BELEŽKE Obramba pred požari in gasilci Težko je vnaprej videti vse mogoče hude posledice, če pra-vočasno ne storimo ustreznih varnostnih ukrepov, zlasti glede takih stihijakih sil. kakor so po-žani, povednji, plazovi in pod. Ker nas takšne nesreče doletijo domala vedno nenadoma in tam, kjer jih ne pričakujemo, mora-mo preventivo voditi na dva na-6ifna: z ustreznimi varnostnim; ukrepii, ki nesrečo preprečujejo, in — če se nes.reča že zgodi, — s koraki, kn jo&imbolj omejujejo. To je osnovni namon novega zakona o obrambi pred požari, fci na tem polju ureja pravice in dolžnosti državljanov, državnih In družbenih upravnih organov. Zaradi vedno večje upo-rabe naij.različnejših materialov, pod-vrženih Skodljivemu vplivu to-plote, so čedalje večje možnostl za izbruh požara, hkrati pa ra--Srtejo tudi škode. To splošno pra-viilo velja za vse države, zlasK za triste, katerih gospodarska struktura se hjtreje razvija. Skode, ki jih danes p.ri nas po-vzročajo požari, so nesorazmer-no večje, kakor so bile takrat, ko so se požari zanetrti pri ob-jektih, ki so biLi precej manj Ta dejstva terjajo ustrezne varnostne ukrepe, saj v novih pogajih stare oblike ndso več za-dostne. Ljudsfci odbori in organ! gospodarskega upravljanja dokaj pogosto pozabijo, da ekonomski račun ne zaleže, če imovino ne obvarujemo pred uničenjem, in da je brez has.ka, če si po ni strani prizadevamo povečati de-lovno proizvodnos-t, po drugi plati pa lastmino prepustimo uni-čujačemu požaru. Škoda zaradi požarov stalno rcste Iz pregleda za obdobje 1951-55 je razvldno, da so kljub znižanju števila požarov škode znatno na-rasle in da od požarov trpi pre-cejšnje število oseb, zlasti otrok. 2rtve požarov I Obvezno formlranje gasilskih enot velja tudi za nekatere vrste gospodarstoih podjetij. Ce pod-jetja sami tega ne bi storila, imo okrajni Ljudski odbor poDblastilo, da podjetju ali ustanovi naroči ustanovitev gasilske enote. Zastran ustanavljanja prosto-voljnih gasilskih. društev so v zakonu samo splošna aačela, kl jih bodo konkretiziraJa republi-ški zakoni. Najvažnejše je pač to, da ustanavljanje ni z ničemer omejeno in da se društva lahko formirajo v vsaki naselbini In gos>podarskem podjetju. Zakon določa osnovne ukrepe pri gradnji posameznih objek-tov, daje pooblastila za izdajanje posebnih predpisov, ki bodo to vprašanje urejald glede posamez-aih panog gospodar&ke dejav-nosti. V zakonu so določbe o tem, kdo je odgovoren za zanemarja-nje obveznih varnostnih ukre-pov v gospodarskih ter drugih organizacijah in v državaih or-ganih. S tem je odpravljena po-manjkljivost dosedanjih pred-pisov, zaradi ^atere pogosto torivcev ni bilo mogoča kaznovati — nitd ne v tistih primerih, za Oasilci med gašenjem požara ' katere so bile določene sankoije.nje požamih skladov, v katere Zato niti predpisani varnostni ukrepi niso bili dovolj učinkoviti. Da bi bilo strokovno izobraže-vanje osebja gasil&ke službe bolj sistematično, zakon določa, da bodo izdali posebne predpise, ki bodo pritekala doJoJena ffinančna sredstva. To bo omogočilo, da se bo gasilstvo preskrbovaio po načrtu. Ni odveč poudariti, da zakon določa zgolj osnovne norme za bodo zagotovili njihovo izpopol- reševanje tega problema. Zakon njevanje po enotnem učnem na- je samo izhodišče za izdajaaja črtu za strokovn; šole in tečaje. podrobnejSh predpisov, saj j«. Zastran enega izmed temeljnih na tem področju toliko razno-' problemov, nabave potrebnih vratnosH, zlasti gJede ustreznilv naprav in opireme za gašenje in ukrepov za obrambo pred požarl. reševanje, zakon določa formira- Mate Grozdaaio \?z I 1951 1952 1953 1954 1655 5.008 6.199 5.064 5.074 4.687 674 1.306 1.632 1.868 3.120 73»/o 75«/o 80%) 77»/» 77»/o 32 56 46 37 32 183 197 297 342 274 V tem pregledu so navedene samo neposredne škode, medtern ko je b-ila dejanska gospodaiska Skoda dokaj veoja, saj ima skoraj vsak požar tudi ?voje posledice. Vendar moramo pripomniti, da ao škode od požarov pri nas pre-cej manjše kot v drugih evrop-^kih državah: To seveda ne pomenl, da prt nas ne bi bilo mogoče, znatno zmanjšati škode, saj je bilo več kakor 50 odstotkov vseh požarov posledica nemartiosti. Nismo do-volj pazili na preventivo. O tem priča tudi dejstvo, da v naših novih objektih, ki imajo ogrom-ne vrednosti, ni n.iti tistih var-nostnih naprav, ki jih imajo že pred 30 ali več leti zgrajeni ob-jekti. Kako lahko dovolimo, da drago plačane instalacije iz uvo-za zaprejo v lesene barake z vnetljivim materialom, kjer jih končno uniči požar? Večkrat je prav tam gasilska oprema, ki se zato sploh ne more uporabiti in tudi sama zgori. Kaj določa novi zakon Gasilska orgaaizacija Je prt nas zelo raz§irjena. V primer-JRvi z letom 1945 je daoes moi- nejša za 150 odstotkov. Da t»i opravijala svojo nalogo, mora dobiti ustrezno opremo, njeni člaai pa dobro strokovno izvež-banast, ker se borijo proti razno-vrstaim In komplicirarum poža-rom. Pi-av v tem gasilska orga-nizacija zelo zaostaja. Za njene dosedanje uspehe se moramo za-hvaMti zlasti prizadevnosti in požrtvovalnosti članstva. Čeprav smo že takoj po osvo-bodihri storil! razne korake za obrarnbo pred požari, saj je že 1946. leta izšlo »Obvezno navo-dilo o službi obrambe pred po-žari«, — vse to v naših današnjdh razmerah ne zadošča več. Zato je bilo treba sprejeti zvezni Za-kon o obrambi pred požart, k! določa org.anizacij.ske osnove te službe, določa osnovne varnost-ne ukrepe, določa doižnosti državljanov, organov državne uprave in družbenega upravlja-nja, ter ukrepe za sistematično, načrtno in strokovno izobrazbo gasilskega osebja. Ta osnovni zakon določa na-loge gasilske službe — da varuje življenja, lastnino državljanov in družbeno last pred požari in drugim.1 hudim! elementarnimi nesrečami (povodnji, potresi, ve-likd plazovi In pod.) — In obvez-nosti državljanov do gasilske službe. Neposredno jo organizi-rajo in vodijo občiaski ald — v mestih z vei občinami — okrajni ljudski odbori s svojkni uprav-nimi organi za notranje zadeve. Novost v tem zakonu je določba, po kateri morajo Imeti gasilsko enoto vsi kraji z več kakor 15.000 prebivalci, kar seveda ne pomeni, da jih manjši kraj: ne smejo imeti. Zakon dopušCa, da tudi občinsikl odbori v krajih z manj kot 15.000 prebivalcev for-tnirajo gasjlske eaote. Varčevtmje in zamenjava premoga V letu 1955 smo v naši državi ustrezajočim premogom ln se žc 20.000 ton butana. To bl v go-proizvedli 15 milijanov 207 Usoi zato ne more popolnoma izkori- spodinjstvih lahko zamenjalo mi-ton premoga, to se pravi več ka- stitl njegova toplota. V štedilni- lijon 100 tisoč m' drv ali okrog kor pa smo planirali. Pa vendar kih znaša faktor izkoriščanja 370 tisoč ton lignita. Da bi po-tudi tako povečana proizvodnja lignita okrog 15 odstotkov. Naj- večali število potrošnikov, bi bila ni mogla zadostiti vsem patrebam slabše starije je po vaseh, kjer seveda potrebna sredstva za do-v državi, zlasti pa ne potrebam se na vaških ognjiščih uničujejo voz butana kako-r so n. pr. ste-široke potrošnje. Letos predvide- ogromne količine lesa. klenice, vagoni, cisterne, napra-vajo nadaljnje povečanje za Stare termocentrale, fci jih ve za distribucijo in tovornl okrog mUijon ton, toda tudi to imamo, delajo v glavnem neeko- av-tomobili. Kapacitet za proiz-ne bo dovolj za zadostitev potreb. nomično. V Evrop; potrošijo za vodnjo steklenic imamo dovo-lj, V zadnjem času smo priče no- proizvodnjo ene kilovatne ure 'ani pa je bila olajšana tudi na-vih ukrepov za povečanje zmog- povpreino okrog 4000 kalorij bava teh steklenic s tolmače-ljivosti premogovnikov, kar po- (okrog 1 kg črnega premoga), v njem, ki ga je dal državni sekre-staja čedalje važnejši gospodar- najmodernejših termocentralah tariat za gospodarstvo, da se ta ski problem. V prvi vrsti stremi- pa še mnogo manj. Pri nas pa v steklenice lahko smatrajo kot mo za tem, da bi izboljšall me- posameznih elektrarnah potroši- obratna sredstva. Mnogo bolj za-hanično opremljenost premogov- mo za vsako kilovatno uro elek- Pleteno je vprašanje drugih sred-nikov in da W t boljšo organiza- trične energije tudi nad 10.000 stev za distribucijo m prevoz, cijo dela in z bolj spodbujajočim kalorij, povpreSje za vso Jugo- *a kar so potrebne investicije. nagrajevanjem povečali delovno slavijo pa znaša 5.700 kalorij. Prav tako ne izkoriščamo okrog produktivnost. Samo na tej razliki v potrošnji 40 odstotkov razpoložljivih ko- Toda razen povečanja pro'.z- kalorij za proizvodnjo električne i^n podzemnega plina, ki bi ga vodnje Imamo pri nas tudi po- energije (v primerjavi z evro-p- iahko koristno uporabiii v že!e-goje za znatno omejitev potroš- skim povprečjem) izgubimo letno zarni gisak in bližnjih vaseh. nje premoga, za varčevanje in za toliko sile, kolikor bl jo dalo Toda da bi lahko ta plio izkori-zamenjavo premoga z drugim milijon ton lignita, ne upoštsva- gčali, je treba napeljati odcepele kurivom. V industriji in elektro- joč iastnih central industrijskih pi;nskega voda'v dolžini 21 km, go-spodarstvu lahko z boljšim iz- podjetij, kl so še posebno za- kar ^ prav tako zahtevalo dolo-^ koriščanjpm preraoga mnogo pr!- starele. ' čeno investiranje. hranimo. Slabo izkoriščanje Je Hkrati z neprestanim veeanjem posledica obrab!jen:h naprav, izkoriščanja nafte se -pri nas Se- Treba je poudanti da zahte-slabih kurišč, uporabe goriva. ki dalje bolj veča tudi p.roizvodnja va3° y*' 4l ukrepi, ki bi jih lahko ne ustreza Instalacijam itd. butana, ki je kot gorivo mnogo stonU na podlagi takih možnosH Podobno stanje je tudi v širok! boljši kakor les In premog zlastl z* f fdnjo s premogom časa in potrašnji. Kotli centralnih kur- v gospodinjstvu. Računajo, da sredstev. Zato na tem mestu bolj jav se čestokrat ne kurijo z borno prihodnj« leto proizvedli opozarjamo na potrebo po do.go- rocnih pnzadevanjih v tej smerl v prihodnjem obdobju, kakor pa da je to naloga, ki bi jo lahko v celoti tako izvedli. Treba je tudl poudariti, da so mnoge gospo-darske organizacije in ko-mune direktno zainteresirane na rac:o-nalnejši potrošnji premoga in na njegovi zamenjavl z ekonomič-nejšim gorivom tudi fe so zato potrebna določena sredstva. V mnogih podjetjih lahko prav v tem pogledu izvršijo najbolj ko-ristne rekonstrukcije in moder-nizacije. Tako bi se podjetja in komune pri reševanju nekaterih svojih važnejših vprašanj lahko učinkovito lotile tudi reševanja enega zelo aktualnih splošnih problemov — problema pomanj-kanja premoga. J.