga je predstavnik civilne iniciative Damjan Pirš sicer ocenil za korak naprej k reševanju zapleta, je ta tudi poudaril, da morajo za vsebino pogovora izvedeti vsi krajani. Tako so na petkovem srečanju civilne iniciative opozarjali, da odkup hiše Ob Hudinji 16, za katerega so se odločili v mestni občini, ni najbolj modra odločitev. Menili so, da bi morali v mestni občini družini preseliti v hišo, ki je že v občinski lasti. Če pa se že odločajo za nakup nove stavbe, bi morala biti ta dovolj velika in novejša, tako da bi bila primerna za takojšnjo vselitev. Sami so na območju Celja našli kar šest primernejših hiš. Cenovni razpon hiš, ki so naprodaj v Lo-krovcu, na Lopati, Hudinji, v Škofji vasi in na Teharjah ter Polulah, pa sega od 95 tisoč do 114 tisoč evrov. IS Čistilna naprava obratuje ZREČE - V preteklih dneh je začela poskusno obratovati osrednja čistilna naprava, ki so jo dokončali novembra. Na čistilno napravo so doslej priključilo tretjino prebivalcev, najprej priključili zreške bloke, kjer živi največ občanov. Zreška čistilna naprava je stala skupaj s primarno kanalizacijo 4,5 milijona evrov in bo služila za 8.500 populacijskih enot. Zgradili so jo po skoraj desetletnih prizadevanjih, ki so jih spremljali različni zapleti. Po končanih zapletih so čistilno napravo zgradili razmeroma hitro, saj je bila končana v manj kot letu in pol. Pomembna ni samo za stanovanjske stavbe občanov, temveč tudi za močno zreško gospodarstvo in turizem. Poskusno obratovanje čistilne naprave bo trajalo eno leto. BJ Energetika v stečaju VRANSKO - Energetika Vransko je od prejšnjega četrtka v stečaju. Podjetje je nastalo leta 2000 z namenom gradnje daljinskega sistema ogrevanja na biomaso in s tem oskrbe kraja Vransko s toplotno energijo, kmalu po ustanovitvi pa se je začelo ukvarjati tudi s komunalnim urejanjem zemljišč. Ker je država, ki je sofinancirala gradnjo daljinskega sistema ogrevanja, zahtevala, da se podjetje, ki je upravičeno do finančnih spodbud, ukvarja zgolj z dejavnostjo ogrevanja, so Vranšani leta 2002 ustanovili še eno podjetje, in sicer Energetiko Projekt. Komunalna dejavnost je tako ostala pod okriljem Energetike Vransko, sistem daljinskega ogrevanja pa so prenesli na novo podjetje. Kot pravi direktor Energetike Vransko Ludvik Krajnc, je osrednji razlog za stečaj projekt gradnje energetsko pasivnih hiš. »Podjetje je pred leti že začelo komunalno urejati zemljišča. Zapletlo se je, ko si je izbrani izvajalec gradbenih del v zadnjem trenutku premislil. Projekt se je zavlekel v čas gradbene in nepremičninske krize, podjetju pa so ostala posojila.« Lastniki Energetike Vransko, v kateri je bil zadnje leto zaposlen zgolj en delavec, so Občina Vransko, Kiv v stečaju in Kiv Trade. Stečajni postopek bo vodil Borut Soklič. ŠO Zapirajo še eno banko ŠMARTNO OB PAKI - V občini so ogorčeno sprejeli obvestilo Nove Ljubljanske banke, da naj bi v treh mesecih zaprli poslovalnico v središču kraja. V banki pravijo, da s 143 poslovalnicami, 16 podjetniškimi centri in 638 bankomati presegajo obseg poslovne mreže konkurenčnih bank. Da bi prilagodili strukturo in obseg poslovanja gospodarskim razmeram na slovenskem bančnem trgu, so med ukrepi predvideli zaprtje nekaterih poslovalnic, med katerimi je tudi enota v Šmartnem ob Paki. V občinski upravi so pozvali NLB, naj še enkrat skrbno pretehta odločitev o zaprtju poslovalnice, ki je v tem okolju prisotna slaba tri desetletja in je edina bančna enota v občini. Njeno zaprtje bo pomenilo hud udarec za lokalno skupnost, podjetnike in občane, ki bodo imeli odslej najbližji poslovalnici v Mozirju ali Velenju. V občini se bojijo, da je odločitev banke dokončna, čeprav naj bi ji še enkrat predstavili svoja stališča. Tudi zato razmišljajo, da bi poskusili v občino Šmartno ob Paki zvabiti katero drugo banko. V Šmartnem sicer še ostaja bankomat, svoje enoto pa ima tudi Pošta Slovenije. Vreme premagalo vražje Ljubence Tekmi za svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske bosta v soboto in nedeljo v Planici Dogajanje se bo v dolini pod Ponca-mi začelo jutri, v petek, ob 12. uri, ko bo na vrsti uradni trening. Tekmi smučark skakalk bosta v soboto in nedeljo, obakrat ob 14. uri. V Planici bodo skakalke merile moči na »normalni« skakalnici, torej HS 104. Prijavljenih je 50 skakalk iz 16 držav. LJUBNO - Zdaj je že znano, da bosta zadnji dve tekmi pred olimpijskimi igrami za svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske v Planici in ne na Ljubnem ob Savinji, kot smo bili vajeni zadnji dve leti. Organizatorji na Ljubnem so se minuli teden trudili z vsemi silami, pomagali so jim prostovoljci iz cele Slovenije. Med drugim so na skakalnico vozili sneg iz Luč, Smrekovca in drugih višje ležečih krajev, vendar je bila narava premočna. A kot je poudaril predsednik organizacijskega odbora Rajko Pintar, ljubenski organizatorji niti niso razočarani, ker tekem preprosto ne morejo izvesti. »Tudi za prihodnje dni so bili napovedani dež in visoke temperature, snega pa ni. Treba je vedeti, da mednarodna smučarska zveza pozitivno sprejema prestavitev tekem, saj želi obdržati koledar prireditev. To je tudi dokaz, da je mogoče tudi v najslabših primerih organizirati tekme svetovnega pokala in se odzvati na nemogoče razmere, kar zagotovo pomeni nov plus za organizatorje. Zato bi bila odpoved tekem najslabša možnost.« Kot na Ljubnem Ljubenski organizatorji so se namreč lahko izbirali samo med dvema možnostma: ali odpovedjo tekem, kar bi pomenilo finančne posledice in slab ugled, da niso sposobni izvesti naloge, kot je treba, ali prestavitvijo tekem v Planico. Zgodilo se je slednje, ob čemer je mednarodna smučarska zveza zahtevala, da celoten spored izvede organizacijski odbor z Ljubnega. »Tako si bomo v Planici sposodili samo skakalnico in vlečnico, vse ostalo, od logistike do varovanja, tudi gostinskih uslug, pa je naša skrb,« je pojasnil Pintar. Seveda bo tridnevno dogajanje precejšen organizacijski zalogaj, vendar ima Planica tako dograjeno infrastrukturo, da bo pri organizaciji potrebnih manj ljudi. »V dolini pod Poncami smo si že ogledali vse objekte, določili naloge in se dogovorili o vsem, kar je bilo potrebno. Tudi tamkajšnji organizatorji so nam precej pomagali, tako da večjih težav ne pričakujemo. Zagotovo pa je naša glavna naloga, da ohranimo vrednote, ki so odlikovale tekme na Ljubnem. Torej gostoljubnost, pozornost na vsakem koraku in odlična organizacija na vseh tehničnih področjih,« Izpad dohodka »Ne samo izpad dohodka, ljubitelji skokov bodo prikrajšani za čudovito prireditev z deset tisoč gledalci. V Planici jih zagotovo ne bo toliko, čeprav so se napovedali tako predsednik kot premierka in sedem veleposlanikov - to bi Žalostna podoba skakalnice na Ljubnem mogoče lahko bil zadosten povod, da bi bilo gledalcev nekoliko več,« dodaja župan Občine Ljubno Franjo Na-raločnik. »Ob vsem skupaj lahko le upamo, da nam bo mednarodna smučarska zveza odobrila star termin, torej organizacijo tekem sredi fe- bruarja, ko je pri nas mrzlo in dovolj snega. Letošnji tekmi sta prestavljeni zaradi olimpijskih iger v Sočiju.« Seveda se tako Pintar kot Naraločnik ne moreta izogniti precejšnji škodi, ki se bo odrazila v turistični ponudbi. Zagotovo bodo prvi na udaru turistični ponudniki, saj so bile rezervirane vse kapacitete v Zgornji Savinjski dolini in tudi izven. Vedeti moramo, da gre za skoraj tristo nočitev v petih dneh in da so bila zasedena vsa ležišča, ob čemer bi gostinci poskrbeli tudi za prehrano. Ta segment se pač seli na Gorenjsko, kjer so seveda veseli, saj bo ta prihodek odtekel v njihove kraje. Škodo bo utrpel tudi organizacijski odbor, ki je v pripravo skakalnice vložil veliko denarja, moderniziral in gradil je infrastrukturo, stroške pa bo povečala selitev strokovnih ekip in celotne logistike. Dogajanje na Ljubnem je teme- ljilo na prostovoljstvu oziroma preprostem dejstvu, da je pri organizaciji tako ali drugače sodeloval cel kraj in še koga so potegnili zraven. Tovrsten organizacijski prijem je dogajanju v preteklih letih dodal poseben žar. Če organizatorji potegnejo črto: organizacija tekem v lanskem letu je stala približno 300 tisoč evrov. Od tega jim je ostalo nekaj denarja, ki so ga v celoti vložili v urejanje infrastrukture na skakalnici. »Če se bomo letos približali ničli, bo to velik uspeh,« pravi župan Naraločnik. URŠKA SELIŠNIK Foto: FRANJO PUKART Organizatorjem kljub trudu ni uspelo. Zagotovo bodo stroški višji, vendar bi bilo še huje, če bi tekmi odpadli. Kar nekaj denarja so organizatorji že porabili za urejanje skakalnice, seveda pa so tu sponzorji, pravice do televizijskih prenosov, kjer bi bile možne odškodnine... Seveda bodo poskrbeli tudi za prevoze z avtobusom, šotore in bivalnikepa bodo namesto na Ljubnem postavili v Planici. Primer uspešnega javno-zasebnega partnerstva Do konca leta v večnamenski zgradbi še dvorana in knjižnica - Večnamenska zgradba končno zaživela Braslovčani so po treh letih prizadevanj, da bi v središču kraja zrasla večnamenska zgradba, ki bi pod streho združevala tako javne kot zasebne dejavnosti, to le dočakali. Občina in podjetje Jagros sta prejšnji teden še uradno končala gradnjo večnamenskega objekta, v katerem od prejšnjega četrtka delujeta gostinski lokal in trgovina. Do konca leta bo občina v njej uredila še dvorano, knjižnico in prostore za druženje. BRASLOVČE - Spodnja Savinjska dolina je od prejšnjega četrtka bogatejša za novo trgovino. Braslovčani so namreč le dočakali konec več let načrtovane gradnje večnamenske zgradbe v središču kraja, v kateri je prostor že našla trgovina Jager, do konca leta pa bo občina v njej uredila še prostore knjižnice in večnamenske dvorane. Ideja za večnamensko stavbo v središču trga Braslovče se je rodila pred tremi leti, ko sta moči združila podjetje Jagros in braslovška občina. Ta si je namreč že dlje prizadevala, da bi v osrednjem občinskem naselju zrasel center, v katerem bi lahko občani na enem mestu in - kar je najpomembneje - v domači občini opravili različne opravke. Ker si gradnje ni mogla privoščiti sama, je v obliki javno-zasebnega partnerstva v projekt vključila podjetje Jagros. Pogodbo o sodelovanju sta podpisala poleti 2012. Dogovorila sta se, da bo investitor zgradbe v celoti zasebno podjetje, ki bo stavbo zgradilo do tretje gradbene faze. Temeljni kamen sta položila že jeseni isto leto, gradnja pa se je uradno končala prejšnji četrtek. Po besedah direktorja Franca Jagra je podjetje Jagros za ureditev približno dva tisoč kvadratnih metrov površin, na katerih so supermarket, trgovina s tekstilom, kavarna in garažna hiša, vložilo pri- bližno dva milijona evrov. Do konca maja namerava dokončati še šest stanovanj v mansardi. Gradnjo bo nadaljevala občina Občina Braslovče se je za sodelovanje v projektu od- ločila, ker je v kraju zgolj stara večnamenska kulturna dvorana. Zaradi dotrajanosti je povsem neprivlačna, nedorasla potrebam sodobne družbe in obenem postaja po besedah župana Brani-mirja Strojanška vse bolj nevarna. Tudi knjižnica, ki domuje v občinski stavbi, je ena najmanjših in najmanj urejenih v Spodnji Savinjski dolini. Kljub temu, da Braslovčani še niso odplačali svojega dela nove večnamenske zgradbe, so z investitorjem uredili etažno lastnino. Občina mora zanj nameniti 1,1 milijona evrov, ki jih mesečno odplačuje v višini 17 tisoč evrov. Dejanska lastnica dela, ki obsega dva tisoč kvadratnih metrov, bo postala v petih letih. Od tega bo 600 kvadratnih metrov namenila večnamenski dvorani s tristo sedeži, 400 kvadratnih metrov knjižnici in preostanek pokritim parkirnim prostorom. Stro- janšek upa, da bo občini uspelo končati gradnjo do konca leta, saj je ta pritlični del prevzela zgrajen zgolj do tretje gradbene faze. Pluton začel, HTZ končal Kot so sprva napovedovali, naj bi se gradnja večnamenske zgradbe končala že do lanskega občinskega praznika, ki ga občina praznuje jeseni, a se je zaradi stečaja izvajalca zavlekla. Prvotni izvajalec, podjetje Pluton, je namreč kmalu po začetku gradnje šel v stečaj. »V kolikor bi bila takrat občina na mestu investitorja, bi se s ponovnim javnim razpisom gradnja še bolj oddaljila. Zasebni investitor pa je lahko hitro našel novega izvajalca HTZ Velenje, ki je takoj nadaljeval gradnjo. Zaradi tega je bil zastoj zelo kratek, in sicer približno mesec dni,« pravi Strojanšek. Seveda se tudi v tem primeru najde nekaj dvomljivcev, ki gradnje zgradbe ne podpirajo. Nekateri tudi zatrjujejo, da bi bilo energijo in finančna sredstva bolje vložiti v razvoj podjetij, ki bi ustvarjala nova delovna mesta, spet druge moti preživa fasada zgradbe za vaško okolje. Ali je bila gradnja objekta pravilna odločitev in ali ga bodo Braslovčani vzeli za svojega ter bo ta dejansko zaživel, pa bo pokazal čas. Spela ožir Foto: SHERPA NA KRATKO V Arclinu si bodo oddahnili VOJNIK - Na območju občine so začeli v preteklih dneh izvajati drugi del državnih protipoplavnih ukrepov, in sicer v okviru širšega projekta zagotavljanja protipoplavne varnosti v porečju Savinje. V prvem delu protipoplavnih ukrepov so najprej začeli graditi ob potoku proti Tomažu dva zadrževalnika, ki bosta lahko sprejela več kot trideset tisoč kubičnih metrov vode. Zaradi obstoječih škarp in nasipov namreč potok med obilnim deževjem do izliva v Hudinjo nima naravne poti. Dela v tem koncu Vojnika, ki bodo stala 1,2 milijona evrov, naj bi bila končana maja letos. V drugem delu protipoplavnih ukrepov so začeli v preteklih dneh dela v spodnjem Arclinu, ki je poleg občinskega središča običajno najbolj poplavljen del vojniške občine. V Arclinu bodo najprej poskrbeli za boljši pretok Hudinje pri mostu, kjer je za reko preozko in prihaja do poplavljanja. Za varnost poselitvenega območja ob cesti med Celjem in Vojni-kom bodo zgradili na levem bregu Hudinje nasip in poskrbeli za nadvišanje ceste med Arclinom in območjem Klinčevega jezu. Na območju Arclina bodo zgradili še lokalne nasipe in visokovodne zidove. V občinskem središču nameravajo zagotoviti tudi protipo-plavno varnost območja pri vojniškem pokopališču, ki mu poplave ne prizanašajo. Vrednost vseh del, ki bodo opravljena v vojniški občini letos, znaša približno 3,7 milijona evrov. Pomagajo si z evropskim denarjem. BJ Azbesta se bodo rešili PODČETRTEK - Na območju Pristave pri Mestinju gradijo nov vodovod med vodohranom Virovce in Pristavo, ki bo dolg pet kilometrov. Nov vodovod bo zamenjal obstoječega, kjer teče voda po azbestnih ceveh. Dela na območju Pristave naj bi se končala v drugi polovici februarja, odvisno od vremenskih pogojev. Na območju občine Podčetrtek bodo letos v okviru projekta Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle zgradili še približno petnajst kilometrov novih vodovodov. Vrednost celotne naložbe znaša približno tri milijone evrov, od česar je večina evropskih sredstev. BJ Urejanje občinskega središča REČICA OB SAVINJI - V občini so začeli izdelovati občinski podroben načrt (OPPN) za občinsko središče, s katerim želijo urediti urediti en prostorski izvedbeni akt na območju Rečice ob Savinji in poiskati možnosti za gradnjo znotraj naselja. Za pripravo načrta so že organizirali več delavnic, na katerih so podrobneje predstavili postopek in namen OPPN ter sprejemali pobude in mnenja za prostorski razvoj naselja. Občina je že v pripravljalnem obdobju želela pridobiti čim več informacij od občanov glede posegov v prostor v občinskem središču. Želi namreč, da bi bil OPPN še pred sprejemanjem usklajen z lastniki in nosilci urejanja prostora. US Pošta v Rinki SOLČAVA - Po odločitve Pošte Slovenije, da bo tudi v Solčavi zaprla svojo poslovalnico, bodo izvajanje poštnih storitev prevzeli zaposleni v Centru Rinka. Pošta v Solčavi, ki je trenutno v večnamenskem objektu, bo delovala vse do takrat, ko bo začela delovati tako imenovana pogodbena pošta. Za ustanovitev slednje so že izobrazili zaposlene, ki naj bi začeli delati v spomladanskih mesecih. Prostor bodo zagotovili v dogovoru s Pošto Slovenije, saj mora ustrezati poštnim standardom, računajo pa, da bi prostore uredili v pritličju solčavskega Centra Rinka. US Kmalu nov most POLZELA - Orova vas je lani jeseni dobila novo podobo. Polzelani so v sklopu gradnje kanalizacije obnovili del vodovoda, razširili cesto, zgradili pločnik in javno razsvetljavo. Med obnovo se je izkazalo, da je tudi most čez razbremenilni kanal na koncu vasi dotrajan in da že dlje ne služi več potrebam sodobnega prometa. Decembra so Polzelani tako začeli graditi novega. V kolikor bodo vremenske razmere ugodne, načrtujejo, da bo zgrajen do začetka februarja. Župan Jože Kužnik pravi, da je obnova infrastrukture v Orovi vasi ena dražjih naložb v zadnjih letih, saj bo občino skupaj stala 600 tisoč evrov. Kljub vsemu je prepričan, da gre za poseg, ki je v tem trenutku nujen, z njim pa bodo zagotovili dolgoročno infrastrukturno urejenost tega dela občine. SO Gradnjo smučarsko tekaškega centra na Rogli so spremljali različni zapleti, prišlo je tudi do odpovedi univerzijade. Prvi izvajalec večnamenskega centra (na fotografiji) je pogodbo odpovedal, po novem razpisu ga gradi družba Lesnina inženiring. Center na Rogli dokončujejo Po različnih zapletih naj bi ga dokončali poleti ZREČE - Veliki smučarsko tekaški center na Rogli, ki bo v toplejšem delu leta služil za priprave nogometašev in drugih športnikov, mora biti dokončan do konca julija. V njegovi večnamenski stavbi potekajo zaključna gradbeno obrtniška dela, občina pa trenutno prek razpisa išče dobavitelja kuhinjske opreme. Z dobrih osem milijonov evrov vredno naložbo, ki naj bi najprej služila tekaškemu delu univerzijade na Štajerskem, občina na začetku ni imela sreče. Pred začetkom gradnje Smučarsko tekaškega centra Petre Majdič se je zapletlo zaradi uvrstitve Rogle v varovano območje Nature 2000 ter zato ostrejših pogojev za gradnjo. Temu je sledilo opravljanje celovite presoje vplivov na okolje ter o sprejemljivosti gradnje na varovanem območju, prav tako je prišlo do spremembe investicijske vrednosti projekta. Ta je bila povišana za milijon evrov. Težavam ni bilo videti konca. V stečaju sta se znašla kar dva izvajalca, naposled je bila odpovedana še univerzijada. »Izvedli smo vse, za kar smo se zavezali. To dokazujeta dva organizirana svetovna pokala v tekaških disciplinah v letih 2009 in 2011, zato krivde za odpoved zagotovo ne smemo iskati pri sebi,« odgovarja na vprašanje o polomiji štajerske univerzijade zreški župan, Boris Podvršnik. Sledi prizidek Gradnjo tekaškega centra, ki ga gradi občina, so razdelili v dve fazi. Prvo fazo so začeli leta 2008 in zgradili večnamenski štartno-ciljni prostor, akumulacijsko jezero za za-sneževanje in dva kilometra dolgo stezo za rolkanje. Ta, začetna faza, ki je bila končana septembra 2010, je v celoti stala 3,6 milijona evrov, od česar je bilo več kot dva milijona evrov evropskega in državnega denarja. Med drugo fazo, ki traja od leta 2010, so gradili večnamenski center, ki ga Upravljavec smučarsko tekaškega centra bo domača družba Unior, ki se je prijavila na razpis za podelitev koncesije kot edini ponudnik. Konec novembra so predstavniki občine in Uniorja podpisali koncesijsko pogodbo za 30-letno obdobje, z možnostjo podaljšanja za 15 let. zdaj dokončujejo. Kmalu po začetku del je prišlo do stečaja izvajalca in novega razpisa. Večnamenski center bo služil predvsem za organizacijo športnih prireditev in priprave športnih ekip. V njegovi stavbi bo 32 ležišč za goste, v prizidku, ki naj bi ga gradili v prihodnjih letih, nameravajo dodati še sto postelj. Poleg sob za goste bodo v večnamenski stavbi garderobe, vadbeni prostori, restavracija, smučarski servis, prostori za wellness ter še marsikaj. Trenutno zaključujejo med drugim strojne in električne inštalacije, opravljajo pleskarska in keramičarska dela ter polagajo talne obloge. Za drugo fazo, ki bo stala pet milijonov evrov, so milijon evrov evropskega in državnega denarja že »počrpali«. Glavni izvajalec gradnje večnamenskega centra je družba Lesnina inženiring. BRANE JERANKO Foto: arhiv Lesnina inženiring Priložnosti za nove dijake V sredo je izšel razpis za vpis v srednješolske programe in dijaške domove za šolsko leto 2014/15. Osnovno šolo v letošnjem šolskem letu zaključuje 17.280 učencev in učenk (lani 17.640), ki bodo lahko kandidirali na skupno 23.160 (lani 22.759) vpisnih mest na srednjih šolah. Od vseh razpisanih mest je v programih nižjega poklicnega izobraževanja razpisano 640 mest, v programih srednjega poklicnega izobraževanja 6.168, v programih srednjega strokovnega oziroma tehniškega izobraževanja 9.052, v programih splošnih in strokovnih gimnazij pa 7.300 mest. V Savinjski regiji je za 2.418 bodočih dijakov razpisanih 3.252 mest. Šole so za prihodnje šolsko leto posredovale ministrstvu predloge za razmestitev 51 novih izobraževalnih programov in 32 povsem novih izobraževalnih programov, ki jih do sedaj še niso izvajale. Ministrstvo je vse predloge šol o razmestitvi novih programov pretehtalo predvsem z vidika padajočega trenda vpisa, mreže šol, ki izvajajo posamezne izobraževalne programe, pa tudi z vidika razpoložljivih proračunskih zmožnosti. Za prihajajoče šolsko leto sta med novimi programi tudi tehnik varovanja na Ekonomski šoli Celje in gastronomsko - turistični tehnik na Šolskem centru Slovenske Konjice - Zreče. Informativna dneva bosta v petek, 14. februarja, ob 9. in 15. uri, ter v soboto, 15. februarja, ob 9. uri. Za preizkus nadarjenosti ali spretnosti se morajo kandidati prijaviti najkasneje do 5. marca. Srednje šole bodo sprejemale prijave za vpis do 4. aprila. Do 10. aprila bo ministrstvo na spletnih straneh objavilo stanje prijav za vpis po posameznih programih oziroma šolah. Prenos prijave bo možen do 25. aprila. O omejitvi vpisa bodo učenci s strani šol obveščeni najpozneje do 3. junija, postopek za izbiro kandidatov na šolah, kjer bo vpis omejen, pa bo končan do 27. junija. US NA KRATKO Lov na stanovanja ŠENTJUR - Občina vsaki dve leti objavi razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Zadnji razpis je odprt do srede, 29. januarja. Podatki o številu prijavljenih na pretekle razpise kažejo, da ostaja število prosilcev iz leta v leto primerljivo. Občina razpolaga z 181 neprofitnimi stanovanji. Po besedah Katje Burič iz službe za gospodarjenje s premoženjem, se njihovo število zadnja leta ni spremenilo, saj gradnja novih neprofitnih stanovanj ni bila predvidena. Z razpisom iz leta 2012, si je z uvrstitvijo na prednostno listo upravičencev pravico do najema zagotovilo 37 prosilcev. Do 31. decembra lani je občina v najem ponudila stanovanja 28 izmed njih. So pa med najemniki neprofitnih stanovanj tudi neplačniki, proti katerim občina sproži sodne in izvensodne postopke. Z neplačniki poskuša doseči dogovor o načinu poplačila dolga. Za večletne neplačnike pa v skrajnih primerih uvede deložacijo. TV Želijo ohraniti podeželje LAŠKO - Občina je objavila razpis o dodeljevanju pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v letošnjem letu. Na voljo je 72 tisoč evrov za različne ukrepe s področja kmetijstva in razvoja podeželja. Do konca januarja morajo upravičenci oddati vloge za ukrep zagotavljanja tehnične podpore v kmetijstvu. Pri tem gre večinoma za različna izobraževanja, občina pa za to namenja osem tisoč evrov. Za vse ostale ukrepe imajo upravičenci čas za prijavo do 11. aprila, na voljo pa je tudi več denarja. Tako za posodabljanje kmetijskih gospodarstev namenjajo 38 tisoč evrov, za urejanje pašnikov, kmetijskih zemljišč in dostopov 11 tisoč evrov, za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetijah pa 15 tisoč evrov. Sredstva za razpis namenjajo izključno iz občinskega proračuna, saj si v občini želijo, da bi čim več kmetov in tistih, ki imajo na kmetijah dopolnilne dejavnosti, na podeželju tudi ostalo. V zadnjih letih je zanimanja za razpis precej, čeprav lahko posamezno gospodarstvo na leto dobi največ 7.500 evrov pomoči. ŠK Zdravstveni orehi NAZARJE - V občinah Zgornje Savinjske doline se že nekaj časa dogovarjajo o vrsti nerešenih vprašanj v zvezi z javnim zavodom Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje. Lani so v občinah sprejeli odlok o ustanovitvi zdravstvenega doma ter skupnega organa občin. Na konstitutivni seji so se županja in župani seznanili z nadaljnjimi postopki ter se med drugim dogovorili, da mora zdravstveni dom do februarja pripraviti finančni načrt in tudi osnove za gradnjo prizidka, ki bo verjetno eden najtežjih orehov v letošnjem letu. O gradnji prizidka k nazarskemu zdravstvenemu domu so razpravljali že lani, v občinah pa so se slišali pomisleki, da je projekt, ocenjen na 2,3 milijona evrov, prerazkošno zastavljen. Letos bi morali odkupiti manjkajoče zemljišče in pripraviti dokumentacijo za gradbeno dovoljenje. Vse nastale stroške bo zaenkrat pokrivala občina Nazarje, vendar pa bo stroške kasneje prerazporedila med občine soustanoviteljice. Pri tem seveda zna nastati problem, saj vse občine v letošnjih proračunih niso predvidele potrebnih sredstev. US V tretje do izvajalca? DOBJE - Občina upravlja z vodovodom, na katerega je priključenih približno 70 odstotkov gospodinjstev. V sušnem obdobju je količina pitne vode na meji zadostne, preskrba z njo pa se bo izboljšala s povezavo vodovodnega omrežja občine s šentjursko občino. Dobje bo v ta namen prispevalo okoli pol milijona evropskega denarja iz šestega javnega razpisa. Izbira izvajalca traja že od maja 2013, trenutno teče že tretji javni razpis. Na šentjurski občini, ki je nosilka projekta, zagotavljajo, da zaradi tega izvedba projekta ni ogrožena. Projekt predvideva gradnjo skoraj devet kilometrov vodovodnega omrežja z vsemi pripadajočimi objekti, obnovo vodovodnega omrežja v dolžini dobrega kilometra in pol ter ureditev dveh novih vodnih virov. Trenutno je v teku tretji razpis za izbor izvajalca del. V okviru prvega razpisa, ki je bil objavljen maja 2013, nihče od ponudnikov po pogajanjih ni oddal sprejemljive ponudbe za izvedbo. Zaradi pritožbe na izbor v drugem razpisu se je postopek časovno zavlekel, izbrani ponudnik pa zatem ni pristopil k izvajalski pogodbi. Sicer je določen rok, do katerega mora biti projekt izveden in zaključen, da bo zanj mogoče črpati odobren evropski denar. Iz Občine Šentjur pa so sporočili, da bosta ta rok občini upoštevali. TV V sejni dvorani Občine Šentjur so včeraj pripravili javno predstavitev projekta Rekonstrukcija in dozidava Ipavčevega kulturnega centra Šentjur. Projekt je podrobneje predstavil projektant Zdenko Prosen iz Studia List iz Celja. Občina Šentjur je bila z omenjenim projektom uspešna na razpisu kulturnega ministrstva, na katerem je uspešno pridobila evropska sofinancerska sredstva v višini 1,9 milijona evrov. Pogodbo za izvedbo del je s podjetjem Remont iz Celja podpisala 31. decembra 2013. Takole naj bi bil kulturni dom videti po prenovi. Prireditve na nadomestnih lokacijah Kulturni dom med obnavljanjem zapira svoja vrata je na primer že uveljavljena kot prizorišče večjih glasbenih dogodkov, med drugim tradicionalnega koncerta Pihalnega orkestra Šentjur. Tudi pod milim nebom Na občini so še pojasnili, da bo spomladi in poleti mogoče veliko prireditev uspešno izvesti na prostem. Kot se je izkazalo ob osrednji prireditvi ob občinskem prazniku lani, lahko za zunanje prizorišče v lepem vremenu NA KRATKO Predsednik države presenečen KOZJE - V soboto je obiskal občino predsednik države Borut Pahor. V gospodarsko šibki občini, kjer se lahko ponašajo z veliko naložbami, je bil slavnostni govornik na uradnem odprtju sistema daljinskega ogrevanja za del občinskega središča. Predsednik države je bil nad številnimi naložbami v razmeroma majhni občini presenečen. Ogledal si je obnovljeni osrednji trg Kozjega, v novi poslovni coni novo stavbo kmetijske zadruge in novo stavbo skoraj dokončanega večnamenskega centra. Ta bo služil za kulturne in športne potrebe občine. Obisk v Kozjem je začel v občini, kjer mu je župan Andrej Kocman med drugim orisal dogajanje vse od ustanovitve občine, povedal mu je prav tako za bojazen občanov zaradi nameravanega ukinjanja majhnih občin. Za konec je imel predsednik Pahor sproščen pogovor z mladimi, od osnovnošolcev do študentov. Med drugim ga je zanimalo, če mislijo ostati v domačih krajih. BJ Tokrat o zelenjavi TABOR - Prejšnji četrtek se je v sejni sobi občinske zgradbe nadaljeval niz predavanj, na katerih Taborčani prisluhnejo različnim gostom iz vse Slovenije, ki imajo takšne ali drugačne izkušnje s kmetovanjem. Potem ko je pred štirinajstimi dnevi o priložnosti pridelave in predelave industrijske konoplje spregovorila kmetijska svetovalka Maja Klemen Cokan, so Taborčani prejšnji tokrat gostili ekološkega kmetovalca Zvonka Černeliča iz Arnač pri Brežicah. Predstavil je svoje izkušnje in priložnosti glede ekološke pridelave in prodaje zelenjave. Na ekološki kmetiji ima 40 glav govedi, ki jih kar osem mesecev na leto pase na najetih travnikih zapuščenih okoliških kmetij, v zimskem delu leta pa jih redi pod domačim kozolcem. Na dveh hektarjih njivskih površin prav tako skladno z ekološkimi standardi prideluje jagode, papriko in paradižnik. ŠO V veljavi kljub ustavni presoji ŽALEC - Klub svetnikov Dajmo Žalec s svetnikom Lojzetom Posedelom na čelu je vložil vlogo za ustavno presojo upravičenosti zavrnitve njenih amandmajev glede letošnjega občinskega proračuna. Župan Janko Kos je prepričan, da je predlog za presojo neupravičen. Občinski svet je namreč proračun sprejel z večino, proti so glasovali zgolj trije svetniki. »Ves postopek je občina izvedla transparentno in v skladu s statutom, zato ne vem, kaj lahko Posedel s pritožbo doseže. Še posebej zato, ker dobro pozna postopek sprejemanja proračuna in ve, kako se vlagajo amandmaji,« pravi Kos. Žalski proračun kljub vloženemu predlogu za ustavno presojo velja in ga Žalčani skladno z načrtom tudi izvajajo. Kos še dodaja, da ne vidi prav nobene možnosti, da bi kdorkoli s kakršnokoli pritožbo glede proračuna dejansko uspel. ŠO Hvaležni za milo zimo ŠMARJE PRI JELŠAH - Občina je na čelu skupnega projekta petih občin šmarske upravne enote Oskrba s pitno vodo v porečju Sotle. Čeprav je bila na začetku del manjša zamuda, ta zdaj, zahvaljujoč mili zimi, dobro napredujejo. Spomnimo, da so stroji zabrneli nekoliko kasneje, kot je bilo sprva predvideno, saj pogodbe ni bilo mogoče podpisati zaradi dveh vloženih zahtevkov za revizijo postopka, ki pa sta ju predlagatelja kasneje umaknila. Zdaj dela po besedah šmarskega župana Jožeta Čakša v vseh občinah pospešeno opravljajo, na določenih odsekih so postorili že celo nekoliko več od predvidenega. Ker je treba projekt končati do jeseni, je zima brez snega še kako dobrodošla. Kot je znano, bodo pod okriljem projekta, v katerem poleg občin Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek in Kozje sodeluje še občina Šentjur, ki svoj del projekta vodi ločeno, skupaj obnovili dobrih 61 kilometrov vodovoda, od tega bo 27 kilometrov povsem novega. Zgradili bodo tudi vso potrebno pripadajočo infrastrukturo. AD Dobrodošlica novemu sosedu BRASLOVČE - Podjetje Jagros je prejšnji četrtek v večnamenski zgradbi v središču osrednjega občinskega naselja odprlo supermarket. Poleg župana Branimirja Strojanška so novemu sosedu dobrodošlico zaželeli tudi braslovški osnovnošolci in vrtčevski otroci. Pripravili so kratek kulturni program, v sklopu katerega so zapeli in zaplesali. Kot kaže se je njihov trud več kot obrestoval. Lastnik in direktor podjetja Franc Jager je namreč braslovški osnovni šoli in vrtcu poklonil tisoč evrov. ŠO ŠENTJUR - Šentjurčani naj bi od začetka septembra kulturne prireditve spremljali v prenovljenem kulturnem centru. Organizatorji kulturnih dogodkov, ki so bili predvideni v kulturnem domu, bodo morali do takrat poiskati alternativna prizorišča oziroma izvedbe prilagoditi. Na Občini Šentjur so prepričani, da bo z dobro voljo in razumevanjem s strani izvajalcev in obiskovalcev prireditev, kulturno dogajanje ostalo kakovostno ter raznoliko. Februarska Osrednja prire- sti bo na primer v avli Osnov-ditev ob kulturnem prazniku ne šole Franja Malgaja Šen-v Občini Šentjur s podelitvijo tjur. Sicer bo kot nadomestni priznanj izpostave javnega oder za večje prireditve služil sklada za kulturne dejavno- oder v Podružnični osnovni Prizadevni Pohorci VITANJE - V občini, kjer so v zadnjih letih obnovili tri podružnične cerkve, se pripravljajo še na novo podobo glavne cerkve, župnijske cerkve sv. Petra in Pavla. Pri tem se zatika. V župnijski cerkvi sv. Petra in Pavla, kjer občasno zamaka, morajo popraviti ostrešje in poskrbeti za novo kritino. Ko bodo gradbeni odri postavljeni, nameravajo obenem popraviti še fasado. Župnija je zato lani kandidirala na državnem razpisu za obnovo kulturnih spomenikov in bila obveščena, da je izbrana. Zaradi varčevalnih ukrepov v državi pogodba o sofinanciranju še ni sklenjena. V Vitanju si občani za obnovo sakralnih kulturnih spomenikov zelo prizadevajo, vendar je devetsto kvadratnih metrov velika streha župnijske cerkve zanje prevelik finančni zalogaj. Lani so obnovili podružnično cerkev sv. Vida na Hudinji in sv. Marjete v Spodnjem Doliču, kjer je obnova trajala tri leta. Njen zvonik je bil poševen in stena razpokana. Pred tem so obnovili podružnično cerkev sv. Antona tik ob občinskem središču. BJ služi Mestni trg, sicer pa mnogo obiskovalcev pritegnejo tudi prireditve na vrtu šoli Blagovna, kamor bo pre- Ipavčeve hiše, morda pa bo seljena tudi obstoječa tehni- kot kulturna kulisa zaživelo ka iz sedanjega kulturnega tudi urejeno vaško jedro na doma. Tam sta tudi doslej Ponikvi. Manjše dvorane Ra-že večkrat gostovala revija zvojne agencije Kozjansko, odraslih in otroških pevskih knjižnice, občine, centra Gu-zborov ter srečanje odraslih stav, Ipavčeve hiše, krajevnih folklornih skupin. skupnosti ter lokalnih gasil- Večje prireditve bodo svoj skih in kulturnih domov pa prostor dobile tudi v špor- bodo svoja vrata odprli tudi tnih dvoranah in telovadni- za manjše prireditve. cah drugih osnovnih šol. TINA VENGUST Športna dvorana Hruševec Foto: Studio List S Konjičanko nimajo sreče SLOVENSKE KONJICE - Prostori v stavbi Konjičanke, kjer sta večja dvorana in gostinski lokal, so že dva meseca zaprti. Na občini si prizadevajo, da bi našli resnega najemnika, saj v zadnjem obdobju nimajo sreče. V Konjičanki, to je nekdanjem domu teritorialne obrambe, je edina večja dvorana v mestu. V tej dvorani so bili redne seje občinskih svetov, občni zbori in drugi dogodki, v Slovenskih Konjicah imajo poleg nje le še precej večjo dvorano kulturnega doma. V Konjičanki so imeli gostinski lokal in dvorano najprej v najemu dolgoletni najemniki gostinci, zadnja sta v njej delovala le krajši čas. Zadnji najemnik je bil tam le nekaj mesecev, od maja do novembra. Na občini so tako pred nekaj dnevi objavili poziv za zbiranje ponudb za novega najemnika. V stavbi Konjičanke je še kegljišče, ki deluje posebej. BJ Konec lanskega leta smo poročali, da je vodstvo bolnišnice zaradi suma kaznivega dejanja s položaja predstojnika travmatološkega oddelka odstavilo zdravnika prim. Miodraga Vlaoviča. Kot so pojasnili v bolnišnici, so objavili tudi razpis za predstojnika tega oddelka, na katerega pa se Vlaovič ni prijavil. Nadaljnja štiri leta bo oddelek vodil asist. mag. Drago Brilej. Celjska bolnišnica je dobila nekaj novih vodij oddelkov. Položaj predstojnika pomeni za posameznika dodatno delo ter več odgovornosti in pristojnosti. Kadrovske spremembe Celjska bolnišnica z nekaj novimi predstojniki oddelkov CELJE - Minuli konec tedna je na nekaterih oddelkih Splošne bolnišnice Celje prišlo do zamenjave predstojnikov. Večini dosedanjih se je namreč iztekel štiriletni mandat. Bolnišnico sestavlja 31 oddelkov, javni razpis je vodstvo objavilo 12. decembra lani, in sicer za 23 oddelkov. Do spremembe je prišlo na enajstih bolnišničnih oddelkih, v ostalih so nov mandat dobili dosedanji predstojniki. Kot pravijo v bolnišnici, pretiranega navala za te položaje med zdravniki oziroma magistri farmacije ni. Za večino razpisanih delovnih mest se je namreč prijavil samo po en kandidat, le na petih oddelkih sta se za položaj potegovala po dva. Nekoliko mlajši Predstojniki so položaj prevzeli za štiriletni mandat, z izjemo treh, ki so kot vršilci dolžnosti imenovani za obdobje enega leta. V bolnišnici nam podatka o tem, koliko je star najmlajši predstojnik, zaradi varovanja osebnih podatkov niso zaupali, pravijo pa, da se je starost v tem mandatu v povprečju znižala, predvsem zato, ker nekaj bivših starejših predstojnikov ni več kandidiralo. In katere dolžnosti prinaša ta položaj? »Predstojnik bolnišničnega oddelka je na svojem oddelku pooblaščen in odgovoren za organizacijo, vodenje in nadzor nad izvajanjem dejavnosti v skladu z doktrino, s poslanstvom, z vizijo in s poslovno politiko zavoda. Poleg tega je odgovoren tudi za razvoj stroke, strokovni razvoj kadrov na oddelku, skupinsko delo, optimizacijo stroškov poslovanja oddelka, načrtovanje delovnega časa zaposlenih, realizacijo načrtovanega programa dela in racionalno uporabo ter izkoriščenost medicinske opreme ter prostorov,« so pojasnili v bolnišnici in hkrati povedali, da vsi predstojniki opravljajo tudi delo zdravnika oziroma farmacevta. Štirileten je tudi mandat glavne medicinske sestre na vsakem oddelku. Zadnji razpis za to funkcijo je bolnišnica izvedla avgusta leta 2012, izbiro pa je na podlagi programov opravila glavna medicinska sestra bolnišnice, ki se je pri odločitvi posvetovala tudi s predstojniki oddelkov. ANJA DEUČMAN Foto: arhiv NT (SHERPA) Naročilo darilnega bona Časopis je lepo darilo, ki traja vse leto mam Izkoristite ugodnosti letnega naročila, svojim najbližjim podarite naročnino za Novi tednik in izberite darilo tudi zase. Ob plačilu letne naročnine na časopis Novi tednik boste prejeli: i 2 ekskluzivna izdelka podjetja Oriflame kozmetika, d. o. o. (dokler traja zaloga) i skodelico za čaj knjigo Kuharske bukve Radia Celje i 2 brezplačni čestitki na Radiu Celje in 4 brezplačne male oglase v Novem tedniku Vam ali vašemu obdarjencu bomo poslali darilni bon z obvestilom, da ste ga obdarili z letno naročnino na Novi tednik. Časopis bo začel prejemati s prvo naslednjo številko od prejema naročila. Cena mesečne naročnine (4-5 številk časopisa) za fizične osebe je 9,5 EUR, za podjetja (pravne osebe) pa 9,95 EUR. Za predplačilo letne naročnine velja 7% popust. Ime in priimek plačnika: Ulica in kraj: Ime in priimek obdarovanca (naročnika): Ulica in kraj:_ Datum rojstva:_ Naročam darilni bon za letno naročnino časopisa Novi tednik. Na kateri naslov želite, da pošljemo darilni bon? na naslov plačnika Q na naslov obdarovanca Izpolnjeni kupon pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Za vse dodatne informacije glede naročila in načinov plačila pokličite na številko 031 604 504 ali pišite na lucija.gomjak@nt-rc.si. IZ NAŠIH KRAJEV Dodatno leto MOZIRJE - V upravni enoti poteka pet postopkov odmere nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, ki so posledica inšpekcijskega ukrepa zaradi nelegalne gradnje objektov. Zaradi spremenjenega Zakona o gradnji objektov, ki velja od lanskega decembra, imajo črnograditelji leto časa, da za legalizacijo uredijo potrebne dokumente. Po zakonu je odlog izvršbe inšpekcijske odločbe možen v primeru, če v objektu kdo biva ali se v njem opravlja gospodarska dejavnost. Odlog izvršitve se upošteva tudi v primeru, če je inšpekcijski zavezanec podal pobudo za spremembo prostorskega akta ali če je vložil zahtevo za izdajo gradbenega ali uporabnega dovoljenja. US Od cest do društev LUČE - Na Produ je občina že pred leti odkupila več parcel in jih namenila za industrijsko cono. Večino zemljišč je prodala, obdržala pa je dve parceli, namenjeni za potrebe režijskega obrata. Na eni od parcel občina gradi objekt, ki bo namenjen shranjevanju strojev, materiala in opreme za vzdrževanje občinskih cest. Za objekt so že v lanskem proračunu rezervirali 28 tisoč evrov. Občina je tudi lastnica starejše hiše, ki stoji na isti parceli. Kot načrtujejo v občinski upravi, bodo zgradbo letos prenovili in jo namenili za delovanje različnih društev. US Pomoč petim študentom LJUBNO - Zgornjesavinjski študentski klub, ki je lani pripravil dve dobrodelni prireditvi in objavil razpis za delitev pomoči, je na osnovi javnega razpisa petim študentom razdelil po 200 evrov enkratne pomoči. Z denarjem bo študentom vsaj malo olajšal socialno stisko. Sicer pa klub s sedežem na Ljubnem vabi v svoje vrste aktivne študente, ki želijo aktivneje delati v klubu, Ta jim namreč poleg druženja mogoča nabiranje znanja in izkušenj, kar je lahko pomemben dejavnik pri iskanju zaposlitve. US Izničen blesk olimpijske medalje GORNJI GRAD - Najboljši slovenski strelec med invalidi Franček Gorazd Tiršek, tudi dobitnik olimpijske medalje, je že četrtič zapored prejel zlato priznanje Strelske zveze Slovenije. Hkrati je tudi med kandidati za Bloudkovo priznanje. Sicer se v teh dneh Tiršek že intenzivno pripravlja na svetovno prvenstvo v nemškem Suhlu. Da je v dobri formi, je pokazal na prvi letošnji tekmi v Trzinu, ko je ugnal vso konkurenco in le za pol kroga zaostal za svojim svetovnim rekordom. Lani je kar nekaj pomembnih tekem izpustil zaradi poškodb, letos pa še večjo težavo predstavlja pomanjakanje denarja. Zaradi finančnih težav paraolimpijskega komiteja se namreč lahko zgodi, da bo moral Tiršek izpustiti tekmi svetovnega pokala v Nemčiji in na Poljskem. US Vabljiva igrala VELENJE - Pri podružnični šoli Škale so obnovili telovadnico in nakupili nova igrala, ki so jih postavili pred šolo. Telovadnica ima nov parket, izolacijo strehe in razsvetljavo, razveselili pa so se je tudi krajani in krajanke, saj jo v popoldanskem času uporabljajo tudi tamkajšnja društva za različne prireditve, rekreacijo ali druženja. Mestna občina Velenje je za prenovo telovadnice namenila dobrih 55 tisoč evrov, dobrih 8 tisoč pa še za nakup novih igral, ki so jih postavili pri vhodu v šolo. Med njimi je bila tudi gugalnica, ki pa jo je kmalu po namestitvi odnesel nepridiprav. Do odprtja obnovljene telovadnice so v občini kupili novo gugalnico. US Ceste največja težava KS ŠOŠTANJ - Župan Darko Menih je tudi letos organiziral sestanek s svetniki vseh devetih krajevnih skupnosti v občini. Tovrsten sestanek je priložnost, da krajevne skupnosti predstavijo svoje delo ostalim in vodstvu občine ter obenem izpostavijo težave in načrt dela. Skupna točka večine KS so bili visoki stroški za zimsko vzdrževanje cest, pomoč pri dejavnosti društev v kraju in organizacija prireditev. O koncu srečanja so se sodelujoči strinjali, da je dobro, da se enkrat letno srečajo, saj izvedo, kaj počnejo ostale krajevne skupnosti, si izmenjajo izkušnje in se nenazadnje tudi med sabo bolje spoznajo. KULTURA 13 BUMfest, najglasnejši festival v Sloveniji Trije dnevi odlične tolkalne glasbe, različnih žanrov in kultur Minuli konec tedna je v Žalcu znova bobnelo. V dvorani Doma II. slovenskega tabora je bil že osmi BUMfest. Gre za prav poseben festival, ki je povezan s tolkali in tolkalno glasbo. Nastopajoči obiskovalce vsako leto znova presenetijo s predstavami, ki jih ustvarijo s pomočjo izjemno bogate družine tolkal. Festival se je popolnoma ukoreninil v Žalcu, ki je postal center tolkalnega dogajanja v Sloveniji, kjer se vsako leto znova predstavijo številni svetovno znani umetniki, a tudi slovenski glasbeniki, ki v Spodnjo Savinjsko dolino privabijo ljubitelje kakovostne glasbe od blizu in daleč. »BUMfest številka 8 je, kar se obiskanosti tiče, minil v znamenju lepih številk. Vsi koncerti so bili dobro obiskani, vstopnice za soboti spektakel so pošle celo nekaj dni pred koncertom. To je še en dokaz več, da je BUMfest resnično namenjen vsem, od osnovnošolcev do upokojencev,« je bil ob koncu zadovoljen idejni oče in umetniški direktor festivala Dejan Tamše. Špansko odprtje V prvem, petkovem večeru so z avtohtono glasbo obiskovalce očarali člani španske skupine Odaiko. Ti so s prerezom glasbe skozi njihovo zgodovino, tipičnimi glasbili, obuvali in enkratno vokalistko na žalskem odru in pod njim pričarali pravo galsko vzdušje. Posebno presenečenje večera je bil nastop mladega, osemletnega Kristjana Turnška iz Polzele, ki je v duetu svojim učiteljem, umetniškim direktorjem Tamšetom, na bobnih festival slovesno odprl. »Kristjan je izjemen talent. Pred prazniki sem mu naložil nekoliko težjo domačo nalogo in ko sva se na prvi letošnji uri videla je znal skladbo na pamet. Takrat sem se odločil, da mu ponudim priložnost nastopa na BUMfestu,« je dodatno točko prvega večera obrazložil Tamše. Ne le glasba, ampak šov Sobotni večer je bil nabit z energijo in raznoliko glasbo, zaznamovali pa so ga člani najbolj prepoznavne slovenska tolkalne skupine StoP, ki so se jim na odru pridružili številnimi domači in tuji glasbenimi gosti. StoPovci so za uvod odigrali glasbo iz serije Odpisani, nato pa se sprehodili med Cigansko glasbo, Bolerom in Sambo. Dogajanje na odru so, kot je v njihovi navadi popestrili z najrazličnejšimi igranimi vložki. Njihov nastop so dopolnili še Alexei Ermakov na balalajki, Goran Moskovski in Fešta Band v skladbi Ciganska poroka ter mladi tolkalci skupine ŠUS, ki so nasmejali publiko z zvenečimi barvnimi cevmi. Za finale kulturna glasbena mineštra Osmi BUMfest se je zaključil s koncertom izjemno zanimive nemško-avstrij-sko-srbske zasedbe Human Dong. Vrhunski glasbeniki so z močnim, stabilnim ritmom in enkratnimi melodičnimi improvizacijami zlezla pod kožo žalski publiki ter združili na videz nezdružljivo - germansko zadržanost in natančnost ter balkanski temperament. Spremembe dobro sprejli Organizatorji so tudi letos poskrbeli za brezplačne glasbene delavnice, na novo pa uvedli še BUMfest starinarnico, kjer so lahko obiskovalci, po vzoru bolšjega sejma, zamenjali, prodali ali kupili instrumente. Noviteta, ki jo bodo vsekakor obdržali tudi v prihodnjih letih so bile še organizirano improvizirane zabave po koncertih, kjer so nastopajoči glasbeniki zaigrali še v bolj sproščenem, gostilniškem vzdušju. StoPovci so z glasbeno igranim performancem navdušili povsem polno dvorano Doma II. slovenskega tabora Žalec, kjer se je festival leta 2007 tudi »rodil«. Podmladek skupine StoP, mladi tolkalci, ki so združeni v skupino Šus, so publiko zabavali z igranjem na zveneče barvne cevi. Znan datum za BUMfest 9 Čeprav se je letošnji festival šele dobro končal, je že znan datum prihodnjega. Termin ostaja januarski, se bo pa koncertno dogajanje v letu 2015 prestavilo za teden dni. »Skušali se bomo navezati na podoben festival v Avstriji, kar bi nam omogočili, da bi v Žalec pripeljali še kakšno odmevno ime iz oddaljenih dežel. Te glasbenike bi v Slovenijo težko pripeljali zgolj zaradi enega koncerta, ozirom bi bil njihov nastop za nas finančno prevelik zalogaj,« je nekoliko spremenjen datum prihodnjega festivala pojasnil umetniški direktor. Prihodnje leto bo bobnelo med 23. in 25. januarjem. Želja organizatorjev je, da bi v Žalcu videli tudi japonsko zasedbo. LEA KOMERIČKI Foto: SHERPA Indijskemu glasbeniku Prasanni so se pridružili še celjski džezisti Goran Bojčevski, Bojan Krhlanko, Igor Feketija in Borut Peternelj. Indijski melos navdušil Potem ko je priznani indijski virtuoz na kitari Prasanna v soboto nastopil v Slovenski filharmoniji, je v ponedeljek v Celju zaznamoval še drugi januarski koncert cikla Džjezz do it. Na odru kavarne Mestnega kina Metropol so se mu v ponedeljek zvečer pridružili celjski džezisti Goran Bojčevski, Bojan Krhlanko, Igor Feketija in Borut Peternelj. Prasanna se je predstavil z avtorskim programom skladb, ki ga je celjskim glasbenikom poslal le nekaj dni pred nastopom. Goran Bojčevski je tako zadovoljen, da jim je uspelo zgolj z eno samo vajo pripraviti uspešen koncert. »Sodelovanje s Prasanno je bilo za nas odlična izkušnja, ki je obogatila vsakega od nas. Pustila je pečat, ki nam bo pri glasbenem delovanju le koristil,« pravi. Slovenski glasbeniki imajo namreč le redko priložnost sodelovati pri projektih indijske glasbe, ki je za Evropejce nekaj nevsakdanjega. Bojčevskega pri Prasannovi glasbi še posebej navdušuje, kaj vse je sposoben ustvariti zgolj iz petih tonov, ki so značilni za indijski melos. Azijskemu virtuozu na kitari je celo leta 2003 eden najbolj cenjenih indijskih duhovnih voditeljev Jayendra Saraswathi podelil nagrado za življenjske dosežke v južnoindijski klasični glasbi. Sicer pa Prasanna sklada za sodobno plesno gledališče, orkestriral je tudi naslovno pesem A. R. Rahmana za film Lagaan, ki je bil tretji indijski film, nominiran za nagrado oskar. ŠO Foto: SHERPA 14 KULTURA Vstopili v leto Barbare Celjske V Pokrajinskem muzeju Celje se obeta vrsta dogodkov, posvečenih tej znameniti Celjanki Rolanda Fugger Germadnik in direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman sta v ponedeljek predstavila vrsto dogodkov, ki bodo zaznamovali leto Barbare Celjske. Letos praznujemo 600. obletnico kronanja Barbare Celjske za nemško kraljico. V spomin na ta dogodek bodo v pokrajinskem muzeju pripravili vrsto dogodkov, katerih rdeča nit bo prav Barbara Celjska. Prvi je bil že v ponedeljek, ko so predstavili ponatisnjeno knjigo Barbara Celjska in njen izvod v angleškem jeziku, avtorica je magistrica Rolanda Fugger Germadnik. Slovenci poznamo Barbaro Celjsko v prvi vrsti iz literarnih del, ki so začela nastajati v začetku 19. stoletja in so svoj vrh dosegla z romanom Danes Grofje Celjski in nikdar več avtorice Ane Wam-brechtsamer. V vseh teh delih Barbara Celjska nastopa v izrazito negativni podobi. Ko so v 90. letih v Pokrajinskem muzeju Celje začeli postavljati razstavo o Celjskih grofih, je bil po besedah Rolande Fugger Germadnik eden od namenov izbrskati resnično podobo te znamenite Celjanke. Na podlagi številnih raziskav je leta 2010 nastala knjiga o Barbari Celjski. Iz nje lahko razberemo, da je bila Barbara v prvi vrsti odlična diplo-matka, da je soproga Sigismunda že od začetka spremljala na različnih pomembnih pogajanjih, da je bila odlična gospodarstvenica in da se je zanimala za takrat aktualne veje znanosti, kot sta astronomija in alkimija. Izluščimo lahko, da je bila ena redkih kraljic iz poznega srednjega veka, ki se je v izrazito moški družbi znala uveljaviti. Od likovnega do literarnega natečaja Kot pravi Fugger Germadnikova, je bilo za knjigo v teh treh letih veliko zanimanja, zato so se tudi odločili za ponatis in prevod v angleški jezik. Njuna četrtkova predstavitev pa je bila tudi uvod v leto Barbare Celjske, v katerem se bodo zvrstili številni dogodki za vse generacije. Osnovnošolce bodo povabili k risanju portreta Barbare Celjske, saj je slovela kot izjemna lepotica. Pri tem se bodo seznanili s položajem ženske v poznem srednjem veku in takratno oblačilno kulturo. Dijake želijo pritegniti z ljubezensko liriko. Pripravili bodo namreč recital srednjeveških in sodobnih ljubezenskih pesmi. Za odrasle bodo pripravili več predavanj na temo te znane Celjanke. Prvo je bilo že v ponedeljek v okviru celjske univerze za III. življenjsko obdobje. Izdaja priložnostne znamke in kovanca V sklop dogodkov spada tudi razstava o življenju Barbare Celjske, ki jo bodo širši javnosti predstavili letos maja. Od vseh članov celjske hiše je segla najvišje - bila je namreč nosilka kar treh kron. Razstava bo zato bo besedah Fugger Germadnikove odgovor na željo številnih obiskovalcev, ki izkazujejo veliko zanimanja za njeno življenje. Ne smemo pozabiti, da bo Pošta Slovenije letos izdala spominsko znamko ob 600-letnici njenega kronanja za nemško kraljico in Banka Slovenije spominski kovanec za dva evra. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA Glasbeni sprehod po West Endu Zimski trianglov večer v znamenju muzikala Regionalna kulturna naveza Triangel, ki je pred dobrima dvema letoma povezala Festival Velenje, Hišo kulture Celje in Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, vsako leto pripravi štiri vsebinsko zaokrožene večere, ki se navezujejo na letne čase. Zimski koncert je že tradicionalno namenjen muzikalu. Nič drugače ni bilo tudi tokrat, ko je Nuška Drašček Rojko utrip West Enda ustvarila kar v Žalcu, Velenju in Celju. Priznana slovenska vokalistka se je predstavila s projektom Sprehod po West Endu. Ob njej so nastopili pianist in dirigent Simon Dvoršak, basist Andrej Pušenjak in tolkalec Vid Ušeničnik. Na programu so bila bolj in manj znana dela slovitih skladateljev, ki so pisali oziroma še vedno pišejo za gledališča West Enda, slovite londonske četrti in enega najpomembnejših centrov muzikala na svetu. Program, ki ga je sestavil Dvoršak, eden največjih poznavalcev muzikala na Slovenskem, je obsegal dela, kot so Sunset Boulevard, Les Miserables, Funny Girl, Cabaret, A little Night Music, Cats, Little Women in Follies. Nuška Drašček Rojko je z njihovo prepričljivo interpretacijo občinstvo popeljala v svet muzikala. Sicer pa se Drašček Rojkova poleg te glasbeno-gledališke oblike navdušuje tudi nad šansonom, gospelom, bluesom, popevko in spevnimi džezovskimi standardi, kakovostnim popom, funkom in soulom, zadnje čase pa se vse bolj uveljavlja tudi v klasični in operni glasbi. Naslednji Trianglov večer bo na vrsti konec aprila, ko bodo mladi pevci iz regije na svojevrsten način proslavili dan upora proti okupatorju, poletje bo prineslo za to priložnost posebej sestavljeno vokalno-inštrumentalno skupino, v kateri se bodo našli glasbeniki iz Celja, Velenja in Žalca, jeseni pa bodo člani regionalne kulturne naveze, ki se ji bodo tokrat pridružili še kolegi iz Šentjurja, pripravili koncertno izvedbo prve slovenske operete Tičnik skladatelja Benjamina Ipavca. ŠO, foto: GrupA Nuška Drašček Rojko je s pianistom Simonom Dvoršakom, basistom Andrejem Pušenjakom in tolkalcem Vidom Ušeničnikom koncert ponovila trikrat. Prvič je prejšnjo sredo nastopila v Žalcu, v petek v Velenju in v soboto še v Celju. KULTURA 15 Zaigrali tudi v knežjem mestu Kvintet Energico krstno izvedel skladbo mladega celjskega skladatelja Leona Firšta Kvintet Energico, ki ga sestavljajo mladi glasbeniki z Akademije za glasbo v Ljubljani, med njimi tudi Celjana Miha Firšt in Gea Pantner Volfand, se je v sklopu slovenske turneje prejšnji četrtek ustavil tudi v Celju. Da je bil nastop za Celjane še toliko bolj zanimiv, so mladi glasbeniki poskrbeli z izborom del, med katerimi se je znašla krstna izvedba skladbe mladega celjskega skladatelja Leona Firšta. Glasbeniki so ustanovili kvintet v želji po preigravanju Schubertovega Kvinteta v A-duru, imenovanega Postrv, zato ni nenavadno, da je bilo to delo tudi na četrtkovem programu. Avstrijski skladatelj ga je napisal prav za to sicer manj običajno glasbeno zasedbo, godalni kvintet s kontrabasom in klavirjem. Poleg tega so mladi glasbeniki zaigrali še Kvintet v C-molu Ralpha Vaughna Williamsa, ki je drugo temeljno delo v zgodovini glasbe, napisano za to zasedbo, in novost mladega celjskega skladatelja Leona Firšta, ki ji je bila namenjena osrednja pozornost četrtkovega koncerta. Leon Firšt, študent prvega letnika kompozicije na ljubljanski glasbeni akademiji, je celjskemu občinstvu že znan skladatelj. Kvintet, s katerim se je v četrtek predstavila zasedba Energico, je njegovo prvo študijsko delo pod mentorstvom profesorja Dušana Bavdka. »V stavkih se poigrava z različnimi tonskimi sistemi, z elementi džeza pa razbija ritmično monotonijo. Potrudil se je izkoristiti tudi barve različnih glasbil v zasedbi. Mislim, da mu je to v celoti zelo dobro uspelo,« pravi član kvinteta, kontrabasist Miha Firšt. Poleg njega v zasedbi ustvarjajo še celjska violistka Gea Pantner Volfand, pianistka Katarina Lotrič, violinistka Mojca Fortin in čelist Zoran Bičanin. Prvič so se združili zaradi želje po sodelovanju v koncertnem ciklu GM oder, v katerem želijo repertoar, napisan za godala in klavir, približati čim širšemu krogu poslušalcev. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA Kvintet Energico se je v sklopu glasbenega abonmaja GM oder ustavil tudi v Celju, domačem kraju dveh članov zasedbe. Iz Celja prihajata Miha Firšt (prvi z desne) in Gea Pantner Volfand (tretja z desne). NA KRATKO Zapeli Šeščani PREBOLD - Člani skupine Prijatelji 6 še - Šešče so konec tedna že 13. leto zapored v domači knjižnici in kulturnem domu pripravili dvodnevno glasbeno prireditev, imenovano Ljudska pesem v Preboldu. V petek so v knjižnici najprej predstavili delovanje tega znanega spodnjesavinjskega glasbenega sestava, ki je nastal točno pred 13 leti z namenom obujanja ljudskih pesmi. V soboto zvečer je sledil še koncert, na katerem so se poleg Šeščanov predstavili tudi preboldski vrtčevski otroci in ljubitelji ljudske glasbe iz vse Slovenije. Koncert je bil še posebej zanimiv, saj je skupina Prijatelji 6 še - Šešče na velikem platnu predstavila svojih deset videospotov, ki jih je v zadnjih dveh letih posnela v preboldski občini in njeni bližnji okolici na podlagi pesmi z zgoščenke Vaška veselica. ŠO Cvetje ne bo utonilo v pozabo DOBRNA - Med sobotno delavnico izdelovanja cvetja iz papirja, ki jo je pripravilo turistično društvo, so se udeleženke učile izdelovanja teloha, nageljna, podleska in vrtnice. Med več kot dvajsetimi udeleženkami, ki so se zbrale v kulturnem domu, je bilo približno tretjina otrok, kar je za turistično društvo pomembno zaradi prenašanja tradicije na mlajše. Udeleženke so bile nad delavnico tako navdušene, da so se prijavile za njeno februarsko nadaljevanje, ko bodo izdelovali venčke. Vodila jo je Martina Felicijan. Za organiziranje delavnice so se odločili po društvenem izletu, ko so na neki kmetiji opazili lepe izdelke Felicijanove. Na Dobrni je cvetje iz papirja še pred leti izdelovala zdaj že pokojna občanka, nato je ta tradicija začela izginjati. V turistični občini imajo namreč veliko kapelic in razpel, ki so lepo vzdrževani. Društvo namerava marca pripraviti razstavo salam, kruha in cvetja iz papirja. BJ Obljubljajo pestro leto ROGATEC - Organizacije in društva v občini tudi za letos napovedujejo številne odmevne dogodke in prireditve. Večina je že tradicionalnih. Tudi v letošnjem letu bodo najbolj aktivni v zavodu za kulturo, turizem in razvoj. Od aprila, ko bo Muzej na prostem Rogatec ponovno odprl vrata, bodo pripravljali redne etnografske delavnice, junija se bodo pridružili vseslovenski Poletni muzejski noči, organizirali bodo že sedmo Likovno kolonijo Rogatec Strmol, vrhunec leta pa bo tradicionalna prireditev Likof na taberhi, ki v kraj privabi tudi številne obiskovalce iz vseh koncev države. Etnografijo bodo pod drobnogled vzeli tudi v Konjeniškem klubu Rogatec Strmol na konjeniško etnografskem taboru. Društvo žena Donač-ka Gora bo poleti obeležilo praznik žetve. Vse mesece leta bo pestro tudi v knjižnici Rogatec, prav tako bodo aktivni planinci. Člani Planinskega društva Sloga bodo na zimskem pohodu vrh Donačke gore na primer osvojili že ob bližajočem se kulturnem prazniku. AD ZGODBE S CELJSKEGA - NOVICE IZ 33 OBČIN Popisovanje dediščine BISTRICA OB SOTLI - V tej občini in v sosednji hrvaški občini Kumrovec začenjajo popisovati kulturno dediščino na obeh straneh meje. Poleg obeh občin so v projekt, ki ima naslov Dediščina na sodoben način, vključeni osnovni šoli in mladinski društvi v obeh državah. Dediščino, ki jo bodo popisali na terenu, bodo nato predstavili najmlajšim. Vrednost projekta, ki je v okviru programa Comenius, znaša 70 tisoč evrov. BJ Z glasbo do pomoči ŠTORE - Na dobrodelnem koncertu Še imamo upanje, ki ga je pripravila krajevna organizacija Rdečega križa, so od prodanih vstopnic zbrali 1.550 evrov, ki jih bodo namenili lajšanju stisk socialno šibkih občanov. Z denarjem bodo kupili prehrambene pakete in ozimnico za trideset družin ter poskrbeli za šolske potrebščine učencev. Kot je povedal sekretar krajevnega Rdečega križa Stanislav Štefanec, je po njihovih podatkih 45 takšnih družin, vendar naj bi jih bilo dejansko dvakrat toliko. Nekateri se namreč tega, da bi zaprosili za pomoč, sramujejo. Prvi takšen dobrodelni koncert so pripravili pred letom in od prodanih vstopnic zbrali 1.480 evrov. Denar so prav tako porabili za nakup prehrambenih paketov, ozimnice in šolskih potrebščin. Na letošnjem koncertu so nastopili šolski mladinski zbor, Joškova banda, Petrovi tamburaši, harmonikar Žan Ošlak in ansambli Golte, Vesele Štajerke, Zaka pa ne, Okrogli muzikanti, Slovenski zvoki ter Vera in originali. Zbrane je pozdravil predsednik krajevnega Rdečega križa Jani Jurkošek. BJ Po osvežitvi še informacije RADEČE - Na bregu Save je septembra lani vrata odprl center Savus.kibo pomagalpri promociji splavarjenja, paradne turistične discipline v občini. Pred začetkom turistične sezone bo v Savusu začel delovati še turistično informacijski center. Turistično informacijski center bo obiskovalcem ponujal vse želene informacije na enem mestu. Pri tem je v centru Savus ob odprtju zaživel še gostinski lokal. Njegov najemnik s Kulturno-turistično rekreacijskim centrom (KTRC) Radeče organizira različne kulinarične dogodke, s katerimi skuša privabiti čim več obiskovalcev in jih pritegniti za spoznavanje druge turistične ponudbe. Konec januarja bo KTRC pod okriljem Regionalne destinacijske organizacije Posavje turistično ponudbo radeške občine predstavil na sejmu Alpe-Adria: Turizem in prosti čas. TV 16 NAŠA TEMA Obrazi družinam p podjetja so različn Osnovni cilj projekta Družini prijazno podjetje je dolgoročno ozavestiti posameznike in delodajalce, da uspešna kariera in družina nista nezdružljivi in da za poklicno rast ni treba žrtvovati družinskega življenja. Ne le številke na seznamu stroškov Podjetij, ki so prijazna do družin, iz leta v leto več - Certifikat prinaša vrsto ugodnosti, tudi večji ugled Google je že pred časom v Silicijevi dolini zgradil tako imenovani Googleplex, kjer imajo njegovi zaposleni na voljo skoraj vse, kar si poželijo - kavarne, restavracije in celo čistilnico ter športne objekte. Zaposleni v slovenskih podjetjih lahko o čem takšnem le sanjajo, vendar se tudi pri nas vse več delodajalcev zaveda, da redna plača in letni regres ne zadostujeta več. Od leta 2007, ko se je Slovenija pridružila Nemčiji in Avstriji ter začela spodbujati podjetja, naj zaposlenim poleg dela ponudijo še druge ugodnosti ter jim kakovost življenja izboljšajo tudi z usklajevanjem službenih in družinskih obveznosti, je certifikat družini prijazno podjetje pridobilo 170 podjetij. Številka sicer ni visoka, ven- vreden je tudi boljši ugled pri dar je spodbudna, pravi Petra Hartman iz Inštituta Ekvilib, ki podeljuje certifikate. »Gre namreč za dolgotrajen postopek, pri katerem se spreminja organizacijska struktura podjetja, kar terja svoj čas. Podjetja morajo zato temeljito razmisliti, ali se bodo lotila sprememb, saj se s tem tudi pričakovanja zaposlenih povišajo,« pojasnjuje Hartmanova. S pridobitvijo certifikata zaposleni dobijo jasno sporočilo, da so za podjetje pomembni in da vodilnim ni vseeno, kako se počutijo na delu. Ker lažje usklajujejo svoje poklicno in zasebno življenje, se poveča njihovo zadovoljstvo, kar vodi k večji pripadnosti, višji motivaciji in na koncu tudi k večji produktivnosti, še poudarja Hartmanova. Na delo s srcem Dosedanje izkušnje v podjetjih, ki so se odločila za pridobitev certifikata in uvedla določene ukrepe, namreč kažejo, da so zaposleni bolj zbrani na delovnem mestu, zmanjšalo se je število bolniških izostankov, boljša je organizacija dela, manj je odhodov iz podjetja. Izboljšalo se je tudi notranje komuniciranje, ki je ena najbolj šibkih točk upravljanja v slovenskih podjetjih. Omembe poslovnih partnerjih in širši javnosti, kar marsikateremu podjetju olajša pridobivanje dobrih kadrov. »Vse te učinke lahko združimo v enega samega, a toliko bolj pomembnega - podjetje s certifikatom svojemu zaposlenemu kaže, da ga jemlje kot celostno bitje, ki na delovno mesto ne prinaša le rok in možganov, ampak tudi srce, in ki ni le številka v tabeli stroškov. Zaposleni znajo takšen odnos ceniti in ga vračajo, velikokrat tudi s srcem,« je prepričana Petra Hartman. Zaposlenim na voljo več dopusta Kateri so najbolj pogosti ukrepi za usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti? Predvsem je to časovni bonus, ki zaposlenim z otroki omogoča, da izkoristijo izredni plačani dopust za prvi šolski dan, v obdobju, ko otroka uvajajo v vrtec, pa jim omogočijo fleksibilni delovni čas z zmanjšano časovno prisotnostjo. Nekatera podjetja staršem, če jim zboli otrok, omogočijo uporabo do treh dni bolniške odsotnosti brez bolniškega potrdila, le redka podjetja pa so šla še korak dlje in so za otroke svojih zaposlenih organizirala tudi vrtec. Poleg časovnega bonusa so v podjetjih med najbolj priljubljenimi tisti ukrepi, ki imajo takojšnji učinek, na primer nagrada novorojenčkom, novoletno obdarovanje otrok in druženje zaposlenih. Priljubljeni so tudi dodatni dnevi odsotnosti zaradi izrednih razlogov in tudi »mehko« ponovno vključevanje na delo po daljši odsotnosti. Prvi Racio, zadnji Dom sv. Jožefa Na Celjskem je število podjetij in ustanov, ki so se odločila pridobiti certifikat, še vedno dokaj skromno. Le malo več kot deset jih je. Med njimi so nekateri domovi za starejše, Bolnišnica Celje, Mlekarna Celeia, zreško podjetje GKN Driveline, Elektro Celje in njegova hčerinska družba Energija, Terme Dobrna in Center za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna. Prvo med njimi je vsekakor podjetje Racio, ki je osnovni certifikat pridobilo že leta 2007 in ima zdaj že skoraj štiri leta polni certifikat. V Raciu so zaposlene samo ženske, devet jih je. Kot pravijo, so v podjetju že prej usklajevale poklicno in zasebno življenje, s pridobitvijo certifikata so te odnose le zapisale na papir. Odločile so se za kar 15 ukrepov, ki posegajo na različna področja, od delovnega časa in organizacije dela do razvoja kadrov in storitev za družine. »Zaposleni najbolj uporabljajo otroški časovni bonus in načrtovanje letnega dopusta, pri katerem upoštevamo šolske počitnice ali kolektivni dopust partnerja. Dobrodošla je tudi možnost občasnega dela doma z uporabo službenih računal- nikov in telefonov, vsaj enkrat na leto pa se vsi zaposleni in naši družinski člani srečamo na izobraževalni delavnici ali rekreativnem pohodu,« naštevata le nekatere ukrepe direktorica Tatjana Dolinšek in koordinatorica programov Mihaela Žveglič. Kot pravita, so se po pridobitvi certifikata odnosi v podjetju zelo izboljšali. Med zaposlenimi je veliko razumevanja in nobeni ni težko sprejeti dodatnih delovnih obveznosti ali drugačne organizacije dela, če vedo, da bodo s tem pomagale sodelavki z majhnimi otroki ali drugimi družinskimi obveznostmi. Zato v Raciu ukrepe za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja priporočajo tudi drugim podjetjem. Ker zaposleni, ki so preobremenjeni z delom in družinskimi obveznostmi, prej ali slej izgorijo. Da se morajo družina in poklicne obveznosti dopolnjevati, ne pa izključevati, poudarjajo tudi v celjskem Domu sv. Jožefa, kjer so osnovni certifikat pridobili decembra lani. V domu so se odločili za dvanajst ukrepov, za katere so prepričani, da bodo malo več kot 70 zaposlenim pomagali usklajevati obveznosti. Poleg otroškega časovnega bonusa bodo med drugim uvedli načela vodenja, ki so naklonjena družinskim vrednotam, med počitnicami pa bodo za otroke zaposlenih poskrbeli celo za varstvo. »Ker zaposleni veliko svojega časa preživijo na delovnem mestu, želimo, da se tudi v službi počutijo tako sprejeto, kot so sprejeti doma,« pravi direktor Jože Planinšek. JANJA INTIHAR Kako do certifikata Za postopek za pridobitev osnovnega certifikata se lahko prijavijo zasebna in javna podjetja, ki morajo izpolnjevati naslednje pogoje: registrirana morajo biti v Sloveniji in imeti tu svoj sedež, imeti morajo najmanj deset zaposlenih, ne smejo biti v stečajnem postopku, spoštovati morajo vso veljavno delovno pravno zakonodajo. Za pridobitev certifikata pravzaprav ni treba veliko denarja ali kakšnih posebnih novih naložb. Samo zavedati se je treba, kako pomembno je usklajeno poklicno in družinsko življenje, ter uve- Zaposleni v podjetjih s certifikatom dobijo občutek, da so cenjeni in da jih vodje razumejo ter jim stojijo ob strani, ob težavah pa jim znajo prisluhniti in jim pomagajo. sti vrsto drobnih sprememb. Petra Hartman pojasnjuje, da gre za revizorski postopek, ki delodajalcem svetuje, katera orodja uporabljati za boljše upravljanje človeških virov in kako doseči najboljše rezultate. Podjetje mora pripraviti elaborat ukrepov in jih v treh letih tudi uresničiti. Šele takrat dobi pravi oziroma polni certifikat, ki pa velja le leto in ga je treba podaljševati. Da podjetja ne bi bila družinam prijazna samo na papirju, vsako leto z osebnim obiskom preverjajo posebni svetovalci. Strošek pridobitve osnovnega certifikata znaša 4.434 evrov, zaradi 80- odstotnega sofinanciranja iz evropskega socialnega sklada pa morajo podjetja dejansko plačati 887 evrov. Pridobivanje polnega certifikata stane 2.500 evrov in ni sofinancirano. Evropski socialni sklad finančno spodbuja pridobitev certifikata od leta 2011. Žal bo letošnji razpis, ki ga bo Inštitut Ekvilib objavil konec januarja in bo omogočil sofinanciranje še 40 novim podjetjem, zadnji. V inštitutu upajo, da se bo kljub temu tudi v prihodnjih letih čim več podjetij odločilo, da postanejo družinam prijazna. Da z lahk posi prve šolo konkuriraš računalniku s kakšno minuto več za otroka, ob » boln post služ obve dom in se skupaj z družinami sodelavcev odpraviš v hribe ... NAŠA TEMA 17 Navdušila so družinska druženja »rijaznega i. jutraj ;o Dremiš )šolčka v j majhnem« iku oriš bene Bznosti ta, DOBRNA - Center za usposabljanje, delo in varstvo (CUDV) Dobrna se je zavezal, da bo do decembra letošnjega leta vpeljal 17 ukrepov za lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih. Zaposleni že čutijo pozitiven vpliv. Delo v CUDV Dobrna je specifično, saj dejavnost izvajajo 24 ur na dan vse dni v letu. To pomeni, da morajo pri pripravi urnika precej so- ŠENTJUR - V Domu starejših Šentjur so certifikat Družini prijazno podjetje pridobili leta 2012. V njem je kot bolničarka na negovalnem oddelku zaposlena tudi Darja Rebernik, mama 12-letne deklice in 3-letnega dečka. Ker je njen sin že dopolnil tri leta, bo kmalu znova prevzela izmensko delo, tudi nočne izmene, ki jih je pred porodom že opravljala. Kadar pride na vrsto za delo ob nedeljah, je v službi ves dan. Med pomembnejšimi pridobitvami se ji zato zdi otroški bonus, kar pomeni plačano odsotnost na prvi šolski dan za prvo-šolčke in fleksibilen delovni čas ob uvajanju otroka v vrtec. Prednost, ki jo je najbolj izkusila na lastni koži, je bil dogovor za polovični delovni čas, ko je po porodniški spet prišla v služ- ŽALEC - Med imetniki certifikata Družini prijazno podjetje je tudi Dom Nine Pokorn Grmovje s Per-novega v občini Žalec. Ukrepe za lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih mora vpeljati najkasneje do januarja leta 2017. Mednje sodijo komuniciranje z zaposlenimi in zunanjo javnostjo, raziskave med zaposlenimi o usklajevanju dela in družine, časovni bonus, ukrepi za varovanje zdravja in novoletno obdarovanje otrok. CELJE - Ciljem programa Družini prijazno podjetje sledijo tudi v Splošni bolnišnici Celje. Lani decembra je ta največja zdravstvena ustanova na Celjskem pridobila osnovni certifikat. Preverili smo, katere spremembe v načinu dela je že prinesel in kaj bolnišnico na tem področju še čaka v prihodnje. Delo v bolnišnici je specifično in morda težko primerljivo z delom v številnih ostalih podjetjih, saj je treba zagotavljati neprekinjeno zdravstveno oskrbo. Prvi korak na poti pridobitve certifikata Družini delovati. Sodelujejo tudi pri ostalih načrtovanjih dela in dopusta. Ena od zaposlenih (ime hranimo v uredništvu) pravi, da ji je zavod zelo pomagal, ko je uvajala otroka v vrtec: »Lahko sem izkoristila osem ur, ki jih plača delodajalec, in jih preživela z otrokom. Te ure bi lahko izkoristila v enem dnevu, vendar sem si jih razporedila preko celega tedna in v tem času uvedla otroka v vrtec, a nisem izgubila niti enega dneva bo. Mlajši otrok se je namreč težko sprijaznil, da mora mama v službo. »Imela sva velike težave, sina sem še dojila in zato smo se dogovorili za delo za polovični delovni čas. Vodje so mi zelo pomagale, saj je trajalo tri mesece, da sva prebrodila to krizo in da moj sin ni trpel. To mi je zelo veliko pomenilo, saj sem videla, da je bil prej nesrečen, slabo je spal in bala sem se, da ne bi imel kakšnih posledic.« Brez strahu pred zavrnitvijo Če se zaposlenim staršem zjutraj nagrmadi preveč obveznosti, lahko po besedah Rebernikove pokličejo v službo in se dogovorijo za drugačno organizacijo dela. Pogovoriti se je treba z vodjo ekipe in se uskladi- Kljub temu, da mora dom naštetih sedem ukrepov v celoti vpeljati šele čez nekaj let, zaposleni po besedah kadrovnice Mateje Obreza že čutijo učinke nekaterih ukrepov. Po njenem mnenju je najkoristnejši časovni bonus, ki zaposlenim omogoča možnost predčasnega odhoda z dela v primeru zasebnih obveznosti, kot so varstvo in prevozi otrok na razne obšolske aktivnosti, zdravniški pregledi ali govorilne ure. »Ukrep pozitivno vpliva na moje prijazno podjetje je bil zato oblikovanje projektne skupine, ki jo je vodil Splošni kadrovski pravni sektor, vanjo pa so vključili sodelavce iz različnih poklicnih skupin. Delo različnih skupin se namreč med seboj zelo razlikuje, prav tako tudi urniki dela. V bolnišnici so se določili za trinajst ukrepov, ki jih bodo vnesli v delovno okolje. Tudi reševanje stanovanjskih stisk »Gospodarske in družbene razmere tudi pred zaposlene postavljajo dopusta.« Vendar je to le eden od številnih ukrepov, ki so jih v zavodu uvedli. Tako gospa pravi, da vodje z zaposlenimi sodelujejo tudi pri načrtovanju dopusta. Upoštevajo šolske počitnice pri šoloobveznih otrocih in tudi kolektivne dopuste partnerjev. V zavodu so želje nekaterih, da bi zaposleni lahko v službo pripeljali tudi svoje otroke, vendar se zaenkrat še niso odločili za uvedbo tega ukrepa družini prijaznega podjetja. Že zdaj ti. Če tega ne bi bilo, bi bila služba bolj naporna, na delo bi zaposleni prihajali bolj napeti in nervozni, je povedala sogovornica. Prav tako ni težav, če mora kdo zaradi neodložljivega opravka zamenjati izmeno. Sodelavci gredo drug drugemu na roko, tudi ko je treba na primer načrtovati dopuste. »Ne pravim, da se nikoli ne pojavijo težave, a jih znamo, zdaj ko se temu načrtno posvečamo, bolje reševati,« pravi Rebernikova. Da ne pregorijo Več pozornosti v šentjurskem domu namenjajo tudi skrbi za zdravje, pravilni komunikaciji in obvladovanju stresa. Fizioterapevtka zaposlenim pokaže vaje za zdravo hrbtenico. Na voljo so jim športne aktivnosti, na primer sodelovanje v dobro počutje v kolektivu. Hkrati mi pomeni potrditev, da nadrejeni zaupa v moje delo, čemur pripisujem velik pomen. Vse nedokončane obveznosti, ki niso nujne, lahko postorim naslednji dan, prav tako mi ni treba koristiti letnega dopusta,« pojasnjuje Obrezova. Tudi ukrepe za varovanje zdravja so v domu Nine Pokorn izvajali že do sedaj, s prejemom certifikata pa jih nameravajo še razširiti. Mednje sodijo različne delavnice o zdravju, vedno nove in dodatne izzive, na katere se zmorejo uspešno odzivati le zdravi, zadovoljni in motivirani delavci. Kot zavod, ki izvaja storitveno dejavnost, se zavedamo, da so naši zaposleni glavni tvorci dodane vrednosti, ki jo ponujamo bolnikom,« pravijo v bolnišnici. Nekatere ukrepe, ki so usmerjeni predvsem v bolj fleksibilno organizacijo dela, boljšo komunikacijo v organizacijskih enotah in boljše delovno vzdušje, so že začeli izvajati. Med njimi so delitev delovnega mesta, načrtovanje letnega dopusta, pa imajo enkrat letno druženje med zaposlenimi in njihovimi družinami. Naša sogovornica je nad temi druženji še posebej navdušena: »S takimi druženji se podirajo predsodki, naši svojci vidijo, kje delamo in kakšen je naš delovni vsakdan. Zanimivo pa je tudi za otroke, ki so na enem od takih druženj plezali po takrat novi plezalni steni, jezdili konje, skratka, zelo so se zabavali.« ŠPELA KURALT športnih igrah. Sodelavci imajo tudi priložnost, da svoje mnenje anonimno povedo, tako da ga oddajo v za to predvideno skrinjico. Pozimi otroke zaposlenih obišče Božiček, ki je v dom prihajal že pred pridobitvijo certifikata. Zaposleni družine v svoje delovno okolje povabijo še ob medgeneracijski prireditvi Sonce v jeseni, ko imajo v domu dan odprtih vrat. Rebernikova si želi, da bi dom tudi v prihodnje vztrajal pri programu, s čimer bi zaposleni morda lahko pridobili še kakšno novo izboljšavo. Medtem ko je medsebojno razumevanje zaposlenih po pridobitvi certifikata že zdaj na višji ravni, kot je bilo prej. »Rešitve se najdejo tudi takrat, kadar pričakuješ, da jih morda ne bo.« TINA VENGUST spodbujanje zdravega načina življenja in možnosti koriščenja različnih sprostitvenih aktivnosti. Otroci so še posebno veseli novoletnega obdarovanja in ogleda božične predstave. Obrezova meni, da prav vsi ukrepi res vplivajo na večjo prilagodljivost pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja ter na dobro počutje v kolektivu. Rezultati obojega pa sta večja zagnanost zaposlenih in volja do dela. ŠPELA OŽIR nadomeščanje, uvajanje ukrepov za varovanje zdravja, komuniciranje z zaposlenimi, pomoč pri reševanju stanovanjskega problema, ponovno vključevanje po daljši odsotnosti z dela, psihološko svetovanje in pomoč zaposlenim. Pripravljajo že tudi predstavitveno brošuro Družini prijazno podjetje. Dolgoročni cilji so predvsem povečanje zadovoljstva zaposlenih, motivacije za delo in pripadnosti ustanovi, posledično pa to pomeni tudi zmanjšanje bolniških odsotnosti. ANJA DEUČMAN ■ V ■ ■■■ V ■ g Lažje najdejo rešitve Dragocen časovni bonus Za izboljšanje delovnega vzdušja Za varnejše in prijetnejše kolesarjenje Mimo Vonarja kmalu po kolesarski stezi ROGAŠKA SLATINA, PODČETRTEK - Letošnja zima je zaradi za ta čas visokih temperatur in kar nekaj sončnih dni na plan privabila nemalo ljubiteljev kolesarjenja. Če se podajo na pot od Rogaške Slatine proti Podčetrtku ali obratno, skozi Vonarje vozijo po dokaj ozki in uničeni ter zato nevarni cesti. Kmalu bo drugače, saj bo Direkcija RS za ceste tam zgradila kolesarsko stezo. Stroji bodo zabrneli spomladi. Kolesarska steza je del širšega projekta gradnje kolesarske povezave med Slovensko Bistrico in Čatežem in bo vodila tudi mimo občin Rogaška Slatina in Podčetrtek. Ta del steze bo direkcija zgradila v treh delih. Prvega, med Podčetrtkom in Imenim, je končala že leta 2010, drugi bo pod streho predvidoma do konca letošnjega leta. Skoraj 12,5 kilometra steze Direkcija RS za ceste je izvajalca del izbrala že sredi lanskega leta, a se je postopek zavlekel zaradi dveh vloženih zahtevkov za revizijo. Konec Kolesarjenje po cesti mimo Vonarja je zaradi nezahtevnega terena in prelepe narave že danes prijetno, ko bo ob cesti zgrajena še kolesarska steza, bo kolesarjev tam gotovo še več. leta je bilo vendarle znano, da bo tri odseke gradilo podjetje Strabag gradbene storitve s partnerjem, slatinskim podjetjem Kit-ak gradnje, enega pa podjetje Gaal iz Podčetrtka. Pogodbi sta podpisani že dober mesec, dela se bodo začela spomladi. »Glede na to, da gradnja ni posebej zahtevna, računam, da se bo po kolesarski stezi mogoče popeljati proti koncu leta, nekje v jesenskem času,« napoveduje direktor Direkcije Rs za ceste Gregor Ficko. Na odseku skozi Rogaško Slatino bodo zgradili 420 metrov steze, na odseku od Rogaške Slatine do Rajnkov-ca dobrih tisoč metrov steze in na odseku od Rajnkovca do Nimnega ter naprej do Sodne vasi skoraj osem kilometrov in pol steze. Dobra dva kilometra in pol kolesarske poti bodo zgradili še med Aqualuno in Podčetrtkom. Dodatna turistična ponudba Na direkciji poudarjajo, da je kolesarska steza, ki bo od ceste ločena z zelenim pasom, na tem območju izrednega pomena, saj gre za turistični občini, pri čemer je kolesarjenje mimo Vonarja še posebej Direkcija RS za ceste je denar za izgradnjo kolesarske steze prejela od Evropske unije, Evropski sklad za regionalni razvoj bo zagotovil 85 odstotkov upravičenih stroškov, preostanek bo primaknila direkcija, pomembna pa je tudi vloga občin, ki so med drugim pomagale pri pripravi projektov in odkupih zemljišč. Projekt na območju občin Rogaška Slatina in Podčetrtek je ocenjen na 6,3 milijona evrov. priljubljeno prav med družinami z mlajšimi otroki. Po njihovih podatkih so se na tem delu ceste med letoma 2007 in 2011 poškodovali trije pešci in en kolesar. Kolesarji bodo, ko bodo dobili stezo, varnejši, ker bodo v okviru projekta posodobili tudi nekatere elemente na cesti, bo naložba dobrodošla tudi za voznike. Ob tem računajo še na povečanje prepoznavnosti območja ter na to, da bi nova pridobitev v Obsotelje in na Kozjansko lahko privabila dodatne goste. ANJA DEUČMAN Foto: GrupA novi tednik C DOPT 1Q Št. 4, 23. januar 2014 ŠTORI 19 »Sposoben sem za medaljo« Rok Marguč že osredotočen v Soči Na zimskih olimpijskih igrah v Sočiju bo nastopilo 66 slovenskih športnikov. Med potniki v Rusijo bo pričakovano tudi deskarski svetovni prvak v paralelnem slalomu, Laščan Rok Marguč. Na Rogli je bil v soboto na tekmi svetovnega pokala najbolje uvrščeni slovenski deskar po kvalifikacijah, na koncu je zasedel sedmo mesto. Tudi drugo leto zapored se ni v popolnosti izkazal na domačem prizorišču, pa vendar dokazal svojo visoko kakovost. Kar nismo se zmogli načuditi, da je tekma sploh lahko bila izvedena, potem ko smo se do prizorišča prebijali po mokrem snegu in tudi med lužami. Kaj so storili organizatorji v težkih razmerah, ko je deževalo in ko je bila temperatura zraka visoka? Na progo so pravočasno vrgli tono in pol >soli<. Površina se je primerno odzvala, >zagrabila<, in proga je bila zacementirana ter primerna za tekmo. Na njej smo lahko pokazali vse, kar znamo. Hvalili ste vzdušje. Je na tekmah drugod toliko slabše? Čeprav je na Rogli deževalo, je bilo gledalcev več kot na večini ostalih tekem, predvsem pa je bilo vzdušje neprimerljivo z ostalimi prizorišči. Obstajajo izjeme glede obiska. V središču Moskve nas spremlja 15 tisoč ljudi. Se tudi zgodi, da ste več ali manj sami? Se, >vržejo< nas v hribe, kamor je dostop že za nas zahteven, kaj šele za gledalce. Kaj pa so dejali najizkušenejši tekmeci? Legendarni Sigi Grabner, ki je že leta 1994 na Rogli postal mladinski svetovni prvak, je lani dejal, da se tako pripravi tekma svetovnega pokala. Zapisal je tudi, da tekmujemo zaradi gledalcev in temu cilju se na Rogli najbolj približajo. Letos so štart postavili višje, na začetku smo takoj pridobili hitrost. Kako bi ocenili tokratni nastop, glede na to, da ste bili v kvalifikacijah najboljši slovenski predstavnik? Po prvi vožnji sem imel celo tretji čas, v drugi bi moral še malce dodati. V osmini finala sem izločil Rusa Stanislava Detkova, četrtega z olimpijskih iger v Vancouvru, ki bo tudi v Sočiju kotiral zelo visoko. Imel sem smolo, da sem že v četrtfinalu naletel na kasnejšega zmagovalca, Avstrijca Lu-kasa Mathiesa. Moji vožnji sta bili solidni, toda Mathies je bil zelo razpoložen. Toda kot vselej pravim, če hočeš dobiti tekmo, moraš pač vsakogar premagati. Izgovorov ne sme biti. Rok Marguč, sedmi na Rogli Še 14 dni je do začetka olimpijskih iger, toda časa za pripravo imate še precej, kajne? Vsekakor, kajti odpotovali bomo šele 13. februarja. Veleslalom bo 19., slalom pa 22. februarja. Na otvoritvi nas ne bo. Zaradi časovne razlike vstajam tri ure prej kot ponavadi in temu je prilagojena tudi vadba. Trenutna forma? Sem zadovoljen, namreč v veleslalomu so me izločili le kasnejši zmagovalci, in to tesno. V slalomu sem bil obakrat v polfinalu. Vse poteka po načrtih. Najbolj pomembno bo, da bom samozavesten in obenem sproščen. Motivacija seveda ne bo vprašljiva. Lahko znova potrdite tezo, da ste specialist za velike tekme? Po osvojenih medaljah s svetovnih prvenstev ste namreč najuspešnejši slovenski deskar vseh časov. Osvajali ste jih tudi tedaj, ko niste blesteli na tekmah svetovnega pokala. To drži, bil sem celo precej slabši kot v tej sezoni. Zato mislim, da me zadnji rezultati lahko pomirjajo. Zavedam se, da sem ob boku najboljšim. Tekmi na olimpijskih igrah pa sta nekaj povsem ločenega. Bi vas zadovoljili dve četrti mesti v Sočiju? Retorično vprašanje, kajne? Ja, res. Čeprav moj dober prijatelj Mitja Petkovšek pravi, da se na olimpijskih igrah splača sodelovati, četudi si dvajseti. Toda gimnastika je specifična glede olimpijskih iger. Vsak si želi medalje, tudi sam. Zato se trudim. Ja, sposoben sem jo osvojiti ... DEAN ŠUSTER Foto: FIS »Upam, da vedo, kaj počnejo« Celjan Mastnak - zaenkrat - brez vize za OI V ekipi za olimpijske igre, ki jo je določil izvršni odbor Olimpijskega komiteja Slovenije, ni celjskega deskarja Tima Mastnaka, ki pa še ima nekaj upanja. Čakal bo na odločitev Mednarodnega olimpijskega komiteja, če bi se odprla možnost za še petega slovenskega deskarja v Sočiju. Namesto Mastnaka, ki se je na zadnji tekmi svetovnega pokala uvrstil v polfinale, bo na igre potoval Izidor Šušteršič, ki objektivno nima možnosti za visoko, pa tudi ne za solidno uvrstitev. Mastnak je na Rogli s četrtim mestom dosegel uspeh kariere. Šušteršič je bil 44. Od štirih deskark je bila najbližje izločilnim bojem Gloria Kotnik na 19. mestu, Patricija Mastnak je bila 45. 22-letni Celjan, nekdanji mladinski svetovni prvak v veleslalomu, je v polfinalu izgubil proti Koširju, v boju za tretje mesto pa proti Francozu Dufourju, pred tem pa ugnal večkratnega svetovnega prvaka in zmagovalca svetovnega pokala, Avstrijca Benjamina Karla, in zmagovalca zadnje tekme v Bad Gasteinu, Vica Wilda, Američana, ki nastopa za Rusijo. Kdor se uvrsti v polfinale in nato edini doživi dva poraza, je ponavadi najbolj nesrečen na tekmi. Ste bili vi izjema? Ja, tokrat pa res. Drži sicer, da ko je v igri tretje mesto, si na koncu malo potrt. Toda zdaj, ko sem strnil misli in vožnje, sem vesel, ker imam lepo popotnico za naprej. Domača strmina je pomenila ogromno prednost zame. Tukaj sem skoraj vsak dan. Tudi ko ne treniram, se tu zabavam. V megli je poznavanje proge še posebej prišlo do izraza. To je ena plat, ki pa so jo spremljale novice, ki so se razlikovale po vsebini. Sprva so vas poznavalci že določili za potnika v Soči, nato so zaokrožile informacije, da vaša veliko boljša forma od Šušteršičeve ne bo dovolj. Kako ste vi vse skupaj spremljali? Ja, bilo je tako, kot ste dejali. Potem pa sem v noči iz nedelje na ponedeljek, ob 0.30 prejel po elektronski pošti sporočilo, da ne bom odpotoval na olimpijske igre. Sem deveti v seštevku svetovnega pokala v veleslalomu in 22. v paralelnih disciplinah, odbor pa bo na igre poslal deskarja, ki je 55. v veleslalomu in 33. v skupnem seštevku. Seveda tega ne razumem. Obenem upam, da odbor ve, kaj počne. Ko mi vsaj ne bi predhodno dejali, da sem med olimpijci . Dva dni pred tekmo pa so vas vseeno ustrezno »opozorili«! Določena so bila interna pravila. Ko sem računal in računal, sem ugotovil, da mi tudi zmaga na Rogli nič ne pomeni. Ste bili zato tako podžgani na tekmi? Da, želel sem jim dokazati, da se motijo in tudi, da ne vedo, kaj počnejo. Zadnja tekma v svetovnem pokalu bo 1. februarja v nemškem Sudelfeldu. Boste odpotovali tja? Tim Mastnak, četrti na Rogli Seveda, drugega mi ne preostane. Sodeloval bom tudi na tekmah evropskega pokala. Mlad sem, čim več moram tekmovati. Ni konec sveta, če ne grem v Soči, grenak priokus pa me spremlja na vsakem koraku. Tekme v Nemčiji morebiti ne bo. Ne moremo pričakovati, da bi se tam tako potrudili, kot so se na Rogli. Bilo je skoraj neverjetno. Proga je zdržala do zadnjega dvoboja, lahko bi izvedli še eno tekmo. Organizatorjem vsa čast, kapo dol. Mislim, da gredo zasluge predvsem Urošu Martinšku. Saj imajo snežni cement vsi, a ga ne znajo ustrezno uporabiti. Bilo je glasno, ko je vozil Žan Košir, še glasneje pri Roku Marguču, toda najglasneje med vašimi vožnjami. Kdo so vaši navijači? Prijateljev in znancev je bilo veliko, toda navijali so tudi tamkajšnji žičničarji in reševalci. Vsi me poznajo, na Rogli sem redno od malih nog, domala sem tam kot doma. Zakaj niste bili niti podobno uspešni na preostalih tekmah svetovnega pokala v tej sezoni? Na prvem veleslalomu sem imel nekaj smole, saj sem odstopil, druga tekma pa je bila šele na Rogli. Vmes sem nastopil na univerzijadi in osvojil bronasto medaljo. Slalomi v Carezzi in Bad Gasteinu pa niso bili podobni >bordanju<, bila je bitka za preživetje. Neuspešno sem se spopadal z neugodnimi progami. Pred tremi leti ste bili najboljši na svetu. Boste to ponovili v članski konkurenci? Trudim se in upam, da mi bo uspelo. Sanje pa so olimpijsko odličje. DEAN ŠUSTER Foto: FIS 20 ŠPORT Rogaška in Hopsi proti cilju Dva regijska derbija na Celjskem - Zlatorog upa na odličen finiš V 12. krogu prve slovenske lige za košarkarje presenečenj ni bilo. Laščani so premagali Šoštanjčane, Slatinčani Portorožane, Polzelani pa Šentjurčane, vendar težje od pričakovanj. Hopsi so pred domačimi gledalci Tajfun ugnali s 84:82. Zlatorog je bil v Treh lilijah od Elektre uspešnejši z 92:78, Rogaška je na Polzeli s 77:68 premagala Portorož. Strelski šov Čebularja Slatinčani so morali zaradi incidenta na zadnji domači tekmi proti Helio-su domačo tekmo odigrati v kraju, ki je od Rogaške Slatine oddaljen vsaj 50 kilometrov. Portorožane so tako gostili na Polzeli, kjer v dvorani ni smelo biti gledalcev, a to ni zmedlo zasedbe trenerja Damjana Novako-viča, ki je zasluženo vpisala deveto zmago. Strelski šov je uprizoril Sandi Če-bular. Po izjemni predstavi se je ustavil pri 30 točkah. »To je bila njegova odlična predstava. Po nekaj slabših tekmah je bilo pričakovati, da se bo Sandiju odprlo, da bo enkrat le eksplodiral. Tokrat se je to tudi zgodilo,« je dejal Novakovič. »Od druge četrtine naprej smo kontrolirali potek tekme in vodili z desetimi ali več točkami. S trojkami so se nam Porto- Boštjan Kuhar rožani v zaključku pošteno približali, a smo si po zaslugi natančnega izvajanja prostih metov zagotovili zasluženo zmago, ki ni bila niti za trenutek ogrožena,« je dodal. Glede dvorane pa je ocenil, da je bila tekma tokrat netipična, ker niso igrali v svoji dvorani, vendar pa se na to niso ozirali. »Osredotočili smo se na tekmo,« je poudaril. Rogaška je zdaj praktično že uvrščena v ligo za prvaka. V soboto bo to poizkusila potrditi v Ljubljani proti Slovanu. »Tudi ta tekma bo nekaj posebnega. S Slovanom smo se letos že trikrat pomerili in tudi trikrat zmagali. Z ne- katerimi izkušenimi igralci so Ljubljančani neugodni, a če bomo pravi, se lahko nadejamo nove zmage,« je zaključil Novakovič. Laščani še upajo Laški košarkarji so brez večjih težav premagali Ele-ktro. Skozi celotno srečanje so nadzorovali prednost, ki se je povzpela tudi že na 26 točk (77:51). »Pivovarji« so imeli tokrat svoj večer, kajti pri metih so bili sila zanesljivi. Že v prvem polčasu so zadeli sedem trojk, v drugem še pet. S peto letošnjo zmago zasedba Zlatoroga še upa na preboj v ligo za prvaka, četudi za četrtimi Grosupeljčani pred zadnjimi šestimi krogi zaostaja za dve zmagi. »Tekmo smo nadzorovali vseh 40 minut in do zadnje četrtine je bila igra zelo dobra. Na tej predstavi je v prihodnje treba delati. Liga za prvaka? Nič nam ne bo podarjeno. Meni nihče še ni kar tako dal evra ali dva. Za vse se je treba maksimalno truditi. Takšen je naš kruh. Verjamem, da nam lahko uspe,« je dejal domači trener Predrag Milovic. Zlatorog v Šentjur Košarkar šoštanjske zasedbe Žiga Zagorc (16 točk) je priznal: »Laščani so prikazali odlično igro. Stekel jim je met. Mi smo se zavedali, da bo izjemno tež- Za mirno pot v Poreč Celjske kegljačice so v 11. krogu 1. slovenske lige v Kopru premagale Adrio z 8:0 - Barbara Fidel je podrla 623 kegljev - in ohranile prednost dveh točk pred prvimi za-sledovalkami, igralkami Proteusa. V soboto bodo v prvi tekmi četrtfinala evropske lige prvakinj gostile Istro iz Poreča. Obračun se bo na kegljišču Golovec začel ob 13. uri. V hrvaški ekipi, ki je zelo kakovostna, so tudi aktualna svetovna prvakinja v kombinaciji Marijana Liovič, nekdanja svetovna prvakinja Biserka Perman in slovenska reprezentant-ka Brankica Pavlovič. Povratni obračun bo 15. februarja v Poreču, zaključni turnir pa 29. in 30. marca v Nemčiji. Celjanke so doslej štirikrat osvojile prvo mesto v evropski ligi prvakinj, prav tolikokrat pa so bile varovanke trenerja Lada Gobca podprvakinje. Njihov osnovni cilj je sedma zaporedna uvrstitev na finalni turnir četverice. DEAN ŠUSTER Foto: arhiv NT (SHERPA) Za polzelske Hopse je prav gotovo najpomembnejše dejstvo, da so zadržali odličnega strelca, 24-letnega in 198 cm visokega Hugha Robertsona. ko. Njihove dosedanje štiri zmage niso realen pokazatelj, saj Zlatorog odlično vodijo zelo dobri posamezniki. Nismo se predajali, a v napadu nam nikakor ni steklo. Verjamem pa, da bo v prihodnje bolje.« Elektra bo v soboto gostila vodilni Helios, Zlatorog odhaja na gostovanje k Tajfunu. »Mislim, da Helios ni nepremagljiv. Ima homogeno ekipo, vsi igralci dobijo priložnost, vendar nihče ne izstopa. Bo težko, a če smo doma presenetili Rogaško, zakaj ne bi še Helios,« je misli strnil Zagorc. Najboljši strelec domače ekipe v obračunu s Šoštanjčani Bojan Jova-novič (17 točk) je pristavil: »Puške nismo vrgli v koruzo. Borili se bomo do konca. Imamo dober razpored z dvema zaporednima domačima tekmama. Možnosti so minimalne, a so še. Pred nami je lokalni derbi s Tajfunom in zagotovo bo težko. Vse bomo naredili za novo zmago.« Na četrtem mestu so trenutno Grosu-peljčani s sedmimi zmagami, Laščani imajo dve manj. V medsebojnih dvobojih so boljši »pivovarji«: doma so zmagali z 88:79, v gosteh pa izgubili s 76:70. Robertson, Gabriel, Udrih ... Hopsi so vknjižili peto zmago v zadnjih šestih tekmah. »Imeli smo tudi nekaj sreče, po drugi strani pa smo dobri dve minuti pred koncem imeli prednost enajstih točk. Zaradi utrujenosti smo storili precej napak v obrambi in zgrešili štiri proste mete. Tajfun bo vse bolj nevaren proti naslednjim nasprotnikom,« je začel trener Boštjan Kuhar. Zanimalo nas je, kako bi se še sploh lahko zapletlo glede uvrstitve v ligo za prvaka. »Najbrž le v primeru, če bi mi izgubili vse tekme do konca, Portorož pa bi večino tekem dobil. Tudi Zlatorogu lahko uspe podvig. Toda v našo ekipo se bo vrnil Samo Udrih, z okrepitvijo Chrisom Gabrielom pa smo povsem drugačni v skoku pod obročema. Ima učinkovito hrbtno igro, z njim smo veliko pridobili. Postaja naša dodana vrednost. Na prvi tekmi je v 19 minutah dosegel 20 točk, v soboto v 17 minutah 10 točk. Do zaključnega turnirja slovenskega pokala bo primerno pripravljen, zato pričakujem, da bomo v če-trtfinalu izločili Grosupelj-čane, čeprav smo z njimi doživeli dva prvenstvena poraza,« meni Kuhar. Na Polzeli ostaja odlični Hugh Robertson, kar nakazuje na visoke cilje Hopsov. Namreč v Italijo in Libanon so sporočili višino njegove odškodnine, ki je bila za zainteresirane klube očitno prevelik zalogaj. MITJA KNEZ DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA 21 SPORT Braslovčanke ponovno boljše od Šempetrank Ne zgolj za obstanek, v boj za evropsko tekmovanje »Govoriti o napaki, potem ko je bila ta storjena, nima smisla. Treningi so zato, da napake odpravljamo, tekme pa zato, da kljub temu zmagamo,« je ena od pozitivnih športnih misli trenerja Je-rončiča. Braslovčanke (v belih majicah in rdečih hlačkah) so v tokratni tekmi blestele predvsem v napadu, izjemno suverene so bile pri mreži. Neverjeten odstotek uspešno zaključenih napadov, nad 50 odstotkov, so imele v prvem nizu. Na njihovo premoč v tokratni tekmi kažejo tudi preostali statistični podatki. V bloku so Braslovčanke dosegle 8 točk (Aliansa 2), 7 točk so osvojile neposredno s servisom (Aliansa 6), napravile so 16 lastnih napak, medtem ko so jim gostje iz Šempetra podarile 21 točk. V zadnjem, 14. krogu prvega dela odbojkarskega državnega prvenstva so se še drugič v sezoni pomerile Braslovčanke in Šempetran-ke. Novinke v prvi ligi, od-bojkarice Braslovč, so bile ponovno boljše od sosed iz Šempetra. Tokrat so v domači dvorani slavile gladko zmago s 3:0, s čimer so se le še utrdile na tretjem mestu prvenstvene lestvice. Tudi drugi savinjski derbi je tako pripadel odbojkaricam ŽOK Braslovče, ki so po dobri uri igre gladko odpravile Ali-anso. Čeprav so si Braslovčanke že pred to tekmo zagotovile nastopanje v ligi najboljših, v t. i. modri skupini, so se želele zvestim navijačem z zmago zahvaliti za podporo. Ljubitelji odbojke v Spodnji Savinjski dolini pa so si pred srečanjem vendarle obetali nekoliko trši odpor gostij, ki še kako potrebujejo točke za nastopanje v zeleni skupini, kjer se bodo v nadaljevanju prvenstva borile za obstanek med prvoligaško druščino. Obetaven začetek gostij Odbojkarice Alianse so srečanje dobro odprle, na kratko povedle in na prvi tehnični odmor odšle s točko prednosti. Nato je domačin- kam stekel predvsem začetni udarec in do drugega tehničnega odmora so povedle s 16:11. Gostujoči trener Beno Božič je z nekaj menjavami sicer skušal zaustaviti nalet domačink, a so te vodstvo ves čas trdno držale v svojih rokah in niz končale s 25:22. V drugem so domačinke odpor gostij zlomile že veliko prej in ga brez posebnega napora dobile s 25:18. V tretjem nizu so Šempetranke ponovno nekoliko bolje začele in povedle s 5:3, nato je sledila serija točk domačih in tekma je bila odločena. Ob koncu so priložnost v domači ekipi dobile tudi nekatere igralke s klopi in gostje so uspele rezultat nekoliko znižati, a zares blizu domačim niso mogle. Tretji niz se je tako končal s 25:19. Utečen stroj Po osvojeni osmi prvenstveni zmagi je bil zelo nasmejan tudi temperamentni Primorec na braslovški klopi Zoran Jerončič, ki že pred srečanjem niti za trenutek ni podvomil v uspeh svojih varovank. »Nekaj težav smo sicer imeli na začetku prvenstva, danes pa smo že utečen stroj, ki lahko v slovenskem prostoru premaga vsakogar. Že od poletja trdo in zelo veliko treniramo, kar se odraža tudi na parketu. Čeprav nismo igrali na najvišji ravni, je bilo to dovolj za gladko zmago. Zelo sem zadovoljen z nekaterimi segmenti igre, kot so napad, blok in tudi organizacija >lažjih žog<. Nekaj več pozornosti pa moramo v nadaljevanju posvetiti drugim elementom, ki niso problematični, a se jih lahko izboljša. Naš cilj v nadaljevanju je, da bi še dvignili raven igre in se od boljših nasprotnic in težjih tekem še kaj naučili.« Zelena skupina realnost Alianse Kljub ponovnemu porazu tudi na klopi Alianse, ki v tej sezoni preživlja krizo, ni bilo čutiti pretiranega razočaranja. Trener Beno Božič priznava, da je trenutno stanje na lestvici realnost šempetrskega kluba, kjer po odhodih nekaterih ključnih igralk pred sezono vrzeli ni uspel enakovredno zapolniti. »Mislili smo, da se bo trend po zadnji menjavi oziroma odhodu podajalke Mojce Božič ponovno obrnil navzgor, a so naše igralke, predvsem podajalke, premlade, premalo izkušene, da bi zdržale ta pritisk,« je dejal Božič. Šem-petranke sicer na trenutke igrajo zelo dobro, a temu ponavadi sledijo osnovne napake, ki jih vedno znova oddaljijo od uspeha. »Sam sem že po treh krogih ocenil, da bomo težko prišli v modro skupino. Imeli smo sicer svoje priložnosti, ki pa jih večinoma nismo znali izkoristiti. V naši igri je preveč majhnih osnovnih napak in tako je zelena skupina naša realnost. Seveda si želimo, da bi v nadaljevanju igrali bolje in si s tem zagotovili obstanek med elito,« je šempetrski strateg pokomentiral še prvi del državnega prvenstva. Braslovčanke v lov za »Evropo« V Braslovčah so pred sezono napovedovali boj za obstanek med prvoligaškimi klubi, o elitni skupini niso razmišljali. Kljub mladosti in pomanjkanju izkušenj so se braslovške odbojkarice odlično znašle med prvoli-gaško druščino in po polovici prvenstva zasedajo tretje mesto, kar jim omogoča, da posežejo celo v boj za naslov prvakinj in igranje v evropskih pokalih. A kot priznava Jerončič, je končno tretje mesto, ki v prihodnji sezoni prinaša nastopanje v evropskem pokalu, še precej daleč. »Zdaj bomo igrali z ekipami, kjer ne bo prostora za napake, in bomo morali vedno dati sto odstotkov od sebe, če bomo želeli uspeti. Bomo pa v nadaljevanju igrali povsem sproščeno, osnovni cilj smo že izpolnili.« Glede na samozavest braslovške ekipe, ki je narasla predvsem po zmagi nad Mariborčankami v četrtfinalu pokalnega tekmovanja (v polfinale so sicer napredovale Mariborčanke), ne smemo biti presenečeni, če bo ta ekipa ob koncu sezone osvojila tudi odličje. LEA KOMERIČKI Foto: SHERPA Odbojkarsko prvenstvo se bo nadaljevalo 29. januarja. Braslovčanke bodo v modri skupini gostovale v Novi Gorici, razpored tekem zelene skupine, v kateri bodo igrale Šempetranke, pa za zdaj še ni znan. Panorama KOŠARKA 1. SL, 12. krog: Rogaška - Portorož 77:68; Čebular 30, Miljkovic 17, Mijovic 11, Koštomaj 10, Nikolič 5, Brkic 4; Ožbolt 17, Hodžič 15, Hopsi - Tajfun 84:82; Jagodnik 22, Robertson 21, Gabriel, Wangmene 10, Vašl 9, Vujasinovič 8, Godler 4; Držic, Zadnik 19, Zimic 15, Pelc 9, M. Sebič 6, Velikovic, Vranjkovic 5, Tomaševic, Pri-morac 2, Zlatorog - Elektra 92:78; Jovanovič 17, Miloše-vic, Dimec 15, Lapornik 14, Sirnik 5, Malus 4, Marasovic 3, Abramovič, Jurak 2; Za-gorc 16, Lelic 15, Podvršnik 11, Dimec 9, Brčina, Hasic 8, Atanackovic 5, Šlutej 4, Baj-ramlic 2. Vrstni red: Helios 22, Rogaška, Hopsi 21, Grosuplje 19, Portorož 18, Slovan, Zlatorog 17, Maribor 16, Elektra 15, Tajfun 14. 2. SL, 13. krog: Postojna - Terme Olimia 67:75. Vrstni red: Škofja Loka, Šenčur 24, Plama Pur 23, Lastovka 21, Kolpa, Litija 20, Krka B, Terme Olimia, Parklji 19, Elektro Gorenjska prodaja 18, Hrastnik, Postojna 17, Radenska Creativ, Koper 16. 3. SL - vzhod, 12. krog: Konjice - Luxuris Celje 61:79. Vrstni red: Luxuris 21, Po-savje 19, Konjice, Calcit 17, Janče, Branik 16, Pingvini, Primafoto 13, Ruše 12. Jadranska liga (ž), 8. krog: Radivoj Korac - Athlete Celje 78:68; Kapor 18, Man-dic 13; James 20, Thomas, Lisec 12, Gajic 11, Boada 8, Osterman 5. Vrstni red: Athlete 14, Buducnost, Crvena zvezda, Radivoj Korac 12, Čelik, Play Off 11. ODBOJKA 1. DL, 18. krog: Triglav - Šoštanj Topolšica 2:3. Vrstni red: Salonit 39, Calcit 34, Panvita 31, Maribor 28, GO Volley 23, Šoštanj Topolšica, Krka 17, Fužinar 15, Krka 12. 1. DL (ž), 14. krog: Braslovče - Aliansa Šempeter 3:0. (MiK) Športni koledar Petek, 24. 1. ROKOMET 1. SL (ž), 14. krog: Ptuj - Zelene doline Žalec (19). Sobota, 25. 1. KOŠARKA 1. SL, 12. krog: Maribor - Hopsi (18), Šentjur: Tajfun - Zlatorog (18.30), Ljubljana: Slovan - Rogaška (19), Šoštanj: Elektra - Helios (20). 2. SL, 14. krog: Koper - Terme Olimia (19). 3. SL - vzhod, 13. krog, Celje: Luxuris - Branik, Krško: Posavje - Konjice (19.30). 1. SL (ž), 1. krog drugega dela: Konjice - Athlete Celje (17). ROKOMET 1. SL (ž), 14. krog: Celje Celjske mesnine - Zagorje (19), Ajdovščina - Velenje (20). NA KRATKO Verbič ob igralcu manj Ajdovščina: Celjski nogometaši so razočarali na prvi prijateljski tekmi - s hrvaškim tretjeligašem Bistro so v gosteh izgubili z 2:0 - med pripravami na spomladanski del 1. SNL, v torek pa so prijetno presenetili. Gorico so premagali z 1:0. Gol je dal Benjamin Verbič v 88. minuti, ob igralcu manj, saj je bil izključen Matej Centrih. »Še vedno postavljamo temelje za čim boljšo fizično pripravljenost. V Ajdovščini je bilo igrišče odlično. Bili smo čvrsti, tudi kombinatorni,« je povedal trener Miloš Rus, ki bo v soboto znova popeljal svoje fante na Hrvaško. Tekmec bo Inter iz Zaprešica. Predzadnji po rednem delu Celje: Hokejisti v mednarodni ligi INL so z 28. krogom končali prvi del tekmovanja. Celjani so najprej izgubili v Meranu s 7:1 - edini gol je dal Nejc Kastelic za znižanje zaostanka na 1:2 -, nato pa še v Lustenauu z 8:2. Poleg Ka-stelica je zadel še Andrej Kolar. Med 15 moštvi je celjsko 14. z devetimi točkami, eno mesto pred Bledom. V končnici bo igralo v skupini A, v kateri so še Feldkirch, Jesenice, Merano in Triglav. Lucija v kimonu Evrope Celje: Še eno priznanje je priromalo do celjskega judo kluba Z'dežele Sankaku. Članica društva z Lopate Lucija Polavder, aktualna evropska prvakinja, bo nastopila za reprezentanco Evrope v dvoboju proti Aziji. Obračun bo v soboto v ruskem Tjumnu. Za celinsko reprezentanco bodo skupaj nastopili fantje in dekleta. Kraljeval v Švici Davos: 16-letni Polzelan Max Kralj Kos in 14-letna Grižanka Kaja Verdnik sta se izkazala na deskarski tekmi za evropski pokal v snežnem žlebu. Max je opravil z vso konkurenco in tekmo prepričljivo dobil, Kaja pa je osvojila drugo mesto. Člana kluba S&S Medvedi Griže sta nastopila tudi na odprtem prvenstvu Švice; Kralj Kos je dvakrat zmagal, Verdnikova pa mu je sledila z dvema drugima mestoma. (DŠ) Katja Mihalinec v napadalni akciji, povsem ob mreži pa je Katja Mi-hevc. 22 KRONIKA Trepetali pred naraslimi Najbolj nevarno je bilo v Spodnji Savinjski in Šaleški dolini vodami Ložnica je v nedeljo prestopila bregove tudi v občini Polzela. Poplavila je kmetijske površine skupaj s cesto Polzela-Založe-Novi Klošter in Polzela-Orova vas. Ta je bila zaprta za ves promet. Na srečo obilno deževje ni povzročilo hujših nevšečnosti, je pa narasla voda zalila nekaj kleti, poplavila nekatere dele cest in sprožila nekaj manjših zemeljskih plazov. V Žalcu je poplavljala Ložnica. Gasilci PGD Drešinja vas so razvozili in postavili protipoplavne vreče pri sedmih ogroženih stanovanjskih hišah. V Libojah je meteorna voda zalila pritlične prostore stanovanjske hiše. Cesta Ve-lenje-Arja vas pa je bila kar nekaj časa zaradi poplavljenega cestišča pri kamnolomu zaprta. Gasilci so imeli nekaj dela tudi pri čiščenju ceste v Podlogu. Prav tako je bila zaradi narasle vode zaprta cesta Polzela-Založe. Bregove je v nedeljo popoldne in zvečer prestopala še Bolska. V Preboldu je zalila nekaj kletnih prostorov in se razlila po kmetijskih površinah. Pred naraslimi vodami so trepetali še v Braslovčah, na Gomilskem in v Lokah v občini Tabor. Močno deževje je na območju Spodnje Savinjske doline v nedeljo sprožilo nekaj manjših zemeljskih plazov. Opaznejši so bili na gozdni površini v Grajski vasi, ob cesti Šempe-ter-Podlog-Zalog in v Črnem Vrhu v občini Tabor, kjer je plaz zasul del dovozne makadamske ceste. V ponedeljek je zemeljski plaz zasul tudi lokalno cesto Ločica-Zahomce-Dol pri Taboru v občini Vransko. Znova ranjeno Velenje Obilno deževje je težave povzročalo tudi v Šaleški dolini, predvsem v Velenju. Meteorne vode so zalile več kleti, zato so ves čas bili na terenu gasilske enote. Zemeljski plaz se je sprožil v Kavčah, Janškovem selu in Šentilju. Največ škode je povzročil plaz v Lazah pri Šentilju, ki je odnesel del ceste in zajezil potok. Gasilci so potok očistili in sprostili pretok vode, cesta pa bo do sanacije zaprta. Geolog je po ogledu terena ocenil škodo na 150 tisoč evrov. Gasilci in druge interventne službe so zaradi velikega pretoka Pake in Trebuše nenehno spremljali pretoč-nost in očistili več mostov, na katere je naneslo naplavine. Iz središča mesta, kjer poteka prenova velenjske promenade in gradnja novega mostu, je Paka odnesla gradbeni oder, gasilci pa so morali zavarovati telekomunikacijske in ele-ktro vode. V Vinski gori je meteorna voda ogrožala tamkajšnji gasilski dom. Domači gasilci so s pomo- čjo protipoplavnih vreč in kopanjem jarkov za odvo-dnjavanje preprečili zali-tje objekta. Točno oceno nastale škode bodo lahko podali šele v prihodnjem tednu, saj se zaradi namo-čenosti tal bojijo, da se bo v naslednjih dneh sprožil še kakšen plaz. V tem času je koncesionar za ceste, podjetje PUP, že očistil ceste in naprave za odvodnjavanje ter uredil bankine. Stroški so ocenjeni na približno 20 tisoč evrov. URŠKA SELIŠNIK ŠPELA OŽIR, foto: TT H'liM'ihJiVWM živite ceneje! i Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba pncrRiuiu naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih ————»- oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti AKCIJ SE NESESTEVAJO tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. S POPUSTOM NA KARTICI pizzeua/ ^Veuma/ ; j i 11 -PIZZERIA VERONA. Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu! - PROTECT TRADE, d.o.o. Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - na storitve 10% dodatnega popusta - CASINO FARAON CELJE. Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis - VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O.. Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje, Telefon: 03 425 16 80, 10 % popust na naše lastne proizvode. - FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve - THERMANA. D. D.. Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško, www.thermana.si, 080 81 19. nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice - CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA. Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@celjska-mohorjeva. si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe - GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko - SKINAUT STORITVE. SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje -10% popust -LESNINAD.D., Leveč 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki...) - MRAVLJICA ART d.o.o.. Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne - 10% popust za vse izdelke - SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust. -TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust - HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA -prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje -10% popust na vse vrste kruha - Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Zagata 6, 3000 Celje. Več vrst različnih masaž, 20% popust na vse. Tel: 051 611 078 - Optika TERŽAN, Marjan Teržan s.p.. Mariborska cesta 54, 3000 Celje, P. P. 1013, 3102 Celje. Telefon: 03 491 38 00, delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.00 - 18.00, sobota: 8.00 -12.00 5% popusta na storitve! - FLIKCA MAGDALENA ZUPAN s.p..-Zg.Rečica 7, 3270Laško. Telefon 031 843-029. - 10% popusta na storitve. - Avtohiša ŠKORJANEC: Mariborska 115, 3000 Celje. Telefon: 03/426 08 84, 031 609 416. Kartica velja za nakup blaga in storitev v vrednosti nad 100 EUR. Ne velja za blago v akciji. - 12% popust na njihove storitve in blago. - ROČNA AVTOPRALNICA GRAJŽL; Teharska cesta 35, Celje, pon.-pet. 9.00-16.00, sob. 10.00-16.00, ned. 10.00-14.00; dežurni telefon 070 771-262. NAROČNIKI Novega tednika 5 % popusta! - SLIKOPLESKARSTVO PETER OCVIRK s.p., Arja vas 56a, 3301 Petrovče, nudi 15% popust na vse storitve. Popusti se ne seštevajo. Tel.: 041 346 328 - CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK NATAŠA, NATAŠA HRIBERNIK, s.p., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur, podarja 10% popust na vse svoje storitve KRONIKA 23 V Celju kmalu trije novi kriminalistični inšpektorji? Manjka tudi nekaj policistov na področju prometa Predvsem zaradi porasta korupcije in kaznivih dejanj s področja gospodarskega kriminala naj bi policija zaposlila 75 ljudi, predvsem v Nacionalnem preiskovalnem uradu, nekaj pa naj bi jih delo dobilo tudi na posameznih policijskih upravah. O tem so razpravljali na letošnjem sestanku policije, ministrstva za notranje zadeve in komisije za preprečevanje korupcije pri premierki Alenki Bratušek. Več kriminalistov naj bi prispevalo k boljši preiskanosti in hitrejšemu odkrivanju tovrstnih kaznivih dejanj. Tri delovna mesta naj bi se »odprla« tudi v Celju. Na celjski policiji je sistematiziranih skupno 1.013 delovnih mest pooblaščenih uradnih oseb, torej policistov in kriminalistov, na 149 delovnih mestih pa so strokovno tehnični delavci (kamor spadajo poslovne sekretarke, delavci v administraciji, čistilke, upravniki in ostali). Dejansko pa je na policiji v Celju zaposlenih 820 policistov in krimi- nalistov, od tega sta 102 v sektorju kriminalistične policije, in 137 stro-kovno-tehničnih delavcev. Manjka torej 193 policistov in kriminalistov. Toliko bi jih potrebovali, da bi vsaj nekako zadostili kadrovskim potrebam pri preiskovanju najhujših kaznivih dejanj. Največji primanjkljaj kriminalistov je ravno v oddelku za gospodarsko kriminaliteto, in sicer tudi zato, ker se v družbi povečuje število kaznivih dejanj v gospodarstvu. Na Oddelku za gospodarsko kriminaliteto Sektorja kriminalistič- ne policije PU Celje naj bi zato zaposlili tri kriminalistične inšpektorje. Premeščanje da, a ne dolgoročno Največ policistov primanjkuje na Postaji prometne policije v Celju, in sicer kar 27. Gre torej za oddelka, ki skrbita za preiskave gospodarskega kriminala in za skrb za prometno varnost, kar sta področji, kjer so oškodovanci ali žrtve najbolj na udaru. Zaradi nemotenega opravljanja nalog policije lahko sicer vodstvo na podlagi Zakona o organiziranosti in delu v policiji začasno premesti uslužbenca policije na drugo delovno mesto ali z ene na drugo območno policijsko postajo oziroma notranjo organizacijsko enoto, vendar najdlje za šest mesecev z možnostjo enkratnega podaljšanja prav tako za največ šest mesecev. Toda premestitve redkokdaj dolgoročno rešijo kadrovsko problematiko, še posebej v policiji, saj je kaznivih dejanj in prekrškov vedno več. SIMONA ŠOLINIČ »Vsiljivi« serviser spet na terenu Klici občanov o sumljivem obisku V zadnjih dneh so pri celjskem podjetju Energetika dobili več telefonskih klicev občanov, ki so jih spraševali o tem, ali so pregledi plinskih naprav obvezni in če so, kdaj in kolikokrat jih morajo opraviti. Nekateri naj bi se pritoževali nad moškim, ki jim je pozvonil pri vratih, nato pa dejal, da je serviser in izvaja redni letni pregled plinske napeljave. Motila naj bi jih predvsem njegova vsiljivost, kar se jim je zdelo tudi sumljivo. Pri Energetiki občanom svetujejo previdnost, saj to ni prvič, ko se nanje obračajo ljudje zaradi »vsiljivega« serviserja. Enako opozorilo o previdnosti so javnosti posredovali tudi lani. Redni letni pregled plinske napeljave namreč po slovenski zakonodaji ni nujen. Nujen pa je pregled plinskih naprav, torej peči. Poleg tega je znano, da se pregled kurilnih peči izvaja pred začetkom kurilne sezone. »Dober dan!« Serviser, ki naj bi te dni hodil po celjskih domovih, naj bi pregledoval plinske cevi do štedilnika oziroma varnostne ventile, torej plinsko napeljavo. Občane je zmotilo predvsem to, da pri pregledu vsiljivo vztraja, ponavadi ugotovi napako, torej proda še dodatne storitve, ki jih zaračuna. Nikomur pa - če stranke tega na zahtevajo - ne izda računa. Moški naj bi imel podjetje, ki preglede izvaja, domnevno na območju Gorenjske. Številni slovenski mediji so o podobnih primerih poročali vsako leto z različnih slovenskih območij, od Gorenjske, Primorske do Štajerske. Vzorec obiska in vztrajanja pri pregledu plinske napeljave pa je v vseh primerih enak. Energetika Celje naj bi o tem že obvestila policijo. Občane pa poziva, naj bodo previdni in naj od serviserjev zahtevajo tudi ustrezno pooblastilo za izvajanje vzdrževalnih del. Vsak serviser bi moral pokazati tudi dokument, iz katerega bi moralo biti razvidno, za kakšen servis gre. SŠol Kazen po štirinajstih letih od nesreče INFO 113 Ko so ga našli, jo je spet ucvrl Policisti Mejnega prehoda z obmejnim prometom Rajn-kovec so v nedeljo okoli poldneva pri nadzoru, ki sta ga skupaj izvajala hrvaški in slovenski policist, prijeli 21-le-tnega moškega, ki je poskušal ilegalno prestopiti mejo. Gre za 21-letnika z območja Poljčan, za katerega je bil razpisan ukrep vrnitve skrbstvenemu organu, saj je pred tem pobegnil iz vzgojnega zavoda. Po opravljenem postopku so ga odpeljali v vzgojni zavod v Slivnici pri Mariboru, od koder je kmalu po prihodu spet pobegnil, tako da ga ponovno iščejo. Zasegli so mu heroin in kokain V preteklem tednu so kriminalisti zaradi prekupčevanja z drogo ovadili 35-letnega Laščana. V hišni preiskavi na naslovu, kjer biva, so namreč zasegli približno 300 gramov heroina in približno 50 gramov kokaina. Našli so tudi nekaj denarja, mobitelov in predmetov, ki jih je uporabljal pri prodaji droge. Če bi Laščan drogo, ki so mu jo policisti zasegli, prodal, bi zaslužil najmanj 10 tisoč evrov. 35-letnik naj bi nabavljal večje količine mamil, ki jih je prepakiral in nato prodajal v manjših količinah. Gre za povratnika, ki je v preteklosti že prekupčeval z mamili. Preiskovalni sodnik je po zaslišanju zanj odredil pripor. Postopek iskanja odgovornosti za nesrečo delavcev na Golteh dočakal sodni Cariniki nad avtobusa epilog Dve leti zapora s preizkusno dobo treh let je kazen, ki jo je celjska okrožna sodnica Ingrid Lešnik prisodila Avstrijcu Friedrichu Grechhamerju. Očitali so mu kaznivo dejanje ogrožanje varnosti pri delu. Grechhamer je bil leta 2002 odgovorni vodja del v Rekreacijsko-turističnem centru Golte. Avstrijski delavci so z delavci RTC Golte opravljali dela na nihalni kabinski žičnici, kjer so menjavali desno nosilno vrv. Med opravljanjem del sta se smrtno ponesrečila 33-le-tni Bojan Mazej z Lepe Njive in 30-letni Pavel Herlah iz Globoke pri Žekovcu. Slovenca, ki sta bila takrat na delovišču kot pomožna delavca, nista bila usposobljena za takšno delo. Kot je dejala sodnica, nista imela ustreznega varovanja niti nadzora. Ravno za to bi po njenih besedah, s katerimi je utemeljila obsodbo, moral poskrbeti Grechhamer. »Šlampasto« Ta je na enem od zaslišanj dejal, da naj bi sodelavcu sicer naročil, naj pogleda njuno delo »tu in tam«, kar je Lešnikova označila za nikakršen neposredni nadzor in ga opisala kot »šlampa-stega«. Je pa sodnica del odgovornosti za nesrečo pripisala delodajalcu delavca, torej tudi RTC Golte. A je po Grechhamerja na izrek sodbe ni bilo, njegov odvetnik Rok Petrič pa se bo - zatem ko bo prejel sodbo - odločil, ali se bo nanjo tudi pritožil. Oškodovance, svojce umrlih delavcev, je sodišče s premoženjsko-pravdnim zahtevkom napotilo na pravdo. vseh teh letih že prepozno, da bi se začel kazenski postopek zoper delodajalca, pravijo na celjskem okrožnem državnem tožilstvu. Kaznivega dejanja je bil vsa ta leta obtožen tudi Bernard Fricelj iz RTC Golte, vendar je tožilstvo pred tedni odstopilo od pregona, kar pomeni, da je obtožbe zoper njega zavrglo. Čeprav naj bi v kazenskem postopku zaslišana inšpektor in izvedenec menila, da je odgovoren tudi Fricelj, sta tožilstvo in sodišče presodila drugače in obtožbo umaknila. Res pa je, da se je to zgodilo po več kot desetih letih, ko je Fricelj veljal za obtoženega. Cariniki celjske mobilne ekipe so v nedeljo opravljali poostren nadzor na avtocesti. Kot so sporočili iz carinske uprave, so na počivališču Lopata nadzorniki pregledali avtobus z romunsko registracijo in odkrili 1.050 litrov piva. Za pijačo lastnik blaga ni imel ustreznega trošarinskega dokumenta. Pivo so zasegli, zoper voznika pa bo uveden postopek o prekršku. Prav tako v nedeljo so na romunskem avtobusu v osebni prtljagi potnice z romunskim potnim listom odkrili 140 tablet, ki vsebujejo narkotične in psihotro-pne snovi, zaradi česar so na seznamu prepovedanih drog. Potnica zanje ni imela ustreznega zdravniškega potrdila, zato so cariniki tablete in potnico predali celjskim policistom, ki bodo zoper njo ustrezno ukrepali. SŠol Priča napadla obtoženega Minulo sredo je v prostorih Okrožnega sodišča v Celju prišlo do fizičnega napada, in sicer na sodni obravnavi zoper Dejana in Tanjo Kovačič ter Borisa Karlovška, ki so obtoženi kaznivih dejanj ponarejanja poslovnih listin, davčne zatajitve in pranja denarja ter pomoči pri tem. Moški, ki je na sojenju pričal, je napadel obtoženega Karlovška. Kovačičeva naj bi preko svojih dveh podjetij pred leti utajila za približno dva milijona evrov davka. Vpletenosti v domnevne nečedne posle je obtožen tudi celjski pravnik Boris Karlovšek. Tega naj bi na obravnavo pripeljala iz mariborskih zaporov dva pravosodna policista. Na sojenju je nato pričal moški, ki naj bi ga med zaslišanjem razburila Karlovškova opazka, nakar je obtoženega fizično napadel. Pravosodni policisti so napadalca, ki naj bi Karlovška telesno poškodoval, umirili. Na sodišču je posredovala tudi policija, ki je napadalcu napisala plačilni nalog za kršenje javnega reda in miru. 24 RADIO, KI GA BEREMO 190.6 95.1 95.9 100.3 Po slovensko s Katrco PREDLOGI 1. ANS. GAŠPERJI: Snežna pravljica 2. ANS. POSKOK: Poletja ni več 3. ANS. MLADIKA: Zmagovalna kombinacija 4. VIKEND: Ljubezen razdeljena 5. TAPRAVI FALOTI: Skrivnostno dekle 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. TEAM - LORDE (2) 2. SOMEWHERE ONLY WE KNOW - LILLY ALLEN (5) 3. UNCONDITIONALLY - KATY PERRY (4) 4. ORDINARY LOVE - U2 (4) 5. HAPPY - PHARRELL WILLIAMS (1) 6. LET ME GO - GARY BARLOW (6) 7. FREE - RUDIMENTAL FEAT EMELI SANDE (3) 8. INCREDIBLE - CELINE DION FEAT NE-YO (3) 9. INSTANT CRUSH - DAFT PUNK FT. JULIAN CASABLANCAS (2) 10. GHOST TOWN - JAKE OWEN (1) DOMAČA LESTVICA 1. HČI VAŠKEGA UČITELJA - MI2 (3) 2. SANJSKA - BILLYSI 3. SAM - LOMBARDO 4. CIRKUS - DA KRU FEAT. ZALA 5. ZGODBA ZASE - IN & OUT 6. KAVA Z MLEKOM (HEJ HEJ) - SWEET PEAK FEAT. KATARINA MALA 7. SEZNAM ŽELJA - NESSY 8. SORRY STARI - 6PACK ČUKUR (4) 9. POHITIVA - PHONOMONICS (2) 10. POT V NEZNANO -MAGRATEJA (1) (5) (4) (5) (2) (3) (1) Tokrat o skrivnostih Barbare Celjske V zadnji januarski oddaji Znanci pred mikrofonom se bomo pogovarjali z avtorico knjige o Barbari Celjski, ki je izšla pred tremi leti, mag. Rolando Fugger Germa-dnik iz Pokrajinskega muzeja Celje. Zaradi velikega zanimanja so v ponedeljek predstavili še povsem svež izvod knjige v angleškem jeziku in njen ponatis v slovenskem. Rolanda Fugger Germa-dnik se od sredine 90. let posveča raziskovanju Celjskih grofov. Z vrsto akcij je izmerila razsežnosti njihovega mita v javnosti, nato pa kot idejna pobudnica in soorganizatorka pripravila leta 1998 mednarodni interdisciplinarni simpozij Celjski grofje, stara tema - nova spoznanja. Leto kasneje je na podlagi novih spoznanj nastala obsežna razstava s katalogom Grofje Celjski, ki je zbudila izredno zanimanje javnosti. S to razstavo je Celje dobilo prvo celostno predstavitev grofov Celjskih - svojega mita in identitete. Razstava je leta 2012 dobila stalno mesto v palaciju Knežjega dvora. Pogovoru, v katerem bomo s Fugger Germadnikovo Rolanda Fugger Germadnik s knjigo o Barbari Celjski spregovorili o skrivnostih Celjskih grofov, Schützevi keramiki, kakor tudi njenem zasebnem življenju, prisluh- nite to nedeljo nekaj minut čez 10. uro na Radiu Celje. ŠO Foto: SHERPA PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: CAN'T REMEMBER TO FORGET YOU - SHAKIRA FEAT. RIHANNA I WANT IT ALL - KARMIN PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: VZEM' SI ČAS - ANU NOVI SVET - SOULGREG ARTIST Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. Vaš zakaj, naš zato Mineva eno leto, odkar smo program Radia Celje obogatili z oddajo Vaš zakaj, naš zato. Oddaja je pri poslušalcih naletela na odličen odziv, v njej pa iščemo odgovore na posamezna vprašanja poslušalcev oziroma pomagamo reševati njihove težave in dileme. V zadnjem času smo na primer v uredništvo prejeli kar nekaj vprašanj, povezanih z novim nepremičninskim davkom. Poslušalce je zanimalo, kako naj lastniki ravnajo, če pri vrednotenju nepremičnin ugotovijo napake, in kako tisti, ki so nepremičnino kupili konec lanskega leta in je še niso vpisali v zemljiško knjigo ... Veliko poslušalcev je zanimalo tudi, kako je z obračunavanjem in plačevanjem stroškov v večstanovanjskih blokih, zlasti v primerih, ko posamezni stanovalci ne živijo ves čas v stanovanju, ampak prihajajo domov zgolj ob koncih tedna. Kar nekaj vprašanj, ki smo jih prejeli in nanje poiskali odgovore, se je nanašalo na delavske pravice ter pravice potrošnikov in pacientov. Vsak prvi ponedeljek v mesecu je oddaja kontaktna, saj v njej gostimo strokovnjake z Upravne enote Celje. Če imate tudi vi vprašanje, na katerega ne morete ali ne znate sami najti odgovor, nam pišite na naslov: Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje ali na radio@nt-rc.si ali nas pokličite na 03 4225 148. TELEFON RADIA CELJE VSAK ČETRTEK ob 12.15 radj o cel je ■ VOMFV UC I K I CI OH d me v POGLEDI ;uej}S www.radiocelje.com 95.1 | 95.9 | 100.3 | 90.6 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 23. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje) PETEK, 24. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Celje) SOBOTA, 25. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Celje) NEDELJA, 26. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Rolanda Fugger Germa-dnik, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Velenje) PONEDELJEK, 27. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Alenka Obrul, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Velenje) TOREK, 28. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Velenje) SREDA, 29. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Univox) MALI OGLASI / INFORMACIJE 25 MOTORNA VOZILA ODKUP PRODAM MOTOR Suzuki gsxr 750 T, letnik 1998, 40.000 km, lepo vzdrževan, prodam ali menjam za avto. Telefon 040 807371. 198 GOLF II diesel, letnik 1991, 5 vrat, odlično ohranjen, prodam. Telefon 041 951527. 214 RENAULT R 19, za rezervne dele (ali manjše popravilo) prodam za 150 EUR. Telefon 041 763-893. 225 zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, s.p., Celje MENJAM KUPIM POSEST OSEBNO vozilo, od letnika 2000, v kakršnem koli stanju, kupim. Telefon 041 708-497. 93 STROJI PRODAM BIVALNI vikend prodam v okolici Planine pri Sevnici. Cena po dogovoru. Telefon 041 771-466. 111 PRODAM KUPIM MOTOKULTIVATOR z rotacijskim plugom, predvsem namenjen za vrtnarska dela, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5774-066. 104 STISKALNICO, 250 l, škropilnico, 100 l, z motorjem in mlin za grozdje na motor, prodam za 200 EUR. Telefon 040 306523. 35 NAMIZNO poravnalko in debelinko za les, tračno žago in rezkalni stroj z orodjem za les prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 362-029. 158 TRAKTOR Imt 539, letnik 1990 in plug za sneg, širina 2 m, oboje odlično ohranjeno, prodam. Telefon (03) 5707-289, 041 256-050. p ODDAM PRODAM KUPIM TRAKTOR, prikolico, trosilec, motokulti-vator, kosilnico in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 4249 VOJNIK. Mansardno stanovanje, 54 m2, stavba in stanovanje obnovljeno 2006, vpis v ZK, nizki stroški, prodam za 39.000 EUR. Telefon 070 561-473. 187 KUPIM V CELJU kupim stanovanje do 55 m2, lahko je tudi v slabšem stanju. Telefon 041 966-822. 140 ODDAM TRAKTOR Unevesa 45 ali Štore 404 kupim. Telefon 041 870-510. 202 TRAKTOR Lindner, 22 KM, letnik 1966, s kabino, menjam za osebni avto ali traktor 4 * 4. Telefon 031 649-203. 170 TRISOBNO, delno opremljeno stanovanje nasproti Zdravilišča Laško oddamo. Telefon 051 345-452. n STANOVANJE v Celju, na Lavi, Pucova ulica, 33 m2, novo opremljeno, oddam. Telefon 051 351 676. p NA Lavi oddam v najem garsonjero, velikost 31 m2, opremljeni in takoj vseljivo. Telefon 031 655-181. 10 V OKOLICI Celja oddam dvosobno stanovanje, delno opremljeno, v hiši s posebnim vhodom, centralno ogrevanje (olje). Telefon 031 499-038. 73 OPREMLJENO garsonjero na mirni lokaciji v Celju oddam za 220 EUR. Telefon 051 653-812. 123 STANOVANJE, enoinpolsobno, 40 m2, v Šentjurju, Na lipico 4, v 2. nadstropju, oddam. Cena 200 EUR + stroški, vseljivo takoj. Telefon 041 637-524. 110 V ŠMARJU pri Jelšah ugodno oddam opremljeno garsonjero, vseljivo takoj. Telefon 051 813-731. 163 ENOSOBNO stanovanje oddam mlademu paru ali eni osebi, svoj vhod in parkirni prostor. Telefon 5453-193, 041 255280. 226 novi tednik Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2014 - štiri male oglase v Novem tedniku, dolžine do deset besed, in dve čestitki na Radiu Celje - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom. Naročniške ugodnosti lahko koristijo samo naročniki Novega tednika (in njihovi ožji družinski člani, ki imajo isti naslov), ker niso prenosljive. Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo. Na oglasnem oddelku Novega tednika lahko poravnate nastale obveznosti brez provizije. Uredništvo NT&RC SKORAJ novo diatonično harmoniko Be, Es, As, s štirimi dodatnimi gumbi, rdeče barve, model diamant, z glasilkami Amano, profesionalno, Lanzinger, ugodno prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 866-924. 166 PRODAM IJ.;J:H=IIWUJJ.N,'M:1 IZPLAČILO TAKOJI 03/490 0336 Znider's Celje, Gosposka ul. 7 Žnide^s d.o.o.. Ul. Vita Kraigherja 5. Maribor PRODAM ETAŽNI centralni štedilnik, zraven lahko kuhaš in pečeš, prodam za 500 EUR. Telefon (03) 5777-363. 182 KUPIM LETVENO podlago (latoflex), velikost 200 * 90, z dvižnim vzglavnim delom, kupim. Telefon 041 495-412, Anita.159 AKUSTIKA Do 36 mesecev na osnovi OD, pokojniie g PE CELJE, IH. XIV. dniiija 14, d 03/4257000 % 02/2341000 I d luL'Ji^i /'Vivl'j r" Staneta Rozmana 16,02/521-3000 MM—I PRODAM OTROŠKO diatonično harmoniko, velikost 34 cm, C, F, B, s tremi poltoni, prodam. Telefon 031 485-488. 234 Mediafin pro d.o.o. Dunajska 21, Ljubljana Celje: 031508326 delovni čas: vsak dan non-stop NOVOI UGODNEJŠI POGOJI - možnost izbire višine obroka - možnost odloga odplačevanja PRAŠIČE, težke od 90 do 150 kg, za zakol ali za nadaljnjo rejo, prodamo. Domača hrana, dostava. Telefon 031 524-147. 5 PRAŠIČE, mesni tip, od 30 kg naprej, prodam. Telefon 031 544-653. Š PRAŠIČE domače vzreje, težke od 30 do 150 kg, prodam. Domača hrana, možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin. Telefon 031 509-061. 62 KRAVO simentalko, po telitvi, ugodno prodam. Telefon (03) 5794-316. 135 TRI bikce simentalce, težke od 250 do 300 kg, pašne, eko reja, možen prevoz, prodam. Telefon 070 866-657. 144 PRAŠIČE, od 30 do 200 kg, domača hrana, možna rezervacija kolin in dostava, prodamo. Telefon 031 311-476. p TELIČKO simentalko, 150 kg, in 7 mesecev brejo, križane pasme, zelo lepo telico, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 866-924. 166 TELICO simentalko, brejo 7 mesecev, prodam. Telefon 041 763-761. 175 BIKCE simentalce, težke 200 kg, prodam. Telefon (03) 5772-385. 178 SVINJO, domače reje, težko približno 200 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (02) 781-2331. p TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 5888-678. 181 KRAVO simentalko, po telitvi, prodam. Telefon (03 ) 5792-174, 031 422-606. 192 KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke in bele lahke, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Telefon 031 461-798, 041 582-119, 070 270-438, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. p TRI ponije, kobila je breja, prodam. Telefon 040 125-570. 191 KOBILO ali žrebici, vse z rodovnikom, prodam. Telefon 041 763-299. 193 BIKCA simentalca, starega tri mesece, težkega 150 kg, prodam. Telefon 041 837-131. š 15 KRAVO simentalko, z mlekom, 15 l/dan, ni breja in telico simentalko, brejo 5 mesecev, prodam. Telefon 041 990595. 201 BIKCA, 200 kg, lisaste pasme, prodam. Telefon 031 298-123, (03) 5774-709. 195 PRAŠIČA za zakol, težkega 250 kg, kr-mljenega z domačo kuhano hrano, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 587-609. 209 BIKCA, 120 kg, prodam ali menjam za brejo kravo. Telefon 031 424-547. 204 PRAŠIČA, težkega 200 kg, kuhana hrana, kmečka reja, možnost zakola pri nas, prodamo. Telefon (03) 5771-577. 212 BIKCA simentalca prodam. Telefon 041 732-194, (03) 5778-649. 213 DVA bikca LS limuzin, težka 160 kg, cena 550 EUR/eden, prodam. Telefon 031 461-158. 220 TELICI simentalki, težka 400 kg, breja in 250 kg, prodam ali menjam. Telefon 031 467-862, 5775-126. 216 V CELJU kupim hišo, lahko je tudi v slabšem stanju. Telefon 041 866-822. 140 NA atraktivni lokaciji dajem v najem dva prostora, in sicer 150 m2 in 45 m2, z vsemi pritiklinami: voda, sanitarije, garderoba, jedilnica, centralna in parkirni prostori za več avtomobilov. Telefon 041 743-750. 171 STANOVANJE V NOVI vasi prodam dvoinpolsobno stanovanje. Cena po dogovoru. Telefon 051 684-803. 4293 ŠTORE, Lipa. Trisobno stanovanje, v bloku, z garažo, vseljivo takoj, prodam za 78.000 EUR. Telefon 041 847-093. 147 NAROČITE NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje. NOVI TEDNIK ŽE 69 LET. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin. [novitet □ DD Podjetje ORIFLAME KOZMETIKA d.o.o. nagrajuje prvih 20 novih naročnikov. http://www.oriflame.si OB ČETRTKIH - INFORMACIJE IZ VAŠEGA KRAJA - ZGODBE S CELJSKEGA NAROCILNICA NAROČILNICA I NAROČILNICA : IME IN PRIIMEK: DATUM ROJSTVA: ■ Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev i Vi NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,50 evra. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. -Zaupatenam že 69let novi tednik PODPIS 26 MALI OGLASI / INFORMACIJE Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) V SPOMIN 20. januarja 2014 je minilo 10 let, kar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi RUDI ZUPANC Toplina tvojega srca, dobrota, spoštovanje in velika ljubezen pa ostajajo vedno z nami v uteho in kot stalni spremljevalec naših žalostnih dni. Vsem, ki mu prižgete svečko in ga ohranjate v lepem spominu, iskrena hvala. Tvoji najdražji Ni te na pragu, ni te v hiši, tvojega glasu se več ne sliši. Ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih rok ostaja. V SPOMIN Minilo je neizrekljivo žalostno leto, kar se je od nas poslovil ljubljeni mož, oče in dedi IVAN ZUPANC Neizmerno te pogrešamo in te za vedno ohranjamo v naših srcih. Tvoja neskončna ljubezen in svetloba nas še vedno spremljata v vsakem trenutku. Tvoji najdražji: žena Ida in hčerka Zlatka z družino 200 kg bikca in 170 kg teličko prodam. Telefon 031 423-297. 219 BIKCA simentalca, težkega 230 kg, prodam. Telefon (03) 5728-526. 222 BIKCA simentalca, starega 14 dni, prodam. Telefon 031 509-687. 233 KRAVO simentalko, s prvim teletom bikcem prodam. Telefon 041 803-254. 224 PUJSA, približno 200 kg, lahko samo polovico, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon (03) 749- 1670 . 236 ŽREBICO, staro 7 mesecev, s papirji, slovensko hladnokrvna pasma, prodam ali menjam za govejo žival. Telefon 031 630-159. 237 BIKCA simentalca, starega 3 tedne in teličko, težko 250 kg, prodam. Telefon 031 559-820. 238 KOKOŠI nesnice, jarkice (rjave in bele), tik pred nesnostjo, stare 19 tednov, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 041 710-113. p TELIČKO simentalko, staro 14 dni, prodam. Telefon 031 317-698. 242 KUPIM DEBELE krave in telice za zakol ter suhe za dopitanje kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. Š 256 SUHE in debele krave in telice za izvoz kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653286. Š 290 BIKA ali telico, težko od 150 do 200 kg, kupim. Telefon 041 547-769. Š 12 El l) M astrologinja AAA | K17 Jasnovidnost U"V I lil PRODAM Kogar imamo radi, nikoli ne umre, le tam nekje daleč, daleč je. V SPOMIN JERNEJU KRAŠOVCU iz Zgornje Rečice pri Laškem (17. 5. 1988 - 22. 1. 2011) Iz srca hvala vsem, ki mu prižigate svečke v spomin. Žalujoči vsi tvoji BIKCA simentalca, mesni tip, do 200 kg, kupim. Telefon 041 653-165. Š 16 KRAVE in telice za zakol in dopitanje kupim. Telefon 031 743-351. 219 PRODAM DOMAČI borovničevec in višnjevec prodam. Telefon 031 591-992, 041 210-119. 4305 OLUŠČENA orehova jedrca prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5740-177, 051 648-647. 134 Oh, kako boli, ko, ljuba žena, mami, babi, te več ni, ostali so sledovi tvojih pridnih rok, katere cenil bo še pozni rod. Ponosna, trdna kakor skala, vso ljubezen in sebe si nam dala, za vse, prav vse še enkrat ti hvala. ZAHVALA Izgubili so zlato ženo, mamo in babico ROZALIJO ŽAFRAN rojeno Drofenik iz Vrbnega 26 c (4. 2. 1944 - 8. 1. 2014) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovane sveče, cvetje, svete maše in tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Ilicu za vso njegovo pomoč, za prevoz bolnikov gospodu Juretu Centrihu, pogrebni službi Zagajšek, gospodu župniku Vinku Čonču za lepo opravljeno poslovilno mašo in pogreb, gospodu za prečudovit govor, pevcem za odpete žalostinke in odigrano Tišino. Hvala tudi sodelavcem Okrajnega sodišča v Celju, Davčnega urada Celje in Varovanja Galekom. Žalujoči: mož Lojze, sinova Darko in Tomas z družinama mmm i astrologinja 0906430 cans pogovora za minuto ja 1,99 EUR oz. po ceniku vaiaga oparataija SUHE, okrogle in silažne bale prodam. Telefon 031 783-636, 068 161-662. 169 SENO v okroglih balah prodam. Telefon 5772-422. 196 SENO v kockah prodam. Telefon 041 641333, Šentjur. 200 SENO v kockah prodam. Telefon 041 793916. 208 SENO v okroglih balah, silažne bale in koruzo v zrnju prodam. Telefon 041 763-478, Celje. 221 OSTALO 11 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega oparataija BUKOVA drva, kratko nažagana, na paletah, metrska ali hlodovina, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. n ZIMSKE gume 195-65, 15 col, 175-65, 14 col, trajno gorečo peč, peč za etažno centralno, prodam. Telefon 051 344245. 4202 NOŽ za ročno rezanje travne silaže prodam. Telefon 031 731-350. 4313 BIKCA simentalca, starega 14 dni, teličko simentalko, 130 kg in vino jurka, približno 200 l, prodam. Telefon 031 840-282. 137 SUHA hrastova drva prodam. Telefon (03) 5772-385. 178 TROSILEC gnoja Tehnostroj, 4 t, kosilnico Sip, 4 diski in bika simentalca, 250 kg, prodam. Telefon (03) 5461-380, zvečer. 173 ČELNI nakladač Sip in zapravljivček, lažje izvedbe, lepo ohranjen, prodam. Telefon 041 812-961. 155 TELICO simentalko, staro 13 mesecev, jabolčni kis in neškropljena jabolka bobovec prodam. Telefon 031 873956. 210 PRAŠIČA, težkega 140 kg, krmljenega z domačo kuhano hrano, ter suhe bale in orehova jedrca prodam. Telefon 031 503-370. 206 VILE za okrogle bale in kocke sena prodamo. Telefon 041 807-853. 215 DVOJNA vhodna vrata (hrastova), garažna, 2200 « 2400 in kuhinjo, malo rabljeno, lepo ohranjeno, prodam. Telefon 031 612-160. 239 JARKICE, rjave in bele leghorn, na začetku nesnosti, enoletne kokoši za nesnost ali zakol, po naročilu tudi očiščene ter dnevno sveža jajca prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne in 6-tedenske bele piščance. V prodaji vse vrste perutninske krme. Večja naročila tudi dostavimo. Telefon (03) 7001446. 205 DRVA, suha, kratko žagana, po 30 EUR/ m3, prodam. Telefon 031 403-761. 240 ŽREBETA, starega 9 mesecev, brez rd in domačo svinjsko mast z ocvirki prodam. Telefon 051 241-629. 197 BUKOVA metrska ali kratko nažagana drva prodam. Možna dostava. Ugodno. Telefon 070 376-076. p 48-letnik želim spoznati nežno in sočutno prijateljico. Pošlji SMS po telefonu 041 825-714. p Ženitna posredovalnica ZAUPANJE za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in svakinje ELIZABETE ŠTEFANCIC (14. 6. 1941 - 3. 1. 2014) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovane sveče in pomoč v težkih trenutkih. Zahvala gre tudi gospodu Ropotarju in govornici ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsi njeni Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja. Bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA M JOŽE JAZBEC Mnogo prezgodaj me je zapustil dragi brat s Planine pri Sevnici (2. 2. 1950 - 5. 1. 2014) Zahvaljujem se vsem sorodnikom in znancem za darovane sveče in maše, številno spremstvo na njegovi zadnji poti, gastro oddelku SB Celje, g. župniku Vengustu za cerkveni obred, govorniku Franciju Gračnerju za ganljive besede slovesa, vsem gasilcem za častno spremstvo, Čebelarskemu društvu Planina, pevcem za ubrano zapete pesmi, trobentačema za presunljivo odigrane Stezice in Gozdič zelen ter pogrebnemu zavodu Žalujka. Žalujoči Lojzek z Gračnice ZAHVALA Ob boleči izgubi LOJZETA MOTOHA se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in ga pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvala sorodnikom, gospodu Roku Kovačiču, pogrebnemu zavodu Žalujka, ZD Šentjur, dr. Iliču, SB Celje, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam ob izgubi dragega očeta namenili svoj čas ter spodbudne besede. Hvala gospodu župniku, pevcem, gospodu Marjanu Vidcu in gospodu Vinku Mešičku za odigrano melodijo. Žalujoči vsi njegovi 58-letni vdovec, mladosten, urejen, pošten in preskrbljen išče urejeno žensko za resno zvezo, staro do 54 let, iz Celja ali okolice. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro ZVESTOBA. 194 ZAPOSLITEV IŠČEMO delavko za pomoč v strežbi in v kuhinji. Zaželene delovne izkušnje v gostinstvu. Vikendi in prazniki so delovni. Pogoj: vozniški izpit in avto. Telefon 031 287-340. Gostinstvo Šmohor, Helena Perko, s. p., Šmohor 9, Laško. L 4 POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n PREMOG (tudi v vrečah) zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. n NUDIM pomoč na domu starejšim osebam, ki ne zmorejo več samostojnega življenja, invalidom in bolnim osebam. Telefon 040 235-020. Vlasta Uršej, Opekarniška 10, Celje. 199 STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. n I Poroke Velenje Poročila sta se: Polonca SLEMENŠEK in Matej TRATNIK, oba iz Velenja. 203 P Š 11 INFORMACIJE 27 Modrost tvoje duše je zapisana globoko v naših srcih, tako tudi tvoje besede, ki si nam jih večkrat dejal: »Življenje sploh ni tisto, kar se zdi, je le korak na poti k večnosti.« ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata, tasta in strica FRANCA MASTNAKA iz Pristave pri Mestinju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, da ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam pa izrazili pisno in ustno sožalje. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala osebju Zdravstvenega doma Podčetrtek, reševalni službi Šmarje pri Jelšah, gospodu župniku za zadnji obred slovesa, gospe Katji Kropec za prebrane poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke in odigrano melodijo. Hvala kolektivu Šolskega centra Šentjur in KEA Šentjur ter pogrebnemu podjetju Gekott. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! V srcu z njim: vsi njegovi Življenje je zgolj trenutek, trenutek v večnosti. Minil je... Tvoj trenutek z nami. ZAHVALA Svojo življenjsko pot je v 91. letu sklenila naša draga mama, babica in prababica SLAVICA LAPORNIK iz Dobležič Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se dotaknili njenega življenja, vsem, ki ste se poklonili njenemu spominu, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem in vsem, ki ste se radi družili z našo mamo in ji priskočili na pomoč. Verjamemo, da se bo spomin nanjo vtisnil tudi v vaša srca. Hvala cenjenima govornikoma Andreju Kocmanu in Slavku Toplišku za poslovilne besede, pilštanjskim pevcem in mladim pevkam iz Dobležič za srčno zapete pesmi ter gospodoma župnikoma Jožetu Hriberniku in Niku Marovtu za opravljen obred. Hvala osebju ZD Kozje in centra Senior. Hvala Zvezi združenj borcev KO Lesično, Društvu izgnancev Slovenije KO Kozje, Društvu upokojencev Kozje, Kulturnemu društvu Lesično Pilštanj, Turističnemu društvu Pilštanj, KS Lesično, Občini Kozje in pogrebni službi Guzej. Hčerke in sinovi z družinami ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta in dedija JOŽEFA PEPIJA JUGA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Z žalostjo v srcu smo se poslovili od drage mame, babice in prababice PAVLE POTOČNIK iz Štor, Razgledna ulica 11 (13. 6. 1921 - 29. 12. 2013) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste z nami sočustvovali, nam izrazili ustna in pisna sožalja, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku Mihi Hermanu za opravljen obred in sveto mašo, pevcem za odpete pesmi, govorniku za besede slovesa in trobentaču za odigrano žalo-stinko. Žalujoči: hčerki Darinka in Pavla z družinama ter snaha Milena z družino radiocelje 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz Smrti Laško: Umrli so: Janez ŠKORJA iz Laškega, 81 let, Martin KANDOLF iz Belovega, 50 let, Štefanija RUPNIK iz Rimskih Toplic, 92 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Jožef KUNEJ iz Kunšperka, 101 leto, Marija ŽERAK iz Cerovca pod Bo-čem, 75 let, Ana ZORENČ iz Trebč, 74 let, Franc MA-STNAK iz Cmereške Gorce, 77 let, Roman GOŠEK iz Ve-ternika, 45 let, Alojzija LAPORNIK iz Dobležič, 91 let, Drago TURK iz Klak, 60 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Rafael HABIAN iz Zlateč pri Šentjurju, 82 let, Jožef JAZBEC iz Rogaške Slatine, 63 let, Ana PLANKO iz Lažiš, 83 let. Žalec Umrli so: Marija MUJIČINO-VIČ iz Ljubljane, 66 let, Frančiška OBLAK iz Dobriše vasi, 90 let, Martina GROBELNIK iz Ojstriške vasi, 64 let, Ladislav GOR iz Gotovelj, 77 let, Angela PEVEC iz Žalca, 92 let. Ne jokajte na mojem grobu, ni me tam, ne spim. Sem v pomladni sapi vetra, v zimskem snegu se iskrim, sem sončni žarek v žitnem polju in dežna kaplja na jesen. Sem zjutraj ptica v mirnem letu, zvečer kot zvezda zažarim. V SPOMIN NEŽIKI SMOLE (6. 10. 1938 - 18. 1. 2012) Minevata dve leti, kar si klonila po težki bolezni. V naših srcih živiš še dalje z nami in boš do konca naših dni. Mož Rudi, hči Damijana z Vaneso in hči Irena z Aleksejo Mozirje Umrl je: Jožef MAVRIČ iz Lenarta pri Gornjem Gradu, 86 let. Velenje Umrli so: Marija KASE-SNIK iz Velenja, 86 let, Marjan STROPNIK iz Šoštanja, 52 let, Frančiška PREKOR-ŠEK iz Celja, 83 let, Zofija GOROGRANC iz Velenja, 88 let, Vinko PISTOTNIK iz Slovenskih Konjic, 73 let, Fran-ciska AGREZ iz Ljubljane, 88 let, Franc TRAVNŠEK iz Žalca, 83 let, Viktor BRITOVŠEK iz Mislinje, 73 let, Ljudmila ŽABNIKAR iz Domžal, 89 let, Ivan LUKEŽ iz Liboj, 66 let, Dolfi ZIDAR iz Pongraca, 63 let, Konrad ROZMAN iz Latkove vasi, 66 let, Friderik BREŠAR iz Velenja, 83 let. V TRENUTKIH ŽALOSTI POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ VOJNIK in CELJE I 24 UR OBISK IMA DOMu| p n Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo za vedno ostal. V SPOMIN VINKU ŽOGANU iz Bodrišne vasi, Grobelno (25. 7. 1954 - 27. 1. 2010) 27. januarja minevajo štiri leta, kar te ni več med nami. Najlepša hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi 168 In poletel je gor proti nebu in potonil v temni ocean. Otlej je eno sonce več na nebu in eno sonce na zemlji manj. (T. Pavček) ZAHVALA Ob slovesu našega dragega očeta, dedija in pradedija ANTONA ADAMA PUŠNIKA iz Tratne pri Grobelnem iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovane svete maše in sveče ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: hčerki Hermina in Marjana ter vnuki Andrej, Darja, Katja in Matej z družinami 160 Skromno in pošteno si živela, v življenju delo in trpljenje si imela, povsod, kjer si bila, si trdo garala. Vse za družino, dom in otroke si dajala, ostale so povsod sledi tvojih pridnih rok. Draga mama, ostala je beseda HVALA. Ko pa bolezen te je obiskala, vemo vsi, kako trpela si. Odšla si tja, kjer ni več bolečin in gorja, v naših srcih pa živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče in stare mame MARIJE VINDER iz Črnove (20. 8. 1933 - 6. 1. 2014) se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot ter ji darovali sveče, cvetje in svete maše. Iskrena hvala vsem, ki ste nam pisno in ustno izrazili sožalje, nam v najtežjih trenutkih pomagali, z nami sočustvovali in na več načinov pomagali. Iskrena hvala KZ Petrovče in KS Vinska Gora. Zahvaljujemo se vsem patronažnim sestram iz Velenja, še posebej Andreji Zadravec. Zahvala pogrebni službi Usar in za cerkveni obred. Hvala govorniku Dragu Kolarju, vsem pevcem in za zaigrano Tišino. Hvala zvezi borcev, društvu upokojencev in praporščakom. Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki so nam nudili pomoč v času bolezni. Iskrena hvala Janji Kokljič. Hvala Košarici za postrežbo. Prisrčna hvala tudi vsem neimenovanim, ki ste nam kakor koli pomagali. Žalujoči: mož Franc, hčerka Milica, sinova Franci in Tinek z družinami 185 28 BORZA DELA / VODNIK Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE DELAVEC ZA PREPROSTA DELA PRI NIZKIH GRADNJAH GRADBENI DELAVEC PK - M/Ž; GRADBENA DELA IN POMOŽNA DELA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 8.2.2014; GRADNJE ŽVEPLAN D.O.O., ULICA HEROJA LACKA 8, 3000 CELJE DELAVEC ZA PREPROSTA DELA PRI VISOKIH GRADNJAH GRADBENI DELAVEC KV - M/Ž; GRADBENA DELA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 8.2.2014; GRADNJE ŽVEPLAN D.O.O., ULICA HEROJA LACKA 8, 3000 CELJE STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE STROJNIK TGM - M/Ž; UPRAVLJANJE S TEŽKO GRADBENO MEHANIZACIJO IN POMOŽNA DELA V GRADBENIŠTVU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 8.2.2014; GRADNJE ŽVEPLAN D.O.O., ULICA HEROJA LACKA 8, 3000 CELJE ZIDAR ZIDAR, TESAR, ŽELEZOKRIVEC, FASADER - M/Ž; VISOKA IN NIZKA GRADNJA, IZVAJANJE FASADERSKIH, TESARSKIH IN ŽELEZOKRIVSKIH DEL, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 9.2.2014; ENGIRIA, PODJETJE ZA ENERGETSKE IN GRADBENE REŠITVE, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 24 B, 3000 CELJE VOZNIKI TEŽKIH TOVORNJAKOV IN VLAČILCEV STROJNIK TGM-VOZNIK KAMIONA - M/Ž; UPRAVLJANJE S TEŽKO GRADBENO MEHANIZACIJO, VOZNIK TOVORNJAKA IN POMOŽNA GRADBENA DELA. VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 8.2.2014; GRADNJE ŽVEPLAN D.O.O., ULICA HEROJA LACKA 8, 3000 CELJE VOZNIK TEŽKEGA TOVORNJAKA VOZNIK TEŽKEGA TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNEM PROMETU - M/Ž; VOŽNJA TOVORNEGA VOZILA PO DRŽAVAH EU, SKRB ZA VOZILO, TOVOR IN TRANSPORTNO DOKUMENTACIJO, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 31.1.2014; RIBIČ TRANSPORT MIHEC RIBIČ S.P., SLATINA V ROŽNI DOLINI 15 A, 3201 ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI MONTER PLINSKIH NAPRAV MONTER VODOVODNIH IN PLINSKIH NAPRAV - M/Ž; MONTAŽA, VARJENJE VODOVODNIH IN PLINSKIH NAPRAV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 8.2.2014; GRADNJE ŽVEPLAN D.O.O., ULICA HEROJA LACKA 8, 3000 CELJE AVTOMEHANIK AVTOMEHANIK - M/Ž; POPRAVILA VOZIL, NEDOLOČEN ČAS, 20.2.2014; RO + SO TRGOVINA IN SERVIS D.O.O., SKALETOVA ULICA 13, 3000 CELJE ORODJAR ORODJAR - M/Ž; IZDELAVA ORODIJ ZA BRIZGANJE PLASTIKE; VZDRŽEVANJE ORODIJ; PREIZKUŠANJE ORODIJ; IZDELAVA, VODENJE IN ARHIVIRANJE SPREMNE DOKUMENTACIJE; DELO PO NAVODILIH VODJE, NEDOLOČEN ČAS, 22.2.2014; PENCA, ORODJARSTVO-PLA-STIKA, D.O.O., KIDRIČEVA ULICA 13, 3000 CELJE ELEKTRIČAR "ELEKTRIČAR - DELO V TUJINI (NEMČIJA) -M/Ž; SKRB ZA NEMOTENO DELOVANJE VSEH ELEKTRIČNIH NAPRAV IN INŠTALACIJ. SKRB ZA IZVAJANJE REDNIH VZDRŽEVALNIH DEL", DOLOČEN ČAS DOKONČANJA PROJEKTOV, 31.1.2014; PRO MONTING, MONTAŽE, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., STANETOVA ULICA 29, 3000 CELJE MIZAR MIZAR - M/Ž; MIZAR MONTER, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 23.1.2014; HOBY LES, PROIZVODNJA IN TRGOVINA, D.O.O., ŠKOFJA VAS 3 B, 3211 ŠKOFJA VAS PRODAJALEC PRODAJALEC NA TERENU - M/Ž; PRODAJA SREDSTEV ZA VZDRŽEVANJE ČISTOČE IN HIGIENE PRI ŽE ZNANIH KUPCIH. POTENCIALNI KUPCI SO PODJETJA, GOSTINCI, ŠOLE, BOLNICE, HOTELI ... PRODAJNI PROGRAM JE VIDEN NA SPLETU WWW.VAFRA.SI; NEDOLOČEN ČAS, 29.1.2014; VAFRA COMMERCE TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O. GRIŽE 125, GRIŽE, GRIŽE 125, 3302 GRIŽE REFERENT ZA PROMET REFERENT ZA REGISTRACIJO MOTORNIH IN PRIKLOPNIH VOZIL - M/Ž; REGISTRACIJA VOZIL, SKLEPANJE ZAVAROVANJ, NEDOLOČEN ČAS, 23.1.2014; ŽONTA, TRANSPORT, TEHNIČNI PREGLEDI IN SERVISNE STORITVE, D.O.O., GAJI 44, 3000 CELJE TEHNOLOG STROJNIŠTVA TEHNOLOG V PROIZVODNJI JEKLENIH KONSTRUKCIJ, INDUSTRISKIH PEČI IN OPREME - M/Ž; IZDELAVA DXF-OF, IZDELAVA TEHNOLOŠKIH LISTIN, KALKULACIJ, DN, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 29.1.2014; PALMONT, PROIZVODNJA, POSREDNIŠTVO, STORITVE, TRGOVINA D.O.O., KUKOVČEVA ULICA 1, 3000 CELJE TEHNIČNI RISAR ZA STROJNIŠTVO PROJEKTANT KONSTRUKTER / TEHNIČNI RISAR NA SISTEMIH CAD - M/Ž; PROJEKTIRANJE ORODIJ NA PODROČJU LETALSKE IN AVTOMOBILSKE INDUSTRIJE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 24.2.2014; NOVO MEKO PROIZVODNJA IN TRGOVINA D.O.O., MARIBORSKA CESTA 181, 3211 ŠKOFJA VAS DELOVODJA GRADBENIŠTVA DELOVODJA-GRADBENI - M/Ž; VODENJE DEL IN ZAPOSLENIH NA GRADBIŠČIH, OBRAČUNI ... , DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 8.2.2014; GRADNJE ŽVEPLAN D.O.O., ULICA HEROJA LACKA 8, 3000 CELJE ZDRAVSTVENI TEHNIK (BOLJ ZAHTEVNA DELA), SREDNJA MEDICINSKA SESTRA - PRIPRAVNIK - M/Ž; IZVAJANJE IN SODELOVANJE PRI ZDRAVSTVENI NEGI IN OSKRBI, PRI IZVAJANJU OSNOVNIH ŽIVLJENJSKIH AKTIVNOSTI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 28.1.2014; DOM OB SAVINJI CELJE, JURČIČEVA ULICA 6, 3000 CELJE KOMERCIALIST ZA PRODAJO "VODJA KOMERCIALE - M/Ž; VODENJE ZAPOSLENIH NA PODROČJU KOMERCIALE, IZDELOVANJE KALKULACIJ, PREVZEM BLAGA, POŠILJANJE PONUDB DO KLJUČNIH STRANK, ZBIRANJE IN ANALIZIRANJE PODATKOV TER PODAJANJE PREDLOGOV GLEDE NAROČNIKOV, REŠEVANJE REKLAMACIJ, PRIPRAVLJANJE POROČIL ZA POTREBE VODSTVA, OPTIMIZIRANJE STROŠKOV." NEDOLOČEN ČAS, 30.1.2014; TB PODJETJE ZA MARKETING, PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE, D.O.O., MARIBORSKA CESTA 200 A, 3000 CELJE UE LAŠKO OPERATER NA CNC-BRUSILNEM STROJU KOVINARSTVO, OPERATER NA KLASIČNIH IN CNC BRUSILNIH STROJIH - M/Ž; IZDELAVA IN OSTRENJE REZILNIH ORODIJ NA KLASIČNIH IN CNC BRUSILNIH STROJIH. DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 29.1.2014; CAJHEN REZILNA ORODJA, PROIZVODNJA REZILNIH ORODIJ, D.O.O., SPODNJA REČICA 80 A, 3270 LAŠKO KUHAR KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA JEDI IN POMOŽNA DELA V KUHINJI, TER ŠANKU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 23.1.2014; 3CAM TURIZEM IN TRGOVINA D.O.O., TRUBARJEVA ULICA 5, 3270 LAŠKO UE MOZIRJE NI RAZPISANIH PROSTIH DELOVNIH MEST UE SLOVENSKE KONJICE VARILEC VARILEC CO2 - M/Ž; VARILEC CO2 IN ZNANJE ELEKTRO VARENJA, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 20.2.2014; VOLENSA, POSREDNIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., STARI TRG 21, 3215 LOČE MONTER STAVBNEGA POHIŠTVA MONTER STAVBNEGA POHIŠTVA - M/Ž; VGRADNJA STAVBNEGA POHIŠTVA-OKEN IN VRAT PO SLOVENIJI IN V TUJINI, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 23.1.2014; FUŽINAR PROIZVODNJA IN STORITVE D.O.O., PAKA 7 A, 3205 VITANJE PRODAJALEC PO TELEFONU TELEFONSKA PRODAJA - M/Ž; KONTAK- TIRANJE S STRANKAMI IN ORGANIZACIJA SESTANKOV PO TELEFONU, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 23.1.2014; FUŽINAR PROIZVODNJA IN STORITVE D.O.O., PAKA 7 A, 3205 VITANJE KOMERCIALIST ZA PRODAJO PRODAJALEC/KOMERCIALIST - M/Ž; PRODAJA V MALOPRODAJNI ENOTI V SLOVENSKIH KONJICAH IN PO POTREBI TUDI V DRUGIH PE, NABAVA MATERIALOV, UREJANJE TRGOVSKIH DOKUMENTOV, SVETOVANJE STRANKAM, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 23.1.2014; HOBY LES, PROIZVODNJA IN TRGOVINA, D.O.O., ŠKOFJA VAS 3 B, 3211 ŠKOFJA VAS VODJA PRODAJE VODJA PRODAJE - M/Ž; PLANIRANJE, OR-GANIZIANJE, VODENJE IN KONTROLA PROCESA PRODAJE PRIPRAVA TRŽNE STRATEGIJE IN RAZISKAVA TRŽIŠČA OBLIKOVANJE POSLOVNIH RAZMERIJ IN TRŽNE KOMUNIKACIJE TRŽNI PROJEKTI IN DRUGE RAZVOJNE NALOGE DELO V PROJEKTNIH SKUPINAH PRIPRAVA POUNUDB IN OBLIKOVANJE PRODAJNIH CEN TER PLAČILNIH POGOJEV ... , DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 26.1.2014; KO-PLAST EKSTRUZIJA IN KONFEKCIJA, D.O.O., SLOVENSKE KONJICE, TOVARNIŠKA CESTA 2, 3210 SLOVENSKE KONJICE SVETOVALEC ZA MARKETING KOORDINATOR V MARKETINGU - M/Ž; VODENJE MARKETINŠKO KOMERCIALNIH PROJEKTOV, PRIPRAVA MARKETINŠKIH NAČRTOV, KOMUNICIRANJE S STRANKAMI IN POSLOVNIMI PARTNERJI, ANALIZIRANJE UČINKOVITOSTI IN AKTIVNOSTI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 4.2.2014; LUKOM TRGOVSKA DRUŽBA ZA IZVOZ IN UVOZ D.O.O., SAVINJSKO NABREŽJE 5, 3000 CELJE UE ŠENTJUR PRI CELJU VOZNIK TOVORNJAKA VOZNIK TOV. VOZIL - M/Ž; VOŽNJA V MEDNARODNEM PROMETU, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 23.1.2014; AVTOPREVOZNIŠTVO MIRKO TOVORNIK S.P., PODGRAD 15 D, 3230 ŠENTJUR ZOBOZDRAVNIK DOKTOR DENTALNE MEDICINE - M/Ž; DELO V MLADINSKI ZOBOZDRAVSTVENI AMBULANTI, NEDOLOČEN ČAS, 15.2.2014; FERDENT, ZOBOZDRAVSTVENE STORITVE, D.O.O., CESTA LEONA DOBROTINŠKA 6 A, 3230 ŠENTJUR UE ŠMARJE PRI JELŠAH VOZNIK TOVORNJAKA VOZNIK TOV.MOT.VOZILA - M/Ž; PREVOZ BLAGA V MEDNARODNEM TRANSPORTU, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, NEDOLOČEN ČAS, 13.2.2014; ŠMARJETRANS CVETKO JEZOVŠEK PODJETJE ZA ŠPEDICIJO IN TRGOVINO, D.O.O., OBRTNIŠKA ULICA 10, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH VOZNIK TOVORNEGA VOZILA V MEDNARODNI ŠPEDICIJI - M/Ž; VOZNIK NA RELACIJI SLO-HU-UA-BY-RUS-KZ+EU, VOZNIK/VOZNICA V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 13.2.2014; DESTRA D.O.O. TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, ZGORNJE NEGONJE 11, 3250 ROGAŠKA SLATINA STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE - M/ Ž; UPRAVLJANJE STROJEV ZA ZEMELJSKA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 25.1.2014; GRAMOZ - AP PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.O.O., DVOR 6 A, 3240 ŠMARJE PRI JELŠAH NATAKAR "NATAKAR - M/Ž; POGRINJANJE MIZ S ČISTIM PRTOM, PRIBOROM, POSODO IN STEKLOVINO; POZDRAVLJANJE STRANK TEB VROČANJE JEDILNIH LISTOV IN CENIKOV PIJAČE; (SVETOVANJE PRI IZBIRE HRANE IN PIJAČE; (D) SPREJEMANJE NAROČIL HRANE IN PIJAČE TER ODDAJANJE NAROČIL KUHINJSKEMU IN BARSKEMU OSEBJU; (E) STREŽENJE HRANE IN PIJAČE STRANKAM PRI MIZAH; (F) POSPRAVLJANJE MIZ TER ODNAŠANJE POSODE IN PRIBORA V KUHINJO; (G) IZROČANJE RAČUNA, SPREJEMANJE PLAČILA TER UPRAVLJANJE PLAČILNIH NAPRAV IN BLAGAJN", NEDOLOČEN ČAS, 29.1.2014; AMON VINARSTVO, GOSTINSTVO IN TRGOVINA, D.O.O. PODČETRTEK, OLIMJE 24, OLIMJE 24, 3254 PODČETRTEK UE VELENJE POKLICI ZA PRIPRAVO TISKA DTP OBLIKOVALEC ZA PRIPRAVO TEHNIČNE IN KOMERCIALNE DOKUMENTACIJE - M/ Ž; PRIPRAVA TISKOVIN (LETAKOV, PLAKATOV, BROŠUR, PROSPEKTOV ITN.) ZA TISK, PRIPRAVA VIZUALNIH GRADIV ZA RAZLIČNE VRSTE TISKA (PAPIR, BLAGO, PLASTIKA ITN.), ADAPTACIJE TISKANIH OGLASOV NA RAZLIČNE DIMENZIJE, PRELOM TISKOVIN, IZBIRA MATERIALOV IN TEHNIKE TISKA GLEDE NA POTREBE IN POGOJE, OBLIKOVANJE ENOSTAVNEJŠIH GRADIV, PRIPRAVA NAVODIL ZA UPORABO, TEHNIČNIH LISTOV, PRIPRAVA RAZNE DOKUMENTACIJE (ZA POTREBE PROIZVODNJE, KOMERCIALE, RAZVOJA ...), PRIPRAVA SEJMOV, VZDRŽEVANJE INTERNETNE STRANI (VSTAVLJANJE VSEBINE), SAMOSTOJNO DELO, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 29.1.2014; FIRŠT - ROTOTEHNIKA ELIZABETA FIRŠT, PROIZVODNJA ELEKTRO-KOVINSKIH IZDELKOV, S.P., RADEGUNDA 54, 3330 MOZIRJE KOMERCIALIST NA TERENU PRODAJALEC NA TERENU - M/Ž; PRODAJA NA TERENU - PRODAJA SREDSTEV ZA VZDRŽEVANJE ČISTOČE IN HIGIENE PRI ŽE ZNANIH IN NOVIH KUPCIH; POTENCIALNI KUPCI SO PODJETJA, GOSTINCI, ŠOLE, ZDRAVSTVO, BOLNICE, HOTELI IPD. NEDOLOČEN ČAS, 2.2.2014; VAFRA COMMERCE TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O. GRIŽE 125, GRIŽE, GRIŽE 125, 3302 GRIŽE UE ŽALEC ŽELEZOKRIVEC ŽELEZOKRIVEC - DELO V NEMČIJI - M/Ž; ŽELEZOKRIVSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.2.2014; APB UDVINČIČ STORITVE, D.O.O., DOBRIČ 43, 3313 POLZELA FASADER FASADER - DELO V NEMČIJI - M/Ž; FASA-DERSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.2.2014; APB UDVINČIČ STORITVE, D.O.O., DOBRIČ 43, 3313 POLZELA POLAGALEC KERAMIČNIH PLOŠČIC KERAMIČAR - M/Ž; POLAGANJE KERAMIKE, NEDOLOČEN ČAS, 23.1.2014; LAMEKS IKOS MP INŽENIRING ZA KADRE, ORGANIZACIJO, SVETOVANJE IN DRUGE STORITVE, D.O.O., VREČERJEVA ULICA 14, 3310 ŽALEC ZIDARJI IPD. ZIDAR - DELO V NEMČIJI - M/Ž; DELA V GRADBENIŠTVU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.2.2014; APB UDVINČIČ STORITVE, D.O.O., DOBRIČ 43, 3313 POLZELA TESAR TESAR - DELO V NEMČIJI - M/Ž; TESARSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 13.2.2014; APB UDVINČIČ STORITVE, D.O.O., DOBRIČ 43, 3313 POLZELA MESAR MESAR - M/Ž; MESAR V PROIZVODNJI IN PRODAJI, NEDOLOČEN ČAS, 7.2.2014; MESARSTVO ČAS, BOŠTJAN ČAS S.P., SAVINJSKA CESTA 77, 3310 ŽALEC PEK KRUHA IN PECIVA PEK - M/Ž; PRIPRAVA TESTA (MEŠAL-NICA), ROČNO IN STROJNO OBLIKOVANJE IZDELKOV, KOORDINACIJA IZDELKOV MED VZHAJALNIMI KOMORAMI IN PEČMI, PEKA IZDELKOV NA ETAŽNIH IN ROTO PEČEH, NEDOLOČEN ČAS, 25.1.2014; SPD SAVINJSKE PEKOVSKE DOBROTE D.O.O., PODLOG V SAVINJSKI DOLINI 59, 3311 ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI KOMERCIALIST NA TERENU PRODAJALEC NA TERENU - M/Ž; KANDIDAT BO OPRAVLJAL DELO PRODAJALCA NA TERENU NA NJEGOVEM OBMOČJU. PRODAJAL BO SREDSTVA ZA VZDRŽEVANJE ČISTOČE IN HIGIENE PRI ŽE ZNANIH IN NOVIH KUPCIH. POTENCIALNI KUPCI SO PODJETJA, GOSTINCI, ŠOLE, ZDRAVSTVO, BOLNICE, HOTELI ITD. NEDOLOČEN ČAS, 29.1.2014; VAFRA COMMERCE TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O. GRIŽE 125, GRIŽE, GRIŽE 125, 3302 GRIŽE Hobit: Smaugova pušča - domišljijska pustolovščina, 3D od četrtka do srede: 17.15 Jaz, Frankenstein - grozljivka od četrtka do srede: 19.30, 21.30 Jelenček Niko 2 - animirani sobota, nedelja: 13.30 Ledeno kraljestvo - animirani petek: 17.20 sobota: 13.30, 15.10, 17.20 nedelja: 15.10 Legende v Vegasu - komedija petek, sobota: 22.40 Oblačno z mesnimi kroglicami - animirana družinska pustolovščina četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek, sreda: 15.40, 17.40 nedelja: 13.30, 15.40, 17.40 Paranormalno: Označeni - grozljivka od četrtka do srede: 19.30 Purana na begu - animirana komedija, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 18.00 sobota, nedelja: 14.00, 16.00, 18.00 Purana na begu - animirana komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.55 sobota, nedelja: 15.00, 16.55 Reševanje Gospoda Banksa - biografska komična drama od četrtka do srede: 21.10 Skrivnostno življenje Walterja Mittyja - pustolovska komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.20 petek, sobota: 18.00 Sovražnik pred vrati - akcijski triler od četrtka do srede: 21.15 Sprehod z dinozavri - animirana pustolovščina sobota, nedelja: 14.10 Sprehod z dinozavri - animirana pustolovščina, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30 sobota, nedelja: 13.40, 15.30 Volk z Wall Streeta: drama, triler od četrtka do srede: 17.40, 20.30 ČETRTEK 19.00 Okus po ljubezni - romantična komedija PETEK in NEDELJA 18.00 Okus po ljubezni - romantična komedija 20.00 Za dežjem posije sonce - komična drama SOBOTA 19.00 Za dežjem posije sonce - komična drama SREDA 19.00 Zeleno kolo - drama IcineplI Spored od 23. 1. do 29. 1. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. 47. ronin - akcijski četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 19.45 petek, sobota: 19.45, 22.10 Ameriške prevare - drama, kriminalni od četrtka do srede: 18.50, 20.00, 21.00 Gremo mi po svoje 2 - komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.45 sobota, nedelja: 13.50, 15.45 Herkul: Začetek - akcijska pustolovščina, 3D četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 18.00, 20.15 petek, sobota: 16.00, 20.15, 22.20 Herkul: Začetek - akcijska pustolovščina od četrtka do srede: 15.15, 17.20 PETEK 18.00 Inukovo potovanje - mladinska pustolovščina 19.00 Moje življenje z Liberace- jem - biografska drama 20.00 Načrt za pobeg - akcijska kriminalka SOBOTA 18.00 Adelino življenje - drama 19.00 Inukovo potovanje - mladinska pustolovščina 21.00 Načrt za pobeg - akcijska kriminalka NEDELJA 16.00 Inukovo potovanje - mladinska pustolovščina 18.00 Načrt za pobeg - akcijska kriminalka 20.00 Adelino življenje - drama 20.15 Moje življenje z Liberace- jem - biografska drama PONEDELJEK 20.00 Svinjarija - komična kriminalna drama PRIREDITVE četrtek,23. 1. 17.00 Osrednja knjižnica Celje Pogovor s celjskimi igralci: Renato Jenček pogovor z igralcem bo vodila Mateja Žvižej 17.00 Novi dvor Radeče Valvasor, kuharica Ana in težave z duhom gospe Gallenberg predstavitev knjige Dušana Kosa 17.00 Osnovna šola Lava Ob 20. obletnici likovne šole Umbra odprtje razstave 18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Kako je EFT spremenil moje življenje ... in lahko tudi vaše knjigo bo predstavil Adil Huselja 18.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje_ Optimalizem - najboljša osnova za globalizacijo in najboljša alternativa kapitalizmu predstavitev knjige; predstavlja Maja Vouk 18.00 Galerija Velenje_ Velike in male skrivnosti sveta umetnosti predstavitev knjige Daniele Granet in Catherine Lamour 19.00 Knjižnica Laško Stanko - o posebnežu, doma iz Šentruperta predstavitev fotografske knjige Hermana Čatra 19.30 Glasbena šola Velenje Koncert kitaristov, citrarjev in harfistov nastop učencev in dijakov 20.00 Spital za prjatle Celje Četrtek je dan za jam 20.00 Max klub Velenje Mia Žnidarič in Steve Klink trio koncert petek, 24. 1. 9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju predstavitev obrtnika urarja Boža Godnika 15.30 Knjižnica Bistrica ob Sotli Nasmejani sneženi mož pravljična urica 18.00 Galerija Mozirje Obešanje zmajeve glave: 21 impresij s Kitajske potopisno predavanje in predstavitev knjige Petra Zupanca 18.00 Večnamenski dom Rimske Toplice Slovenija v presežnikih predstavitev knjige Toma Jeseničnika ob projekciji fotografij 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Glasba na hribu nastop glasbene skupine Alfa in Omega - zbor, solisti in instrumentalna skupina 19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje E. Flisar: Nora Nora sodobna drama v izvedbi Gledališkega ansambla KUD Zarja Trnovlje 20.30 Celjski mladinski center Prečenje Grenlandije alpinistično predavanje Staneta Klemenca (gdUjj VODNIK 29 Četrtek, 30. 1. 2014, ob 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec PETKA, KVINTET HIŠNI ANSAMBEL AVSENIK in gostja DARJA ŠVAJGER Koncert za narodno-zabavni abonma in izven VSTOPNICE ZA IZVEN 12 EUR Prodaja: TIC Žalec, tet. 710 04 34, in zkst-zalec.kupikarto.si XlAi www.zkst-zalec.si JÜLfi 21.00 eMCe plac Velenje Jam Session 22.00 Mestni kino Metropol Večer acapella glasbe nastopajo Oktet Kajuh, Amabile, Egocentraši in Chillax sobota, 25. 1. 10.00 Razvojna agencija Kozjansko v Šentjurju Jurčkov abonma: Čarodej Jože predstava za otroke 10.00 do 20.00 Citycenter Celje - osrednji prostor Vse najboljše za otroke: mega otroški dogodek vsak dan do 2. februarja 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 17.00 Celjska kulturnica Sovlji grad lutkovna predstava za otroke; gostuje Lutkovna skupina OŠ Šturje Ajdovščina 18.00 Kulturni center Rogaška Slatina Godba na pihala Steklarne Rogaška letni koncert 18.00 Skomarska hiša Skomarje Jaz mam en stari znucan koš literarni večer v Skomarski hiši 19.00 Špital za prjatle Celje Premalo za življenje ugledališčena poezija članov Celjskega literarnega društva 19.30 Dom kulture Velenje Pihalni orkester Premogovnika Velenje novoletni koncert nedelja, 26. 1. 10.00 Velenjski grad_ Mladi muzealci - spominska knjiga nedeljska muzejska ustvarjalnica za otroke 11.00 Citycenter Celje Palčica pravljične urice v otroškem parku Džungla 13.00 Citycenter Celje - osrednji prostor Palčica lutkovna predstava za otroke 14.00 do 20.00 Kino Velenje Bruno Gröning: Po sledeh čudodelnega izcelitelja dokumentarni film 15.00 Gasilski dom Vrh nad Laškim Stari grehi veseloigra; igrajo mladi iz župnije sv. Jožefa Celje ponedeljek, 27. 1. 9.30 in 11.00 SLG Celje_ Astrid Lindgren: Pika Nogavička izven abonmaja 16.00 Knjižnica Podčetrtek Ustvarjalna delavnica za otroke 17.00 Dom sv. Jožefa Celje Pogovori o življenju in smrti voditeljici pogovora: Metka Klevišar in Julka Žagar 17.00 Krajevna knjižnica Liboje Po pravljici diši pravljična ura z Ireno Štusej 19.00 Dom sv. Jožefa Celje živa občestva duhovni nagovor vodi Branko Cestnik 19.00 Knjižnica Laško Filipini potopisno predavanje Senada Osmanaja 19.19 Mestna knjižnica Velenje Sprache und Identität predstavitev knjige akademika Marjana Kordaša sreda, 29. 1. 17.00 Osnovna šola Stranice Cvetko in čudoviti zimski dan ura pravljic 17.30 Univerza za III. življenjsko obdobje Južna Koreja potopisno predavanje Katarine Čakš 18.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje_ Predstavitev knjige Zlati zmaj predstavlja Ivan Črnič 19.30 Dom kulture Velenje Zapiranje ljubezni drama; igrata: Pia Zemljič in Marko Mandič 20.00 Celjski dom_ Udar po moško 2 Denis Avdič in Vid Valič torek, 28. 1. 10.00 Knjižnica Šentjur Knjižna čajanka pogovor o knjigah 16.30 Osnovna šola Zreče Stonoga Tina išče moža ura pravljic 17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Po pravljici diši pravljična ura z Nino 18.00 Teozofska knjižnica in bralnica Alme M. Karlin Celje_ Predavanje in pogovor o samadhiju in patanjaliju predava Domen Kočevar 18.00 Glasbena šola Velenje Koncert trobilcev nastop učencev in dijakov 9.30 in 11.00 SLG Celje_ Kajetan Kovič, Jerko Novak: Maček Muri izven abonmaja 15.00 Glasbena šola Celje_ Harmonika, tolkala, trobila, komorne skupine javni nastop tekmovalcev 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku V nesreči spoznaš prijatelja glasbena predstava; nastopajo: dijaki Gimnazije Celje - Center; predšolska vzgoja 17.00 Knjižnica Rogatec Ježkove urice za otroke od 1. do 4. razreda 17.00 Knjižnica Velenje Pravljična joga namenjena otrokom od 3. leta dalje 18.00 Krajevna knjižnica Griže Po pravljici diši pravljična ura z Ireno Štusej 18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Predavanje o Egiptu z Egipčanom potopisno predavanje Khaleda Essa 18.00 Mestna knjižnica Velenje Branje je žur, reading is cool bralni krožek za najstnike 18.30 Mohorjeva dvorana Celje Mohorski večer gosta: Božo Rustja in Leon Oblak Društva vabijo sobota, 25. 1. 8.00 Ploščad centra Nova Velenje Kmečka tržnica 9.00 do 12.00 Tržnica Žalec Podeželska tržnica 9.00 do 13.00 Mestna knjižnica Velenje Vsi kupujemo, vsi prodajamo knjižni sejem ponedeljek, 27. 1. 10.00 Ekomuzej Žalec Energetske vaje z Brigito Jevnikar 16.00 Mladinski center Velenje Inkubus popoldanski mladinski center Dobrodelne prireditve sobota 25. 1. 21.00 eMCe plac Velenje_ Pomagajmo pomagati dobrodelni koncert hip hop in raggae glasbe; izkupiček bo namenjen zdravljenju deklice Anite nedelja 26. 1. 17.00 Kulturni dom Gomilsko Razvalina življenja gledališka predstava; izkupiček bo namenjen za pomoč pri rehabilitaciji 23-letne Veronike Škrubej Razstave Osrednja knjižnica Celje: razstava ob 100-letnici rojstva Mile Kačič - V meni je ogenj, do preklica. Likovni salon Celje: razstava Momu & No Es, do 24. 1. Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Pesmi v zraku, do 24. 1. Otroški muzej Hermanov brlog: Otroci sveta, gostovanje Zavoda za ustvarjalni razvoj mladih, do 31. 1. Muzej novejše zgodovine Celje: razstava Tine Orel - ob stoletnici rojstva, do 10. 2.; Zvezdna proga - razstava o holokavstu, do 28. 2. Zgodovinski arhiv Celje: razstava Za poljubčke je dobil vse: črna kronika v sodnih dokumentih Zgodovinskega arhiva Celje, do preklica. Kvartirna hiša Celje: razstava Celjska folklorna skupina skozi čas - 40 let ohranjanja plesnega izročila, do 3. 2. Galerija železarskega muzeja Teharje: razstava fotografij na prosto temo XIV. celjske fotografske razstave 2013, do 30. 1. DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-10-14 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Pomoč neozdravljivo bolnim in njihovim svojcem ter žalujočim po izgubi bližnjega. Kocenova 4-8, Celje tel.: 03 548 60 11, 051 418 446 www.drustvo-hospic.si DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure. DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS 031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123 TOM telefon za otroke in mladostnike Informacije, spodbuda, podpora, svetovanje in pomoč v obliki svetovalnega pogovora, telefon 116 111, vsak dan od 12. do 20. ure, tudi ob sobotah in nedeljah. Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke olja na platno različnih avtorjev, do 31. 1. Dom sv. Jožefa Celje: fotografska razstava V naravi Seba-stjana Juga, do preklica. Galerija Velenje: skupinska razstava Akt Pornografija Umetnost Kič, do 27. 1. Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodo-vinska razstava, Od gotike do hi-storicizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti. Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski. Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice. Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca. Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice. Planina pri Sevnici: Kozjansko žari. Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša. Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma. Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka. Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); He-tiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja casopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-fržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Srečko Srof Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nf-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašic Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Ivana Stamej-cic, Simona Solinic, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Vodja marketinga: Nina Pader Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Mojca Knez, Vesna Lejic Mlakar, Marjan Brečko Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 30 VSI NAŠI MOJSTRI /T>i ncTH -7M ■ ^^^ w7 ^L ^ j^f *W£RK ^ A - A ^ —' * * * ^ ^ 'fji t^^m i F} TT VI ^^ ßm Preberite i HL Mrf il Ifi 11 a 1M L*JJ >JliM aktualno ponudbo!^ Bivanje v lesenem okolju Gradnja lesenih hiš ima številne pozitivne učinke, saj so grajene z naravnimi materiali. Potrebno je uporabiti dobro sušen material, ker vemo, da les deluje celotno svoje obdobje (ne samo v Času rasti) material in bolje prenese tresenje tal. Zaključne notranje obloge se pri lesenih hišah običajno izvedejo z lesom ali mavč-no-kartonskimi ploščami, talne obloge je možno izvesti z lesom, s parketom ali keramiko na predhodno izvedene estrihe. Gradnja hiše iz lesa je precej krajša od gradnje klasične. Običajno je predhodno potrebno pripraviti samo temeljno ploščo, ki mora biti ustrezno hidroizolirana. Na to proizvajalec lesene hiše opravi montažo. Ta poteka v celoti na mestu gradnje s predhodno pripravljenimi elementi. Brunarice Les je izvrsten toplotni in zvočni izolator, ker je paroprepusten, omogoča naravno zračenje objekta. Lesena hiša nudi zdravo bivalno okolje, v njej se je mogoče ogrevati z minimalnimi stroški. Toplotna prevodnost elementov je odvisna od sestave in izvedbe projekta. Požarna varnost lesene hiše ni nič slabša od ostalih objektov, celo nasprotno. Res je, da je les gorljiv, vendar prevzema večje požarne obremenitve, kar pomeni, da ob požaru pozneje popusti. Pri gorenju se na površini lesa ustvarja zoglenela plast, ki deluje kot neke vrste samozaščita. Ker je teža lesene hiše precej nižja od klasično grajene, je prav tako njena potresna varnost velika. Zaradi omenjenega je horizontalna sila na objekt manjša. Les je bolj elastičen Lesena hiša ima dolgo življenjsko dobo, saj ob rednem vzdrževanju lahko služi svojemu namenu krepko več kot sto let. Tovrstna gradnja je ekološko bistveno bolj sprejemljiva, saj okolje precej manj obremenjuje, poleg tega se lepo vključuje v naravno okolico. V sklop lesenih hiš sodijo tudi brunarice. To so običajno enostavni objekti. Gradnja lesenih hiš iz brun se v Evropi vse bolj uveljavlja, saj je znano, da so leseni objekti prijazni uporabniku. Brunarice so izdelane iz brun, ki so lahko okrogle ali oglate oblike. Običajno se uporabljajo borove ali smrekove brune iz masivnega lesa ter laminirane brune. Prednost teh je, da ne pokajo. Zelo pomembna je obdelava tega lesa. Zeio kvaliteten je borov les s severa Finske, ki ima zaradi počasne rasti zelo gosto strukturo. Bivanje v objektih, izdelanih iz ekoloških materialov, je prijetno in primerno za ljudi z alergijami. Lesene brune namreč uravnavajo vlago v prostoru. Uporabljen les mora biti ustrezno posušen, da po postavitvi ne razpoka. Pri gradnji brunarice moramo pomisliti tudi na zaščito lesa, ki je ključnega pomena. 01 Če želite oglaševati \ v rubriki TaD) Vsi naši mojstri, IWrff pokličite: -^031 692-860 AVTOMEHANIKA ■ PRIPRAVA VOZILA ZA TEHNIČNI PREGLED - SERVIS VOZIL - POPRAVILO IN ZAMENJAVA IZPUŠNIH SISTEMOV - VULKANIZACIJA K Bojan Kovač, s.p. Cesta v Dehro 1 3270 Laško 040 22 30 95, 03/734 2G 61 20 % popust na SERVIS VOZILA k^erelfl Gregorčičeva 2, Celje Gsm: 051 655 677 Tel in fax: 059 044 406 E-mai/: info@merela.si www.merela.sl Pogodbeni dobavitelj, med icl n s ko-teh ničnih pripomočkov # rf - ortopedski pripomočki -invalidski vozički, skuterji - pripomočki za vsak dan - inkontinenčni program Popust-5% i Popust-10% za vspk nakup i za rolator R8 Konstrukcije montažnih hiš Masivna konstrukcija Pri masivnih izvedbah razlikujemo dva tipa zgradb: tiste, ki imajo stene iz masivnih tramov - brun in tiste s stenami iz lepljenih elementov. Stene so navadno enostransko obložene z izolacijo in s ploščami, mogoča pa je tudi izvedba brez obloge, kjer je stena iz vidnih brun, tramov ali plošč iz dezintegriranega lesa. Zunanje stene so lahko zaščitene z oblogo iz lesa ali z ometom ali obzidane s fasadno opeko. Stropne konstrukcije so navadno masivne lesene lepljene plošče ali stropni nosilci z obojestransko oblogo iz plošč in s polnilom. Okvirna konstrukcija Pri okvirni konstrukciji sestavljajo stene leseni okviri iz stebrov in prečk različnih dimenzij. Kot zunanja in notranja obloga so lahko različne plošče [mavčno kartonske, mavčno vlaknene, lesno cementne, iverne plošče, plošče iz lesnih vlaken, lesne plošče z orientiranimi vlakni, vezane plošče). Prostor med ploščami je zapol- njen s toplotno izolacijo (mineralna, steklena ali kamena volna, v novejšem času pa pogosto tudi naravni materiali: celuloza, volna, kokos, konoplja, bombaž). Stropne konstrukcije sestavljajo leseni stropni nosilci različnih prerezov, z obojestransko oblogo iz plošč ter izolacijo večje gostote (mineralna volna). Na mednadstro-pni konstrukciji je možno izvesti tudi plavajočo talno konstrukcijo za boljšo zvočno zaščito (cementni estrih). V Sloveniji je na tržišču največ ponudnikov hiš z leseno okvirno konstrukcijo. Skeletna konstrukcija Nosilna konstrukcija je sestavljena iz stebrov in nosilcev, ki so postavljeni na določenem rastru. Omogočajo poljubno izvedbo fasad in pregradnih sten. Stene ne prevzemajo nosilne funkcije v smislu prenosa vertikalne obtežbe, zato so možne svobodnejše zasnove. Nad ali med primarne nosilne elemente se polagajo sekundarni nosilni elementi, npr. stropovi. Obremenitve se prenašajo izključno preko nosilcev na stebre, ki so praviloma neodvisni od polnih elementov, ki zapirajo prostor, večinoma ostanejo vidni, da se leseni skelet poudari. Stene so lahko prefabricirani elementi iz lesa ali stekla (lahko tudi kombinacija materialov). Pogoste so kombinacije skeletne nosilne konstrukcije s steklenimi polnili in polnih elementov. VSI NAŠI MOJSTRI 31 OfXl „o / J__J >LJ\ \m ü k It iJTVjfT M f NOVO! Matis pohištvo v bivšem salonu Garant Polzela Nudimo vse za opremo vaše9a doma. Feel the diflVwiic«! kuhinje jedilniške mize in stoli * spalnice predsobe • kosovno pohištvo dnevne sobe * otroške sobe sedežne garniture Občutite razliko v kvaliteti in cen Nataša H ribe rn i k s.p. Poslovne enote: Kalobje-Šentjur-Celje Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 03/ 746-13-80 in 03/ 99S-99-64 PRI üflEDITI/l GRÜßÖl/, 0110 BREZPWCAIO.' dom i n a I o f GSM; 041 756 668 ~~ - krovstvo - stavbno kleparstvo -tesarstvo • montažo Velux oken - izdelava nadstreškov - izdelava ravnih in zelenih streh POOBLAŠČENI KROVEC PRIZNANIH ZNAMK 2sJ> 2m strešnih cevi Im PODARIMO pri zamenjavi strešne kritine. n - lasten rarkirni prostor ZA stranke optike - icijsfuh in sončnih očal Pre h ra ns ko dopolnilo pomaga pri prehladih in obolenjih dihal, ima baktericidni učinek, ugodno vpliva na prebavo,... FITEX d.o.o. Dunajska 120 a 1000 Ljubljana ; www.ceriterzdravja.net; pradaja@centeridravja.net; tel. 01/568 40 91 VSE NA ENEM MESTU HITRI SERVIS OPTIKA 3D DIAGNOSTIKA SPLOŠNI SERVT5 VOZIL 03/749 1710 MULEJ DEJAN s.p. Ul. Točke Čeceve 17, 3230 ŠENTJUR SMLjflCl FLIkCA KJi, M. Grevenbroich 1, Nova. i«!, WOO Celje Td.: 031 M 02L ^OLNf f^VKTBcrriLNlH IN USNJENIH OKLAuL poti - pet.: od. S. der 1 l.ureinoi$t. c[Ä. ure; sob,: «i t d drugih predmetov, še v sanjah ne bi :i imajo tovornjake z vrečkami, ki so vi-reči. Ob podrobnem mo, da jim služijo ii prekrijejo kakšne iredmete. Tako se je m, ko smo v vozilu frov ukradeno kolo, o s samimi odpadni-azlagal Koražija. Opremljeno bo s posebnimi računalniki za dostop do vseh evidenc policije. To pomeni, da bo policist v samo nekaj minutah imel dostop do vseh podatkov o osebi, ki bo v postopku. Že zdaj ima ekipa posebno opremo: od naprav, s katerimi si pomaga pri preverjanju originalnosti dokumentov, do naprav za nočno opazovanje in sredstev za prisilno ustavljanje vozil. Omenjena skupina ne izvaja nadzora prometa, nad katerim bdi druga ekipa celjske policije, ki je prav tako ves čas prisotna na avtocesti. V kolikor opazijo ali posumijo, da gre za kršitve prometnih predpisov, imajo ti policisti enaka pooblastila, torej lahko voznikom izrečejo tudi kazni v prometu. Tudi motor vozila je treba pregledati in vse prostore, v katerih bi lahko voznik prevažal nedovoljene stvari. Včasih najdejo drogo v rezervnih pnevmatikah, pod sedeži, v skritih delih armaturne plošče ali delih motorja . Tale slovenski voznik je imel srečo, da ga policisti niso ustavili, saj so ravno takrat dobili obvestilo o sumljivem tujem vozniku tovornjaka. Slovenec za tem volanom bi namreč zagotovo bil pod drobnogledom zaradi naloženega tovora, saj bi zemlja iz tovornjaka ob večji hitrosti lahko ogrožala voznika za njim. 46 BUKVARNA NOVEGA TEDNIKA Za knjigo Skupaj s Klubom modrosti S svojim knjižnim izborom boste zagotovo razveselili marsikaterega bralca v knjižnici Kluba modrosti v Celju, Banji Vručici ali na Dugem otoku. Mi pa bomo vsebino kakšne od podarjenih knjig predstavili tudi v rubriki Bukvarna Novega tednika. Prinesite nam jih osebno Knjig nam ne pošiljajte po pošti. Prinesite nam jih osebno v uredništvo Novega tednika, v Prešernovo ulico 19 v Celje. Z veseljem bomo ob podarjeni knjigi, ki mora biti izdana v letih 2012 ali 2013, zapisali tudi vaš razmislek o tem, zakaj berete in s kakšnim namenom knjigo podarjate. O poteku akcije vas bomo sproti obveščali. V uredništvu Novega tednika, spodbujeni z branjem knjig za rubriko Bukvarna, želimo za knjigo storiti še več. Predvsem želimo naše bralce spodbuditi k nakupu knjig in jih povabiti, da že kupljeno in prebrano knjigo podarijo. Komu? Za to smo poskrbeli skupaj s celjskim Klubom modrosti, ki spodbuja druženje ob knjigi. Poleg knjižnice v prostorih društva na Hudi-nji v Celju je postavil še slovenski knjižnici v hotelih v Banji Vrucici v Bosni in Hercegovini ter na Dugem otoku na Hrvaškem, kamor hodijo na oddih tudi člani kluba. V uredništvu Novega tednika smo pripravili posebno polico za knjige, ki nam jih boste podarili za vse tri omenjene knjižnice Kluba modrosti. Knjigo nam lahko prinesete vsak delovni dan. In zakaj bi to storili? Želimo nove knjige Z vašo pomočjo za Klub modrosti zbiramo nove, leposlovne knjige domačih in tujih avtorjev, ki so jih natisnile naše tiskarne lani ali letos in so jih v slovenskem jeziku izdale založbe v Sloveniji. Tudi tako želimo oblast spodbuditi k razmisleku, da je morda le napočil čas, ko bo treba sistematično urediti tudi prihodnost obstoja in razvoja slovenske knjige. Morda s kakšnim evrom za slovensko knjigo in slovensko besedo? Da ne bomo ozave-ščali samo enkrat ali dvakrat na leto, ob kulturnem prazniku ali ob dnevu reformacije, ko se spomnimo Trubarja, Dalmatina in drugih tvorcev slovenske knjižne besede. In potem pozabimo, da ta in z njo povezan obstoj slovenske knjige nista bila in nista samoumevna. Učna ura življenja brez obžalovanj Nejc Zaplotnik: Pot »Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel. Kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.« To je zagotovo najbolj znana misel Nejca Zaplotnika, ki je svoje življenje osmislil z alpinizmom. Kako so ga omrežili razgledi z najvišjih vrhov sveta, zahtevni vzponi pa brusili njegovo osebnost, je opisal v knjigi Pot, alpinistični bibliji, ki je izšla leta 1981 in doživela številne ponatise. Kaj alpiniste žene v ostre in zaledenele stene, v nedo-jemljive napore in preseganje svojih zmogljivosti, večina Zemljanov, ki ne pridemo dlje kot na okoliške hribe, ne bo nikoli do potankosti razumela. Vendar je Zaplotnik, ki je med drugim osvojil tri prvenstvene smeri na osem tisočakih, v knjigi svojo alpini- stično strast opisal tako živo, da je bralcu v misli naslikal mogočna pobočja. Suhoparnim poročilom o svojih dosežkih se je na široko izognil in dal prednost doživetjem, čustvom. Iz vsake njegove besede veje želja po neskončni svobodi in človeški toplini. Bodisi ko premagovanje zahtevnih smeri opisuje kot nekaj najbolj naravnega, preprostega ali ko med vrsticami zaznamo spone, ki so ga ujele vase, ko je namesto v gore gledal v tone papirja, da bi svoji družini na mizo prinesel kruh. Čeprav je bil ob pisanju knjige na vrhuncu moči in mladosti, njegova pripoved govori tudi o minljivosti in želji, da bi svoje življenje doživel v vseh njegovih razsežnostih. Šolski sistem, vojska, uradniška delovna mesta so ga dušili, mir je našel le v plezanju in ob svoji družini. A vendar so ga vršaci vlekli stran od žene in treh sinov, ki so mu za srečno pot ob nekem slovesu podarili majhnega slončka. Kakor hitro pa je osvojil strmine nad prepadi in iz njih pogledal v dolino, si je želel čim prej spet v objem domačih. Medtem ko nas v knjigi popelje po slovenskih očakih, stenah afriškega Kilimandža-ra, severno ameriškega El Capitana, Makaluja na meji Kitajske in Nepala, Gašebru-ma v pakistanskem Karako-rumu, mogočne Himalaje, nam predstavi Masaje, šerpe, kulije, najrazličnejše like, s katerimi si je delil svojo pot. Čeprav z mnogimi ni govoril skupnega jezika, so postali tovariši brez velikih besed. Mnogokrat nas do solz nasmeji z doživljaji iz višinskih taborov, ko je ples snežink plezalcem za nekaj časa ustavil korak in so kakšno ušpiči-li. Je pa v gorah začutil tudi, kako je, ko ti hrbet obrnejo tisti, ki so ob vznožju s tabo delili ista prepričanja, a so se ta med vzpenjanjem nekje izgubila. Čeprav ljudje ob besedi alpinizem velikokrat pomislimo na tveganje, je za Nejca Zaplotnika gibanje med življenjem in smrtjo pomenilo resnično življenje. Dajalo mu je potrditev, da ni le del množice, le številka. »Mi ni pretežka obsodba nekomu reči samomorilec, nekomu, ki v 20. stoletju še živi z naravo, ki se mu ob sončnem zahodu še otožno zgane v srcu, ki še zna jokati z dežnimi kapljicami in se smejati v sončnem jutru, ki zna garati, čeprav za to ni plačan? Kako mnogo manj osamljen je človek, kadar sam stopa po težki skalnati poti, kot takrat, ko je isti človek v mestu, sre- di družbe, sredi zlaganega smeha in sreče.« Kljub premočenim in premraženim nogam, zanohtanim prstom, neštetim prečutim nočem na trdi postelji pod milim nebom je alpinizem enačil z umetnostjo. Zapisal je, da je, potem ko je v plezanje vložil vse svoje moči in naposled stal utrujen na zasneženem vrhu, v sebi čutil neopisljivo lepoto. Svet je takrat dihal z njim in ga omamljal. TINA VENGUST L C. T O BARBARE. CC.LJSK.C. Knjiga o Barbari Celjski sedaj tudi v angleškem jeziku O avtorju: Nejc Zaplotnik se je rodil 16. Aprila 1952 v predmestju Kranja. Alpinizmu se je posvečal od leta 1969 in se mu povsem podredil. Uvrstil se je med najuspešnejše slovenske alpiniste svoje generacije. Opravil je več kot 350 vzponov vseh težavnostnih stopenj. Veliko je plezal sam, izvedel več kot 30 prvenstvenih vzponov doma in na tujem, nekaj zahtevnih zimskih ponovitev in več ekstremnih smučarskih spustov. Uveljavil se je kot organizator, mentor mladim, od leta 1970 je sodeloval pri Gorski reševalni službi Slovenije, od 1979 je bil inštruktor na tečaju za gorske vodnike v Nepalu. Z Andrejem Štremfljem sta 13. maja 1979 kot prva Slovenca osvojila Mount Everest. Njegova zadnja gora je bil Manaslu, na katerega se je s splitsko odpravo podal leta 1983. Na gori so praznovali njegov 31. rojstni dan, čez devet dni pa ga je zajel plaz. LIUBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC Naše kuharske kfye vm Mo pri trn vjomc! za uei »0 vn male 9° 6P o d i nie! marike l k 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR j! S3 ^J^uhardke bukve Aioi/enakih gočpodinj Informacije: 03/4225-100 Podpisani-a naslov: nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam NARÖCILNICfl1 kompleto» treh knjig v AKCIJSKI PRODAJI naročiš dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). izvodov knjige Kuharske bukve ■ vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil po ceni 7,93 EUR za izvod (+ poštnina). izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). Naročilnico pošljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje Podpis: DUMASOV MUŠKETIR KRMNA RASTLINA NEKDANJI JAPONSKI PREMIER (TARO) ULANSKA SUKNJA DESNI PRITOK VOLGE AZIJSKA TEHNIKA BARVANJA TKANIN AVSTRALSKA FILMSKA IGRALKA KIDMAN SKANDINAVSKI DROBIŽ POTOVALNI AVTOMOBIL UP, UPANJE ZADNJA ŽABJA OKONČINA 14 CUNJA LASTNIK M UNA ALŽIRSKI PISATELJ (KATEB) JEZERO V KAZAH-STANU 10 NORDIISKE SMUČI AMERIŠKA IGRALKA (MARY) LIDIJA OSTERC VELIK GORSKI VRH ANTIČNI POKRIT HODNIK V GIMNAZIJAH GR. MIT. LETALEC MESTO V NOTRANJI DALMACUI PISATELJICA PEROCI UDAREC S SEKIRO PODZEMNI ŽUŽKOJED 12 13 15 LETOPIS, KRONIKA FRANCOSKI FILOZOF (ERNEST) PIGMENT V PRAHU, KI SE UPORABLJA V KOZMETIKI IN FOTOGRAFIJI KRILO POSLOPJA GRAFIČNA DEJAVNOST TINA TURNER 11 POMOČ: ANALI-letopis, BAAL-zahodnosemitski bog, Bel, KOCA-kosmata odeja, NORD-departma v severni Franciji, YACINE-aižirski pisatelj (Kateb) Nagradna križanka Geslo križanke, objavljene v prejšnjem TV-Oknu, je bilo: Reševanje gospoda Banksa. Nagrajenci so: Ljubica Privšek, Kranj, Jožef Kovač, Šentjur in Smiljan Groznik, Sežana. Nagrado bodo prejeli po pošti. Geslo, ki je rešitev nagradne križanke, pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 28. januarja. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali tri prejemnike majice Novega tednika in Radia Celje. Zaupate nam že 69 let PISMA BRALCEV / BRALCI POROČEVALCI 47 Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 40 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in s priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO OSNOVNE ŠOLE V MESTNI OBČINI CELJE vabimo k vpisu v 1. razred za šolsko leto 2014/2015 Vpis bo v vseh osnovnih šolah Mestne občine Celje v: • ponedeljek, 3. februarja 2014, • torek, 4. februarja 2014, • sredo, 5. februarja 2014 in • četrtek, 6. februarja 2014. V skladu s 45. členom Zakona o osnovni šoli (UL RS 81/06, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12- ZUJF, 63/13) je vpis obvezen za otroke, rojene leta 2008. Starši obvezno vpišete otroka v osnovno šolo, ki je določena s šolskim okolišem, v katerem prebivate. K vpisu prinesite na vpogled identifikacijski dokument otroka (rojstni list, osebno izkaznico, potni list). I. osnovna šola Celje, II. osnovna šola Celje, III. osnovna šola Celje, IV. osnovna šola Celje, Osnovna šola Frana Kranjca, Osnovna šola Frana Roša, Osnovna šola Hudinja, Osnovna šola Lava, Osnovna šola Ljubečna Odmev Povezani z obnovljeno cesto V Novem tedniku št. 3/69, ki je izšel 16. januarja 2014, je bil objavljen prispevek z naslovom Povezani z obnovljeno cesto. Novinarka je v njem med drugim zapisala, da je »občina Podčetrtek izvajalca že izbrala, v Šentjurju, kjer naj bi se dela začela aprila, izbira trenutno še traja«. V zvezi z navedbo želimo pojasniti, da je projekt Rekonstrukcija ceste Vir-štanj-Loka pri Žusmu skupni projekt občin Podčetrtek in Šentjur in da ga bo na celotni trasi izvajal izvajalec, izbran na javnem razpisu, ki ga je 4. 11. 2013 objavila Občina Podčetrtek. POLONCA MASTNAK, referentka za stike z javnostmi, Občina Šentjur Prejeli smo Račun za bodoče usluge Komunalno podjetje VO-KA Celje svojim porabnikom zaračunava tudi bodoče usluge - praznjenje greznic. Torej tiste, ki jih bo opravilo šele v prihodnosti. Ko sem to ugotovil, sem se pritožil tržnemu inšpektorju gospodu Popoviču in zahteval vračilo denarja, ker menim, da je v Sloveniji dovoljeno kaj takšnega le na osnovi zakona ali dogovora. Sprenevedanje inšpektorja je preseglo vsa moja pričakovanja. Bistva, to je zaračunavanja uslug, ki jih podjetje VO-KA še ni izvršilo, se ni niti dotaknil. Razpredal je o svojih pristojnostih, obiskal komunalno podjetje in ugotovil, da je tam vse v najlepšem redu. Napotil me je tudi na sodišče, če mi ne bi bil všeč račun za pitno vodo. Res mi ni všeč, da je zaračunani strošek dobavljene pitne vode višji kot v Izraelu, kjer stane pridobivanje pitne vode iz morske vode dva evra za kubični meter. Vendar se ne pritožujem zoper to. Direktor VO-KA Marko Cvi-kl mi je sporočil, da inšpektor pri njih ni našel nobenih nepravilnosti, in me je povabil na razgovor, kjer mi bodo »razložili« zaračunavanje bodočih uslug. Menim, da sem sposoben to razumeti in sprejeti le, če bi bilo zbiranje denarja utemeljeno z zakonom ali dogovorom. To velja za vse porabnike pitne vode javnega podjetja VO-KA Celje. Večina plačnikov položnic zaupa komunali in si ne more misliti, da bi jim ta nekaj zaračunala, kar jim ni dobavila ali jim bo šele v prihodnosti nudila. Plačevanje položnic temelji predvsem na zaupanju in dobri veri porabnikov. Zato je najmanjša zloraba plačnikov zavrženo dejanje. ALBERT JARH, Nova Cerkev Pritožna knjiga Nezadovoljen s storitvami Lani novembra, natančneje 23. 11. 2013, sem pripeljal osebni avto Chevrolet na servis v AC Fri-Mobil, da pogledajo, zakaj ne dela stikalo za gretje zadnjega stekla na avtomobilu. Odgovor je bil, da je treba za-lotati ali spajkati del žice. Vse je bilo v redu, račun je znašal 27,35 evra. Zadovoljen sem bil, da stikalo spet dela, toda med vožnjo proti domu ni več delalo in tudi gretje zadnjega stekla ne. Prav tako ni delalo stikalo za kroženje zraka, stikalo za klimo, povrhu pa je še radio utihnil. Veliko delov vijakov in odlomljenih delov je končalo v pepelniku. Naslednji dan sem šel z avtom in računom nazaj in razložil, katera stikala ne delajo več. Mehanik je takoj izjavil, da je treba celotno ploščo s stikali zamenjati. Neprijazna gospa za prodajnim pultom očitno ne sprejema reklamacij, ampak samo vplačila. Dejala mi je, da nova plošča stane 200 evrov, kar so zalota-li, so pa samo poskusili, če bo držalo (za ta njihov poskus sem plačal 27,35 evra). Odgovora na vprašanje, kako da so mi pokvarili še dve stikali in radio, nisem dobil. Neprijazno so me odslovili, češ da so svoje naredili, če pa hočem novi del, me lahko naročijo. Mislim, da so garažni mehaniki veliko boljši, čeprav je to siva ekonomija, kot uradni servis AC Fri-Mobil Fridau Celje. EDI PILKO, Celje NE PREZRITE Po čem so prepoznavna družinam prijazna podjetja? O tem pišemo v tokratni Naši temi. strani 16-17 Nagrajenci nagradne križanke Fiskars, ki je bila objavljena 9. januarja Geslo križanke: Fiskars sekira za kampiranje Izid žrebanja: 1. nagrado, Fiskars sekiro za kampiranje, prejme: Gal Vin-cenc, Šmartno v Rož. dolini 3, 3201 Šmartno v Rož. dolini. 2. nagrado, Fiskars avto lopato, prejme: Inge Gračnar, Kompole 144, 3220 Štore. 3. nagrado, Fiskars Kidzors zoo set otroških škarij, prejme: Irena Najdenik, Lemberg 19 b, 3203 Nova Cerkev. Nagrade boste prevzeli na oglasnem oddelku naše časopisne hiše Novi tednik, Prešernova 19, Celje, in sicer s potrdilom, ki ga boste prejeli po pošti. Dom sv. Jožefa - družini prijazno podjetje Ekvilib inštitut iz Ljubljane je v decembru na svečani prireditvi podelil certifikate Družini prijazno podjetje. Med prejemniki je bil tudi Dom sv. Jožefa. Dom sv. Jožefa se je s prejemom osnovnega certifikata pridružil številnim slovenskim in evropskim podjetjem in organizacijam, ki jim odnos do zaposlenih in njihovih družin ni samoumeven. Z izbranimi ukrepi, ki jih bo izvajal nadaljnjih pet let, želi utrjevati kulturo odnosa do družine in ozaveščati zaposlene ter širšo javnost o nujnosti usklajevanja in dopolnjevanja družinskega in poklicnega življenja. Po prepričanju direktorja Doma sv. Jožefa Jožeta Planinška se morajo namreč družina in službene obveznosti dopolnjevati, ne pa izključevati. Pridobljeni certifikat je osnova za uvedbo izbranih dvanajstih ukrepov, s katerimi bo tako več kot sedemdesetim zaposlenim lažje usklajevati obveznosti. Med drugim bodo zaposleni imeli lahko proste dni ob uvajanju otrok v vrtec ali prvem šolskem dnevu, ob izrednih družinskih dogodkih ... Načrtno bo dom skrbel ali tudi za izobraževanje vodij in uvajal načela vodenja, ki bodo naklonjena družinskim vrednotam. V okviru svoje dejavnosti bo poskrbel celo za varstvo šolskih otrok zaposlenih, za katere bo med počitnicami pripravil številne izobraževalne in prostočasne dejavnosti. »Glede na to, da zaposleni veliko svojega časa preživijo na delovnem mestu, želimo, da se pri nas počutijo sprejete, tako kot si sprejet doma. Verjamem, da bo certifikat k temu veliko pripomogel,« je še dodal Planinšek. JURE LEVART 48 BRALCI POROČEVALCI Seminar za trobila V prostorih Glasbene šole Celje je bil od petka, 17., do nedelje, 19. januarja, seminar za trobila (rog, pozavna, evfonij in tuba). Seminar so vodili odlični profesorji iz Slovenije in tujine, profesor roga Peter Keserü (Madžarska), solo hornist ORF Simfoničnega orkestra Dunaj, profesor pozavne Antonello Mazzucco (Italija), pozavnist rAi Simfoničnega orkestra Torino, in profesor tube in evfonija Uroš Košir, profesor tube v Glasbeni šoli Kranj in Kamnik. Udeleženci seminarja so imeli individualne ure pri profesorjih in ure skupne igre. V soboto, 18. januarja, je bil v koncertni dvorani Glasbene šole Celje koncert, na katerem so nastopili gostujoči profesorji ob spremljavi pianistke Mateje Hladnik ter Trobilnega kvinteta Hiše kulture Celje. Seminar se je končal v nedeljo, 19. januarja, s koncertom komornih skupin udeležencev seminarja. LOVRO ŽGAJNER V Sarajevu tudi celjski hokejisti Trideset let je minilo, odkar je na zimskih olimpijskih igrah v dvorani Zetra v Sarajevu prvič in zadnjič nastopila jugoslovanska hokejska reprezentanca, v kateri so bili tudi dobri in priznani slovenski hokejisti. V spomin na tiste čase je ljubljanska Telemach Olimpija prav tako v olimpijski dvorani Zetra prejšnji konec tedna odigrala dve tekmi lige Ebel. V spremljevalnem programu hokejskega spektakla so organizatorji priredili tudi turnir za najmlajše hokejske igralce in turnir za veterane. Spominske tekme sta se poleg ostalih veteranskih ekip udeležili tudi ekipi Honde Čepin in BMW Selmar, kjer člani kot rekreativni hokejisti že nekaj let trenirajo in pridobivajo hokejsko znanje na celjskem drsališču. V Sarajevu so se pomerili proti veteranom Olimpije, ki jih je vodil legenda slovenskega hokeja Tomaž Vnuk. Kljub končni zmagi Olimpije so se Celjani dobro in uspešno borili ter nasprotnikom dali dva gola. SČ V celjski hokejski ekipi so igrali (na fotografiji od leve): Damjan Zupančič, Darko Čater, Leon Leber, Marjan Krofl, Diko Stevič, Denis Seles, Andrej Perčič in spredaj vratarja Marjan Šeško ter Lara Janko Čepin, Robi Forštner, Srečko Pliberšek, Kezič. Evropska politika pripeljana na slovenski vrt »S knjigo in prvim natečajem sem poskušala na videz oddaljeno evropsko politiko približati ljudem. Tudi ljudem na vrtu. Največje vprašanje je razumevanje evropske politike in ta knjiga predstavlja delček v tem mozaiku,« je povedala na novinarskem zajtrku evropska poslanka Zofija Mazej Kukovič. Spregovorila je o novi knjigi z naslovom Požen' Evropo ter o nadaljevanju natečaja Hrana za zdravje in delovna mesta. S prvim natečajem, katerega rezultati so predstavljeni v zadnjem delu omenjene knjige, je poslanka Zofija Mazej Kukovič spodbujala lokalno pridelavo, ljubezen do zemlje in prepoznavanje priložnosti, ki jih zemlja ponuja. Drugi natečaj pa bo namenjen zlasti iskanju rešitev za zdravje in delovna mesta, ki so lahko vezana tudi na informatiko in tehnologijo. »Povezati moramo motiko z računalnikom. Danes imamo internet, mobilne telefone, dostop do celega sveta. Včasih tega ni bilo. Nova doba ponuja nove priložnosti za tiste stvari, ki so pozabljene. To moramo obuditi,« je povedala Mazej Kukovičeva in dodala, da so v prvem natečaju od 150 prijavljenih natečajnikov pri kar 50 našli potencialno samo-zaposlitev. »Poleg tega želimo ljudem podati več informacij o možnostih evropskega financiranja. Ker je predstavitev natečaja na evropski ravni imela pozitiven odziv pri Nizozemcih in Ircih, pa bomo udeležence novega natečaja povezali s podobnimi iniciativami tudi v teh državah.« Promocijsko besedilo Košček raja na Aškerčevi domačiji Kot vsako leto je tudi letos KD Antona Aškerca Rimske Toplice pripravilo literarni Aškerčev večer v spomin rojstnega dne velikega pesnika balad in romanc. Letos je večer obogatila amaterska pesnica in slikarka Cvetka Berginc, ki je predstavila pesniško zbirko Košček raja in svoje likovno ustvarjanje. Obiskovalci, ki so se 9. januarja zbrali v hiši ob topli peči na Aškerčevi domačiji na Senožetah, so pozorno in z zanimanjem prisluhnili pogovoru s Cvetko Berginc. Ob tem so odkrivali pesnico, strastno planinko, rahločutno osebo, ki se napaja in nabira moči z drobnimi trenutki in z lepoto narave. Vso lepoto in vsa občutenja smelo upodablja tudi kot amaterska slikarka. Zbirko pesmi je tudi obogatila s svojimi deli. Nekaj tančic nam je odkrila, ko je odgovarjala na vprašanja Nevenke Fantinatto, ki ji je z naključnim srečanjem in s povabilom v Likovno društvo Laško »obrnila življenje na glavo«. »Ne vem, kako bi danes živela brez čopiča. Je postal del mene in slikarski pribor vedno nosim s seboj,« je dodala Cvetka. Razstavljala je na različnih skupinskih razstavah, velik uspeh je dosegla na tradicionalni prireditvi likovni ex-tempore Sladka Istra v Kopru. Največ pa ji pomeni samostojna razstava na gradu Strmol. Večer je nepričakovano, a dobrodošlo popestril gospod Jelinčič iz Trente, ki je s seboj prinesel citre in zaigral nekaj pesmi iz rodnega kraja. Je tudi amaterski slikar, tako da sta si imela z gostjo veliko za povedati, še posebej potem, ko je gospa Cvetka povedala, da je njen oče po rodu iz Drežnice in da je tam našla navdih za marsikatero sliko in pesem. Kako je svet majhen! V prijetni sobi, ki je bila topla tako zaradi peči kot tudi zaradi prijetnega druženja, domačega čaja in pogače, kar so prispevali vedno gostoljubni člani družine Aškerc, sta dve uri minili, kot bi mignil. Kar neradi smo se razšli, a s seboj smo odnesli prijetne občutke na lep večer. MILENA SUHODOLČAN Avgust Aškerc predaja cvet gostji Cvetki Berginc. BRALCI POROČEVALCI 49 Setveni koledar Čas za presajanje je do 27. januarja do 17. ure. 23. ČE 24. PE 25. so 26. NE 27. PO 28. TO 29. SR t korenina korenina cvet do 12. ure list list plod Z leve: Majda Kumberger, Tone Marčec, Tim Andrič, Suzana Ravnak, Tomaž Apotekar, Tina Hodnik, Ivan Jezernik in režiser Vinko Sentočnik Moža je zatajila -sovražnica mož KUD bratov Dobrotinšek Škofja vas je v letu 2013 ponovno razveselilo vse krajane z novo komedijo Moža je zatajila - sovražnica mož. Igra prikazuje vzorno ljubezen mladih zakoncev v nasprotju z drugimi vrednotami, ki so zgrajene na zakonski zvestobi ali nezvestobi. V iskreno ljubezen mladega para se vmeša bogata teta, ki zaradi nesrečne mladostne ljubezni sovraži vse moške. To svoje sovraštvo skuša prenesti na nečakinjo, ki se poroči, ne da bi o tem teta karkoli vedela. Situacija, v kateri se znajdeta mladoporočenca, je polna dovtipov in komičnih dogodkov, tako da gledalci s smehom doživljajo odrsko predstavitev. Režiserju Vinku Sentočni-ku je uspelo ustvariti zabavno in sproščeno predstavo, v kateri so nastopili Ivan Jezernik (mladoporočenec Bogomir), Tina Hodnik (Irma, njegova žena), Majda Kumberger (teta Valentina), Tone Marčec (stotnik Boris Kos), Tomaž Apotekar (sluga Ivan), Suzana Ravnak (kuharica Katrca) in Tim Andrič (zajček). K uspešni predstavi so svoj delež doprinesli še kostumografinja, odrski mojster in glasbenotonski mojster. Najlepši del doživljanja odrske predstave so trenutki, ko začutimo, da smo kot gledalci sami postali del igre, ki jo gledamo. V tej predstavi so gledalci uživali in ob koncu igralce nagradili z bučnim aplavzom. Ustvarjalci predstave smo upali, da bomo iz domačih naslonjačev dvignili vse tiste, ki prisegajo samo na TV-nadaljevanke. To nam je uspelo, saj smo tudi na gostovanjih igrali pred polnimi Ašič in Bremec v domu starejših Priznan celjski glasbenik, ki je že več kot šestdeset let aktiven na glasbenem prizorišču in je dobitnik številnih nagrad in priznanj za najboljšega harmonikarja na festivalih doma in v tujini, prijelo se ga je tudi ime »Avsenik na frajtonarci«, je sicer že uradno upokojen, a še vedno rad nastopa kot gost na različnih, velikokrat tudi dobrodelnih prireditvah. Nastopil je tudi v Domu pevcem baritonistom Andre-starejših Šentjur skupaj s jem Bremcem. BRALCI FOTOGRAFIRAJO dvoranami. Samo v Hudi Jami pri Laškem se nam ta želja ni uresničila. Škoda, mogoče bo v prihodnje kdaj bolje. MILENA KOCMAN Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2014, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. Z Bremcem je Ašič sodeloval že z oktetom Studenček in s triom, skupaj nastopata že petindvajset let. Stanovalcem doma sta pripravila nepozaben nastop. V svoj program sta uvrstila nekaj Ipavčevih pesmi, nekaj znanih napitnic, pesmi, ki so opevale Celje, pri čemer seveda niso manjkale niti ljubezenske pesmi. Stanovalci, ki so navajeni zelo kvalitetnih gostovanj različnih glasbenih zasedb in posameznih izvajalcev, so bili tokrat navdušeni in očarani nad občutenim virtuoznim igranjem mojstra Ašiča in izjemno doživetim petjem Andreja Bremca. Ker je Viki Ašič znan glasbenik, so ga prepoznali domala vsi udeleženci prireditve in so ga po navdušenem aplavzu zasuli s pohvalami ter čestitkami za nastop. Najbolj so bila prisrčna srečanja s tistimi, s katerimi se gospod Ašič pozna. BARBI JAZBEC pomladi »Čeprav se prava zima še ni začela, jih je na našem hribčku vse polno,« je zapisala Marija Kračun, ko nam je poslala fotografijo lepega belega teloha. »Tale s podmladkom je nekaj posebnega. Poskrbel je, da bo njegov cvet dolgo krasil naravo,« je dodala. Bogastvo cvetov Dvesto cvetov so našteli pri Meznaričevih v Dramljah na božičnem kaktusu, ki se je konec minulega leta pokazal v vsej svoji lepoti in te dni še vedno bujno cveti. Zasluge za to ima naša zvesta naročnica Cvetka, ki pravi, da ima za kaktus v dnevni sobi stalno mesto, na katerem ima primerno svetlobo. Pred cvetenjem ga je presadila in malo pognojila, pomembno pa je tudi, da se z rastlinami pogovarja. Zato ji dobro uspevajo tudi številne druge rože. Foto: AB Dom za muce Muce za Savinjo imajo nov dom. Za to sta poskrbela celjsko društvo proti mučenju živali in društvo Veles. Za Savinjo, kjer bivajo večinoma po grmovju, smo jim namestili kočo. Tako bodo imele hrano zaščiteno pred mrazom in na suhem. Seveda objestneži kar ne morejo mimo njih, ne da bi jim odstranili posodice. Srčno upamo, da bodo v novi koči bivale bolj lepo, kot so sicer v naravi navajene. Nato smo se odpravili na Petriček, kjer v razpadajoči hiši živijo muce. Videli smo, da imajo nastavljenih kar nekaj posodic, torej jih dobri ljudje, ki hodijo tam mimo, hranijo. Toda to ni vsak dan. Poskrbeli bomo za to, da bodo site, sterilizirane in kastrirane. Poskušali jim bomo tudi najti dom. VŠ, DV 50 MLADI ZA MLADE Triatlon mu je ■ ■ 12-letni David Videnšek osvojil drugo me- sto v triatlonskem pokalu Slovenije 2013 David Videnšek je zelo uspešen učenec 7. razreda Osnovne šole Vojnik. Svoje delo za šolo in prosti čas zelo razumno razdeli in ga kvalitetno uporabi. Trenira tudi triatlon. Star je 12 let in trenira v Športno rekreativnem klubu Celje in Plavalnem klubu Neptun Celje (plavanje). Njegov trener pri triatlonu je Sandi Ivan-čič, pri plavanju pa Franc Božiček. Davidov vzornik je David Pleše, najboljši slovenski triatlonec. Triatlon je športna disciplina, pri kateri zaporedoma, brez prekinitve, izvedemo tri različne športne discipline: plavanje, kolesarjenje in tek. Zato je to šport, ki navdušuje vse več Slovencev, posebej mladih. Obstajajo različne dolžine triatlonov, tako da se lahko z njim ukvarja vsak. Najkrajši je, kjer udeleženci preplavajo 200 do 300 m, prekolesarijo 8 do 12 km in pretečejo 1,5 do 2,5 km. V tej disciplini je nastopal David Videnšek iz Nove Cerkve in v letu 2013 zasedel drugo mesto v slovenskem triatlonskem pokalu. Za prvo mesto mu je po šestih tekmah zmanjkalo samo 7 točk. V šestih pokalnih tekmah je enkrat zmagal, trikrat je bil drugi in dvakrat tretji. Pomeril se je tudi na tujem Tudi v duatlonskem pokalu Slovenije 2013 je v končni razvrstitvi osvojil drugo mesto. To je v triatlonskem kot tudi v duatlonskem pokalu Slovenije odličen dosežek, če upoštevamo, da je v Sloveniji 18 klubov in da nekateri že dolga leta načrtno delajo z mladimi. Odlično sezono je potrdil tudi na treh mednarodnih tekmovanjih v tujini, kjer je v akvatlonih (disciplina, kjer tekmovalci plavajo in nato še tečejo) enkrat zmagal (Zell Am See Ironman), v Celovcu S pesmijo in plesom do dobre uvrstitve (Ironman) je bil tretji, v St. Poltnu (Ironman 70.3) pa drugi. To so samo pomembnejša tekmovanja, nastopil je še na številnih drugih. Skupno je v letu 2013 kar 15-krat stal na zmagovalnih stopničkah. Vsa družina teče Nekoč si želi uspešno tekmovati na najdaljših - Ironman triatlonih, kjer tekmovalci preplavajo 3,8 km, nato kolesarijo 180 km in za konec pretečejo še veliki maraton 42 km. David redno vadi že štiri leta. Trenira vsak dan, tudi ob sobotah. Veliko treningov opravi tudi doma. S triatlonom se ukvarja vsa Davidova družina. Sestrica Neža (8 let) že gre po njegovih stopinjah in osvaja prve pokale v ciciakvatlonih za najmlajše. Mama že teče mali maraton 21 km, oče pa z veseljem nastopa na Ironman triatlonih in maratonih. Šport je njihov način življenja. SONJA MARGUČ, 9. b OŠ Vojnik First Lego League tekmovanje. Po najinem mnenju eno najboljših. Vzdušje je namreč čisto drugačno kot na vseh drugih tekmovanjih, kjer moraš pokazati svoje znanje in se znati zbrati. Pri tem je pomembno, da si to, kar si. Da si upaš biti drugačen in ne le še eden iz množice. Lani smo se v Osnovni šoli Gorišnica imeli odlično. In veste, kaj smo počeli? Po tistem delu, ko smo predstavili svoj projekt in ko so tudi robotki opravili svoje delo? Plesali in peli. Bilo je preprosto noro. Več kot polovica vseh tekmovalcev je stala na odru, pela, plesala, se zabavala in se imela odlično. Navezali smo tudi stike, ki jih še danes ohranjamo. Prav zaradi tega smo veseli in počaščeni, da imamo to čast, da bo tekmovanje letos v naši Osnovni šoli Primoža Trubarja Laško. Letos smo za spremembo od lani, ko so tekmovali učenci osmih in devetih razredov, ekipo pomladili, saj bodo sodelovali naši šesto- in sedmošolci. Vsekakor pa bomo vsi ostali prišli navijat za ostale tekmovalce in med tem časom zagotovo napisali tudi kakšen prispevek za šolski časopis. Lani se je tekmovanje začelo s kratko prireditvijo, ki so jo pripravili učenci Osnovne šole Gorišnica. Nato so bili naši fantje na vrsti za tekmovanje robotkov. Napovedovalcu, ki je stal z odprtimi usti, sodnikom in tekmovalcem smo se Laščani dokazali z zelo glasnim navijanjem. Ko smo ugotovili, da naši fantje vodijo za 50 točk, smo uporabili še drugi del glasilk, za katerega sploh nismo vedeli, da obstaja. Kmalu je prišel čas, ko smo morali dokončno pokazati, kaj smo pripravili, preizkusili so tudi našo povezanost in vrednote ter ocenili izdelavo robotka. Zelo nam je bilo všeč, da so bili sodniki sproščeni in so s tem tudi nam vlili samozavest, s čimer je tudi pogovor lažje stekel. Po tem delu smo odšli na kosilo, nato pa smo kmalu stali na odru. Dan je ob dobri družbi in zabavnem ter sproščenem vzdušju hitro minil in kmalu je bil čas za razglasitev rezultatov. Sodniki so nam obesili medalje, nato pa razglasili skupine, ki so se uvrstile v finale. Naša skupina se je uvrstila na čakalno listo. Zato tudi letos upamo in si želimo dobro uvrstitev in odlično vzdušje. Poleg tega se bomo potrudili in za goste ter tekmovalce pripravili nepozaben dan. Letošnja tema tekmovanja je Besnenje narave. Verjamemo, da so se vse tekmovalne skupine odlično pripravile, in že komaj čakamo, da si njihove rešitve v soboto, 1. februarja, tudi ogledamo. TAJA JANČIČ, ANA BLATNIK, 9. a OŠ Primoža Trubarja Laško Lanske navijačice V Socki so zvezdice doma Nekaj dni pred novim letom smo za starše, babice, dedke in krajane pripravili novoletno prireditev z naslovom Kjer so zvezdice doma. Z igro, s pesmijo in plesom smo rešili kraljestvo zlate lune in na nebu so spet zažarele zlate zvezdice. Poiskali smo zvezdo sreče, veselja, zdravja, prijateljstva in miru. Na ta poseben večer smo si segli v roke, se zazrli v oči in drug drugemu zaželeli srečo in zdravje za leto, ki se na novo rodi. Na koncu prireditve smo za učiteljice pripravili presenečenje in se jim zahvalili za trud. Nas pa so presenetili starši z novoletno smrečico z okraskom za vsakega izmed nas in z jaslicami. To pa še ni bilo vse, dobili smo tudi paket, v katerem so nas čakali bonboni in pismo z zahvalo nam in učiteljicam. Ingrid, Saša, Beti in Riana, 4. r POŠ Socka ZGODBE S CELJSKEGA - NOVICE IZ 33 OBČIN ŽIVALSKI SVET 51 Druga plat medalje Kazen za neprijavljenega psa se giblje od 200 do 400 evrov, za necepljenega pa od 125 do 400 evrov. Več neregistriranih psov je v mestnem okolju kot na podeželju. Letos je treba pse peljati na cepljenje proti steklini tako kot doslej. Cepljenje proti steklini tudi letos! Nov pravilnik je sicer spremenil shemo cepljenj, vendar letos ostaja še po starem Steklina je ena najstarejših znanih zoo-noz in je smrtna bolezen. Preprečiti se jo da s cepljenjem. Urbana oblika stekline, ki jo prenašajo psi, je bila v Sloveniji izkoreninjena kmalu po drugi svetovni vojni z uvedbo obveznega cepljenja psov. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je pri nas pojavila silvatična oblika stekline, katere glavni rezervoar in prenašalec so lisice. Ta oblika stekline je v manjšem obsegu prisotna na območju Slovenije še danes. V letu 1988 je Slovenija začela peroralno cepljenje lisic proti steklini, kar se je pokazalo kot edini uspešen ukrep za izkoreninjenje te bolezni. Že lani smo pisali o tem, da so ljubitelji psov na družbenih omrežjih podpisovali peticijo za spremembo pravilnika obveznega celjenja psov proti steklini. Ta je določal, da je treba pse proti steklini cepiti vsako leto, medtem ko so se pobudniki peticije zavzemali za cepljenje na tri leta. Tovrstne predloge je podpirala tudi Kinološka zveza Slovenije. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je prisluhnila tovrstnim pobudam in konec minulega leta je začel veljati nov pravilnik o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje stekline. V njem je cepljenje psov proti steklini sicer ostalo obvezno, spremenila se je le shema cepljenja. Letos je tako še vedno treba cepiti vse pse! Po pridobitvi zadostne imunosti (tri zaporedna cepljenja) pa se cepljenje izvaja v večletnih intervalih, skladno z navodili proizvajalca, so sporočili iz uprave. To pomeni, da bodo morali biti vsi mladiči tudi v prihodnje cepljeni tri leta zapored. Razmik med prvimi tremi cepljenji pa ne bo smel biti daljši od 12 mesecev, sicer se bo štelo, kot da je cepljen prvič. Po treh zaporednih cepljenjih bodo veterinarji pse cepili glede na navodila proizvajalca cepiva, kar pomeni, da bo to mogoče še vedno opraviti vsako leto ali pa na dve leti oziroma na tri leta. Prepogosto in predrago? Kateri so bili glavni pomisleki nasprotnikov vsakoletnega cepljenja? Opozarjali so na manjšo razširjenost stekline pri nas, na škodljivost pogostih cepljenj za pse in na to, da cepivo učinkuje dlje in ne le eno leto. Kinološka zveza Slovenije je ob tem opozorila, da država in veterinarska stroka delujeta v prid lastnih dobičkov in da stroški cepiva in cepljenja za lastnike ne bi smeli biti višji kot 2 do 3 evre, kolikor dejansko znašajo, medtem ko zdaj stane cepljenje dobrih 31 evrov. Cena nespremenjena In kako kinološka zveza ocenjuje nov pravilnik? Po besedah njene predstavnice Majdi Kosi niso bila uslišana prizadevanja zveze, da bi bila cepljenja tudi finančno prijazna in da bi se direktni stroški za lastnike približali znesku, kolikor stanejo cepiva. Cena cepljenja namreč v novem pravilniku ni opredeljena in letos naj bi bila enaka kot lani, to je dobrih 31 evrov. Zato pa zveza pozdravlja odločitev ministrstva za kmetijstvo in okolje, da se bo v prihodnje pse cepilo, upoštevajoč navodila proizvajalcev cepiv. To bo po mnenju zveze v dobrobit psov in lastnikov. Ključen problem, ki ga bo treba rešiti pri vprašanju obveznega cepljenja, pa je po mnenju zveze tudi neurejeno stanje v registru psov - trenutno je v registru 220 tisoč psov, na leto jih v povprečju cepijo okrog 150 tisoč. »Dejansko stanje je po našem mnenju še mnogo bolj zaskrbljujoče, saj naj bi bilo po neuradnih podatkih v Sloveniji več kot 350 tisoč psov.« TATJANA CVIRN Foto: arhiv NT (TT) Matej Zupanc iz Veterinarske bolnice Šentjur ni tako zelo navdušen nad novostjo, saj meni, da bo prinesla še več necepljenih psov, ki so že zdaj vse večji problem. Poleg tega ne smemo podcenjevati nevarnosti stekline, je prepričan. »Dokler nihče ne umre zaradi kužne bolezni, se zdijo vsa cepljenja nepotrebna.« Vendar po njegovem ne moremo trditi, da je bolezen izkoreninjena, sploh ker je vse več psov necepljenih in ker so meje odprte, nekatere države pa nimajo rednega cepljenja proti steklini. Mnogi lastniki psov so prepričani, da cepljenje že letos ni več potrebno. Vendar Zupanc opozarja: »Psi, ki so bili cepljeni v letih 2012 in 2013 ter bodo še letos, bodo lahko nato prešli na triletno cepljenje.« Opozarja tudi, da bo treba paziti na datume in ne zamujati, saj je prva tri leta vsakoletno cepljenje treba opraviti v 365 dneh. »Če bo lastnik zamudil, bo spet moral v nov triletni ciklus.« Cepljenje tri leta zaporedoma je stroka določila zato, ker se v tem času ustvari zadostna količina protiteles, da je cepivo učinkovito. Šele potem lahko pse cepijo bolj poredko. Vse več necepljenih psov Letos bo obvestila o cepljenjih pošiljala uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Veterinarska bolnica Šentjur pa bo obveščala, kje na območju občin Šentjur in Dobje bodo cepili na terenu. Kako bo v prihodnje s terenskimi cepljenji, Zupanc še ne ve, saj vsako leto število cepljenj upada, nevestnih lastnikov pa nihče ne kaznuje. »Lastnik nam na primer pripelje poginulega psa in ko vprašamo za papirje, ugotovimo, da je bil pes neprijavljen in v 14 letih cepljen samo enkrat ali še to ne.« Prepričan je, da bi morala država bolje poskrbeti za nadzor in kaznovanje, saj drugo očitno ne zaleže. »Posebna služba bi morala hoditi okrog in pre- Matej Zupanc: »Letno cepimo približno tisoč psov. Že letos bomo imeli 30 odstotkov manj prihodkov iz te dejavnosti.« verjati čipe pri psih (od leta 2003 sta od 3. meseca obvezna mikročipiranje in vpis v register, op. p.), veliko je brezposelnih, ki bi lahko to delali. Ko bi pošteno kaznovali prvih 200 ljudi, bi vsi ostali temeljito razmislili, če se jim to splača.« Na dveh bregovih Po mnenju Zupanca so kinologi in veterinarji običajno na dveh bregovih, ko gre za vprašanja, kaj je dobro za pse. Če se strinjajo glede problema neregistriranih in necepljenih psov, pa si niso enotni glede samih cepljenj. »Če so kinologi nasprotovali cepljenju proti stekleni, bi pričakoval, da bodo predlagali kakšna druga cepljenja, zaradi katerih pomre veliko pasjih mladičev. To so na primer parvoviroze, kužni kašlji, pasje kuge, leptospiroze, vse to se da preprečiti s cepljenjem. Zoonoza je na primer lahko tudi prenosljiva na človeka.« Vse to je zdaj stvar osveščenosti lastnika, ne pa obveznost vseh, zato se zlasti ob trgovini na črno dogaja, da dobijo mladiča nekje iz tujine, za katerega se ne ve, kakšna cepljenja je že imel. Zanje usodne bolezni so zato pogoste. Tudi zato pozdravljajo napoved uprave za varno hrano, da bi v prihodnje v register lahko vpisali le tistega mladiča, pri katerem bo tudi znana številka čipa matere oziroma bo ta lahko vpisana samo enkrat letno, s čimer bi onemogočili črni trg. TC Foto: arhiv NT (SHERPA) DELOVNI ČAS tel. 03/7493210 m^ pon. - pet. 7. -19. ure gsm 041 _618.772 VT sob. 7.-12. ure ~ ned. 7. - 8. ure veterinarskabolnicašentjur dežurstvo 24 ur_www.vb-sentjur.si_ »Očitki o visoki ceni cepljenja v Sloveniji niso upravičeni, saj k nam hodijo tujci, ker pri nas ceneje. Sicer pa cena pri tem ni bistvena, pač pa je problem neodgovoren odnos ljudi na vseh področjih. Lastnik ne bo dal psa vpisati v register, da ne bo odgovoren, če se karkoli zgodi. Tudi z avtom se lahko vse življenje voziš brez registracije in izpita - dokler se kaj ne zgodi oziroma te ne ustavijo.« 52 ZA ZDRAVJE Konoplja za blaženje bolezni in zdravstvenih težav V Sloveniji uporaba še vedno le naskrivaj Konoplja ima v širši javnosti mnogokrat negativen prizvok. Zanjo poznamo številne izraze, kot so trava, marihuana, gandža, kana-bis, številni pa jih povezujejo z zlorabo njenih psihoak-tivnih lastnosti. A konoplja je bistveno več kot droga. Uporabljajo jo na primer v industrijske namene, iz nje pridelujejo olja, vrvi, tekstil, papir, kozmetiko, tudi hrano. Konopljo marsikje v svetu - tudi v Sloveniji, čeprav pri nas ti načini zdravljenja in lajšanja bolečin še niso uradno priznani - uporabljajo tudi v medicinske namene in prav temu vidiku pozornost posvečamo v tokratnem prispevku. Konoplja je izraz za celotno rastlino. Kot razlaga Tomaž Koren, direktor celjskega zavoda za informacijsko dejavnost in alternativno kulturo, pod okriljem katerega deluje projekt Konoplja. org, ter podpredsednik zveze nevladnih organizacij na področju zmanjševanja škodljivih posledic drog, ima vsaka rastlina svojo tako imenovano kanabinoidno sliko, ki pove, katere substance vsebuje in koliko. Na osnovi te slike je mogoče opredeliti namen uporabe konoplje. Tomaž Koren (foto: GrupA) Psihoaktivni učinek Uporaba konoplje v medicinske namene v Sloveniji ni dovoljena, tako zdravniki uradne medicine v nasprotju z nekaterimi drugimi državami tovrstnega zdravljenja ne predpisujejo. Konopljo pri nas opredeljuje Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, ki jo uvršča v prvo od treh skupin drog, in sicer med »rastline in substance, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi »Vsak, ki želi poseči po zdravljenju s konopljo, naj se posvetuje s svojim zdravnikom. Ti so sicer dandanes v težkem položaju, saj pridejo bolniki k njim z nešteto možnostmi zdravljenja, o katerih so prebrali na internetu. Logično je, da zdravnik vsega ne more vedeti, zato je nujno, da jih seznanimo s protokoli zdravljenja in z značilnostmi medicinske konoplje. Temu se bo naš zavod letos posvetil,« pravi Tomaž Koren. »Za lajšanje bolečin se na primer redno uporablja morfij. Tudi po njem je bolnik zelo >zadet<, a tega nihče ne jemlje na tak način. Če si nekdo bolečino lajša z ščepcem medicinske konoplje, pa večina skoči v zrak, češ, kako je >zadetokupi-ra<. Človek pa ni sposoben hkrati opravljati dveh miselnih operacij. Če se nekdo torej intenzivno pogovarja po telefonu, ne spremlja dovolj dogajanja v prometu,« pravijo v Javni agenciji RS za varnost prometa. telefonu pogovarjajo vozniki, mlajši od 30 let, pri čemer se odstotek uporabe telefona za volanom niža z višanjem starosti voznika. V teh dneh je v času preventivne akcije pogosto mogoče slišati, da če voznik telefonira med vožnjo, je to enako, kot bi imel v krvi 0,8 promila alkohola. Pri vožnji z uporabo mobilnega telefona se odzivni čas voznika podaljša z 0,3 na 0,7 sekunde, kar pomeni, da začne zavirati kasneje, kot bi pri oviri začel zavirati pri polni pozornosti. Zmanjšajo se voznikove sposobnosti zaznavanja prometne signalizacije in okolja, zmanjša se pozornost glede ostalih voznikov v prometu, spremeni se tudi način vožnje. Voznik zaradi telefona pogosto ne prilagodi hitrosti in se posledično prepozno odzove na zaviranje, ko se vozilo pred njim nenadoma ustavi. Odzivni čas se tako podaljša, nesreča pa je takrat neizogibna. SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA, arhiv NT (TimE) Zakon o pravilih cestnega prometa v 35. členu prepoveduje uporabo naprav ali opreme, ki zmanjšujejo voznikovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila. Sem spada seveda tudi telefoniranje. V 3. odstavku istega člena je zapisano, da je vozniku sicer dovoljena uporaba naprave za prostoročno telefoniranje. A kaj, ko policisti dodajajo, da tudi to ni priporočljivo, saj tudi slabša voznikovo pozornost, ki mora biti usmerjena na cesto in ne na telefonski pogovor. Zakon za kršitelje predpisuje 120 evrov kazni. Tudi SMS-sporočila pišejo Javna agencija RS za varnost prometa je o telefoniranju med vožnjo lani opravila raziskavo med slovenskimi vozniki. Analiza rezultatov kaže, da so vozniki, ki uporabljajo mobitel za volanom, prave cestne bombe. Skoraj 30 vseh vprašanih med vožnjo redno telefonira, piše SMS-sporočila ali pregleduje svojo elektronsko pošto. Največkrat opravljajo krajše pogovore, čeprav so čas pogovora opredelili z Med evropskimi državami le Portugalska prepoveduje tudi prostoročno telefoniranje med vožnjo. V ZDA je v 30 državah prepovedano pošiljanje SMS-sporočil med vožnjo, medtem ko je splošna prepoved telefoniranja med vožnjo le v osmih državah. V akciji nadzora poleg agencije za varnost prometa in policije sodelujejo tudi ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, za zdravje, za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti, nevladne organizacije in slovenski mobilni operaterji. osmimi minutami. Gre za pogovore, ki niso povezani s službo. V večji meri vozniki sprejemajo klice, torej ne kličejo sami iz avtomobila. Še bolj kot pogovor po telefonu je nevarno pisanje SMS-sporočil za volanom. 12 odstotkov voznikov naj bi med vožnjo ne samo bralo sporočila, ampak jih tudi pisalo. Skoraj 40 odstotkom vprašanim ne pride na misel, da bi med telefoniranjem ustavili na primernem mestu. Raziskave so pokazale, da voznik, ki napiše eno SMS-sporočilo, v času pisanja povprečno 23 sekund ne gleda na vozišče, med vnašanjem številke v mobitel pred klicem pa na vozišče ne gleda 7,8 sekunde. Za nesrečo, če pride v tem času do nepredvidene situacije, pa je potrebna le sekunda ... Telefoniranje med vožnjo je smrtno nevarno. Dokler se voznik ne ustavi na primernem mestu. 54 RAZVEDRILO NA SVOJ RAČUN Na delo! (1.) Na seji uredništva Špela Kuralt seznani sodelavce, da odhaja drugam. »Ja, na delo, tu je tako in tako samo zabušavala ...« se sliši glas iz občinstva. Pojasnilo: Špela odhaja na novo delovno mesto v celjsko dopisništvo Dela in ker v resnici ni nikoli »zabuša-vala«, jo bomo sodelavci pogrešali, zagotovo pa jo boste tudi bralci Novega tednika. Na delo! (2.) Ker je običaj, da se od sodelavcev poslovimo z darilom, za katerega zberemo prispevke, se iz baze zasliši še en klic: »Darilo? To je tako, kot bi človek zadel na lotu, potem mu pa še denar damo!« IZJAVA TEDNA »Čestitam, ker ste bili časovno dovolj uspešni, da vam poleg ceste niso zaprli še železnice,« je svoj nagovor začel župan Bojan Kontič, ki je tudi na tak način opozoril na precejšnje logistične težave, s katerimi se ubadajo v Gorenju. Čestitko je izrekel ob uradnem začetku izdelovanja pomivalnih strojev Asko, ki jih bodo poslej namesto na Švedskem izdelovali v Velenju. ANEKDOTE Hrvaški pesnik in pisatelj Antun Gustav Matoš (18731914 je videl na ulici žensko, ki je tepla svojega otroka po glavi. Razjezilo ga je, kar je videl, in ji je rekel: »Če že mislite z udarci vzgajati otroka, ga vsaj ne tepite po glavi. To lahko ima škodljive posledice!« »Pa kaj še! Tudi mene so moji starši tako vzgajali!« je odgovorila ženska. »Torej je očitno, da imam prav!« je rekel Matoš in odšel, še preden je ženska razumela, kaj je hotel povedati. Spraševali smo vas, iz katere države prihaja pianistka, ki smo jo predstavili v snopiču Zgodbe s Celjskega. Pravilen odgovor se glasi: iz Ukrajine. Majico NT&RC bo za pravilen odgovor po pošti prejela Alenka Sitar, Rožna ul. 1, Ljubečna. NAGRADNO VPRA7ANJE V rubriki Zanimivosti predstavljamo par, ki je praznoval častitljivo obletnico poroke. Koliko let sta poročena? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 28. januarja, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC. 3 6 4 2 1 5 1 6 9 4 8 7 6 1 9 3 9 4 3 7 1 9 2 7 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV , Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. O prišlekih Reinkarnacija Fata in Mujo sta bila prepričana v reinkarnacijo. Dogovorila sta se, da se bo tisti, ki bo prvi umrl, javil drugemu 30. dan po smrti. Mujo je kmalu umrl v prometni nesreči. Fata je v skladu z dogovorim skušala 30. dne navezati stik z Mujom na drugem svetu. Med seanso ga je klicala: »Mujo, Mujo! Fata je tu! Me slišiš? O, kako te pogrešam! Kako je tam, kjer si zdaj?« Mujo se končno javi: »Tu imam prekrasno modro nebo, zeleno travo, livade, na katerih sije sonce.« Fata v joku: »Pa kaj delaš tam cele dneve?« Mujo: »Zgodaj vstajamo in po obilnem zajtrku ne delamo nič drugega, kot seksamo. Po kosilu imamo dve uri odmora, potem spet seksamo do šestih. Po večerji, če imamo še moči, nadaljujemo do noči. Odvisno od partnerke. Ob desetih za-spimo in tako vsak dan.« Fata šokirana vpraša: »Pa se v raju lahko to počne?« Mujo: »V raju? Jaz nisem v raju!« Fata zajoče: »Kje pa si potem, moj Mujo?« Mujo: »Zdaj sem zajec na Velebitu!« Dnevnik Mož piše dnevnik: »Danes je ponedeljek. Že ves dan dežuje. Žena je depresivna, se mi zdi.« »Danes je torek. Še vedno dežuje. Žena je še zmeraj depresivna. Samo molči in gleda skozi okno .« »Danes je sreda. Dež ne poneha. Ženi je vse huje. Ne odmakne se od okna.« »Danes je četrtek. Spet dež, žena je v obupnem stanju. Najbrž jo bom moral spustiti noter .« Varčnost Pride Gorenjec na avtobus in vpraša: »Je treba za rožo tudi plačati?« »Ne,« odgovori šofer. Nagne se skozi vata in zakliče: »Marjetica, vstopi!« Za dva dni »Draga, kaj je za kosilo?« »Nič, dragi!« »Kako? Že včeraj ni bilo nič!« »Ja, skuhala sem za dva dni!« Še ni bila tako bolna Babica me je podučila: »Za boljšo prebavo pijem pivo, pri pomanjkanju apetita belo vino, pri nizkem pritisku rdeče vino, pri visokem konjak in ko sem sam prehlajena, vzamem slivovko.« »In kdaj piješ vodo?« »Tako hudo bolna pa še nisem bila.« Zgornejsavinjčani vedo, da so lahko prišleki takšni ali drugačni. Ok, pustimo dejstvo, da so zanje prišleki vsi, ki nimajo za približno tri rodove nazaj dokazano, da njihovi predniki izvirajo višje od Soteske. Vendarle pa obstajajo posamezniki, pri katerih je pozabljeno, da niso iz »naših« koncev. Tak je zagotovo Rajko Pintar, čigar zgodba o tem, kako so ga prepričali, da je ostal na Ljubnem, temelji na izjemnem nepoznavanju območja, ki ga je kasneje vzel za svojega. Za razumevanje zgodbe se moramo vrniti kakšnih 35 let nazaj. Mlajši seveda ne bodo vedeli, kakšne razmere so bile takrat, odrasli pa se zagotovo spomnijo, da ni bilo mobitela na vsakem koraku, o kakšnih računalnikih smo samo sanjali, da o kakšnih drugih tehnoloških čudesih niti ne govorimo. No, Pintar je z ženo junija preverjal, kako bi bilo, če bi postal učitelj - v tistih časih še tovariš - telesne vzgoje na Ljubnem. Sicer Celjan, takratni trener gimnastike, si je verjetno zaželel nekaj sprememb, seveda pa je najprej »sčekiral«, kakšno je življenje na Ljubnem. In kot rad pove, je bil ob prihodu preprosto frapiran. Džuboks in glasba v Hotelu Planinka, vplačila športnih stav, česar niso poznali vse do Žalca, pa nova šola ... Ampak pri njegovi odločitvi so pretehtala tri dejstva. V šolski omari, na vidnem mestu, je opazil kamero in videorekorder, za kakršnega si je cela Ljubljana prizadevala, da bi ga kupila. Druga stvar, ki je Pintarja dobesedno šokirala, so bila imena na vratih zdravstvenega doma. Specialisti, kot so tisti za pljučne bolezni, za sladkorno, pa posvetovalnica za nosečnice, za dojenčke, pa zobozdravnik... Sodeč po tem je bil ljubenski zdravstveni dom bolje založen s tablami na pročelju kot celjsko zdravstvo. Na koncu je sledil še obvezen ogled Foršta. Torej območja, na katerem so se Ljubenci od mladih nog ukvarjali z žogo. Celjan, ki seveda ni REŠITEV SUDOKU 84 i 9 6 4 7 3 2 8 5 5 8 3 6 9 2 7 1 4 4 2 7 1 8 5 3 9 6 9 3 2 5 1 4 6 7 8 6 7 4 9 3 8 5 2 1 8 1 5 7 2 6 4 3 9 2 5 8 3 4 9 1 6 7 7 4 9 2 6 1 8 5 3 3 6 1 8 5 7 9 4 2 razumel zgornjesavinjščine - sedaj mu gre nekoliko bolje - je bil dobesedno zaprepaden, ko je slišal, da sta se dva nadebudneža dogovorila, da se dobita popoldne »na sauni«. V tistih časih je bila menda savna podobna čudežu. In je bodoči tovariš telesne vzgoje na Ljubnem takoj podpisal pogodbo. V kraju s kamero, zdravniki in savnami se pa res ne braniš zaposlitve! Seveda je septembra nastopila streznitev oziroma so se Pintarju razkrile vse zgornjesavinjske finte. Kamera je ostala še naprej lično zaklenjena v posebni omarici, na videorekorderju so predvajali zgolj in samo posnetka Titovega in Kardeljevega pogreba. Zdravniki, lično izpisani na vratih zdravstvenega doma, so v teh prostorih delali po urniku zgolj enkrat na mesec, pa še takrat jih po navadi ni bilo. »Sauna«, najbolj obetaven faktor te zgodbe, pa se je izkazala za Savinjo. Dejstvo je, da ni klenega Zgornjesavinjčana, ki bi Savinji rekel Savinja, temveč je vedno in povsod Sauna. Varčni domorodci varčujejo tudi s črkami. Torej, tista dva mulca na Forštu sta se dogovorila, da se bosta popoldne kopala v Savinji, ki je za Celjana še vedno premrzla. Kljub temu se je Pintar aktivno vključil v življenje v kraju ter skupaj z domačini pletel občinske, »flosar-ske« in lesarske zgodbe. Ter seveda soustvarjal uspešno šolo, kjer je danes ravnatelj. Trenutno je v ospredju tudi njegova vloga predsednika Organizacijskega komiteja tekem za svetovni pokal v smučarskih skokih za ženske Ljubno, ki zagotavlja, da bosta tekmi v Planici prav tako dobro organizirani, kot so bile dosedanje na Ljubnem, in da bodo vražje skakale iz Slovenije spet odhajale z lepimi spomini. Pa še nekaj je v tej zgodbi - za Pintarja še nismo slišali, da bi mu domačini rekli, da je prišlek. To pa v Zgornji Savinjski dolini tudi nekaj šteje. TA ZGORNJA Zaupate nam že —69 Let- k RAZVEDRILO 55 Nagradna križanka Križati Ke a ugahKe GLAGOL (LAT.) VEDAO ALPINISTIKI SPOGLED (EKSPR.) PRIPR. ZA ZAPIRANJE ODPRTINE DRUGA OBLIKA GENA HRUP, VPITJE (EKSPR. NADSTROPJE PODREDNI VEZNIK 22 VRH V JULIJCIH MEJAMED EVROPO IN AZIJO ITALIJANSKI PREDLOG NAREJEN VVROČEM OLJU BRANKA ODERUH JURCA (SLABS.) LANA TURNER TRSA DLAKA MOČEN, KRATKOTRAJEN DEŽ IZDELOVALEC LUTK SVEDSKI PISATELJ UČENKAOŠ HANSSON 13 RIBEBREZ LUSK JVDEL LJUBLJANE AMERIŠKI KITARIST (CARLOS) UREZNINA (KNJIŽ.) PRITR-DILNICA 20 PISATELJICA VAŠTE VZHOD (ANG.) OCENJEVALEC, PRESOJEVALEC LISIČJI SAMEC NAFTA (ANG.) AM. IGRALKA FAIRCHILD KITAJSKI FILOZ. (LAO) 10 NENARAV- NOST, IZUMETNI-ČENOST SAMICAPSA PTIČARJA JESIHOVA PESNIŠKA ZBIRKA VOJSKA NEK-DANJESFRJ AVSTRALSKA IGRALKA WATTS ČRNILNIK (POG.) POMEMBNA OSEBA (ANG.) KRATICA NAZDRAV-NIŠKEM RECEPTU PRISTANIŠČE ZA JAHTE SOIMENJAK (REDKO) ZOB ZA MLETJE HRANE ZBORTREH PEVCEV MOŽEV OČE OMEJENEC (EKSPR.) ŽENSKA, KI DAJE AM. IZDELOVALEC MIKROPROCESORJEV LAVRENCIJ POLDRAG KAMEN JUŽNOAMERIŠKI INDIJANCI KK VEK, ERA NOVINARKA (LIDIJA) AM.JEZIKO-SLOVEČ CHOMSKY AMERIŠKA IGRALKA (CHERYL) RIM. BOG LJUBEZNI ELEKTRIČNO NABITI DELCI KDOR GONIŽIVINO MAROŠKI DENAR VPLIV NA ODLOČITEV ITALIJANSKO MESTO NA OTOKIH TONE ČUFAR NEKDANJI UGANDSKI DIKTATOR OKR.ZA 2 DEBELINO NITI PREBIVALEC BLANCE HRANJENJE IZ DOJK ORG. SNOVZA STROJENJE AM. IGRALKA GARDNER NEKD. DNEV-NIKOVA PRILOGA ULIČNA PRODAJNA HIŠICA ZAPOREDNA VOKALA ORANJE (ZASTAR.) 14 PREBIVALEC AMANA LIK IZ FILMSKIH GROZLJIVK MLEČNI IZDELEK Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon za butik Vlasta v Laškem 2. nagrada: polo moška majica z dolgimi rokavi 3. nagrada: bon za gostilno Gušt v Veliki Pirešici Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 28. januarja. Rešitev nagradne križanke iz št. 3 Vodoravno: KLIF, PRST, AEROMETER, PN, TETIVA, INGOT, ČAP, TOR, AMINI, PONOVNI, JS, ZEL, ZAOKRET, DOLGČAS, CN, LAO, EKA VOGELNIK, VD, LUŽA, OTON, APNIK, AŠ, JUNAK, ANGOLAR, VARAN, ELMA, SAVA, ELE-NIAK, JODAT, BČ, CODA, KOMUNAR, POK, TUDI, MILJA, IZSTRELI, EK, DNINAR, JIM, KROKI, VAŠE, VOS, DRŽA, SKRB, UTAH, LADA Geslo: V pričakovanju Izid žrebanja 1. nagrado, bon za kitajsko medicino v Celju, prejme: Irena Ramšak, Dobrna 7a, Dobrna. 2. nagrado, polo moško majico z dolgimi rokavi, prejme: Rudolf Kirhmajer, Belovo 11, Laško. 3. nagrado, bon za gostilno Gušt v Veliki Pirešici, prejme: Majda Bezamovski, Lahov graben 1a, Jurklošter. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 Ona: Vse se bo vrtelo okoli vas in vašega partnerja, saj bosta prišla na dan z zanimivo idejo, ki jo bodo vajini prijatelji z navdušenjem sprejeli. Zabavali se boste kot že dolgo ne. On: Počasi začenjate verjeti v reči, ki so vam bile včasih le prijetno razvedrilo. In partnerka bo nad tem prav prijetno presenečena, saj tega enostavno ne bo pričakovala. Vi pa boste to zmedo hitro obrnili v svoj prid. Ona: Spogledovanje vam bo šlo prav dobro od rok, vendar poskusite paziti, da vaši pogledi ne bodo zašli v prepovedane vode. S tem bi po nepotrebnem prizadeli partnerja, ki si tega v tem trenutku resnično ne zasluži. On: Pri delu ne boste zbrani, saj vam bodo misli stalno uhajale k prijetni neznanki, ki ste jo srečali pred nekaj dnevi. In ravno ko boste najbolj zasanjani, se vam bo pripetilo izjemno presenečenje. DVOJČKA ^ Ona: Na poslovnem področju boste preprečili načrte svojih nasprotnikov in si s tem zagotovili tako prednost v poslu kot tudi izredno dober položaj pri predpostavljenih. Očitno ste na začetku nadvse uspešnega obdobja. On: Spoznali boste, da ste spregledali malenkost, zaradi katere boste morali krepko zavihati rokave, če boste želeli rešiti, kar se še da. Prihodnjič raje dobro razmislite, preden boste ukrepali. Ona: Vse boste stavili na eno karto, čeprav niste povsem prepričani, ali bo dobitek res tolikšen, da bi vas zadovoljil. Toda star pregovor pravi, da imajo »norci« srečo, kar se bo izkazalo tudi v vašem primeru. On: Morali boste odločno ukrepati, saj vam lahko v nasprotnem primeru zadeve uidejo iz rok. Škoda bi bilo, da bi izgubili vse tisto, kar ste si s trudom in prizadevanji tako težko priborili. IJjlU.'IIJ.Wjual Ona: Sestali se boste s starim prijateljem in skupaj obujali spomine na prijetne dni iz bližnje preteklosti. Pazite, da vas ne bo preveč zaneslo, saj ste še preveč labilni. On: Vaše skrivnosti kdaj pa kdaj tudi kdo odkrije. Ne bodite kar naprej tako strašno dvolični, saj ljudje vedo, kakšni ste v resnici. Malce iskrenosti vam ne bo škodovalo in še kakšnega novega prijatelja si boste pridobili. Ona: Če boste predolgo odlašali, vam bo nekdo hudo zameril, zato se raje odločite in si vzemite tisto, kar vam tako ali tako pripada. Ne pričakujte preveč od prehitro dane obljube, ampak poglejte na vse skupaj malo bolj realno ... On: Sprejeli boste igro partnerke, ki si že dlje prizadeva popestriti vajino ljubezensko življenje. Tokrat bosta za stvar oba, kar vam bo pričaralo nepozabne trenutke. STRELEC ^ Ona: Poslovne ovire se bodo zdele preveč previsoke, da bi jih lahko premagali. Nikar se ne ustrašite - vse se bo dobro izteklo in na koncu se boste le sladko smejali skrbem, ki ste si jih delali. On: Partnerka vas bo povabila na prijeten izlet, ki se bo končal z izredno pozitivnim presenečenjem, ki si ga boste še pošteno zapomnili. Sreča je na vaši strani, zato jo izkoristite, kot se le da. KOZOROG ^ Ona: Dejstvo je, da se boste morali prilagoditi novi okolici in družbi. Drugače vas pač ne bodo sprejeli v svoj krog. Trenutne možnosti so resnično več kot odlične, zato ni strahu za neuspeh. On: Prijetna neznanka vas bo popolnoma očarala in vas tako spravila v situacijo, ko boste povsem izgubili svojo pregovorno samozavest. Priložnost je pred vami, zato nikar ne stojte, ampak naredite nekaj. Ona: Na svojih plečih nosite že dovolj bremena, ne dovolite, da vam naložijo še novega. Čeprav uživate v delu. si privoščite malo počitka. Z nekom se boste sporekli zaradi neke malenkosti, ki sploh ne bo pomembna. On: S partnerko se bosta odločila za praznovanje pomembnega dogodka iz bližnje preteklosti, ki sta ga zaradi preobilice dela doslej stalno prelagala. Obetata se vam zelo prijeten konec tedna v dvoje in pomembna skupna odločitev. DEVICA Ona: Nikar naj vas ne skrbi za okolico, saj vam je le nekoliko nevoščljiva. Nevoščljivost pa je predvsem lastnost malome-ščanov, ki se ne uspejo otresti svojih neumnih predsodkov. Na koncu se bo izkazalo, da ste imeli povsem prav. On: Prijatelj vam bo svetoval, hkrati s tem pa vam bo skušal tudi škodovati. Ravnajte nekoliko bolj previdno, da vam kasneje ne bo žal. Saj nenazadnje tudi vaše ideje niso tako slabe, kot ste mislili na začetku. VODNAR Ona: Pritiski bodo počasi popuščali, tako da boste lahko po dolgem času ponovno malo svobodneje zadihali. Izkoristite prijeten teden za sklepanje novih poznanstev, kjer imate vsaj dobre možnosti, če ne celo odlične. On: Poslovno zelo uspešen teden. Ni dovolj, da vlak pripelje na postajo; če se želite peljati, je treba tudi vstopiti. Ne odlašajte, ampak izkoristite dano priložnost. Obrestovalo se vam bo. Ona: Pričakovali boste nekoga znanega, prišel pa bo nekdo povsem drug. Toda kljub temu presenečenju se boste kaj hitro znašli in izkoristili nastalo situacijo, ki sploh ne bo tako slaba. On: Ne obremenjujte se preveč zaradi trenutnih težav. V bližnji prihodnosti boste doživeli nekaj, kar bo odtehtalo vse dosedanje polome. Oseba, ki jo že dlje opazujete, se bo končno začela zavedati vaše prisotnosti. 19 3 23 16 4 18 17 5 6 7 8 11 9 12 21 15 56 RUMENA STRAN Da so rokometaši dobrega srca in radi pomagajo, če le lahko, dokazuje tudi poteza moške rokometne reprezentance. Staš Skube je predal ček Podari malico ravnateljici IV. OŠ Celje Nevenki Matelič Nunčič. V šoli bodo 1.320 evrov namenili za plačilo kosil in tudi drugo pomoč učencem iz socialno šibkih družin. Razlog, da so reprezentanti izbrali prav to šolo, je, da so jo pred leti obiskovali kar trije med njimi - brata Luka in Miha Žvižej ter Dragan Gajič, ki je tudi ambasador projekta Podari malico. v av i ■ Presežena pričakovanja Decembra in v začetku januarja je bila za pomoč Celjanu Nenadu Stojakoviču na socialnem omrežju Facebook dobrodelna dražba. Ob pomoči številnih športnikov jo je pripravila Dragana Jusupovic, končali pa so jo v Velenju, ko so slovenski rokometaši ugnali Ukrajince in se tako za korak približali svetovnemu prvenstvu prihodnje leto v Katarju. Nenad Stojakovič je bivši slovenski rokometni reprezentant, ki ostaja zvest temu športu kot trener kadetov v velenjskem Gorenju. Za njim so tri operacije in uradna medicina mu svetuje še četrto, vendar ta ni porok za ozdravitev. Grozi mu namreč delna paraliza hrbtenice in lahko se zgodi, da bo ohromel. Pred časom je izvedel za alternativno obliko zdravljenja v Braziliji, kjer se je doslej uspešno pozdravilo že veliko slovenskih športnikov. Ker sam ne bi zmogel stroškov potovanja in bivanja na drugi celini, so mu na pomoč priskočili športni prijatelji. Dražba je uspela več kot odlično, kar 122 dresov, 4 žoge in 3 štartne številke so dražili v treh krogih in v prvem zbrali 1.215 evrov, v drugem 1.450 in tretjem celo 4.265 evrov. Donacije so prispevali še rokometna zveza iz nagradnega sklada, Rokometni klub Gorenje in reprezentanca ter njen strokovni štab, ob tem pa še številni posamezniki, tako da se ne koncu zbralo kar 10.450 evrov. V to številko je vštetih tudi 220 evrov, ki jih je za približno 20 let star Nenadov dres - edinega, ki so ga še našli v Sloveniji - odštel Borivoj Simic. IS, foto: SHERPA Eno od donacij je Nenadu Stojakoviču, ki je v nedeljo že odpotoval v Brazilijo, predal Staš Skube (levo). Brez nasmeha Pred kratkim je žalski župan Janko Kos novinarje povabil na tradicionalno ponovoletno druženje. To je priložnost, da lahko novinarji izvedo kaj več o aktualnem dogajanju v občini. Glede na to, da so ga za izjave obkrožale same ženske, bi pričakovali, da bo njegov izraz na obrazu bolj zadovoljen. Očitno so ga vpraševale tudi kaj takega, kar ga ni najbolj razveselilo. NC, foto: TT Tudi stilist Predsednik celjskega turističnega društva Matija Golner je z ženo Vesno gonilna sila društva, ki vsako leto podeli metlo za neurejenost in priznanja za najlepše urejeno okolje v občini. Konec leta je to prvič storilo v svojih prostorih v Kvartirni hiši, ki postajajo tudi vse bolj zanimivo razstavišče. Da mora biti za take priložnosti vse kot iz škatlice, je jasno. Golner je tako poskrbel še za ženino podobo in ji snel ogrlico, za katero je presodil, da ji ne pristaja najbolje. Stilista ima torej kar doma. NC, foto: GrupA En kukec na dan ... Osmi mednarodni festival tolkalnih skupin je tri dni privabljal v žalsko dvorano številno občinstvo. Dejan Tamše (desno), idejni oče in umetniški direktor festivala, je bil lahko zadovoljen, še posebej, ko mu je Matjaž Juteršek, direktor žalskega zavoda za kulturo, šport in turizem, izročil »spodbudno« darilo ... En kukec na dan prežene slabo voljo stran, je verjetno mislil pri tem, če je bilo to dovolj, pa nimamo podatka. NC, foto: SHERPA